Naročnin« 85 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. m Inozemstvo 120 Din Uredništva je V Kopitarjevi aLb/Il! SLOVENEC ček. rečna: Ljubljana »t. 10.610 ia 10.349 za inserate* Sarajevo Stv. 7163 Zagreb št v 39.011, P ra (ta-Dunaj 24.797 MM Uprava: Kopitarjeva 6, telefon M9 sm ta hfcaja nsk 4n atvtral. »■■edetjka la dneva pa praznika Nocoj radio govor notranjega ministra dr. A, Korošca o majniški deklaraciji leta 1917 Belgrad, 18. maja. m. Jutri zvečer ob 7JO bo notranji minister dr. Anton Koroiec v nacionalni ■H govoril o majniški deklaraciji. Govor dr. Korošca, ki ga Je, kakor znano, v imenu Jugoslovanskega kluba podal v majniški deklaraciji dne SO. maja 1917 v dunajskem parlamentu, bo oddajala belgrajska radijska postaja, prenašali pa ga bosta tudi ljubljanska in zagrebika radijska postaja. Ta govor bo znova obudil spomin na dobo osvobojevanja avstrijskih Jugoslovanov. meve m saane susitnice, za nisico iu v ka: zadruga je bila pri nas tisti goi motor, ki je na eni strani sprejemal, strani pa oddajal moč za tok celotne^ Denarja med ljudi Zdavnaj je že med slovenskim narodom prodrla zavest, da posameznik v gospodarskem Doju ne premore, kagve kaj, zato se je zlasti mali človek, majhen kmet — velikega kmeta med Slovenci prav za prav ni — in delavec začel združevati v zadrugah. Zadruge so postale za Slovence druga domačija, tam so se spričo poštenega poslovanja voditeljev slovenskega zadružništva zbirali sicer skromni in trdo prisluženi prihranki majhnih kmetij in skopih delavskih plač, ki pa so ob tolikem števila vlagateljev v osrednjih zavodih narastli ie v težke milijone. V zadrugah je zopet kmet in delavec, pa tudi državni uradnik, dobil denarna sredstva za izboljšanje svoje kmetije, za hleve in sadne sušilnice, za hišico in vrt, skrat- sospodarski lI, na drugi pa oddajal moč za tok celotnega gospodarstva. Zadruge so napravile, konec zasebnemu bankarstvu, skopuštvu, in v družabni obliki prevzele vlogo, Iri jo v velikem državnem in mednarodnem gospodarstvu izvršujejo banke, pa tndi banke so se morale v veliki meri ukloniti pritisku v zadrugah združenih gospodarjev, ki so jim s svojimi vlogami in posojili omogočale redno poslovanje. Zato zadružništvo pri nas ni bilo nikdar kak šport ali moda nekater-nikov, ampak živa potreba in — korist. Prišla pa je kriza. Vemo, da je nismo povzročili mi, moramo jo pa že nekaj let prenašati kot bolezen, ki bi se rada med nami udomačila kot neozdravljiva, s čemur se pa mi nikakor ne moremo sprijazniti, ker je konec koncev le človeško delo in jo je s človeškim delom mogoče tndi odpraviti. Ko so vlagatelji, sami skromni ljudje, ki imajo vse svoje dinarje preštete, zaslutili, da njihove vloge niso več tako trdne in varne in da v slučaju potrebe ne bodo več mogli tako enostavno priti do njih, so navalili na denarne zavode, ki so naenkrat prišli v stisko, vseh zahtevanih vsot niso iinell na kupu, ker tndi njim so se morale obrestovati v podjetjih in nadaljnih posojilih. Nezaupanje je bilo tu! K temu je prišla že ponesrečena politika, ki je pod vidiki dnevne politike podeljevala in odvzemala možnosti gospodarskega razvoja, n. pr. obrtne koncesije, subvencije raznim podjetjem, in ljudje so v kratkem prišli do spoznanja, da denarja ni varno dati iz rok — kdor ga je sploh še kaj imel. Na drugi strani pa tndi tisti, ki je n. pr. spomladi potreboval kake večje vsote, ki bi jih jeseni že lahko vrnil, ni več dobil, ker si nihče ni upal dati denarja v obtok — in gospodarstvo, Id je slonelo na kreditnem sistemu, je zastalo, ker je bila žila, Id je vse oživaljala, presekana. Skušali so si sicer pomagati z raznimi uredbami n pravilniki o zaščiti dolžnikov, k j pa so pravo rešitev samo odlagali na pozneje, »ko kriza mine«. Najboljši strokovnjak se že ne Spozna več v vseh teh zaščitah, le to vemo vsi, a smo tako zaščiteni, da ne moremo več naprej. Vse stoji, v tem j« vsa kriza našega go-podarstva. Ta zastoj pa je najbolj