GLASILO . l^g^^ISTICNE DELOWEGA LJUDSTVA Uto XXVII. Št. 8 PTUJ, 28. febraarja 1974: CENA I DIN Nova ustava SFRJ sprejeta Prejšnji četrtek, 21. februaija 1974 so na seji zbora narodov zvezne skupščine slovesno sprejeli novo ustavo SFRJ. Sprejetje tega novega najvišjega zakona naše države ni bilo nekaj nepričakovanega, saj smo o tem na široko razpravljali že dolgo časa. Nova zvezna ustava poglablja samoupravne odnose v naši skupnosti in vemo odraža težnje vseh naših narodov in narodnosti. Slavnostno sejo zbora narodov zvezne skupščine je pričel in vodil predsednik Mika Špiljak, ki je pred sprejetjem odloka o sprejetju ustave govoril o pripravah za sprejem nove ustave. Ko je začel brati odlok o razglasitvi nove ustave - bilo je točno ob 11.12 uri, so topniške salve v glavnih mestih republik in pokrajin obeležile svečan dogodek. Istočasno so tovarniške sirene v naši državi pozdravile zgodovinski trenutek. Razprava o dokumentih zveze komunistov v organizacijah in aktivih ZKS na območju ptujske občine se te dni končuje javna razprava o osnutku resolucije VII. kongresa ZKS in o izhodiščih za X. kongres ZKJ ter o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKS. Poleg osnovnih organizacij, organov in delovnih teles občinske konference ZKS, so se v razpravo vključili tudi aktivi komunistov pri vseh družbenopo- litičnih organizacijah, po njih pa tudi te organizacije kot celote - od osnovnih do občinskih. V osnovnih in srednjih šolah o vsebini dokumentov ZK razpravljajo na pedagoških konferencah, obenem pa ocenjujejo idejno-politično na- ravnanost delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. V višjili razredih osnovnih šol in v vseh srednjih šolah vključujejo predkon- gresne razprave tudi v redni pedagoški proces. V razprave so aktivno vključeni mdi delegati obeh kongresov, ki so bih izvoljeni na seji občinske konference ZKS že 7. februarja 1974. Večina osnovnih organizacij ZKS se je odločila za razpravo o osnutku resolucije na več sestankih, ker je gradivo preobširno, da bi lahko o njem povedali vse na enem samem sestanku. Ob tem tudi kritično ocenjujejo lastno delo in dopolnju- jejo svoje delovne programe. V vseh razpravah je bila enotno izražena podpora stališčem v resoluciji, zlasti še poglavju, ki govori o skladnem razvoju vseh območij v Sloveniji, o družbeno- ekonomskih odnosih v kmetijski proizvodnji, o zaposlenosti in kadrovski pohtiki. Saj so prav to vprašanja, ki manj razvito ptujsko občino najbolj zanimajo in jim uresničevanje teh stališč v doku- mentih ZK zagotavlja hitrejši razvoj. Kako bomo to uresničevaU pa je odvisno predvsem od ljudi in odgovornih dejavnikov pri nas samih, česar smo se doslej premalo zavedah. K osnutku resolucije so komunisti imeli tudi več načelnih pripomb, k posameznim odstavkom pa tudi konkretne predloge in vprašanja, s katerimi komite občinske konfe- rence ZKS sproti seznanja komisijo pri CK ZKS za pripravo dokumen- tov VII. kongresa. S svojimi predlogi in pripombami želijo tudi komunisti ptujske občine prispevati, da bo resolucija VII. kongresa ZKS r^s popolno in nedvoumno napotilo za akcijo v delovanju na vseh področjih. F. Fideršek 1 Ulice Ptuja so obiskovalci izpolnili do zadnjega kotička i Foto: Rakuši Svečanosti ob sprejetju ustave v Ptuju in Ormožu Stran 2 Katere temeljne samoupravne skupnosti oblikujejo delegaci- je? Stran 3 Predlogi kandidatov za druž- benopolitični zbor in vodilne funkcije v občini Ormož in Ptuj Stran 3, do nedelje, 10. marca 1974. Mlaj bo v petek, 8. marca ob 11.02. NAPOVED: Od 1. do 7. marca bo v glavnem lepo in mrzlo. Sneženje je možno 3. in 4. marca. Pihali bodo mrzli vetrovi. Noči bodo še posebno mrzle. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. marca bo verjetno dež - ali sneg. Alojz Cestnik Danes seja SO Ormož Statut občine Ormož in poročilo o delu občinskega javnega tožilstva za leto 1973 bosta osrednji točki dnevnega reda na današnji, XLVIII. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ormož. Poleg navedenega bodo odborniki razpravljali še o odloku za razdehtev delegatskih mest v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti SO Ormož ter o odloku o začasnem oblikovanju začasnih konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine. Ob koncu bodo še odločaU o sprejetju družbenega dogovora o osnovah za programira- nje nalog in o obhkovanju sredstev za splošno in skupno porabo v letošnjem letu ter obravnavah nekaj premoženjsko pravnih zadev in predloge komisije za vohtve in imenovanje ter kadrovske zadeve. Ob koncu bodo, kot je v Ormožu običaj, vprašanja in odgovori odbor- nikov, jr TITO DOŽIVLJENJSKI PREDSEDNIK SFRJ Na seji občinske delegacije kon- ference Slov. Bistrica so med svojimi najpomembnejšimi odločitvami podprli tudi predlog, da se tov. Tito izvoh na X. kongresu ZKJ za predsednika ZKJ in da se kot najpomembnejša osebnost vse zgo- dovine jugoslovanskih narodov v preteklosti in sedanjosti izvoli za doživljenjskega predsednika SFRJ. V. H. IZ VSEBINE S četrtkove seje SO Ptuj; Zbor upravljalcev banke Stran 5 V IGA danes volijo nove samoupravne organe Stran 6 Domače novice, Razdelili so sredstva Stran 7 Pisma bralcev; Ljudska verova- nja Stran 8 Pokaži kaj znaš v Kungoti Stran 17 Zlatoporočenca iz Bresnice Stran 20 Voznik pobegnil iz bolnišnice, Stran 24] KLJUB SLABEMU VREMENU JE BILO PUSTOV ANJE V PTUJU USPEŠNO Stran 4 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1974 Sprejem nove ustave - naš praznik Prejšnji teden, 21. februarja 1974, je bil za vse delovne ljudi Jugoslavije praznik. V zvezni skupščini so na zasedanju zbora narodov slovesno sprejeli novo ustavo SFRJ. Po vsej naši domovini, tako tudi v ptujski občini, so z javnih in zasebnih zgradb plapolale zastave. Ta svečani, zgodovinski dogodek, ki pomeni odločilen korak k uresničevanju zgodovinskega interesa delavskega razreda - neposredno odločanje delovnih ljudi, ni prišel nenadoma. Pripravljali smo ga že dolgo, v te priprave je bil vključen najširši krog občanov; samo v ptujski občini je sodelovalo v javni razpravi o spremembah in dopolnitvah nove zvezne in republiške ustave okrog 9 tisoč občanov in delovnih ljudi. Prav zato se je ta praznik razlikoval od drugih, praznovah smo ga z delom, z dogovori za še boljše delo v bodoče. Po delovnih kolektivih in skupnostih v ptujski občini so bile na ta dan številne seje samoupravnih organov in sestanki družbeno-političnih organizacij, na katerih so poudarili zgodovinski pomen proglasitve nove ustave, kije izraz hotenj naših delovnih ljudi, ki zagotavlja resnično oblast delovnega človeka in neposredno odločanje o njegovih interesih. Ta svečani dogodek so obeležili tudi na prvi seji občinske kandida- cijske konference, ki je bila 20. februarja na sam dan sprejema zvezne ustave pa je bila seja skupščine občine Ptuj, zbor mladih komunistov; popoldne pa se je sestal širši občinski politični aktiv za vodenje javne razprave o statutu občine Ptuj, ki pomeni konkreti- zacijo določil zvezne in republiške ustave v občini. Enako svečano bo v ptujski občini tudi danes, ko bo republiška skupščina sprejela novo ustavo SR Slovenije. Tudi danes plapolajo zastave, tudi danes bodo, ponekod so bile že včeraj, številne seje samoupravnih organov in organi- zacij, na katerih bodo svečano obeležili ta zgodovinski trenutek v razvoju slovenske državnosti, v povezanosti z delovnimi ljudmi enotne socialistične Jugoslavije, v krepitvi bratstva in enotnosti v graditvi sistema samoupravljanja. Danes ob 12. uri se bo sestal klub ptujskih gospodarstvenikov, ki bo razpravljal o osnutku resolucije VII. kongresa ZK Slovenije, popoldne ob 16. uri bo razširjena seja plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj; prav tako popoldne se bo sestal na prvi seji aktiv komunistov - neposrednih proizvajalcev občine Ptuj. Povsod bodo svečano obeležili današnji praznik delovnih ljudi SR Slovenije, razpravljali o osnutku resolucije VII. kongresa ZKS, povezano z izhodišči za X. kongres ZK Jugoslavije. Saj je prav v teh dokumentih nakazana pot uresničevanja tistega, kar je zapisano v najvišjem zakonu naše države in repubbke, v zvezni in republiški ustavi. Sprejem obeh ustav pa ne pomeni, da se sedaj lahko predajamo samo zadovoljstvu in mirovanju. Nasprotno, prav sedaj si moramo kar najbolj dosledno prizadevati, da povsod, tako v občini, kot v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih skupnostih uskladimo našo organiziranost in delovanje tako, kot je to zapisano v določilih nove ustave. To uresničujemo z javno razpravo o osnutku statuta občine Ptuj, ki mora biti končana do 3. marca, saj bo 5. marca 1974 občinska skupščina statut že sprejela; to bomo uresničevali s sestavo statutov krajevnih skupnosti, katerih osnutek, je prav danes dan v javno razpravo. Tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki so ob vpisu v sodni register že predložili svoje samoupravne spora- zume in statute, bodo morali te samoupravne akte še pregledati, jih dopolniti in izboljšati. Čaka nas torej še mnogo dela, da uresničimo v praksi to, kar Je zapisano v obeh novih ustavah. Za uresničitev tega se bo marsikje treba tudi bojevati, da bodo zmagala najboljša in najnaprednejša stališča. Praznik proglasitve nove ustave SFR Jugoslavije in ustave SR Slovenije nam mora biti krepka spodbuda, da vse to uresničimo. F. FIDERŠEK, ORMOŽ: Svečano ob sprejetju ustave Prav v času, ko je zbor narodov zvezne skupščine v Beogradu sprejemal novo zvezno ustavo, je bila v Ormožu 1. seja občinske kandidacijske konference. Preden so prisotni prešli na delovni del seje, so posvetili nekaj trenutkov za naše narode in narodnosti nadvse po- membnemu dogodku, to je sprejetju nove zvezne ustave. Alojz Hergula, podpredsednik skupščine občine Ormož, je ob tej priložnosti spomnil na prehojeno pot obhkovanja nove zvezne in tudi repubhškc ustave, ki jo sprejemamo danes. Obe sta rezultat dolgo- trajnega in prizadenvega boja naših delovnih ljudi za pravice do dela," do odločanja o sadovih dela in odločanja o svoji bodočnosti. Prav zaradi navedenega je sprejetje obeh ustav pomemben korak v našem samoupravnem sociaHzmu in razvo- ju samoupravnih odnosov. Nova ustava bo še tesneje povezala narode in narodnosti Jugoslavije z borbo in stremljenji vseh naprednih osvobodilnih sil v svetu in njihovim pravičnim bojem za svobodo, mir in družbeni napredek. Nova ustava pa povezuje tudi neposredno odločanje delovnih ljudi, saj z njo oblast postaja resnična last delovnega človeka in njegovih interesov. Dosledno in tvorno uresničevanje nove ustave, kot temeljne Ustine samoupravljanja, bo omogočena samo ob še večji aktivnosti in zavzetosti vseh naprednih in ustvar- jalnih sil naše družbe povezanih v družbenopolitičnih organizacijah. Položaj delovnega človeka v družbenem delu, v krajevnih skup- nostih in samoupravnih interesnih skupnostih je bistveni element nove ustave, ki je z delegatskim sistemom učinkovito orodje za ugotavljanje dejanskih interesov delavcev in drugih ljudi v opravljanju vseh družbenih zadev. Z novo ustavo smo dobili veliko spodbudo za nov vzpon vsega našega življenja - še posebej samoupravne demokracije. Sedaj je na vrsti njeno uresničevanje. Z kleno voljo in močjo bo potrebno uresničiti vsako določilo, saj nova ustava niso samo lepe besede. Ustava je in ostane trdoživ boj, v katerem ne bomo preštevali zvenečih besed ampak rezultate. Tudi v bodoče bodo delovni ljudje sodili o tem, ali ustava res postaja dejavnik v celotnem družbenem življenju. Zbranim na prvi seji kandidacijske konference v Ormožu je nato sekretarka komiteja občinske konfe- rence ZKS Ormož Terezija Štefan- čič predlagala, da pošljejo republiški skupščini predlog v imenu vseh delovnih ljudi občine Ormož, naj zvezna skupščina izvoU Josipa Broza TITA za predsednika republike brez omejitve mandata. Predlog so prisotni sprejeli z burnim ploska- njem. Tako je tudi Ormož, ki je bil ves dan okrašen z zastavami, svečano proslavil sprejetje nove ustave. O delovnem delu 1. kandidacijske konference poročamo posebej. O SPREJEMU NOVE ZVEZNE USTAVE Prejšnji teden, v četrtek, 21. februarja 1974 smo Jugoslovani sprejeli novo ustavo SFRJ. To je vsekakor zelo pomemben pohtični dogodek. Ustava pomeni zelo pomemben mejnik v razvoju socialističnih samoupravnih odno- sov. Ustava: tj. najvišji in enotni zakon države, ki določa o pravicah in dolžnostih državljanov in kako je država urejena. Prvo ustavo smo Jugoslovani sprejeli 31. ian. 1946, torej eno leto po osvoboditvi. Tedaj je bila izvedena agrarna reforma in tovarne so bile nacionalizirane. Po tej ustavi smo začeli načrtno industrializirati in elektrificirati domovino. 1953 je bil izdan zvezni ustavni zakon, kije uzakonil delavsko in družbeno samoupravljanje. 7. aprila 1963 je bila sprejeta nova ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predvsem je dopohiila pomanjkljivosti prejšnje ustave in utrdila razširjanje samo- upravljanja delovnih ljudi. Predvsem se je po sprejetju te ustave izboljšalo stanje v zdravstvu, prosveti, pro- izvodnji, znanosti, kulturi in na drugih področjih. 30. junija 1971 so bila izdana dopolnila k zvezni ustavi. In letos 21. feb. 1974 smo sprejeli novo ustavo, ki je ena izmed najnaprednejših ustav v svetu. Ljudstvo veliko pričakuje od nje. Predvsem upamo, da se bo izboljšalo stanje na področju izobraževanja. Sprejem nove ustave je vsekakor zelo razgibal ljudske množice. Razne delovne organizacije so sklicale seje, hišni sveti so se zbrali in razpravljali o ustavi, pa tudi na šolah so se zvrstila razna predavanja. Po mestu so bile razobešene zastave, opoldne pa so zatulile sirene. Vse to priča, da je naše ljudstvo zelo navdušeno nad novo ustavo. Tudi na gimnaziji ,,Dušana Kvedra" smo imeli posebno preda- vanje o ustavi. Predavala je profesor Ljubica Suligoj, ki nam je povedala mnogo koristnega. Sprejem ustave je zelo pomemben politični dogodek, mejnik v razvoju socialističnih samoupravnih odno- sov in nov korak v bodočnost. Marjetka Levanič Priprave na X. kongres ZKJ in VIL Icongres ZKS v polnem teku X. kongres ZKJ bo v času od 27. do 30. maja t. 1. v Beogradu. Dnevni red kongresa obsega naslednje točke; 1. izvohtev delovnih organov kongresa, 2. verifikacije pooblastil delega- tov, 3. poročila o delu organov ZKJ po zadnjem kongresu: a) predsedstva ZKJ, b) komisije za statutarna vprašanja, c) nadzornega odbora ZKJ 4. referat predsednika ZKJ Josipa Broza Tita: Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ, 5. razprava o referatu predsednika ZKJ in o poročilih, 6. razprava v komisijah o nadaljnjih nalogah ZKJ: a) imenovanje kongresnih komisij, njihovih predsednikov in delovnih predsedstev, b) preučitev osnutkov dokumentov in priprava predlogov dokumentov desetega kongresa ZKJ, 7. sprejetje resolucij desetega kongresa ZKJ ter spremembe in dopolnitev statuta ZKJ, 8. volitve in verifikacije volitev organov ZKJ. VII. kongres ZKS pa bo v času od 3. do 5. aprila 1.1. v zgradbi Gospodarskega razstavišča v Ljublja- ni. Kongresu bo prisostvovalo okrog 800 delegatov in gostov. Na kongresu ZKS bodo sprejeti trije temeljni dokumenti, katerih vsebina je že v javni razpravi. Referat o nalogah komunistov v razvoju samoupravnih sociaUstičnih odno- sov bo imel predsednik CK ZKS France Popit. TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1974 STRAN 3 Katere temeljne samoupravne skupnosti oblikujejo delegacije? Oglejmo si kje, v katerih temeljnih samoupravnih skupnostih delovni ljudje v skladu s pravico do samo organiziranja obhkujejo in voli- jo svoje delegacije (člen 137. osnutka ustave SRS). Najprej jih oblikujejo vsi delovni ljudje v TOZD. Na visokili in drugih šolah sooblikujejo delegacije - poleg zaposlenih - tudi študentje in dijaki, ki imajo volilno pravico in to na način, ki je določen z zakonom. Svojo delegacijo pa bodo mogli oblikovati tudi delovni ljudje v enem delu temeljne organizacije združenega dela, ki trajno delajo na območju občine, na katerem ni sedeža te organizacije (tako imeno- vani dislocirani obrati, če nimajo pogojev za oblikovanje TOZD, na primer gradbišča in drugi). Organizirani v skupnosti in v druge obhke združevanja nadalje oblikujejo svoje delegacije kmetje, obrtniki, ljudje s svobodnimi poklici itd. Torej: delovni ljudje, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetij- ski obrtni in v drugih podobnih dejavnostih (sem sodijo tudi delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno poklicno opravljajo umetniško ah drugo kulturno, raziskovalno, športno aH drugo pogodbeno dejavnost), skupaj z delavci, s katerimi skupaj delajo in s katerimi torej združujejo svoje delo in delovna sredstva. Delegacije obhkujejo tudi delovni ljudje v delovnih skupnostih