prizadel Slovenijo, kjer je bilo varčevanje najbolj razvito, saj so to čednost naši najboljši ljudje vzgajali in gojili desetletja in desetletja, ker so v tem videli edino pot, da bi se narod mogel rešiti fepod oblasti skopuhov in tujega kapitala. In bridko je za nas, ki smo ob tolikem samopremagova-nju varčevali leta in desetletja, če se danes, ko vsako leto praznujemo mednarodni wian varčevanja«, spomnimo nsode svojih prihrankov: ni jih! Vemo, da niso izgubi jeni, da njih pa le ne moremo in v takem ozračju je težko praznovati »dara varčevanja«. Varčevanje je pri nas že skoro izgubilo značaj čednosti in gospodarnosti, ker varčevati se pravi preložiti porabo v prihodnosti ni zagotovljena, varčevanje nima več svojega smisla. Nekaj let se ž« vleče to mrtvilo. V letih 1931. 1932. ko je nastopila prava kriza našega kreditnega gospodarstva, »merodajni činitelji« za to vprašanje niso pokazali nobenega pravega razumevanja, ampak so silno kratkovidno skušali obvarovati državno blagajno pred sušo, Toda tudi državna blagajna je morala kmalu začutiti ta zastoj. Davki ne pritekajo več tako redno kakor bi morali, ker če je mrtva pokrajina, ki nosi samo v obliki neposrednih davkov (2% državih bremen, se mora to poznati tudi v središču. Io tisti, ki so zapirali oči pred resnostjo vprašanja in ga skušali samo odložiti na prihodnje in prihodnje leto, so državi ki mora svoje obveznosti izpolnjevati v-ak »a>«■ in vsako leto. storili kaj slabo uslugo. Slovo francoskega maršala Belgrad, 18. maja. m. Francoski maršal ln vojvoda naše armade Franchet d'Esperay je današnji, zadnji dan svojega bivanja v Belgradu porabil za obisk vojaških ustanov. Ob 10 dopoldne se je najprej odpeljal na Banjico, kjer so se vadile le posamezne enote kraljeve garde. Maršal se je pripeljal na Banjico v spremstvu generala Dimitrija Prediča ter francoskega vojaškega atašeja Pettou-arda. Tu je naletel najprej na drugi samostojni di-vizion kraljeve garde, nato na prvi protiletalski polk, potem pa na pehoto. Podal se je zatem n« kraj, kjer se je vadila topničanska edinica. Pred tribunami na Banjici je pričakoval maršala poveljnik kraljeve garde Aleksander Stankovič v spremstvu večjega števila generalov. Maršal si je v spremstvu visokih vojaških dostojanstvenikov ogledal ves prostor na Banjici. Drugi eskadron konjenice kraljeve garde ie izvršil pred njim improviziran napad. Maršal je nato obšel ves ostali eskadron. Z Banjice se je čez Dedinje odpeljal v Topčider, kjer si je ogledal vojašnico kraljeve gaide. Po vrnitvi v Belgrad se je maršal po:^' v vojno akademijo, kjer so ga že pričakovali v .rstah vsi Številni gojenci. Poročilo je podal sivolasemu maršalu upravnik vojne akademije, general Vladimir Cukavac. Maršal se je nato ljubezniv raz-govarjal s posameznimi gojenci. Vprašal je tudi generala Cukavca po onih gojencih, ki so lani prišli na obisk v Francijo. Upravnik vojne akademije je poklical dva gojenca, ki sta bila poslana lani v francosko akademijo. Z njima se je maršal nekoliko trenutkov razgovarjal, nato pa se je odpeljal v mesto ter si ogledoval posamezne ulice. Opoldne je v prostorih hotela »Srpski kralj« priredil banket svojim prijateljem in znancem. V popoldanskih urah se je maršal razgovarjal nekoliko trenutkov s časnikarji, z večernim ekspresnim vlakom pa je zapustil našo prestolnico ter se odpeljal naaraj v Pariz. V imenu Belgrajske občine mu je župan Vlada Hič izročil velik, krasno izdelan kožni album, v katerem je cela zbirka fotografskih posnetkov izza časa bivanja maršala » Belgradu in mnogo belgrajskih fotografij. Dr. Korošec in maršal Franchet d'Esperey se pozdravljata. Arabci proti Židom Ozadje krvavih neredov v Palestini London, 18. maja. Te dni smo brali v uglednem angleškem listu, da se je Italija zaradi sankcionistične politike, s katero hoče spraviti Mussolinija na kolena Velika Britanija, maščevala s tem, da je v Palestini zanetila protiangleško gibanje, ki se skriva za priljubljenim