držav- nih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, ki bo določen z ustavo in zakonom. Končno oblikujejo delegacije tudi delovni ljudje v krajevnih skupno- stih. V TOZD in v drugih samouprav- nih organizacijah in skupnostih, v katerih ne volijo delavskega sveta oz. drugega organa upravljanja, izvršujejo pravice in dolžnosti delegacije vsi delovni ljudje te organizacije in skupnosti ter se torej ne voli posebna delegacija. (Nadaljevanje na 19. strani) Volilne priprave tečejo po načrtu v ORMOŽU JE 487 EVIDENTIRANIH - MIRKO NOVAK PREDLAGAN ZA PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE - FRANC NOVAK PREDLAGAN ZA PREDSEDNIKA IS. V obsežni in ugodni oceni priprav na letošnje volitve je sekretarka občinske konference SZDL Ormož Marica Brazda, na 1. seji kandida- cijske konference, prejšnji četrtek v Ormožu, med drugim povedala, da je evidentiranje možnih kandidatov v zaključni stopnji. Prišh so do števila 487; od tega je iz gospodarstva 166, iz negospodarskih dejavnosti pa 321 možnih delegatov. Od skupnega števila evidentiranih je 147 žensk ali 30 odstotkov, mladine do 27. leta starosti je od skupno evidentiranih 86 ah 17 odstotkov. V Ormožu pa kljub temu s strukturo niso zadovoljni, ker natančnejši pregled pove, da nekatere delovne organizacije niso upoštevale priporo- čil glede zastopstva žensk in mladine v delegacijah. Pri evidentira- nju zasebnih obrtnikov in kmetoval- cev so imeh težave, predvsem zaradi nekaterih nejasnosti glede oblikova- nja delegacij teh struktur. Drugače se v Ormožu laliko polivalijo, da so priprave na volitve ves čas potekale zelo dobro. Najprej so morah reorganizirati družbenopo- htičnc organizacije in razširiti izvršni odbor občinske konference SZDL, tako da so tu sedaj člani vseh družbenopohtičnih organizacij. Pri občinski konferenci in krajevnih organiazcijah so ustanovili koordina- cijske odbore, skupaj s sindikatom so sprejeli volilni pravilnik in načela kadrovske pohtike ter opravili vse druge naloge. Vsi sestanki so bili dobro obiskani, kar priča o interesu IjudL Tako pospešena pohtična aktivnost je prav te dni, ko pričenjajo s predkandidacijskimi opravki, dosegla svoj vrh. Iz evidentiranih kandidatov bo treba predlagati možne kandidate, ih katerih bodo delovni ljudje na kandidacijskih konferencah določih kandidate za člane delegacij, oziro- ma delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Za družbenopolitični zbor je izvršni odbor občinske konfetence- SZDL Ormož že izdelal predlog možnih kandidatov za delegate. OK SZDL predlaga: Marico Brazda - Ormož, Franca Bezjaka - Središče ob Dravi, Slavka Kačičnika - Središče, Mirka Novaka - Ormož, Marjeto Petek - Podgorci, Mirka Tramšeka - Miklavž, Draga Zabav- nika - Ormož in Miroslava Kuharica - Kog. OK ZKS predlaga: Ivana Jerebica - Ivanjkovci, Anico Megla - Tomaž, Terezijo Štefančič - Ormož in Bena Valha - Ormož. Sindikat predlaga: Maksa Antoliča - . Miklavž, Silva Bedrača - Podgorci ter Marto Peršak in Vero Zabavnik - obe iz Ormoža. ZZB NOV predlaga: Borisa Polaka in Martina Toplaka iz Ormoža. OK ZMS predlaga: Majdo Kaukler iz Ormoža in Ivana Vajda iz Velike Nedelje. Izdelan je tudi že predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije novega skupščinskega sistema. Za predsednika skupščine občine je predlagan Mirko Novak, sedanji direktor DU Ormož, predsednik zbora organizacij z druženega dela bi naj bil Martin Kramer, sedaj zaposlen v tovarni Jože Kerenčič, za predsednika zbora krajevnih skup- nosti predlagajo Matijo Rateka, sedanjega direktorja skupnosti TOZD ..Jeruzalem" Ormož, za predsednika družbenopohtičnega zbora pa Draga Zabavnika, sedanje- ga sekretarja iste organizacije. Podpredsednik SO še ni bil evidentiran. Izvršni svet občine Ormož bo štel 11 članov. Za predsednika tega organa predlaga 10 SZDL doseda- njega predsednika občine Franca Novaka. V IS so poleg načelnikov SO razdeljenih po resorjih tudi naslednji člani: Vinko Štefančič, dipL inž. agr. za področje kmetij- stva, Anica Lukaček. dipl. eoc. za področje trgovine, Milan Ritonja, eoc, za področje industrije, Vlado Ožbolt za področje šolstva in kulture ter Anica Geč, višja med. sestra za področje zdravstva. O vseh navedenih predlogih bodo razpravljah na temeljnih kandidacij- skih konferencah v krajevnih skup- nostih in TOZD. jr Predlagani kandidati na kandidacijski konferenci v sredo, 20. februarja 1974 jc bila v Narodnem domu v Ptuju prva seja občinske kandidacijske konference, ki so jo sestavljah vsi člani občinske konference SZDL, komiteja ObK ZK.S, predsedstva občinskega sveta ZSS, občinske konference ZMS in občinskega odbora ZZB NOV. Sejo je vodil predsednik občinske konference SZDL - Stanko LEPE J, kije uvodoma podrobneje poročal o , uspešnem dosedanjem poteku volil-: nih priprav - evidentiranja in! predkandidacijskega postopka. V ptujski občini je bilo skupno evidentiranih 2.597 možnih kandi- datov za temeljne delegacije v posamezne zbore občinske skupšči- ne, od tega 1.507 v krajevnih organizacijah SZDL in 1.090 v osnovnih sindikalnih organizacijah. Od skupno evidentiranih je 36,6 % ■^eposrednih proizvajalcev, 33,3% žensk in enak odstotek mladih delavcev. Med evidentiranimi je ^O^c s srednjo izobrazbo, 20% z ^'šjo in 6,6% z visoko izobrazbo; "led neposrednimi proizvajalci pa je Večina kvalificiranih in visokokvab- liciranih delavcev. Občinska kandidacijska konfe- renca je tudi potrdila predlog J^ožnfli kandidatov za dinžbenopo- utični zbor občinske skupščine, ki bo štel 30 delegatov. Te kandidate so predlagah najvišji o'rgani posa- meznih družbenopohtičnih organi- zacij v občini, kateri kot celota tvorijo delegacijo. Predlagani so bili: a) kandidati občinske konference ZKS Ptuj: Jože ČEH, Branko GORJUP, Draeica JEZA. Zvonko PETEK, Roman PLOHL in Marija VAUPOTIČ. b) kandidati občinske konference SZDL Ptiij: Marjan FUREK, Milan ing. KNEZEVIC, Janez LIPAVŠEK, Nežka MEDVED, Franc MEŠKO, Anton ŠAFRANKO. MUan TACIN- GER, Franc TETIČKOViC. in Ana VRŠlC. c) kandidati občinskega sveta ZSS Ptuj: Olga BELOVIC, Zdenka EMERŠiC, Janko KOSI, Zinka RAJH, Silva RAZLAG^ Rudolf SERDINŠEK, Franc TOS. Polonca VLAH in Anton ZADRAVEC. d) kandidati občinske konference ZMS Ptuj: Benjamin CUČEK, Milivoj CIMERMAN in Majda GAJZER. e) kandidati občinskega odbora ZZB NOV Ptuj: Franc LONCARIC, Ivan SMOLEJ in Janko VOGRI- NEC. Občinska kandidacijska konfe- renca daje predlog za navedenih 30 možnih kandidatov za delegate v. družbenopolitični zbor občinske skupščine v javno razpravo. Končno izvoljeni delegati pa bodo šele takrat, ko se bodo o celotni kandidatni listi izrekh vsi volilciv bbčini z neposrednim in tajnim glasovanjem. KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V OBČINSKI SKUPŠČINI Občinska kandidacijska konfe- renca je tudi javno evidentirala možne kandidate za vodihie funk- cije, v bodoči občinski skupščini. Predlagani so bili: - za predsednika občinske skup.ščine Branko GORJUP, direk- tor Mcrcator - TOZD ..Panonija" Ptuj, ki bi to funkcijo opravljal neprofesionalno, - za podpredsednika občinske skupščine Oton POLiC, vodja računskega sektorja Kmetijskega kombinata Ptuj, ki bi funkcijo opravljal kot profesionalec, za generalnega sekretarja občinske skupščine Ivan RAU, sedanji tajnik skupščine občine Ptuj, - za predsednika občinskega izvršnega sveta ing. F ran jo GNIL- ŠEK iz TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, ki bi naj to odgovorno dolžnost opravljal profesionalno, - za podpredsednika občinskega izvršnega sveta dr. Mitja .MRGOLE, ravnatelj Splošne bobiišnice dr. Jo- žeta Potrča Ptuj, dolžnost bi opravljal neprofesionalno. Prav tako so bih evidentirani možni kandidati za predsednike posameznih zborov nove občinske skupščine in sicer: - za predsednika enotnega zbora združenega dela Mladen VUK, inženir iz Tovarne avtoopreme Ptuj, - za predsednika zbora krajevnih skupnosti Maks KAMPL, iz Hajdine, zaposlen v podjetju Agrotransport Ptuj in - za predsednika družbenopoli- tičnega zbora Franc TETIČKOVIC, vodja splošnega sektorja Kmetij- skega kombinata Ptuj. Na kandidacijski konferenci sta bila evidentirana še: Drago ČATER, komercialist iz Mcsokombinata „Perutnina" Ptuj, za možnega kandidata za družbenopobtični zbor repubhške skupščine in Maks JABLOČNIK, VKV elektrikar v TGA „Boris Kidrič" Kidričevo za možnega kandidata v zvezni zbor skupščine SFRJ. F. Fideršek 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1974 Uspešno kljub slabemu vremenu število obiskovalcev 14. kurento- vanja in karnevala je približno enako lanskoletnemu, mnogo več pa je bilo tujcev, voznikov in seveda tudi nastopajočih, tako v karnevalskem kakor v etnografskem programu. Pustni dnevi so za nami, prav tako pa tudi največja turistično-folklorna prireditev ptujske občine. Kot na, večini prireditev je tudi letos organizatorju pomagal dež, ki pa je ob popoldanskem karnevalskem pohodu prenehal padati. Obiskovalci letošnjega kurentova- nja prav gotovo niso zapustili Ptuja brez prijetnih vtisov. Organizator je za dopoldanski etnografski program pripravil enajst nastopajočih skupin, dejansko pa jih jc nastopilo še več, ker so nekatere prišle naknadno, oziroma so nekatere skupine nasto- pile z deljenim programom in prikazale več etnografskih značilno- sti in običajev kraja, ki so ga zastopale. Proti pričakovanju je bil dpoldanski program številno obiskan, kljub dežju med gledalci ni manjkalo tudi številnih slovenskih etnografskih izvedencev in slikarjev, med katerimi je največ navdušenja pokazal akademik Božidar Jakac. Njegovi kameri ni ušel niti eden čisti in pristni etnografski lik pustne prireditve. Karnevalski del programa je bil za g ledalce najbolj zanimiv, kajti v njem so nastopile vse skupine iz dopoldanskega etnografskega pro- grama in seveda številne individual- ne maske ter organizirane motorizi- rane skupine delovnih organizacij iz Ptuja in okolice. V karnevalski povorki je sodelovalo nad 2500 karnevalskih Ukov in mask ter veliko, neugotovljeno število kuren- tov. Biti kurent ni lahko. Pri tem nimamo v mishh težav zaradi težke maske in kožuha; temveč tudi zaradi visoke cene celotne opreme, ki stane dobrih 3.800 novih din. V karnevalskem delu programa so v obliki gospodarskega humorja najbolj obdelovali energetsko tema- tiko, ptujske termalne vrelce, kulturo, šolstvo in novogradnje. Z zadovoljstvom lahko ugotavlja- mo, da je glas o ptujskem kurentovanju segel tudi daleč prek naših meja in letos ni manjkalo obiskovalcev iz Madžarske, Avstrije, Italije in Švice. Tudi naši zdomci iz Avstrije in Nemčije so vse bolj pogosti obiskovalci pustnih priredi- tev v Ptuju. Iz sosednje Hrvaške pa je hiio skoraj 5.000 obiskovalcev in polovico so jih prepeljala avtobusna podjetja. S parkiranjem je bilo letos manj problemov, zaradi organizirane pro- metne službe organov milice in ZŠAMS. Problem so naredih nekate- ri vozniki, ki so se želeli izogniti plačilu za parkiranje in karnevalski vstopnici in so na vpadnicah v mesto rekli, da gredo le skozi Ptuj. Ker v mestu zaradi zapore niso smeU parkirati in so jih organi milice preusmerili na drugo stran mesta. Tako so se ti vozniki po karnevalu ponovno vračah skozi mesto in s tem delah dodatno zmedo. Vso prometno službo bi veljalo v bodoče opremiti s sprejemno oddajnimi aparati zaradi medseboj- ne zveze in dogovarjanja o razvijanju prometa. Prav tako je potrebno pri bodočih karnevalskih prireditvah nujno ozvo- čiti vse večje trge v mestu, po katerih se odvija karnevalski sprevod in obiskovalcem tolmačiti, kaj pustni liki predstavljajo. Karneval- ska prireditev stane izredno mnogo inmnogi obiskovalci menijo, da bi bilo vredno po mestu narediti dva karnevalska obhoda in ne enega, kakor do sedaj. „Ce so maske in povorke urejene, potem jih je potrebno izkoristiti do tiste mere, da bomo gledalci res nekaj lepega videli. En obhod po mestu je premalo, ker mu zaradi hitrega odvijanja dogodkov in množice ne moremo slediti," je pripomnila Dragica Tehč iz Celja. Jovan Klarič iz Cakovca pa je rekel: »Prireditev je bila odlična predvsem zato, ker ste imeli odprte prodajalne in vse gostinske lokale." Še vedno slover"ka sredstva javnega obveščanja pripisujejo pre- malo pozornosti, oziroma dajejo pomen nepomembnostim in s tem delno zavirajo vedno večji razvoj in popularnost ptujskega karnevala in , kurentovanja. Novinarje bi bilo za spremljanje karnevala organizirati in jim po mestu narediti nekaj snemabiih ploščadi, s katerih bi lahko neposredno in jasno spremljah odvijanje programa. Nujno potrebna je tudi izdelava splošnih reklamnih letakov in slik o kurentovanju s spremnim tekstom v nekaj tujih jezikih, ki jih bomo lahko obesili v naših in tujih turističnih agencijah sirom po Evropi. Obiskovalci letošnjega karnevala in kurentovanja so Ptuj zapustili zadovoljni, vendar domačini ne smemo spati na teh lovorikah. Ptujsko kurentovanje je že zdavnaj preraslo občinske obsege, morda tudi republiški. Obiskovalec s Koroške je ob koncu pripomnil: „Pa to ni samo pustni karneval, to je vendar pravi ,,mini festival slovenske folklore". Namesto, da bi mu omogočili splošno slovenski pomen, ga razbijajo s številnimi nepomemb- nimi karnevali in nekaterim pripisu- jejo celo večji pomen in o njih poročajo na prvih časopisnih straneh. Pustni torek v Ptuju izumira, kajti glavni pustni dan je že več let pustna in karnevalska nedelja. Po neuradnih ocenah je bilo v Ptuju v času karnevala 40 do 50 tisoč obiskovalcev, kar je zelo razveseljiva številka za organizatorja. Prireditev je kljub nagajanju vremena uspela. Nastop folkloristov iz Cirkovc v dopoldanskem programu Foto: Ozmec Božidar Jakac kljub letom ni zaostajal za mladimi novinarji in kamermani Foto: Rakuš Razdelitev nagrad karnevalskim skupinam Komisijo za ocenjevanje karneval- skega dela ptujskega kurentovanja so sestavljali: Stane Stanič, pred- sednik Zveze kuhurno prosvetnih organizacij občine Ptuj kot predsed- nik. Tone Purg, predsednik Turistič- nega društva, Jože Curk - direktor Muzeja, Peter Malec - gledahški režiser in novinar Jože Vrabl. Komisija je ocenjevala po sledečih kriterijih: ideja, izvedba, estetski videz, izvirnost in splošni vtis. Soglasno je podelila prvo nagrado podjetju Pleskar Ptuj v znesku 3.000 din, drugo nagrado pa TOZD SLOVENSKE GORICE v znesku 2.000 din; v tretji skupini so po 1.500 din dobili: Gusarji iz Gorišnice, Marsovci iz Spuhlje, ZADNJI, KI SE BAVI S KME- TIJSTVOM, Trnovci, DESET LET ŽE KRULIMO. V IV. skupini po 1.000 din so bili nagrajeni: Pravljice za velike in male. Luč bodočnosti, Mercator, Merkur, Podvinci in Mati občina - krajevna skupnost Ptuj. V V. skupini po 800 din so bili: Petovia, Sigma, Komunalno pod- jetje, Avtooprema, Pepsi bar. Savna in Trnovska vas. V VI. skupini po 500 din: Agro transport. Opekarna Žabjak, Gimnazija, Deha, Kovinski šolski center. Ptujski kombinat (dve nagradi), 2 piceka, Škoti, Domava - cigani, kamioni iz Celja - naftna kriza. V skupini VII. po 300 din: Skupina ciganov, ekipa iz Hajdoš, ekipa Muzek-Župec, TV obzornik, skupina Cigler Jaka in cigani iz Rabelčje vasi. Nagrado 1.500 din je dobila tudi medicinska šola iz Maribora (Šejki), po 1.000 din pa Osnovni šoh Tone Znidarič in Franc Osojnik. Tolažilno nagrado je dobila tudi manjša skupina iz Gorišnice 100 din. Skupina osnovne šole Petrija- nec, v kateri je nastopilo 182 učencev in dijakov, je bila najučinkovitejša, vendar ni bila nagrajena glede na dogovor o -povračilu stroškov od prireditelja. „UPOKOJENCr' ZMAGALI Letošnje pustovanje v Ormo- žu je bilo lepo in v nekem smislu zelo domiselno in izvir- no. Daleč najbolj posrečen je bil prikaz starostnega zavaro- vanja kmetov, ki je dobil tudi prvo nagrado - 1.500 dinarjev. Drugo nagrado je prejela skupina gusarjev iz Gorišnice, tretjo pa skupina iz Hardeka pri Ormožu, kije prikazala ,,škripa- nje" KRANA in integracijo s tovarno Jože Kerenčič. Tudi vsi drugi udeleženci so prejeli manjše nagrade in darila. Več bomo poročali prihod- njič. humor ^ SAMO ZARADI VESELJA Stipe je bolan, zato prosi prijatelja Marka, naj mu napiše oporoko. Marko vza- me papir in svinčnik in čaka. Stipe začne naštevati: Ženi Marici zapuščam 10 milijonov, sinu Petru 6 milijonov, hčerki Anki 5 milijonov, botru Francu 2 milijona, tebi Marko 3 milijone. . . " Marko ga vpraša: ,,0d kod pa imaš toliko denarja, Stipe? " Stipe: ,JSaj ga nimam, toda vsem bi rad naredi veselje. . . TEDNIK — Četrtek, 28. februarja 1974 STRAN 5 S Četrtkove seje SO Ptuj v dvorani Narodnega doma je bila prejšnji četrtek 46. redna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj. V prejšnji številki TEDNIKA smo objavUi predlog dnevnega reda, kije bil v celoti sprejet. Tajnik SO Ptuj IvoRauje razložil osnutek novega statuta občine Ptuj. Statut, ki je sedaj v veljavi, je bil sprejet leta 1964. Od takrat le bil spremenjen in dopolnjen skupaj devetkrat. Spremembe in dopohiitve v novem občinskem statutu ne bodo samo organizacijske, ampak bodo urejale v večji meri tudi nove družbene odnose v našem samo- upravnem sistemu, kot je poglob- ljeno in dosledno samoupravljanje na vseh nivojih, dokončna uvelja- vitev družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja kot nove kvaUtete samoupravnega odno- sa v naši družbi uveljavitev delegatskega sistema kot bistvenega elementa novega skupščinskega sistema, spremenjen sistem financi- ranja sploaiih potreb v občini in dosledno izvedeno interesno zdru- ževanje delovnih ljudi v občini in sirom družbenopohtičnih in drugih skupnosti. Te vsebinske spremembe terjajo tudi drugačno sistematiko občin- skega statuta. Snov je razporejena v pet delov, zraven tega ima statut še uvod in temeljna načela. V prvem delu statuta so obravnavane osnovne določbe v občini in o položaju delovnega človeka v njej. V drugem obšir- nejšem delu so določbe o samo- upravljanju in njihovih oblikah v občini. Tretji del vsebuje določbe o skupščinskem sistemu. Četrti del obravnava varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v občini. Peti in zadnji del v svojih določbah ureja postopek za spremembo statuta in zagotavlja njihovo uvelja- vitev. Najživahnejši del seje je bilo prav gotovo poročilo odbora za prip.ravo investicijsko tehnične dokumen- tacije za zazidavo turistično rekre- acijskega in zdraviliškega centra v Ptuju.Skupni stroški obstoječih vrtin znašajo 160 starih milijonov. Rezultati so pokazaU, da gre za natrijevo hidrogen-termonatno vo- do, ki je lahko zelo uspešna predvsem pri zdravljenju raznih revmatičnih oboljenj ter poškodo- vancev in bolnikov po raznih operacijah. Projektant novega rekre- acijsko-zdravstvenega centra, mg. Dragoslav Tomič, je nato razložil urbanistično zasnovo ter idejni projekt objekta, ki bo veljal ptujsko občino po predračunih okoh 99 milijonov din. Center bo obsegal del ^ intenzivno nego, rekreacijski in ^rtni ter zdravstveni del, ki bo povezan s ptujsko bohiišnico. V zasnovi je predviden camping prostor - v bližini ceste Zagreb- Maribor, kjer je lep razgled na grad "1. bo obiskovalca prav gotovo pritegnil, da si ga pobliže ogleda, traven campinga bodo tudi pokrite garaže. Urejen bo pristop k kanalu "ove hidroelektrarne. Tu je mišljen pomol za dvig in spust čobiov, čolnarna ter prostor za prezimo- ^arije čolnov. Pri idejnem arhitektonskem pro- jektu so bih upoštevani trije glavni faktorji: Kapaciteta termalne vode, program investitorja in visok nivo podtalnice, ki se bo z novim jezom še zvišal. Projekt je zasnovan v skladu s svetovnimi predpisi za izgradnjo kopališč, zdravilišč ipd. Vsi kletni prostori so izvzeti, ker bi bila gradnja zaradi visokega nivoja podtahiice predraga. Vsi objekti bodo postavljeni na teren s tem, da se odstrani ruša in humus. Za odprti del kopališča so predvideni štirje bazeni: eden veUki ter trije mali (otroški) glede na starost otroka, ob katerih bodo klopi za starše. Dostop do bazenov po tlaku je možen samo prek baz en č kov za umivanje in dezinfekcijo nog. Prostori za sončenje okrog bazenov bodo asfaltirani, drugo so travnate površine z dekio pogozditvijo. Pokrito kopališče se deli na slačihiice letnega kopahšča, do katerih je dostop prek parkirnega prostora in prek prehoda v centrabii hodnik ter na del otroškega pokritega bazena in termalnega plavalnega bazena, ki bo imel ohmpijske mere in je predviden za plavahii šport, saj ga je možno napolniti tudi z navadno vodo. Objekt za zdravljenje je sanatorij- skega tipa in je ločen od objekta za bivanje bolnikov. V drugem objektu so predvidene dvoposteljne, tako imenovane intenzivne sobe s skladiščem blata za blatne kopeU v neposredni bližini. V vzhodnem delu je predviden objekt s servisom za avtomobile, kotlarno za centrahio kurjavo, prodajalnami ter restavracijo s skladišči. Predvideno je tudi dvo- sobno stanovanje za hišnika. Zahodno od tega objekta je v nadaljevanju predvideno dvostezno avtomatsko kegljišče s prostori za igro namiznega tenisa ter dnevni prostori. Cisto zahodno je pred- viden zabavno kulturni del z lokalom za nočno zabavo, prostor za biljard ah podobne igre, kinodvorano, ki se lahko pripravi tudi kot gledališče, koncertni prostor, knjižnico, prostor za PTT, banko ipd. Kapacitete prenočišč bodo 141 postelj. V zdraviliščnem delu bo 14 postej za intenzivno nego ter 27 kadi, ki omogočajo dnevno 28-im osebam nepretrgano kopanje. Kapaciteta letnih kabin bo 56, skupnih garderob 2400 in garderob, z omaricami 616 skupno - torej 3072 letnih kapacitet. Kapacitete v pokritem delu pa bodo: 56 kabin, 250 garderob z omaricami ter 16 saun. Projekt bo razgrnjen na magi- stratu, tudi vsaka delovna organi- zcija bo dobila po en izvod idejnega projekta. Zbor upravljalcev banke v Ptuju je bil drugi zbor upravljavcev ptujske podružnice kreditne banke Maribor. Enoletno poslovanje v združeni bančni hjši je prineslo spodbudne rezultate. Ptuj- ska podružnica KB Maribor je po besedah Antona Purga, direktorja povečala lani bilančno vsoto od 446 na 578 milijonov dinarjev ah za 29,6 odstotkov. Povečanje bilančne vsote je enako skupnemu porastu v treh zadnjih letih. Najbolj so se povečala kratkoročna sredstva, kjer je bil dosežen indeks 156. Na povečanje bilančne vsote sta pozitivno vplivala dva kredita, ki jo je dala KB Maribor ptujski podružnici po določilih integracijske pogodbe. To sta likvidnosti kredit v znesku 6,090.000 din po 2,4 obrestni meri za nadomeščena avista sredstva dislociranih poslovnih enot mari- borskih podjetij v Ptuju in prva transa investicijskega posojila v znesku 15 milijonov dinarjev za naložbe v osnovna in obratna sredstva. Občutno se je povečalo tudi poslovanje z občani. Dinarske hranilne vloge je zaupalo lani banki okoh 2.600 novih varčevalcev, tako, da se je število le teh povečalo na 31.000. Spodbuden je tudi podatek, dosežen na področju izplačevanja osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Tega se poslužuje v ptujski občini okoli 30 odstotkov vseh zaposlenih, za tak način izplače- vanja OD pa se pripravljajo tudi v nekaterih delovnih kolektivih, ki ga doslej še niso uvedh. Uspešno je zastavljeno tudi mladinsko varče- vanje in nudenje pomoči pri ustanavljanju pionirskih hranilnic, kjer ne gre tohko za materiahii moment, temveč predvsem za vzgojo bodočih bančnih varčeval- cev. Gospodarstvo ptujske občine je imelo ob koncu lanskega leta na deviznih računih podružnice za 38,794.350 dinarjev deviznih sred- stev ali 2 odstotka več kot leta 1972. Zanimiv je podatek, da so imeh občani ob koncu leta na deviznih računih le za okoh en milijon dinarjev deviznih sredstev manj, kot celotno gospodarstvo. Ptujsko gospodarstvo je dobilo lani v združeni bančni hiši več kreditov, kot je bilo to možno dobiti prejšnja leta. Sadovi novih vlaganj so vidni na najrazličnejših področjih, vendar zaradi dosedanje pohtike „daj vsakemu malo" učinek ni povsem zadovoljil potreb. Tone Purg, direktor ptujske podružnice KB Maribor je zato v sklepni besedi svojega poslovnega poročila pouda- ril, da bo treba s takšno prakso drobitve razpoložljivih sredstev prenehati in z večjimi krediti stimulirati takšne razvojne načrte, ki že v naprej obetajo hitrejšo gospodarsko rast. Razprava na zboru je bila zelo živahna in ustvarjalna. Mnenje, da naj bo banka gibalo gospodarstva, je bilo prisotno skoraj v vseh razpravah. lx)jze Gojčič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj se je posebej zavzel, naj seže bančna pohtika takoj tudi na območje Haloz in Slovenskih goric. Med drugim je rekel: ,,V Haloze in Slovenske gorice moramo pričeti vlagati že danes, saj nam bodo do jutri odšli iz teh območij še tisti delovno aktivni občani, ki so še tam . . ." Rešitve v korist delavcev o delu XII. občnega zbora OSZS Ormož in volitvah novih funkcio- narjev tega organa smo poročali v prejšnji številki Tednika. Sedaj si oglejmo nekaj iz dela sindikatov. Poleg družbenopohtičnega dela se je Občinski svet ZS Slovenije Ormož ubadal s problemi samoupravljanja, pripravili so stališča za organiziranje samoupravne delavske kontrole in v zvezi s tem sprejeh tudi ustrezne sklepe. Ena izmed mnogih po- membnih nalog je bila tudi izvajanje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter prizadevanja za varstvo pri delu, za boljši oddih in rekreacijo delavcev, družbeno prehrano, izobraževanje, obveščanje in nekatere druge akcije. Vse delo sindikatov je zapisano v obsežnem poročilu in ga v kratek sestavek ni mogoče zajeti. Našo pozornost je pritegnil tisti del, kjer je sindikat delavcem najbolj kon- kretno pomagal: to je uresničevanje samoupravnih sporazumov in pravna pomoč. Ugotovljeno je, da se glede kalkulativnih osebnih dohodkov samoupravni sporazumi ne kršijo, vendar pa se premalo pozornosti polaga na stimulativni del nagraje- vanja. Ni bilo malo primerov, ko so se delavci obračah na občinski svet po informacije, glede dehtve osebnih dohodkov. Mnogokrat so se delavci pritoževah, da se jim ne priznajo opravljene delovne ure, ali pa, da se jim ure odbijajo kot sankcija. V dveh primerih so taki odnosi, ko se je odvzemal osebni dohodek v obliki neplačanih delovnih ur, pripeljah do ustavitve dela enega dela delovne organizacije. V drugem primeru so se delavci obračali na občinski svet, da bi si zaščitili samoupravne pravice, ko jim je bil s sklepom organa upravljanja kot sankcija odvzet osebni dohodek z izgovorom, da se je tem delavcem dokazala material- na krivda. V takili primerih in če se e ugotovUo, da je bila resnično cršena samoupravna pravica delavca, je občinski svet najprej poskušal urediti sporno zadevo v delovni organizaciji; če ni šlo, so zadevo predali sodišču. V zadnji mandatni dobi je prišlo na občinski svet zveze sindikatov 142 delavcev in delavk po razne informacije. Največ primerov je bilo povsem informativnega značaja; v 13 primerih je bil vložen pravni spor pred sodiščem. V korist delavcev je bilo rešenih 11 zadev, 2 pa sta bih zavrnjeni. O delu pravne službe lahko rečemo, da je svojo nalogo dobro opravljala v korist delavcev, saj zoper njo ni bilo nobenih pritožb. V zadnjem obdobju je manj iskalcev pravne pomoči, tudi na posvetovanja jih manj prihaja. Iz tega se da sklepati, da so odnosi v delovnih organizacijah bolj urejeni. Sporne zadeve pa so pričeU bolj reševati tudi v osnovnih organiza- cijah sindikata. 6 stran tednik — Četrtek, 28. februarja 1974 V TGA danes volijo nove organe v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem je danes zelo slovesen in pomemben dan, saj zaposleni v tej delovni skupnosti volijo nove samoupravne organe v novoustanov- ljenih Temeljnih organizacijah zdru- ženega dela. Dan je toliko bolj slovesen, ker se danes sprejema tudi naša slovenska ustava. Za današnje vohtve je bilo treba vehko dela in truda, saj je bilo potrebno evidentirati veliko število ljudi za razne organe, delavske svete, komisije in odbore, tako v TOZD kot tudi za združeno podjetje TGA. Vse predpriprave so sicer potekale v redu, čeprav so se vmes pojavljale razne nejasnosti, kar pa tudi ni nič čudnega, saj so doslej naši delavci bili navajeni na povsem drugačen način izbiranja kandidatov na skupnih sestankih in prav zato marsikdo ni mogel razumeti načina evidentiranja in tudi poznejšega dela, ko so morali koordinacijski odbori iz vrst evidentiranih možnih kandidatov izbrati določeno število kandidatov za razne organe in funkcije.^ Z današnjimi volitvami nikakor ni napravljena črta na dosedanje aktivno delo, ampak se le-to šele pravzaprav prične, ko bodo morali novoizvoljeni člani, kot delegati zastopati interese svoje TOZD v okviru skupnega združenega podjet- ja TGA. Mnogi so že doslej opravljali razne funkcije in delovali v raznih odborih, komisijah in podobno, mnogim pa je to prvič in prav ti tovariši in tovarišice bodo morah pokazati vso svojo odločnost pri reševanju določenih proizvodnih in drugih nalog. Prepričani smo, da jim bo to uspelo. F. M. SVET IN AKTIV ZKS PRI KS PTUJ V dvorani na magistratu je bila v torek, 19. februarja osemintrideseta redna seja sveta krajevne skupnosti in njenega aktiva zveze komunistov. Podano je bilo poročilo o delu krajevne skupnosti za leto 1973, katerega izvleče k objavljamo posebej, hkrati pa je bil podan tudi program dela za leto 1974, predračun dohodkov in izdatkov servisa za nego bolnika na domu za leto 1974, ter predlog porabe sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča za leto 1974. Na dnevnem redu seje so bile tudi priprave na volitve v krajevni skupnosti Ptuj, imenovanje volihie komisije in sprejem statutarnega sklepa. Najpomembnejši za bralce je pravgotovo program dela Krajevne skupnosti za leto 1974. Predvi- devajo, da bodo od krajevnega samoprispevka to leto pridobili okoU 200 starih milijonov. Od tega je večina aU 150 milijonov namenjeno za gradnjo letnega kopališča, ki bo zgrajeno kot prva faza rekreacijskega centra v Ptuju. Okoli trideset milijonov je KS namenila za izgradnjo približno 250 prošenj za sprejem otrok v vrtec, bo KS namenila del sredstev (40 milijonov) tudi za izgradnjo novega otroškega vrtca, za katerega bo TIS verjetno dobil kredit od Marlesa;gre namreč za Marlesove montažne vrtce. Skupaj bo torej namenietuh 230 starih milijonov iz krajevnega samoprispevka. Sredstva bodo raz- deljena tako, da bo KS namenila šele v letu .1975 okoh 50 milijonov za izgradnjo novega gasilskega doma v Ptuju. Iz predloga porabe sredstev od prispevka za uporabo mestnega zemljišča za leto 1974 je razvidno, da bo KS namenila približno 140 starih milijonov pridobljenih sred- stev takole: Za čiščenje ulic, cest in trgov - 33 milijonov, za škropljenje cest in ulic - 3 milijone, za vzdrževanje zelenic in parkov - 22 milijonov, za cestno prometno signalizacijo - 300 tisočakov, za izobešanje in nabavo zastav - 2 milijona, za vzdrževanje spomenikov NOB - 300 tisočakov, za odpravo zimskih poškodb na ulicah - 1 milijon, za gramoziranje krajevnih cest in urejanje ulic - 8 mihjonov, za zimsko službo, posip s soljo in peskom ter odvoz snega - 4 miJjone, vzdrževanje zimskega kopa- lišča in WC - 5 milijonov, plačilo tokovine za javno cestno razsvet- ljavo - 25 milijonov, vzdrževanje električnega omrežja, prispevek za trafo postajo, Natašino pot.Reljevo ulico, Rogaško cesto - 5 starih milijonov ter za obnovo uUc v starem delu mesta: Cankarjeve, Jadranske, Cvetkove in Vrazov trg - 30 milijonov. Skupaj torej 140 starih milijonov. DRUŠTVO RDEČEGA KRIŽA DORNAVA Prebivalci krajevne skupnosti Dornava in Mezgovci so zadnje čase zelo aktivni. Zavedajo se, da z aktivnim in konstantnim sodelova- njem v raznih organizacijah in društvih dosežejo zaželjeno za razvoj svojega kraja. Zelo aktivno je društvo rdečega križa, ki je imelo v soboto, 16. 2. 1974 v gasilskem domu svojo redno letno konferenco, na kateri so pregledali dosedanje aktivno delova- nje in se dogovorili za prihodnje sodelovanje. Najbolj požrtvovalni so krvoda- jalci, ki jih vodi tov. Simanie. Zato jim gre zahvala za humane in plemenite akcije, kot je dajanje krvi drugemu itd. Ugotovili so tudi, da so v teh akcijah samo ,,nižji" sloji in se opravičeno sprašujejo, ali „višji" sloji ne bodo potrebovah te življenjske _ tekočine v slučaju potrebe. Želeli bi tudi odgovor glede takega odnosa. Nadalje so se dogovorih, kam in kako bi namestili po vasi Dornava in Mezgovci omarice prve pomoči. V tej zvezi je bilo rečeno, da se opremijo omarice s potrebnim sanitetnim materialom in označijo hiše, kje se bodo nahajale. Govorili' so tudi o socialno šibkih, katerim je tudi treba pomagati. Anton Petršičje zaključil delovno konferenco z željo po tesnejšem sodelovanju in z mislijo „poma- gajmo vsi vsem". j. 2. Posebno obvestilo SKUPŠČINA OBČINE PTUJ oddelek za notranje zadeve in občinska volilna komisija v Ptuju, pozivajo vse občane občine Ptuj, zlasti pa še občane na območjih krajevnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in Kidričevo, da zaradi bližnjih volitev, ki bodo v mesecu marcu 1974, takoj prijavijo oz. odjavijo stalno ali začasno prebivališče in spremembo na- slova stanovanja (tudi spremembo stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i.p.) v kolikor je prišlo do takih sprememb v zadnjih letih in to: - občani na obočju krajevne skupnosti Ptuj na prijav- nem uradu, Trg mladinskih brigad št. l/II - soba št. 26, vsak delovni dan, razen sobote od 7.30 do 14. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 16.30 ure; — občani na območjih naselij izven območja krajevne skupnosti Ptuj pa v pristojnih krajevnih pisarnah v uradnih urah ob delovnih dneh, razen sobote. Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavlja- nje sprememb naslova stanovanja, (tudi sprememb v isti uUci ali naselju, v isti krajevni skupnosti i.p.) je po zakonu o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega pre- bivališča (Uradni list SRS, št. 36-372/65) obvezno za vse občane-prebivalce, kadar se v določenem kraju stalno na- selijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov v istem kraju. Za kršitve in neizpolnjevanje določil 20. člena citiranega zakona so predvidene, visoke denarne kazni tudi do 30.000.- starih din aU z zaporom do 15 dni. V izogib takim neljubim posledicam pozivamo vse občane, ki prijavno-odjavnega statusa, vključno s spre- membami stanovanja nimajo urejenega, da to stanje vskla- dijo do vključno 5. marca 1974. Skupščina občme Ptuj odd. za notranje zadeve in občinska volilna komisija Komisija za vprašanja mladili komunistov Komisija za vprašanje mladih komunistov je organ komiteja ob- činske konference ZKS Ptuj, ob- enem pa je ta komisija tudi sekretariat aktiva mladih komuni- stov občine Ptuj, kije organizacijska oblika dogovarjanja in usposabljanja mladih komunistov. Naloge te komisije in aktiva pa so predvsem: - Seznanjati mlade komuniste z zgodovino in razvojem naše družbe - Gojiti med mladimi komunisti marksistično miselno kulturo in utrjevati marksistični svetovni na- zor. - Obravnavati vprašanja, ki so bistveno vezana na položaj mladih v delovnih organizacijah. - Usmerjati mlade komuniste v organizirano dejavnost mladinskih aktivov, društev in drugih oblik delovanja mladine. Komisija za vprašanja mladih komunistov je na svoji prvi seji dne, 7/1-1974, sprejela organizacijsko obliko dela, ki bo mlade komuniste povezovala v dve interesni skupini in sicer: I. DELOVNA SKUPINA SRED- NJEŠOLCEV - naloga te skupine je, da povezuje med seboj dejavnosti marksističnih krožkov posameznih srednjih šol. II. DELOVNA SKUPINA IZ GO- SPODARSKIH ORGANIZACIJ - skrbi predvsem za povezavo skupnih interesov mladih proizvajalcev ko- munistov, jih usmerja k reševanju aktualnih družbenopohtičnih in go- spodarskih problemov, ki so speci- fičnega pomena za njihovo delovno okolje. Predsednik komisije za vprašanja mladih komunistov LUDVIK TU- RIN je poudaril naslednje: „Vse naloge, ki smo si jih zadali, bodo uresničljive le ob tesnem sodelova- nju z občinsko konferenco ZMS in predvsem s komisijo za idejna vprašanja in komisijo za organizira- nost in razvoj ZK pri občinski konferenci ZKS Ptuj. V nalogah ne bomo uspeli, če se prav vsi komunisti ne bodo dovolj zavzeto lotih odgovornosti dela z mladino, če ne bodo tudi vse subjektivne sile spoznale, da mladi- ne ne gre ločevati od družbe kot problem zase, saj je aktivnost mladih kar najboljše ogledalo aktiv- nosti vseh komunistov. Torej, samo neločljiva vez skupnega revolucio- narnega delovanja nam lahko zago- tovi ohranitev in razvijanje revolu- cionarne sociahstične kontinuitete. TEDNIK — ČETRTEK, 28. februarja 1974 STRAN 7 DOMAČE NOVICE, FILATELIJA IN NUMIZMATIKA Vsako prvo nedeljo v mesecu je ob 9. uri dopoldan v prostorih gostinskega lokala Novi svet v Ptuju sestanek prijateljev numizmatike in filatelije. Vabljeni so tudi ostali zbiralci starin, umetnin ali drugih predmetov. NOVI ANSAMBEL V teh dnevih se je v Ptuju formiral nov ansambel, ki bo v javnosti prvič nastopil, 9. marca na proslavi dneva žena v domu heroja Jožeta Lacka. Ansambel so po dolgoletnem premoru ponovno ustanovih pripadniki JLA v Ptuju, ki so v preteklosti imeli že več odličnih vokalno instrumentalnih zasedb. Obnovili bodo tudi sobotne in nedeljske plese v domu JLA. ESPERANTISTI Predavanje ob barvnih filmih za 4. marec je preloženo: v zamenjavo pa bo ta dan skupni sestanek članov kluba esperantistov, ki bo ob 18. uri. Tečaj za začetnike je vsak četrtek ob 18.30 uri, po tečaju bodo sprejemah prijave za nedeljski izlet v Cakovec na ustanovni sestanek Mladinskega esp. društva omenjenega kraja. ŠOFERSKI PLES V KIDRIČEVEM Tudi letos so ptujski šoferji pripravih že tradicionalni šoferski ples v maskah. Velika dvorana TGA je bUa zasedena do zadnjega kotička, saj je bil prost vstop za maske, teh pa je bilo precej. Najboljše so bile nagrajene. Prireditev je vodil napovedovalec radia Ptuj, Marjan Sneberger, goste pa je zabaval ansambel ,,KristaU" iz Maribora. -om- RAZDELILI SO VSA SREDSTVA Tovarna gUnice in alumiirija „BORIS KIDRIČ'- v Kidričevem sodi nedvomno med tiste delavne organizacije, ki vsako leto dajejo precejšnja sredstva za izgradnjo ter adaptacijo stanovanj svojih delavcev. Tudi v letošnjem letu je Odbor za kadre, družbeni standard ter varstvo pri delu ugotovil, da je po VII. natečaju na razpolago 2.750.000 din - ki jih je bilo treba razdeliti med prosilce. Najprej so ugotoviU, da je prošnje za posojilo vložilo 117 članov delovne skupnosti, ki pa so skupno zaprosih za 4.881.000 dinarjev, kar je pomenilo, da Odbor in tudi imenovano komisijo za ogled na „licu mesta" čaka precejšnje in zahtevno delo. Seveda pa so obravnavah le tistih 111 prošenj, za katere je banka ugotovila, da imajo pravilno sestavljene prošnje za posojilo in da imajo tudi zahtevano dokumentacijo v smislu Pravilnika in VII. natečaja za posojilo. Kljub vsemu pa je mdi pri teh 111 prosilcih bilo težko ugoditi vsem, saj je razumljivo, da je vsak prosil kar se da največ, ker je le tako možno, da si kaj več uredi. Posebna komisija si je najprej ogledala vse novogradnje prosilcev, da tako ugotovi upravičenost zahtevanega zneska, prav tako pa so pregledali stanovanja tistih prosil- cev, ki so prosili za sredstva za rekonstrukcijo svojih stanovanj. V obeh primerih so našli tudi nekaj takih, ki niso v celoti ustrezah zaprošenim zneskom, zato so pozneje nekohko zvišali znesek drugim prosilcem. Odbor je namreč zaradi velikega števila zprosilcev ter pomanjkanja denarnih sredstev spre-i jel določene kriterije po tem, če je nekdo prosil za posojilo prvič, drugič ah tretjič. Odbor je imel mnogo dela, ki pa ga je vsaj zaenkrat opravil zadovoljivo, čeprav je povsem jasno, da tudi tak način ne bo ustrezal vsem prosilcem iz že omenjenih vzrokov. F. M. 8 stran tednik — Četrtek, 28. februarja 1974 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZRPDRE 8 ZAPRTI DUHOVNIKI Katoliški duhovščini v okupirani vzhodni Sloveniji novi gospodarji niso prizanesh, prav tako ne pravoslavni. Zadnjih v ptujskem okraju ni bilo. Vse katohške duhovnike pa so izgnali iz župnij in jih zaprh. Znana so zasramovanja duhovnikov v meljski kasarni v Mariboru, kjer je bila poleti 1941 zbirna baza za izseljence v druge jugoslovanske pokrajine. Tudi v ptujskih zaporih so doživljali duhovniki hude ure, posebno nekateri, ki so jih dolžili za kakšen poseben greh proti nemštvu. Spominjam se, kako so minoritu, patru Savinšku dah na glavo vojaško čelado, na ramo pa puško. Tako opravljen je moral tekati v krogu po dvorišču, policisti pa so se ob tem naslanjali in smejali. Tudi iz drugih so brih norce na razne načine. Med tedaj zaprtimi duhovniki se ^ominjam še minorita, patra Konstantina Ocepka, Danijela Tomšiča, upokojenega župnika Letonja, doma s Kicarja; župnika Ludvika Rantaša, doma iz Prekmurja^ dekana GomUška iz Slovenskih goric, rojenega v Krčevini pri Ptuju, njegovega nečaka duhovnika Stanka Brečka in Janeza Zumerja iz Podvinc pri Ptuju. Nemci so prizanesli edino enemu duhovniku, hudemu bolniku - Alfonzu Svetu, ki je bil župnik cerkve sv. Petra in Pavla v Ptuju, ki so jo upravljah minoriti. Zaradi bolezni mu ni bilo treba v izgnanstvo. Spravili so ga v ptujsko bohiišnico, nato pa v dom onemogUh v Muretince, kjer je umrl. Dr. Goerger je nekatere duhovnike zaprl skupaj s prosvetarji v kapucinski samostan v Ptuju, odkoder je izgnal menihe, pa na grad Bori, kjer so dočakali dan izgona prek meje na hrvaško stran. Namesto iz ptujskega okraja izgnanih duhovnikov so Nemci pripeljah sem le malo število duhovnikov iz graškega škofijskega območja. Ti so morah svoje nedeljske pridige nositi dr. Goergcrju v cenzuro. OBRAČUN S PISATELJEM DR. REMCEM Ko je že veliko Ptujčanov zdelo za rešetkami ptujskih zaporov, sem slišal, kako je jetničar Jerman opomnil dr. Goergerja, zakaj ne zapro bivšega ptujskega župana dr. Alojzija Remca, slovendcega pisatelja in advokata v Ptuju. Nekaj dni za tem sem naletel v eni izmed celic na dr. Remca, v obraz in po rokah podplutega od udarcev. Njegova obleka je bila poškropljena s krvjo. Pogled nanj je povedal, da je v gestapovskih rokah veliko pretrpel. Njegovega trpljenja pa seveda še ni bilo konec. Nekega dne sem skozi pisarniško okno pogledal na zaporno dvorišče, kamor je jetničar Jerman privedel jetnike na obvezni vsakodnevni sprehod. Pohcisti so zapornike razporedili v krog. Med jetniki je bil tudi dr. Remec. Jetnikom so policisti zapovedaU, naj v krogu tečejo, roke pa naj držijo na bokih. Teči so morali do onemoglosti. Prvi se je zgrudil dr. Remec, za njim pa še drugi. Okrog stoječi policisti so se ob tem krohotali na ves glas. S svojimi pu.škami so padle drezali, naj spet vstanejo, kar pa se dr. Remcu ni posrečilo. Policist ga je udaril z brzostrelko. Tedaj je jetnik zbral vse moči, da bi se dvignil. Res se mu je posrečilo, a le za hip in znova se je zgrudil na tla. Izgledalo jo, da je padel v nezavest. Jerman je skočil po vedro, naiočil pri vodnjaku na dvorišču vodo in polil ležečega Remca. Kmalu ga je mrzla voda poživela, da je sedel. Na vsega onemoglega pa so policisti kričali, da je simulant. Prijeh so ga in dvignih na noge. Za tem so zahtevah, da roke predroči. Nanje so mu naložih vojaške puške. Menda je do pete puške vzdržal, tedaj pa so mu roke omahnile in tudi telo. Znova je padel v nezavest. Kar sesedel se je na kamnita tla. Dalje prihodnjič Vsakemu gospodinjstvu osnutek statuta KS V Kidričevem so minuli ponede- ljek člani sveta krajevne skupnosti, člani KO SZDL ter člani 00 ZK „Dravsko polje" Kidričevo obravna- vali naloge in priprave na volitve ter potek javnih razprav o osnutku statuta občine Ptuj ter še predvsem osnutka statuta krajevne skupnosti Kidričevo. Tajnik KS Matevž Cestnik je podrobno obrazložil pomembnejše člene osnutka in poudaril, da bi izvod statuta KS dobilo sleherno gospodinjstvo, kar je sprožilo živahno razpravo med prisotnimi, so pa se končno le zedinili o realizaciji te}ia predloga. France Meško Delovni cas kuharic v Cirkulanah Gudno je pojmovanje vodstva osnovne šole v Cirkulanah glede delovnega časa. Na tej šoH sta zaposleni dve kuharici, ki kuhata za nekaj nad 500 otrok. Kuhati morata dvakrat dnevno ter morata delati dan po 9 in pol do 10 ur. Ker to ni v skladu s sociahstičnimi načeh, bi bilo dobro v tem pogledu razčistiti razmere. Koliko nam je znano, se dela povsod samo osem ur, če pa že mora delo biti opravljeno v podaljšanem delovnem času pa je potrebno plačati delavcem nadure. Ce se kuharice pritožijo nad predolgim delovnim časom, dobijo odgovor: Ce vam ne paše, lahko dobite delavske knjižice, saj jih mnogo čaka na to delovno mesto. Mislim, da to ni po sociahstičnih načehh. Arguš PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Pravilno je, da državljani objavljajo zadeve, ki se jim ne zdijo v redu, kakor je to v zgoraj navedenem pismu. Vendar bi v zvezi z drugim delom sestavka pripomnili, da je treba razumeti 8-urni delavnik tako, da se dela po 8 ur vsak dan, tudi ob sobotah, oziroma če je tedenski delovni čas 42 ur razdeljen na pet delovnih dni, potem je delavnik daljši kot 8 ur (8 ur in 24 minut). Se: »Kompasov avtobus - kamen spotike« z razumevanjem smo bralci čitali opravičujoč članek šoferja KOMPASOVEGA avtobusa Ivana Mastinšeka, ki gaje objavil v TEDNIKU 21. februarja 1974 na strani 10 pod naslovom „Pisma bralcev". ,,Papir" vse prenese, pravi star pregovor, drugi pa, da se kaj radi vsi nečesa krivi slikamo lepše kot smo v resnici, da so ,,med črnimi vranami tudi bele". Res moramo vsi spoštovati red in zakonska določila, imeti pa moramo tudi pravilen odnos človeka do človeka. Nihče ne bi mogel trditi, da bi bili nekateri šoferji res hudiči, barabe, itd., na drugi strani pa potniki,,angeli in angelčki". Razume se, da z modernim avtobusom kot je KOMPASOV, šoferju ni lahko peljati vozila po zelo slabi makadamski cesti kot je Ptuj-Gomila-Radgona do Vidma ob Ščavnici, vendar pa moramo prizadeti dodatno povedati še tole: Bilo je več primerov, daje KOMPASOV avtobus drvel mimo avtobusne postaje le z do polovice zasedenimi sedeži, potniki na avtobusni postaji pa so ostaU in začudeni gledali mimo drveči avtobus. Red vlada svet, pravi pregovor, pa tudi to: Lepa beseda lepo mesto najde, dalje, da je vljudnost in prijaznost tudi turistična privlačnost za domače in druge goste ter potnike, zato se moramo pač teh pravil potniki kakor šoferji in sprevodniki držati. Kjer so slabe ceste, se ne bi smeli jeziti ne šoferji in ne sprevodniki avtobusov nad potniki, niti ne bi smeli potniki valiti krivde za slabo cesto na voznike avtobusov. Šofer Ivan Mastinšek bi moral upati, da bo nekoč tudi ta poslednji del ceste skozi Juršince asfaltiran, do ta čas pa bi morali imeti z nami le nekaj več potrpljenja. Franček Holc LJUDSKA VEROVANJA, V KATERE ŠE MNOGI TRDNO VERUJEJO Ce ti na poti mačka preskoči pot, boš imel ta dan smolo. Nesrečo pa naznanja, če ti pot preseka črna. Rešiš se samo tako, da čez črto, kjer ti je mačka presekala pot, trikrat pljuneš in šele nato nadaljuješ svojo po L Uspeha ne boš imel, če na poti srečaš najprej žensko. Srečo boš pa imel, če srečaš najprej fantiča ali tudi dekUco. Srečo prinaša tudi štiriperesna detelja. Posebno še, če jo najdeš slučajno. Takšno deteljo je treba zaviti v svileno ruto in jo vedno nositi v nedru ob srcu. Če se štirje rokujejo tako, da se rokujejo navzkriž, se bodo sprh in zasovražili. Ce ti kdo posodi iglo, se mu ne zahvaU, ko mu jo vrneš, sicer pride med vama do sovraštva. Ce pride tujec v hišo, pa mu ne ponudiš stola, da bi sedel, odnese spanje iz hiše. Zjutraj, ko vstaneš, stopi vedno najprej na desno nogo. Tisti dan ne boš imel uspeha, če vstaneš najprej z levo nogo. Ce se ti „kolca", nekdo misli na te. Ce uganeš kdo, kolcanje takoj preneha Ce na cesti najdeš staro podkev, jo pribij na svojo hišo, ker od hiše odvrača nesrečo. Še danes se najde precej starih podkev, pribitih na svinjska korita, ker jih varujejo bolezni. Ce pes čuvaj ponoči tuli, hodi smrt okoh hiše. Ce najdeš pred hišo slamo s klasom, pride moški na obisk, če je slama brez klasa, pa pride ženska na obisk. Se danes je precej ljudi, ki si ne upajo na pot v petek. Posebno se bojijo mladega petka in petka, ki pride na 13. dan v mesecu. Alojz Cestnik OSNUTEK STATUTA KRAJEVNE SKUPNOSTI Osnutek statuta krajevne skupnosti, kot je posredovan v javno razpravo, se bistveno razlikuje od dosedanjih statutov krajevnih skupnosti. I. Glavne značilnosti osnutka statuta: 1. Osnutek statuta dosledno uvaja v samoupravne organe krajevne skupnosti dele- gatski sistem, 2. bistvena je razširitev dejavnosti krajevne skupnosti v skladu z nalogami, ki se pred krajevno skupnostjo zastavljajo po novi ustavi, 3. izhajajoč iz dejstva, da je samoupravljanje preko delegatov, ki morajo biti vsak čas povezani z bazo, od nje konzultirani, ryej poročati o vseh dogajanjih in izhajajoč iz vse večjega poudarka na pomembnosti delovanja krajevne skupnosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, se v osnutku zastavlja tudi nekoliko drugačna oblika samoupravnega sistema, saj gre za širše samoupravne organe, kot je npr. zbor delegatov delovnih ^udi krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, ki je kolektivni izvršilni organ in odbori ter komisije organov krajevne skupnosti, ki posamezne naloge krajevne skupnosti specializirano opravljajo, 4. dosledno je izvedeno vključevanje delovnih Hudi iz TOZD, ki delujejo na območju krajevne skupnosti in v katerih delajo delovni ljudje iz območja krajevne skupnosti v samoupravno dogajanje v krajevni skupnosti, v sofinanciranju pomembnejših zadev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb občanov — vse to pa na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja kot novih oblik delovanja v clelegatskem in ustavnem sistemu, 5. doslednejša zagotovitev finančnih sredstev krajevni skupnosti, 6. oblikovanje delegacije krajevne skupnosti iz katere se pošiljajo posamezni delegati v družbeno politične in samoupravne interesne skupnosti in druge, 7. povezovanje krajevnih skupnosti na ožjem in širšem območju ter eventualno sodelovanje le-te v skupnosti krajevnih skupnosti. II. Delegatski sistem, ki je temelj vseh razmerij v krajevni skupnosti, je zastavljen tako, da so delegati, ki delujejo v njih in širših samoupravnih organih krajevne skupnosti izvoljeni v različnih sredinah. Osnutek statuta krajevne skupnosti predvi- deva naslednje samoupravne organe: - zbor delegatov