geslom protižidovskega pakreta. To je brez dvoma tudi vzrok, da so odnosi med Italijo in Anglijo, ki je bila skoro že na tem, da prizna dejansko stanje v Abesiniji, naenkrat zopet postali zelo napeti. Domneva angleškega lista oziroma angleške javnosti sploh je popolnoma resnična in mnogi se čudijo, zakaj Velika Britanija ni doslej temu dejstvu posvečala večje pozornosti. Vzrok tiči v tradicionalni angleški politiki, ki se osluži odločnejših in nasilnih sredstev šele tedaj, kadar ni več drugega izhoda, in ima navado, da dovoli ljudskim strastem in težnjam, da se dodobra izdivjajo, dokler ne pride najpripravnejši trenutek za kompromis. Metode, ki jih je Velika Britanija uporabljala ob svoječasnem gibanju pasivne resistence v Indiji, je uporabljala dosedaj tudi napram Arabcem v Palestini, ki so svojo protižidovsko propagando razširili v pokret proti mandatarni angleški oblasti. Ta pokret pa se je v zadnjem času izrodil v pravo in pristno revolucijo, ki ne ogroža samo življenja in imetja Zidov, ampak gre tudi za tem, da izpodkoplje pozicijo Anglije v Palestini, ter je ponekod dobila tudi že značaj socialnega prevrata, kar kaže, da ima svoje pnste vmes tudi komunistična intemacionala. Vloga Italije je ta, da je spretno izrabila že leta in leta na tihem razvijajoči se proces političnega in kulturnega zbližanja arabskih narodov in držav. Ta pokret se osredotočuj« okoli znanega arabskega kralja Ibn Sauda, ki vlada večji del Arabije. Ibn Saud je bil, kakor vemo, še lani v velikem sporu s kraljem Džemena, ki »e je končal s tem, da sta obadva arabska vladarja sklenila mir, o katerem se zdi, da bo trajen. Ibn Saud je gospodar v Meki, ki je važna zato, ker se vsako leto še danes, ko je polovico muslimanskega sveta zajel racionalizem Kemal pašinih reform na eni in komunizma na drugi strani, tam zbira po stotisoč muslimanov iz vseh pokrajin sveta. Nedavno je Ibn Saud imel v Meki nagovor na muslimanske romarje, kjer je dejal med drugim: »Če se muslimanski narodi nahajajo danes v težkem položaju, je temu kriva njihova nemarnost. Manj besed in več dejani, predvsem pa več vere v božjega preroka, pa bodo tisti, ki branijo muslimansko vero, zmagali.« Obenem je dejal, da on ni reakcionar, kakor mu očitajo Kemal paša in sovjetski muslimani, m da je prepričan, da se koran da združiti z gmotnim in duhovnim napredkom. Vendar pa mora koran ostati nedotakljiva podlaga arabskega »veta. »Koran je jamstvo za arabsko edinstvo in solidarnost, ki sta predpogoj za osvoboditev arab-stv«.« Samozavest tega arabskega kralja izhaja ia velikih političnih uspehov, ki jih je že dosegla njegova politika. Ibn Saud se namreč ni pomiril samo z Džemenoim, ampak ima politični pogodbi tudi z Irakom in z Egiptom, s katerima je bilo politično prijateljstvo in sodelovanje sklenjeno pred par tedni. Na drugi strani pa ima Irak (Mezopotamija), o katerem vemo, da je dosegel popolno neodvisnost vprav s pomočjo Velike Britanije, ki si je zasiguraia v njem samo svoje ogromne gospodarske interese in pa varnost poti v Indijo, pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju danes tudi že s Turčijo, kar je važno zato, ker so doslej med Turčijo in Irakom vladali precej napeti odnošaji. Vse be zvetze pa so bile letos izpopolnjene še s prijateljskim paktom med Turčijo in Afganistanom. Imamo torej danes pravo zvezo neodvisnih muslimanskih držav, ki sega od Pamirske planote do Perzijskega zaliva in Rdečega morja. Med Arabijo in Afganistanom pa imamo še Perzijo, ki je danes istotako zvezan« s pogodbo s Turčijo. Manjkata samo še Transjordanija in pa Palestina ter Sirija, od katerih je prva, kakor vemo, pod an-glefikim, druga pa pod francoskim protektoratom. Če poimMllmo, da ee je začela zopet gibati tudi Indija, kjer novi angleški podkralj uvaja tratavo, katero je indski kongres, v katerem so se zopet združili Indi in Muslimani, odklonil — potem bomo razumeli, kako da so interesi Velike Britanije po tem