delovnih ljudi krajevne skupnosti, - odbor za ljudsko obrambo, - poravnalni svet, - kolektivni izvršilni organ, svet krajevne skupnosti, - individualne izvršilne organe in sicer predsednik sveta krajevne skupnosti, - odbore in komisije posameznih organov krajevne skupnosti, ki imajo stalen ali začasen značaj kot oblika dela za posamezno področje delovanja krajevne skupnosti. Zbor delegatov naj bi bil po osnutku najvišji samoupravni organ oziroma bolje rečeno najširši organ. Zbor delegatov volijo delovni ljudje a) v TOZD na območju krajevne skupnosti, detovni ljudje, b) ki živijo v krajevni skupnosti in delovni ljudje c) samoupravnih intei'esnih ter č) drugin skupnosti na območju krajevne skupnosti. V osnutku nismo določili števila delegatov, ki * izvolijo v posamezne organe, koliko bo pa kdo J^olil, pa smo prepustili sklepu o razpisu volitev, s katerimi bo določen tudi način in postopek za Izvolitev delegatov. Pri tem bo treba paziti, da DOdo posamezna področja družbenega življenja v ^en samoupravruh organih krajevne skupnosti proporcionahio zastopana. Na ta način bo zagotovljeno v samoupravnih •^■■ganih krajevne skupnosti dosledno zastopstvo ^eh činite^ev. , Na slicen način je sestavljen tudi svet pfajevne skupnosti, medtem ko je odbor za Uudsko obrambo sestavljen nekoliko drugače, ga je treba tudi obravnavati drugače in ni samoupravni organ. III. Prejšnja jasno potegnjena črta med neposrednim in posrednim samoupravljanjem bledi. Izhajajoč iz dejstva, da je vsebina delegatskega razmerja bistveno nekaj drugega kot vsebina „predstavnika", je tudi delovanje preko samoupravnih organov neposredno samoupravlja- nje. Delegati morajo biti povezani z bazo iz katere tudi izhajajo. Pred posameznim zasedanjem in po njem kateregakoli organa krajevne skupnosti ali družbeno politične in samoupravne interesne in druge skupnosti morajo delovnim ljudem, ki so jih izvolili, posredovati gradivo oziroma že sprejete sklepe, skratka vedno morajo biti delovni ljudje tisti, ki odločajo o vseh zadevah, pa čeprav delegatov. Povsem razumljivo je, da se delovni ljudje pri tem tudi odločajo, ali je delegat v posameznih organih deloval pravilno in v skladu z interesi krajevne skupnosti, pri tem pa ne smejo zanemarjati širših interesov družbene skupnosti ali interesov delovnih ljudi na vseh področjih družbenega dogajanja. Na tak način je prav gotovo, da se posredno samoupravljanje in delovanje v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih umika neposrednemu samouprav- ljanju in odločanju. IV. Ker so naloge krajevne skupnosti bistveno širše od preteklih in bo vedno več specializiranega delovanja delovnih ljudi v krajevni skupnosti se uvaja najširši samoupravni organ, ki odtoča o nekaterih pomembnejših zadevah s področja krajevne skupnosti zbor delegatov dekjvnih ljudi krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti še nadalje ostaja ,,motor" celotnega dogajanja v krajevni skupnosti, zato tudi deluje kot kolektivni izvršilni organ. V. Uveden je nov ustavni pojem v povezovanju TOZD s krajevno skupnostjo — samoupravni sporazum in družbeni dogovor. Na podlagi samoupravnega sporazuma se povezuje krajevna skupnost s TOZD na območju krajevne skupnosti in izven nje, s samoupravnimi interesnimi in drugimi skupnostmi. S samoupravnim sporazumom se na eni strani določajo naloge, ki naj jih krajevna skupnost v določenem časovnem obdobju opravi za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, z istim sporazumom pa se na drugi strani zagotavljajo tudi zadostna finančna sredstva za izvršitev nalog. Menimo, da, bomo prav s tem in novim sistemom zlasti s samoupravnim sporazumom vnesli v delo krajevne skupnosti novost, zlasti pa bolj zainteresirali vse družbene dejavnike, ki delujejo na območju krajevne skupnosti, kot so bili zainteresirani za delo le-te dosedaj. VI. Skladno s kategorijo samoupravnega sporazu- mevanja in družbenega dogovarjanja kot sistema v delovanju krajevne skupnosti neposredno izhaja tudi bo^ša zagotovitev potrebnih finančnih sredstev ne samo iz ,,proračuna" pač pa zlasti sredstev, ki jih bodo za uspešno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi prispevali predvsem drugi dejavniki. Menimo, da bomo del sredstev še nadalje prejemali iz proračunov, sredstva od TOZD in drugih bomo pridobivali na podlagi samouprav- nega sporazumevanja in družbenega dogovar- janja, statut občine bo moral le dotočati sistem predvidevanja sredstev iz davščin, taks, ki se zberejo na območju krajevne skupnosti, pa jih del občina odstopa krajevni skupnosti. VII. Oblikovanje delegacije krajevne skupnosti je po našem mišljenju vsklajeno z določili republiške ustave. Dosledno nismo nikjer določili število delegatov, pač pa to prepustili posebnemu sklepu o razpisu volitev. Povezovanje krajevnih skupnosti je bilo že dosedaj dobro, predvidevamo le novo obliko — združevanje krajevnih skupnosti. Statutarna komi sij; Izhajajoč iz tega, da so delovni ljudje in občani v dosedanjem devetletnem razvoju krajevne samouprave v krajevni skupnosti...... ..........ki jc po svoji stopnji družbenoekonomskega in komunalnega razvoja in razvitosti samoupravljanja presegla^ dosedanje statutarno urejene odnose in uresničujoč nove ustavne odnose, da delovni človek na podlagi pravice do samoupravljanja enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o osebnih in skupnih interesih, in da uresničujejo krajevno skupnost kot odprto skupnost in sestavni del združenega dela ter na podlagi določil 142. člena ustave SRS in ... ^ člena statuta občine Ptuj so delovni ljudje in občani krajevne skupnosti..... .........(ime), ki je bila ustanovljena z odlokom skupščine občine Ptuj dne 30. januarja 1965, sprejeli na svojem zboru, dne......... 1974 novi St atut krajevne skupnosti......... .....(ime), ki se glasi STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI............... I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, v kateri delovni ljudje in občani sami in v sodelovanju z delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in interesnih skupnostih neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih mteresov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini Ptuj in v drugih širših skupnostih. Delovni ljudje in občani se povezujejo v krajevni skupnosti v družbeno-političnih organizacijah, v društvih in drugih oblikah združevanja, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v krajevni skupnosti. 2. člen V krajevni skupnosti se povezujejo delovni ljudje in občani, ki živijo in delajo na območju (navesti točno območje meje krajevne skupnosti) in delovni ljudje delovnih skupnosti TOZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delujejo v krajevni skupnosti ali zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v njej in delovni ljudje in občani združeni v krajevnih družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese. 3. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Sedež krajevne skupnosti je............... Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom......in dvojnim robom ob katerem je besedilo: Krajevna skupnost.............. Krajevno skupnost...............kot pravno osebo predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V primeru njegove zadržanosti ga nadomešča namestnik predsed- nika sveta. 5. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini m načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospocfarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kuUure ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti, za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije spk)šnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb in nalog tako, da .sprejemajo programe in plane razvoja krajevne .skupnosti, s katerimi cioločijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 6. člen Delo krajevne skupnosti in njenih organov je javno. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV SKUPNOSTI 7. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti skrbijo za usklajeno življenje delovnih ljudi in občanov, za dobre medsebojne odnose v organizacijah združenega dela, za dobre medsebojne odnose stanovalcev in za javni red in mir. Za dostojno in pravično poravnavanje medsebojnih sporov skrbi na območju krajevne skupnosti poravnalni svet. 8. člen Na področju gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij ter^ varstva naravnega okolja delovni ljudje in občani zlasti: — skrbijo za racionalno izkoriščanje zazidalnih površin in stanovanj pri urbanističnem programiranju z organi občine in republike, — javno razgrinjajo zazidalne načrte v sodelovanju z občinsko urbanistično službo, — skrbijo za tako gradnjo stanovanjskih naselij, da bo v njih že ob vselitvi zagotovljeno zadovoljevanje skupnih interesov iz S. člena tega statuta, — skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti, ~ spremljajo izvajanje in način zazidave nezazidanih površin na svojem območju, — skrbijo za urejenost gradbišč in podobno, — skrbijo za varstvo naravnega okolja. 9. člen Na področju otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva delovni ljudje in občani zlasti: — skrbijo za zdravstveno varstvo nezavaro- vanih oseb, — skrbijo za domsko varstvo nezavarovanih oseb in drugih socialno ogroženih delovnih ljudi in občanov, stanujočih na območju krajevne skupnosti, — skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov skupno s pristojnimi organi občine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter strokovnimi službami zdravstvene delovne organizacije, — jjredlagajo pristojnim organom ukrepe s področja živilske, komunalne in šolske higiene ter skrbijo za higieno na javnih mestih, — skrbijo za stare in onemogle ljudi s tem, da sami ali preko specializiranih organizacij organizirajo patronažno službo, oziroma stalne obiske na domu in občasno ali stalno nudijo tem ljudem denarno ali drugačno materialno podporo (prinašanje kurjave, nakupovanje, pranje in likanje perila, čiščenje stanovanja, nega bolnikov itd.), — vodijo evidenco pomoči potrebnih občanov, da jim lahko takoj pomagajo, — predlagajo dodelitev enkratne zimske ali začasne socialne pomoči, — skrbijo za telesno in duševno prizadete, za družine alkoholikov, mladoletne prestopnike in druge socialno ogrožene občane, — pomagajo organizacijam ZJ3 pri reševanju socialnih problemov borcev, — predlagajo skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in odrasle osebe in skrbijo za osebe, ki se vračajo v družbeno okolje po končanem prestajanju kazni, — v sodelovanju s šolskimi zavodi in zdravstveno službo, spremljajo zdravstveno stanje i;'!ladine in predlagajo izboljšanje, — rešujejo probleme mladoletnih prestop- nikov in njihovega vključevanja v družbeno življenje in družbeno aktivnost, — proučujejo potrebe po varstvu dojenčkov, pred.šoiskih in šolskih otrok in skrbijo, da so socialno in vzgojno ogroženi otroci v organiziranem varstvu, — pomagajo mladini s posredovanjem pri dodeljevanju raznih štipendij in socialnih pomoči za šolanje, pomoči pri šolski prehrani ter pri zaposlovanju mladine, — sodelujejo z ustreznimi organizacijami pri reševanju problemov mladoletnih prestopnikov in njihovem vključevanju v družbeno življenje in družbeno aktivnost. — sodelujejo pri svoji delegaciji v skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skupnosti pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja, skupnosti otroškega varstva in v skupnosti socialnega varstva. 10. člen Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, vzgojno varstvenimi zavodi na območju krajevne skupnosti pri programiranju posameznih nalog s tega področja in uresničevanja le teh, — povezujejo se z delavsko univerzo in drugimi družbenimi organizacijami pri organizi- ranju tečajev, seminarjev, predavanj (pouka prve pomoči, nega bolnikov, demonstracija uporabe novih aparatov v gospodinjstvu in strojev v kmečkem gospodarstvu, šivilske, kuharske tečaje itd.) — skrbijo za normalno vzdrževanje otroških igrišč in drugih prostorov, kjer se zbirajo otroci in mladina, — zagotavljajo lastna ali združena sredstva TOZD kot pomoč pri graditvi vzgojno varstvenih zavodov in drugih objektov, ki so namenjeni razvedrilu otrok, — sodelujejo po svoji delegaciji v izobraževalni skupnosti, 11. člen Na področju prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo v načrtovanju, sofinanciranju in vzdrževanju prosvetno kulturnih in telesno kulturnih objektov in naprav ter. upravljanju s tovrstnimi objekti, — ustanavljajo ali dajejo pobude za ustanovitev posameznih klubov, društev, sekcij itd. s tega področja, — sodelujejo pri organizaciji raznih kulturnih in telesno kulturnih prireditev, — prizadevajo si, da se mladina in ostali delovni ljudje in občani čim bolj množično vključujejo v razne oblike športne in rekreativne dejavnosti in skrbijo za objektivne pogoje za tako vključevanje, — neposredno po svoji delegaciji sodelujejo v kulturni skupnosti in telesno kulturni skupnosti. 12. člen Na področju stanovanjske politike in upravljanja stanovanj delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo s hišnimi sveti in stanovanjsko skupnostjo in organizirajo skupne sestanke v zvezi z investicijskimi problemi, sprotnim vzdrževanjem hiš, programi vzdrževanja hiš in izvajanja raznih del na stavbah družbenega premoženja, — opozarjajo hišne svete, da namenjajo več skrbi vzdrževanju stanovanjskega fonda, čistoči v hišah družbene lastnine in v okolici stanovanjskih naselij, — pomagajo pri formiranju hišnih svetov, — pomagajo oziroma dajejo pobude za ustanavljanje^ mladinskih hišnih svetov in pri vzdrževanju čistoče in reda v hišah, na dvoriščih, v okolici stanovanjskih blokov in na javnih zelenicah, — skrbijo, da hišni sveti redno poročajo stanovalcem hiš o potrošnji sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje, oblikujejo stališča in predloge za oblikovanje ekonomskih in socialnih vidikov subvencioniranih stanarin, — sodelujejo po svoji delegaciji v stanovanjski skupnosti in TOZDih splošnega družbenega pomena, kot so v statutu omenjene. 13. člen Na področju upravljanja družbenega premo- ženja in komunalne dejavnosti delovni ljudje in občani zlasti: — upravljajo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo, — spremljajo izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje komunalnih objektov, vzdrževanje čistoče in videza kraja, javnih nasadov, zelenic, otroških igrišč, nezazidljivih površin, — predlagajo ustrezne ukrepe in pripravljajo programe komunalne ureditve, — proučujejo možnosti lokacij za razne družbene in komunalne objekte, — vlagajo lastna sredstva v izgradnjo komunalnih naprav, — sodelujejo po svoji delegaciji v komunalnih organizacijah združenega dela. 14. člen Za uspešno izvrševanje varstva pravic in dolžnosti potrošnikov se pri krajevni skupnosti oblikuje svet potrošnikov. Svet potrošnikov zlasti: — sprejema delovni program in pri tem upošteva ter skrbi za izvedbo tistega dela diinžbenega programa krajevne skupnosti, ki opredeljuje varstvo interesa delovnega človeka kot potrošnika v vseh njegovih oblikah zadovoljevanja življenjskih potreb in interesov; — sodeluje pri sprejemanju in dokončnem oblikovanju programov dela in razvoja proizvodnih, storitvenih in komunalnih dejav- nosti; — zbira in ocenjuje pripombe, pritožbe, reklamacije delovnih Judi in občanov v zvezi z nepravilnostmi v oskrbi s potrošnimi dobrinami ter ureja ta vprašanja neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali posredno s pomočjo nadzornih služb ali po delegatski poti do ustreznih organov družbeno političnih skupnosti. — skrbi za izobraževanje in vzgojo potrošnikov in za njihovo ustrezno obveščanje — vzpodbuja strokovno izobraževanje in sodelovanje pri poglabljanju odnosov med delavci v OZD in storitvenih dejavnostih ter potrošniki; — razpravja in sodeluje z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen, vzpodbuja sodelovanje in spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov; — daje pobude in .sodeluje pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnika in zagotavlja skupen interes tudi delavcev v združenem delu; — sodeluje z ustreznimi inšpekcijsicimi in drugimi strokovnimi organi ter daje pobude za skupne akcije. 15. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo, pripravljajo in usposab- ljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom, obrambnim načrtom in smernicami občine. Krajevna skupnost organizira in izvaja priprave za ljudsko obrambo in skrbi za izvajanje družbene samozaščite preko sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in pristojnih komisij. Krajevna skupnost organizira in izvaja priprave za ljudsko obrambo v skladu s svojim obrambnim načrtom, ki ga sprejme odbor za ljudsko obrambo na podlagi nalog iz obrambnega načrta občine in ustrezno svojim razmeram. 16. člen V pripravah za ljudsko obrambo delovni ljudje in občani zlasti: — skrbijo za idejno politično vzgojo delovnih ljudi in občanov, uveljavljajo principe za ljudsko obrambo in razvijajo vse njene oblike, — skrbijo za propagando in informativno dejavnost na pocirocju ljudske obrambe in družbeno samozaščito z organiziranjem raznih predavanj, seminarjev in tečajev, — rešujejo gospodarska in materialna vprašanja v zvezi z ljudsko obrambo, oskrbo enot in materializirajo priprave, — krepijo izvidniško obveščevalno dejavnost in komunikacije, — skrbijo za zagotovitev primernih prostorov za zdravstveno in socialno ogrožene delovne ljudi in občane, za otroke in ostarele v primeru vojne, — programirajo učinkovito varstvo delovnih ljudi in družbeno premoženje za primer vojne. 17. člen Delovni ljudje in občani ob neposredni vojni nevarnosti ah v vojni zlasti; — sodelujejo pri mobilizaciji in ustreznem obveščanju vsega prebivalstva, skrbijo za varnostne ukrepe in za odkrivanje in onemogočanje delovanja diverzantov, saboterjev, vohunov, povzročiteljev nemira itd., — aktivirajo krajevnim razmeram ustrezno službo obveščanja, propagandno informativno in kurirsko službo, sredstva za zveze, sredstva za obveščanje in propagando itd., — zagotavljajo učinkovito delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in njihovo vlogo v ljudski obrambi in uveljavljanje vseh ukrepov, smernic in predpisov naše socialistične oblasti in samoupravnih organov, — aktivirajo materialno bazo, pomagajo pri organizaciji vojne, industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, pri odkupu, pri zbiranju razdeljevanju živil, zbiranju in prenosu materiala za vojno proizvodnjo, potreb enot oboroženih sil, organov oblasti in civilnega prebivalstva, — organizirajo pomoč sanitetni službi posebno pri nudenju prve pomoči in oskrbe ranjencev m bolnikov, — aktivirajo .štab za civilno zaščito in skrbijc za zaščito, evakuacijo in nastanitev ter reševanj* prebivalstva in materialnih dobrin, — organizirajo solidarnostno pomoč me' prebivalci in skrbijo za varnost Uudi, posebno p: za varnost in vzgojo otrok. 18. člen Delovni ljudje in občani v civilni zaščit organizirajo in vodijo akcijo za reševanje, pomo' in varstvo delovnih ljudi in občanov ii 2 materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob vojnih akcijah pa preprečujejo in odpravljajo nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih nesreč. 19. člen Detovni ljudje in občani pri uresničevanju družbene samozaščite zlasti: - varujejo v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne pravice delovnega čtoveka in občana, spremljajo delo pristojnih organov in opozarjajo na nepravilnost v zvezi s sarnoupravnimi pravicami delovnih ljudi in občanov, - krepijo zavest delovnih ljudi in občanov z izobraževanjem in vzgajanjem (s predavanji, seminarji in tečaji), - spremljajo družbeno negativne pojave, ki jih zaznavajo na območju krajevne skupnosti in opozarjajo pristojne organe, - sodelujejo z občinskimi komisijami za ugotavljanje izvora premoženja. 20. člen Poleg pravic in dolžnosti iz 7. do 19. člena statuta sodelujejo detovni ljudje in občani pri uresničevanju naslednjih nalog: - organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu tako, da ustanavljajo ustrezne servise, - spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoj uslužnostnih dejavnosti, ki so večjega pomena za delovne ljudi in občane, spodbujajo in pomagajo pri razvoju posameznih, predvsem uslužnostnih dejavnosti, - spremljajo^ in s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje davčne politike, - prek svojih delegacij sodelujejo v delovanju samoupravnih interesnih dcupnosti za posamezna področja in družbeno političnih skupnosti, - aktivno sodelujejo^ z družbeno političnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti in na širšem območju, - opravljajo tudi vse druge naloge, ki jih je krajevna skupnost dolžna opravljati po ustavi in zakonih ter tiste naloge, za katere se krajevna skupnost dogovori z družbeno političnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. III. SAMOUPRAVLJANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI 21. člen Svoje potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze dek)vnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, skupnosti potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, v samoupravnih mteresnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in detovnim telesom krajevne skupnosti. REFERENDUM 22. člen Z referendumom detovni ljudje in občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost ah za del krajevne skupnosti. Skladno s prejšnjim odstavkom tega člena se referendum razpiše za območje krajevne skupnosti ali za posamezno območje le-te. Referendum razpiše zbor delegatov krajevne skupnosti s sklepom. 23. člen Referendum se razpiše za: - uvedbo krajevnega samoprispevka, - spremembo območja krajevne dcupnosti. 24. člen Razpis referendurna lahko predlaga: zbor detovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ena dvajsetina delovnih ljudi in občanov s posameznega območja ali celotne krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti. ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 25. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo delovni ljudje in občani stari nad 15 let, navedeni v drugem členu tega statuta. 26. člen Delovni ljudje in občani na zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju krajevne skupnosti ter za življenje in delo v širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj. 27. člen Detovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti zlasti: — sprejemajo statut krajevne skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve, - razpravljajo o letnem in večletnem detovnem programu krajevne skupnosti in razvojnem programu krajevne skupnosti, - razpravljajo o letnem finančnem načrtu in zaključnem računu krajevne skupnosti ter o poslovanju skladov, — razpravljajo in dajejo pobudo samo- upravnim organom krajevne skupnosti za ustanovitev posameznih uslužnostnih servisov in drugih delovnih organizacij, ki jih krajevna skupnost ustanavlja ali sodeluje pri ustanavljanju, — obravnavajo letna ali občasna jjoročila samoupravnih interesnih skupnosti, druzbenopo- Utičnin skupnosti in organizacij, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa - razpravljajo in dajejo mnenja o delu zbora delegatov krajevne skupnosti in o delu samoupravnih organov krajevne skupnosti, — volijo in odpokličejo določeno število delegatov v zbor delegatov krajevne skupnosti, — obravnavajo in razpravljajo tudi o vseh drugih vprašanjih, ki jih predlaga zbor delegatov krajevne skupnosti in delovni ljudje sami. 28. člen Na zborih delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti seznanja delovne ljudi in občane z delom zbora delegatov krajevne skupnosti in samoupravnih organov krajevne skupnosti in delovnih teles, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. Če delovni ljudje in občani tako zahtevajo, mora posamezne zadeve pojasniti tudi predsta\'nik družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti ali delovne organizacije, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, kakor tudi posamezni člani samoupravnih organov krajevne skupnosti. 29. člen Zbor delovnih ljudi in občanov se lahko skliče za območje krajevne skupnosti ah za njen del. 30. člen Zbor delovnih ljudi in občanov se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor delovnih ljudi in občanov skliče predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. Pobudo za sklic zbora delovnih ljudi in občanov lahko da: - najmanj pet delegatov v zboru delegatov krajevne skupnosti, - skupina najmanj trideset delovnih ljudi z območja krajevne skupnosti, - družbenopolitične organizacije z območja krajevne skupnosti, — skupščine družbenopolitičnih in samo- upravnih interesnih skupnosti ter delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost ah zadeve posebnega družbenega interesa. Predsednik zbora delegatov krajevne skup- nosti je dolžan sklicati zbor delovnih ljudi in občanov v roku mesec dni po prejemu pobude za sklic. Če predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne skliče zbora delovnih ljudi in občanov, lahko skličejo zbor delovnih ljudi in občanov pobudniki navedeni v tretjem odstavku tega člena. 31. člen Sklicatelj zbora delovnih fudi in občanov mora objaviti sklep o sklicu najmanj pet dni pred zborom na oglasni deski krajevne skupnosti ter neposredno vročiti vabila delovnim ^udem in občanom. Sklep iz prejšnjega odstavka se lahko objavi tudi preko javnih sredstev obveščanja. Sklic zbora detovnih ljudi in občanov in vabilo mora vsebovati: - predlog dnevnega reda, - cas in kraj zbora, - kdo, oziroma na čigavo pobudo se sklicuje. Čas in kraj zbora delovnih ljudi in občanov se do točita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi in občanov. Če se na zborih delovnih ljudi in občanov obravnava zadeva takega pomena, za katero se občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem in občanom hkrati z vabilom na zbor, dostaviti tudi ustrezno gradivo. 32. člen Zbor detovnih Ijudi^ in občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj ena desetina detovnih ljudi z območja krajevne skupnosti in najmanj potovica delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zbor delovnih ljudi in občanov odloča praviloma o vseh vprašanjih javno in z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. 33. člen Zbor delovnih ljudi in občanov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo delovni ljudje na začetku zbora. Zapisnik zbora delovnih ljudi in občanov vodi zapisnikar, ki ga overovita dva overovatelja, ki jih izvoli zbor. Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor delovnih ljudi predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti, aU kak drug član tega organa, ki ga določi predsednik. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI 34. člen Organi krajevne skupnosti so: 1. zbor delegatov krajevne skupnosti, 2. svet krajevne skupnosti, 3. odbor za ljudsko obrambo in 4. poravnalni svet. ZBOR DELEGATOV KRAJEVNE SKUPNOSTI 35. člen Zbor delegatov krajevne skupnosti (v nadaljevanju zbor delegatov) je samoupravni organ krajevne skupnosti. Zbor delegatov samostojno odloča o vseh zadevah, ki so mu dane s tem statutom in posameznimi sklepi zbora delovnih ljudi in občanov. Razpravlja in sklepa o odločitvah zborov delovnih ljudi in občanov iz 32. člena ter o svojih sklepih čim prej na primeren način obvesti delovne ljudi in občane. 36. člen Zbor delegatov opravlja zlasti nafslednje naloge: 9 — pripravlja za zbor delovnih ljudi in občanov predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti, — sprejema letne in več letne delovne programe krajevne skupnosti in programe razvoja, ^ — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, — sklepa o ustanovitvi servisov za storitveno dejavnost, — voli in odpokliče člane sveta krajevne skupnosti in odbora za ljudsko obrambo, — sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost pri poslovnih bankah, lahko pa pooblasti svet krajevne skupnosti, da najame posamezno posojilo, — razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s poročili o delovanju interesnih skupnosti, delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, — obravnava poročilo o delu organov krajevne skupnosti, — sklepa o razpisu referenduma, — sprejema splošne akte, — razpravlja o delu krajevnih družbenopo- litičnih organizacij in nudi pomoč pri delu, — sodeluje z občinsko skupščino v zadevah, ki jih določa statut občine, — upravlja družbeno lastnino, ki je v upravi krajevne skupnosti, — sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, — opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom in sklepi zbora detovnih ljudi in občanov. 37. člen Zbor delegatov šteje . . . delegatov: — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje in občani v TOZD na območju krajevne skupnosti, — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov, — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje in občani družbenih organizacij in društev, — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje in občani organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, šolske in vzgojno varstvene zadeve. Detovni ljudje in občani na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti izvolijo svoje delegate na podlagi Hste, ki jo sestavi krajevna konferenca SZDL, z večino glasov vseh prisotnih. 38. člen Število delegatov TOZD in drugih organizacij, ki se ne volijo na zboru delovnih ljudi in občanov 3 v krajevni skupnosti, določi glede na število zaposlenih oziroma včlanjenih v teh organizaci- jah svet krajevne skupnosti s sklepom o razpisu voUtev v soglasju s krajevno organizacijo SZDL. 39. člen Mandat delegatov konference delegatov traja 4 leta. Nihče ne more bhi več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v isti samoupravni organ krajevne skupnosti. V zbor delegatov ne more biti izvoljen tisti, ki je član delovne skupnosti krajevne skupnosti. 40. člen Krajevna konferenca SZDL z drugimi družbeno poUtičnimi organizacijami vodi kandidacijski postopek tako, da evidentira možne kandidate in predlaga na zborih delovnih ljudi in občanov kandidacijsko listo za delegate za zbor delegatov. Kandidate volijo delovni ljudje in občani iz prvega odstavka tega člena neposredno na zborih delovnih ljudi in občanov. 41. člen Predlog za odpoklic delegata v zbor delegatov se lahko uvede pred potekom dobe, za katero je bil delegat izvoljen, če - ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, - se odseh z območja krajevne skupnosti, - mu preneha lastnost delavca v združenem delu TOZD, ki ga je delegirala, če se več kot dvakrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje zbora delegatov. Postopek za odpokUc posameznega delegata začne zbor delegatov, o odpoklicu pa odloča zbor delovnih ljudi in občanov, ce gre za delegate, ki jih ie ta izvolil, sicer pa tiste organizacije, ki so delegate delegirale. 42. člen Zbor delegatov dela na sejah, ki so javne. Zbor delegatov sklicuje in vodi predsednik zbora. Zbor delegatov je sklepčen, če je na sejah navzočih več kot polovica delegatov. Zbor delegatov sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. O sejah zbora delegatov se vodi zapisnik, katerega overovita na seji dva navzoča delegata. Delovne programe, finančne načrte in zaključne račune sprejema zbor z večino vseh delegatov zbora delegatov. 43. člen Zbor delegatov ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika zbora delegatov in njegovega namestnika izvoli zbor delegatov na prvi seji po konstituiranju. Predsednika zbora delegatov in njegov namestnik se volita za 4 leta. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI 44. člen Svet krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ zbora delegatov krajevne skupnosti. 45 . člen Svet krajevne skupnosti šteje . . . članov, ki jih izvoli zbor delegatov. V svetu krajevne skupnosti mora biti enako razmerje med delovnimi (judmi in občani, TOZD in ostalimi delovnimi ljudmi in občani kot je to predvideno za zbor delegatov v 37. členu tega statuta. Mandat članov sveta traja redno štiri leta, v primeru ponovne izvolitve po 39. členu pa so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. Za kandidacijski postopek in izvolitev članov ter njihov odpoklic, se smiselno uporabljajo določila, ki po tem statutu veljajo za izvolitev delegatov zbora delegatov. 46. člen Svet krajevne skupnosti samostojno oaločao zadevah za katere je pooblaščen s tem statutom aU sklepi zbora delegatov. Svet krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: - pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti in drugih splošnih aktov in jih predlaga v sprejem zboru delegatov, - pripravlja predloge letnih in več letnih delovnih programov in razvojnih programov krajevne skupnosti, - pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa, - predlaga zboru delegatov ustanovitev gospodinjskih servisov in drugih TOZD, namenjenih za zadovoljevanje splošnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, - pripravlja gradivo v zvezi z letnimi poročili o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih za zbor delegatov, - predlaga poročilo o delu sveta krajevne skupndsti in njegovih pomožnih teles za zbor delegatov in zbor deksvnih ljudi, - sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev po pooblastilu zbora delegatov, - organizira prostovoljno deto delovnih ljudi in občanov in zbira prostovoljne prispevke, - posreduje občini predloge in mnenja, izražena na zboru delovnih ljudi in občanov v zvezi z delom teh družbenopolitičnih skupnosti, — voli in razrešuje člane v posamezne stalne ali občasne komisije, - imenuje tajnika krajevne skupnosti in sprejema delavce v detovno skupnost krajevne skupnosti, — sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in daje obvezna napotila za njihovo uspešno delovanje, — sklepa o uporabi finančnih sredstev, ki jih za svoje delovanje potrebujejo komisije sveta krajevne skupnosti, - opravlja tudi druge zadeve, za katere je tako določeno v tem statutu ali ga zanje pooblasti zbor delegatov. 47. člen Svet krajevne skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika sveta krajevne skupnosti in njegovega namestnika izvoU za dobo 4 let zbor delegatov, krajevne skupnosti na predlog krajevne konference SZDL. 48. člen Svet krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne. Svet krajevne skupnosti je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica navzočih. 49. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje: — sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti, - podpisuje vse finančno materialne listine krajevne skupnosti in je odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti, — neposredno odgovarja, da se sklepi zbora delegatov ter sveta krajevne skupnosti izvršujejo in o izvršitvi sklepov seznanja zbor delegatov in svet krajevnih skupnosti, - usklajuje delo odborov in komisij sveta krajevne .skupnosti in sodeluje v odboru za ljudsko obrambo, — opravlja tudi druge zadeve za katere je pooblaščen s tem statutom ali s sklepi sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in zboru delegatov krajevne skupnosti. ■' ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO '5 0. člen Za uspešno izvrševanje nalog iz 16. in 17. člena tega statuta se oblikuje pri krajevni skupnosti odbor za ljudsko obrambo. Odbor za ljudsko obrambo skrbi tudi za izvajanje družbene samozaščite, to je pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov iz 19. člena tega statuta. Odbor za ljudsko obrambo izvoU zbor delegatov v skladu z določbami zakona. Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite. Odbor za ljudsko obrambo lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje stalne ali začasne komisije. Za imenovanje in za razrešitev teh komisij veljajo določbe tega statuta, ki se uporabjajo zaostale komisije. 5 1. člen Za izvrševanje posameznih nalog v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč imenuje odbor za ljudsko obrambo štab za civilno zaščito krajevne dtupnosti. Štab šteje 13 članov, ki se imenujejo izmed delovnih ljudi in občanov - obvezniitov civilne zaščite. S sklepom o imenovanju štaba se določijo njegove neposredne naloge in sredstva za uspešno izvrševanje nalog. PORAVNALNI SVET 52. člen Krajevna skupnost ima poravnalni svet, ki je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje v izven sodnem poravnavaju sporov med delovnimi ljudmi in občani, posameznimi organizacijami in društvi^na območju krajevne skupnosti. 53. člen Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Predsednika poravnalnega sveta, člana ter njihove namestnike izvoli zbor delegatov izmed delovnih ljudi, ki imajo splošno razgledanost in uživajo zaupanje. Mandat predsednika poravnalnega sveta, članov ter njihovih namestnikov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 54. člen Zbor delegatov lahko predčasno razreši predsednika, člana poravnalnega sveta ter njihove namestnike, še pred potekom dobe, za katero so izvoljeni iz razlogov: - da ne opravlja ali matomarno opravlja svoje dolžnosti ^ da se izseU z območja krajevne skupnosti — na lastno željo. 55. člen Krajevna skupnost z letnim finančnim načrtom zagotavlja materialna sredstva za uspešno delovanje poravnalnega sveta. 56. člen Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zboru delovnih ^udi in občanom, zboru delegatov, občinski skupščini in pristojnemu sodišču. 57. člen Podrobnejše določbe o delovanju zbora dekJvnih ljudi in občanov in vseh organov krajevne skupnosti so določene s poslovnikom. KOMISIJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI 5 8. člen Za neposredno izvajanje nalog krajevne skupnosti ter uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet krajevne skupnosti stalne in občasne komisije kot delovna telesa. 59. člen Stalne komisije sveta krajevne skupnosti so: - komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanja naselja, - komisija za zdravstveno in socialno varstvo, - komisija za varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje ter pomoč družini, - komisija za kuhuro in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi, - komisija za statut in druge splošne akte - in druge komisije. 60. člen Stalne komisije sveta krajevne skupnosti imajo predsednika komisije in ustrezno število članov. Predsednika komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisije pa tudi izmed drugih delovnih ljudi in občanov. Mandat predsednika komisije in članov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI 61. člen Tajnik krajevne skupnosti opravlja naloge, ki so določene s tem statutom in druge naloge, ki mu jih naloži Svet krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti vodi administra- tivno tehnične posle za krajevno skupnost, spremlja delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti, pripravlja potrebno gradivo in je pomožni odredbodajalec, za izdatke krajevne skupnosti. Pooblastila pomožnega odredboda- jalca natančneje določi svet .krajevne skupnosti ob imenovanju. Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta krajevne skupnosti in svetu krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti čuva pečat krajevne skupnosti. 62. člen Delovno mesto tajnika se razpiše. Tajnika krajevne skupnosti imenuje po opravljenem razpisnem postopku svet krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti je imenovan za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 63. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic , dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine občine Ptuj oblikujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti svojo delegacijo. 64. člen Delegacija krajevne skupnosti šteje . . . člano> 65. člen Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in zagotoviti zastopanost delovnih ljudi in občanov v združenem delu na njegovem območju. 4 Sestav delegacije mora biti tak, da bodo člani delegacije sposobni za razpravljanje in odločanje o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kjer sodelujejo kot delegati. 66. člen Mandat članov delegacije traja 4 leta. V delegacijo krajevne skupnosti ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki so odgovorni /boru delegatov, svetu krajevne skupnosti oziroma drugemu ustreznemu organu samo- upravljanja krajevne skupnosti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije krajevne skupnosti. 67. člen Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani izmed sebe na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem; volilno pravico imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti; v delegacije krajevnih skupnosti volijo in so lahko izvoljeni delovni ljudje, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. 68. člen Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik sveta krajevne skupnosti. Dele|acija krajevne skupnosti izvoli med svojimi člani predsednika delegacije. Predsednik delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacije, podpisuje akte delegacije (npr. pooblastila delegatov) in skrbi za sodelovanje . delegacije z organi krajevne skupnosti. O zasedanju delegacije se vodi zapisnik. Delegacija sprejme poslovnik o delu delegacije. Tajniške posle delegacije vodi tajništvo krajevne skupnosti. 69. člen Predsednik delegacije krajevne skupnosti mora sklicati delegacijo, ko prejme vabilo na zasedanje, časovno tako, da je možno pravočasno določiti delegata (delegate), proučiti gradivo in se dogovarjati z drugimi delegacijami oziroma delegati glede skupnega stališča. Sklicatelj zasedanja je dolžan za vsako točko dnevnega reda predložiti vabilu gradivo, da bo mogla delegacija zavzeti svoje stališče. 70. člen ' Delegacija na svojem zasedanju samostojno ali skupaj z delegacijami drugih krajevnih skupnosti (stalno konferenco delegacij krajevne skupnosti) delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo, delegate za sklicano zasedanje. 71. člen Število delegatov, ki jih delegacija delegira v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ptuj se določi s statutom občinske skupščine. 72. člen Delegacija obravnava z delegati vprašanja, na katerih ima krajevna skupnost interes in ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini občine Ptuj, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združe- nega dela. Za vprašanja, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščinah, /morajo delegati, ko je delegacija zavzela svoje stališče, pristopiti k sporazumevanju z drugimi delegacijami zaradi zavzemanja stališča v skupščini preko stalne konference delegacij krajevne skupnosti ali z neposrednim sporazumevanjem. 73. člen Delegacije krajevnih skupnosti lahko zaradi delegiranja svojega delegata, obravnave vprašanj IZ pristojnosti skupščin, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti oblikujejo stalno konferenco delegacij krajevnih skupnosti. To konferenco sestavljajo delegati delegacij krajev- nih skupnosti. Za vsako zasedanje stalne konference aelegacij določi delegacija krajevne skupnosti svojega delegata. Stalna konferenca delegatov sprejme poslovnik o svojem delu. 74. člen Ce na zasedanju delegacije krajevne skupnosti stališče v konkretnem'vprašanju ni enotno, skuša predsednik delegacije uskladiti različna mnenja in doseči sporazum med člani delegacije. Ce sporazuma ni mogoče doseči, obravnava aelegacija to vprašanje skupaj s pristojnim organom krajevne skupnosti. Ce tudi tako ni mogoče doseči soglasja, ... delegacija z večino članov o svojem siahscu. . 75. člen dpi smatra delegacija, da je treba z drugimi -^^■SUanti doseči enotoo stališče, obvesti o tem konferenco delegacij krajevnih skupnosti zaradi sklicanja konference ali pa pooblasti delegata, da skuša ta neposredno z drugimi delegati za to zasedanje doseči enotno stališče. 76. člen Delegati delegacije krajevne skupnosti sodelujejo pri obravnavanju in odločanju o posameznih vprašanjih v samoupravni^h organi- zacijah in skupnostih navedenih v 63. členu tega statuta. 77. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih, ravna delegat v skladu s smernicami delegacije, ob upoštevanju interesov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, širših družbenih interesov in potreb, pri čemer upošteva nujnost sporazumevanja. 78^ člen Delegacija je dolžna obveščati krajevno skupnost o delu delegacije in o delu delegatov na vseh zasedanjih sveta krajevne skupnosti in zbora delegatov krajevne skupnosti. Obenem obvešča delegacija te organe tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Na zboru delovnih ^udi in občanov poroča delegacija obvezno 9 vprašanjih, o katerih daje ta delegacija svoja stališča. 79. člen Delegat je dolžan o svojem delu in delu samoupravne organizacije in skupščine skupnosti na zasedanjih, katerih je bil delegiran, poročati delegaciji krajevne skupnosti oz. stalni konferenci delegacij. 80. člen Vsak delegat v občinski skupščini ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 81. člen Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico predlagati skupščini oziroma njenemu zboru naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov oziroma odlokov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico obrniti se na izvršni svet z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. Delegat ima pravico na zasedanjih občinske skupščine zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa. Ta mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. 82. člen Delegat, ki je določen za zasedanje delegacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa lahko zahteva na zasedanju teh od individualnih oziroma kolegijskih poslovodnih organov pojasnila o vprašanjih, ki se neposredno ah posredno tičejo gradiva, ki je na dnevnem redu zasedanja. Delegat, ki je določen za zasedanje v organih samoupravnih interesnih skupnostih lahko od vseh njihovih organov zahteva enaka pojasnila kot so navedena v prejšnjem odstavku. 83. člen Delegacija krajevne skupnosti je dolžna ^red obravnavo na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravrtavo zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti: - predlog statuta občine Ptuj, njegove spremembe in dopolnitve, - predlog proračuna in zaključnega računa občine Ptuj, - predlog družbenega plana in program razvoja občine Ptuj. O vseh vprašanjih navedenih v tem členu mora predhodno razpravljati zbor delegatov krajevne skupnosti. 84. člen Svet krajevne skupnosti mora predložiti v obravnavo delegaciji naslednja vprašanja: - osnutke statutov in drugin splošnih aktov, - letne in večletne delovne programe krajevnih skupnosti, ^ — predlog finančnega načrta in zaključnega računa, - predlog za ustanovitev storitvenih servisov, - predlaga in pripravlja gradivo o letnem delovanju samoupravnin interesnih skupnosti, - poročilo o delu sveta krajevne skupnosti. 85. člen Delegacija je za svoje delo odgovorna zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ki lahko izreče delegaciji ali posameznemu članu delegacije zaradi njunega dela nezaupnico in ju lahko odpokliče. 86. člen Delegacija krajevne skupnosti in vsak njen član imajo pravico dati odstavko. 87. člen Delegat je za svoje delo odgovoren delegaciji oziroma stalni konferenci delegacij krajevne skupnosti. Delegacija krajevne skupnosti ali stalna konferenca delegacij krajevne skupnosti lahko izreč^ delegatu nezaupnico in ga odpokliče. 88. člen Zaradi, neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in pdgovornosti sodeluje krajevna skupnost s svojimi delegati v skupščinskih samoupravnih interesnih skupno- stih in v organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa. Te delegate izvoli zbor delegatov, od teh pa za vsako zgoraj navedenih samoupravnih organizacij oz. skupnosti določi delegata Svet krajevne skupnosti. Dokler se ne izdela poslovnik za delo delegatov, veljajo glede pošiljanja, povezovanja, zavzemanja stališč in odgovornosti določila tega statuta za delegacijo krajevne skupnosti. 89. člen Družbeno politične organizacije, ki delujejo na območju aU za območje krajevne skupnosti, morajo že v razpravi v delegaciji krajevne skupnosti in pozneje skrbeti za potrebno vsebinsko soočenje, povezovanje in zbliževanje interesov na podlagi enotne politike za vsa pomembnejša družbena vprašanja. Družbenopolitične organizacije morajo us- tvariti takšno družbeno politično aktivnost, na osnovi katere bodo lahko delegacije oprpdeljevale stališča, ugotavljale interese delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in skupnostih in na osnovi tega tudi izobhkovale svoje predloge za nadaljnje dogovarjanje in odločanje. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 90. člen Družbenovvpolitične organizacije so temelj družbeno političnega sistema v krajevni skupnosti. S svojo vlogo zagotavljajo delovnim ljudem in občanom, da neposredno politično razvijajo socialistične samoupravne odnose, uresnicujejowsvoboščine, pravice in dolžnosti, preprečujejo in odstranjujejo vzroke pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih družbeno ekonom- skih in političnih samoupravnih odnosov. 91. člen Delovni ljudje in občani se za doseganje svojih socialističnih ciljev in interesov svobodno poUtično združujejo in organizirajo v družbeno politične organizacije v krajevni skupnosti. Delovnivvljudje in občani se združujejo v SZDL, ZK, ZB, ZMS, sindikatu ter drugih društvih in organizacijah. V vseh organizacijah delovni ljudje in občani delujejo javno in na demokratičen način. 92. člen Zveza komunistov deluje kot organizirana vodilna idejno politična sila in avantgarda delavskega razreda v krajevni skupnosti. Svojo vodilno vlogo uresničuje z javnim delovanjem in z močjovvidejrto političnega vpliva v boju za akcijsko enotnost vseh subjektivnih sil v krajevni skupnosti. 93. člen Socialistična zveza delovnih ljudi je najširša organizirana zveza vseh organiziranih sil, ki združuje interese delovnih ljudi in občanov. Socialistična zveza delovnih ljudi je nosilka oblikovanja delegatskega sistema, kadrovskih priprav in kandidacijskega postopka pri oblikovanju delegacij, organov krajevne skupno- sti in širše družbeno politične .skupnosti. 94. člen Krajevna konferenca SZDL in ostale družbeno politične organizacije v krajevni skupnosti morajo skrbeti za potrebno vsebinsko in tvorno delovanje temeljne delegacije ter ustvariti takšno družbeno poHtično aktivnost, na osnovi katere bo lahko delegacija opredeljevala stališča, ugotavljala interese delovnih ljudi in občanov in na osnovi tega tudi izoblikovala svoja stališča in svoje predloge za nadaljnja dogovarjanja in odločanja. 95. člen Zveza borcev NOV je družbeno politična organizacija udeležencev NOV, borcev in internirancev. Zveza borcev NOV se skladno s programom ZKJ bori za razvganje pridobitev NOV in socialistične revolucije ter jih prenaša na mlade generacije. 5 96. člen Zveza mladine Slovenije v krajevni skupnosti združuje mladino v mladinskih organizacijah, jo socialistično samoupravno usmerja ter jo aktivno vključuje v SZDL, zvezo sindikatov, samouprav- ne organe in ostale politične organizacije in društva. 97. člen Delavci v združenem delu delujeio in so organizirani v organizacijah zveze sindikatov, v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in tako organizirani ustvarjajo pogoje za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, v kateri bodo detovni ljudje uveljavljali svoje samoupravne pravice in dolžnosti. 98. člen Ostale družbeno politične organizacije in društva združujejo delovne ljudi in občane po interesih in delujejo v skladu z družbenimi potrebami po svojih statutih in pravilih. 99. člen Za učinkovito in uspešno opravljanje nalog družbeno političnih organizacij in društev so organi krajevne skupnosti, interesne skupnosti, širše družbeno politične skupnosti in delovni Judje in občani dolžni zagotoviti prostorske, materiabie in finančne pogoje. IV. SODELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Z DRUŽBENO POLITIČNIMI SKUPNOSTMI, ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENO POLITIČNIMI ORGANIZACI- JAMI IN DRUŠTVI TER Z DRUGIMI KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI 100. člen Krajevna skupnost sodeluje s skupščino občine Ptuj prek svojih delegatov. Vse svoje predloge in pobude pošilja skupščini prek svoje delegacije oziroma delegatov ali neposredno prek svojih organov. 101. člen Krajevna skupnost sodeluje prek svojih delegatov s samoupravnimi interesnimi skupnost- mi in z organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa na območju občine Ptuj. 102. člen Z delovnimi organizacijami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti ali izven nje, pa so delavci, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti člani delovne skupnosti teh organizacij, sodeluje krajevna skupnost prek konference delegatov krajevne skupnosti oziroma njenih delegatov. 103. člen Krajevna skupnost lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane, ki delajo ali prebivajo na območju krajevne skupnosti organizira razgovore in posvetovanja med delovnimi ljudmi in občani in delegati. Za take razgovore mora tajništvo krajevne skupnosti zbrati vprašanja delovnih ljudi in občanov, organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegatom, da se lahko nanje pripravijo. 104. člen Družbeno politične organizacije in društva z območja krajevne skupnosti nudijo krajevni skupnosti pri njenem delu vso pomoč in podporo zlasti pri oblikovanju političnih staUšc in reševanju posameznih vprašanj pomembnih za krajevno skupnost. Krajevna skupnost vabi na seje svojih organov predstavnike družbeno političnih organizacij. 105. člen Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na območju občine ali na širšem območju zaradi združevanja sredstev in opravljanja nalog, ki so pomembna za širše območje. V ta namen se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi zkisti pri oblikovanju skupnih pomembnih stališč In enotnega nastopanja v občinski skupščini in republiški skupščini. V ta namen obhkujejo delovni ljudje in občani konferenco delegatov krajevnih skupnosti. V. OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 106. člen Za uspešno opravljanje pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po tem statutu, sestavljajo delovni ljudje in občani letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja in nalog. Z letnimi programi zagotavljajo izvrševanje tekočih kratkoročnih nalog, s srednjeročnimi in dolgoročnimi programi pa programirajo perspek- tivni razvoj krajevna skupnosti. Delovne programe iz prejšnjih odstavkov tega člena sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov. 107. člen Pri izdelavi , letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja krajevne ^upnosti in uresničevanju tekočih nalog, sodeluje krajevna skupnost s TOZD, družbeno- poUtičnimi organizacijami na svojem območju kakor tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Vsi programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni z delovnimi programi družbeno političnih skupnosti in samoupravnimi intere- snimi skupnostmi, interesi TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter interesi delavcev, ki bivajo na območju krajevne skupnosti. 108. člen Krajevna skupnost razloži svoj letni in večletni delovni program kot dokumentacijo skupščini družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnm skupnosti kakor tudi TOZD na območju krajevne skupnosti in izven nje, zaradi dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o sofinanciranju posameznih nalog. VI. ZBIRANJE IN ODLOČANJE O UPORABI SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUP- NIH POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI 109. člen Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo in uresničujejo z naslednjimi viri sredstev: - s sredstvi, ki jih delovni ljudje in občani sami zberejo s samoprispevkom ali pridobijo na kak drug način, - z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih delavci prebivajo na območju krajevne skupnosti, - s sreclstvi, ki se na podlagi družbenega plana in proračuna občinske skupščine Ptuj programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, - s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z lastnimi dejavnostmi, - z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine Ptuj, - z detom davkov taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina Ptuj odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine Ptuj, - s prostovoljnim združevanjem sredstev družbeno političnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti, - z darili in - s sredstvi, pridobljenimi s posojiU in iz drugih virov. Krajevna skupnost za pridobivanje sredstev iz druge, tretje, pete in sedme alinee prejšnjega odstavka, sklepa s TOZD, drugimi organizacijami in skupnostmi družbene dogovore in samo- upravne sporazume. 110. člen Krajevna skupnost z lastnimi sredstvi samostojno razpolaga ter jih z letnimi finančnimi načrti razporedi glede na potrebe in skladno z letnim razvojnim in delovnim programom. Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispevkom so namenska. Kadar združujejo TOZD ter druge organizacije in skupnosti z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom svoj del dohodka s sredstvi krajevne skupnosti za uresničitev posebej določene naloge, imajo TOZD pravico vpogleda v porabo takih zbranih sredstev, pri čemer imajo TOZD pravico odtegniti lastna .sredstva, če ugotovijo, da niso namensko porabljena. 111. člen Kr ajevni samoprispevek se uvede na pobudo samoupravnih organov krajevne skupnosti, o njem pa odločijo delovni ljudje in občani na referendumu. Samoupravni organ krajevne skupnosti, ki je dal pobudo za uvedbo.krajevnega samoprispevka mora najmarvj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom, z,branim na zborih delovnih ljudi in občanov, o višini zbranih in uporabljenih sredstev iz samoprispevka. 112. člen Krajevna skupnost ima lahko lastne sklade. Sklad ustanovi zbor delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Sklep o ustanovitvi sklada določi poleg namena tudi vire sredstev za uspešno opravljanje nalog sklada. 113. člen Krajevna skupnost lahko pri poslovnih bankah najema posojila. O najetju posojila sklepa zbor delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Pogodbo o najetju posojila s poslovno banko podpiše predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi ustreznega sklepa oziroma pooblastila zbora delegatov krajevne skupnosti. Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sredstev. 114. člen Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun. 115. člen Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov. 116. člen Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi skladno z ustreznimi predpisi. Sredstva posameznih skladov, aH^ združena sredstva za posebne naloge se vodijo ločeno tako. da je vsak cas možen vpogled v višino in način uporabe teh sredstev. VII. ORGANI SAMOUPRAVNE KONTROLE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 117. člen Da se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti omogoči uveljavljanje njihovih samo- upravnih in drugih pravic, dolžnosti in odgovornosti, delovni ljudje in občani neposred no izvolijo organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov izvolijo na predlog krajevne konference SZDL delovni ljudje in občani na svojih zborih, Organ samoupravne kontrole šteje 9 članov, ki iz svoje sredine izvolijo predsednika in podpredsednika. Organu samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov mora svet krajevne skupnosti in delavci v medsebojnih odnosih \ delovni skupnosti krajevne skupnosti omogočiti vpogled v vse zahtevane akte in mu omogočiti prostorske in če je potrebno tudi finančne pogoje. ^ 118. člen Naloge organa samoupravne kontrole delov nih ljudi in občanov so: — nadzor nad zakonitostjo finančneg; poslovanja organov krajevne skupnosti, — nadzor nad izvajanjem priporočil in sklepe zbora delovnih ljudi in občanov, zbora delegate krajevne skupnosti in ostalih organov v krajevr skupnosti, — 6bveščanje in opozarjanje za to pristojnin organom v krajevni skupnosti in širši družben politični skupnosti o nepravilnostih, — razreševanje sporov, ki nastajajo med zboi delovnih ljudi in občani ter organi krajevn skupnosti, — predlaganje razrešitev organov krajevfl skupnosti, če ti grobo kršijo določila tega statul in samoupravne pravice delovnih ljudi i občanov. ^ VIII. JAVNOST DELA KRAJEVNE ■ SKUPNOSTI 119. člen Zaradi zagotovitve javnosti dela in seznanja« delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti skupnimi in posameznimi nalogami krajevl skupnosti je krajevna skupnost dolžna zlasti: - na primeren način obveščati delovne lju in občane o vseh problemih krajevne skupno! in o stanju na posameznih področjih dela, - seznanjati delovne ljudi in občane z vsei pomembnimi sklepi organov krajevne skupnos - najmanj enkrat letno poročati delovni ljudem in občanom o svojem delu, - pravočasno in pred odločanjem o v9 pomembnejših predlogih sklepov obveščati o te 6 7 delovne ljudi in občane, da bi lahko dali nanje svoje predloge in pripombe. Krajevna skupnost zagotovi javnost dela po prejšnjem odstavku z objavo v občinskem glasilu SZDL Ptuj. IX. POSEBNE DOLOČBE 120. člen Delavci zaposleni pri krajevni skupnosti sestavljajo delovno skupnost. 121. člen Krajevna skupnost zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe delavcev tajništva v skladu z določili samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo delovne skupnosti krajevnih skupnosti SR Slovenije. 122. člen Samoupravne pravice in dolžnosti delavcev zaposlenih pri krajevni skupnosti se zagotavljajo z dogovorom, ki ga skleneta delovna skupnost in zbor delegatov krajevne skupnosti. X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 123. člen Predlog za spremembo in dopolnitev statuta krajevne skupnosti lahko podajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov. TOZD ter dru^e organizacije in skupnosti, zbor delegatov, družbeno politične organizacije ter društva z območja krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti, njegove spre- membe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku, ki ga predpise statut občinske skupščine Ptuj. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 124. člen Volitve v nove organe krajevne skupnosti po tem statutu se izvršijo v roku dveh mesecev po sprejemu statuta. Dokler ne bodo oblikovani novi organi opravlja naloge teh organov svet krajevne skupnosti. 125. člen V svet krajevne skupnosti so lahko voljeni tudi delovni ljudje, ki sicer niso delegati v zboru delegatov. 126. člen Zbor delegatov krajevne skupnosti je dolžan prilagoditi vse splošne akte temu statutu najkasneje v roku treh mesecev od dneva, ko prične veljati ta statut.' 127. člen Ta statut sprejmejo zbori delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti na podlagi prediiod- ne javne razprave v krajevni organizaciji S/.DL in /ačne veljati z dnem, ko ga ra/glasi kot sprejetega svet krajevne skupnosti. 128. člen Ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati določbe dosedanjega statuta krajevne skupnosti. V skladu za družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1-4/74) in na podlagi 7. člena začasnega pravilnika samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Ptuj z dne 21/1-1974 ter z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj za delavce kakor tudi ostala stanovanjska graditev, RAZPISUJE upravni odbor za upravljanje z združenimi^ sredstvi za stanovanjsko graditev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Upravni odbor) 1. NATEČAJ a) ZA POSOJILA ZA NAKUP ALI GRADNJO NAJEMNIH STA- NOVANJ, b) ZA POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽ- NI LASTNINI, c) ZA POSOJILA DELAVCEM ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ, d) ZA POSOJILA KOMUNALNIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM ZA OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA: - pod a) 9,000.000 din - pod b) 640.000 din -pode) 1,500.000 din - pod d) 1,000.000 din A. NAMEN KREDITA 1. Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajh- na stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije zdmženega dela, druge samoupravne organizacije, občina in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po samo- upravnem sporazumu. Razpisna natečajna vsota pod točko a) v znesku 9,000.000 din se uporabi: - 6,500.000 za zgraditev 29 najemnih stanovanj na že določeni lokaciji v Gregorčičevem drevoredu v Ptuju, - 2,500.000 din za nakup ali zgraditev najemnih stanovanj v okvi- ru družbeno usmerjene gradnje v občini v stanovanjskih soseskah, ki so po občinskem programu določe- na za družbeno usmerjeno stano- vanjsko graditev. 2. Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini dobi delavec, ki je zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva po določ- bah samoupravnega sporazuma, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in ga kupuje v okviru občinskega programa stano- vanjske graditve. 3. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, kije zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva po določbah samo- upravnega sporazuma, ki nima last- nega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in gradi individualno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za individualno stanovanjsko graditev in ima hišo že zgrajeno do III. gradbene faze (to je, daje hiša pod streho). 4. Posojila za komunalno oprem- ljanje stavbnih zemljišč s komunal- nimi napravami za zgraditev zbiral- nika ob Volkmerjevi cesti po zazi- dalnem načrtu za ta predel, lahko dobijo organizacije, kijih grade. B. NATEČAJNI POGOJI 1. Višina kredita in udeležba a) Za gradnjo ali nakup najmenih stanovanj mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne ude- ležbe se računa v odstotku na predračunsko vrednost, če organi- »ija sama gradi ali na kupoprodaj- no vrednost po naslednjem ključu in znaša: Lastno udeležbo k posojilu mora posojilojemalec plačati ob korišče- nju posojila. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga za gradnjo stanovanj. Prednost pri odobravanju posojila po tem natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z gradnjo ali akuporn najemnih stanovanj relativno več stanovanjskih problemov delavcev in ki bo nudila večjo udeležbo in krajši rok vračila posojila. Stanovanja v Gregorčičevem dre- voredu v Ptuju moramo biti dogra- jena in vseljiva najkasneje do 31/12-1974, ostala pa do 31/6-1975. b) Za nakup stanovanja v etažni lastnini mora delavec, ki sodeluje na natečaju prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku za kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja in /naša: Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otrol