razvoju zelo prizadeti. Da pa je povsod imela svoje prste vmes italijanska diplomacija, o tem ne more biti dvoima, če vemo, kako pazljivo in s slabo prikrito škodoželjnostjo italijansko časopisje ves čas beleži in komentira vse te dojjodke, ki gredo Angležem na Živce. Italijanska diplomacija je svoje delovanje v tej smeri seveda podvojila, kakor hitro se je morala prepričati, da ji Velika Britanija nikakor ne m»li kar meni nič tebi nič prepustiti abesinskega plena. Italiji bi bilo le dobrodošlo, če bi arabski, oziroma muslimanski pokret za neodvisnostjo oropal Veliko Britanijo sueškega prehoda kakor tudi nameravanega prehoda i z palestinske Hajfe v transjordaneko Akabo na Rdeče morje pa Adena, ki otvarja pot n Rdečega morja v Indski ocean. Seveda imajo tudi ti italijanski politični računi svoje slabe točke, kakor jih ima vsak račun. Zakaj angleški hegemoniji bi mogla slediti italijanska ia veliko vprašanje je, ali si Egipt ln Arabija ter Palestina res želijo premoči italijanskega političnega in gospodarskega vpliva nad angleškim. Panarabsko gibanje ni šele od včeraj in Velika Britanija je doslej s svojo edinstveno previdno, prilajfodljiivo in modro politiko znala to opasnost le vselej od »ebe odvrniti. Videti bomo, uspehe bo imel Ibn Saud, ki je gotovo tudi nfe aktivno udeležen pri razpihovanju palestinskega požara, na vsak način pa je Velika Britanija osne* opozorjena, odkod dobiva p an Islamsko gibanje svojo moralno in brez dvoma tudi maitarijaloo podporo. Bethlen ni sel v Rim Budimpešta, 18. mnja. c. Grof BetMen in 1i-bor Eckhardt sta se tekom dnevn vrnilo z Dunaja v Budimpešto. Madjarski vladni krogi udarjajo, dn oba opozicionnlno državnika ( imela nobene javne misije nn svojem potovanju. Vlada je popoldne objavila poročilo, da ni res, da bi se bili Belhlen, Eckhardi in zunanji minister KanYO sestali v kuloorjih zbornice. Torej spiofa ni prišlo do nobenega pogovora pred odhodom obeh državnikov s člani vlade. Kakor se izve, sto obo držnvnfko skušala nn Dunaju izvedeti, kaj bi storila avstrijska vlada, če bi Italija zapustila Zvezo narodov. Slavke v Bolgariji Sofija, 18. maja. b. Delavci tobačnih tovarn In tobačni delavci na poljn »o pričeli živahno gibanje za zboljšanje svojega položaja. Pobudo za to gibanje so jim predvsem dali njihovi grški tovariši, ki «o s stavko in pozneje z majhno rsvohi-cijo dosegli svoje pravice, torej zboljšanj* mezd. V Bolgariji zahtevajo omenjeni delavci zvišanj« plač in boljše delovne pogoje. Zveza tobačnih delavcev je radi tega na zahtevo svojih včlanjenih delavcev stavila delodajalcem predlog, da sprejmejo delavske zahteve, kar pa so delodajalci odklonili. Zveza tobačnih delavcev v Bolgariji J« ntr radi tega sklenila, da proglasi nocoj generalno stavko tobačnega delavstva, če delodajalci do danega roka ne odgovorijo ugodno, oziroma, če odklonijo pogajanja Stavke »e bo udeležilo več tisoč delavcev, ki delajo v tovarnah in na polju. Starr-ka zna prinesti bolgarskemu narodnemu gospodarstvu ogromno škodo, če ne bo prišlo hitro do sporazuma, ker je kultura tobaka v Bolgariji zelo razvita in trgovina z inozemstvom cvetoča. TikS država se zaveda škode, Iri bi nastala zaradi toga spora in j« intervenirala, toda doslej brez vsakega uspeha. Ker se je pa poleg stavke pričelo tndi nevarno gibanje, ki kaže, da bo prišlo do resnih nemirov v raznih bolgarskih krajih, je vlada storila potrebn« ukrepe, da prepreči po mofaosfl prelivanje krvi, kakor j« to bilo v Grčiji. Revolucija v Boliviji Im Pas, 18. maja. b. Več visokih častnikov h včeraj izvršilo prevrat bros prelivanja krvi. Predsednik Toriana je odstopil la izročil oblast rejs kom. Takoj nato j© izšel uradni komnnike, v katerem sporoča predsednik Toriana javnosti, da je i»-ročil oblast častnikom. Ako se država hoče vzdržati pri gospodarski moči, mora denar krožiti, sedanje stanje pa nas nasilno in proti vsemu našemu pojmovanju peha nazaj v stanje naturalnega gospodarstva. v katerem pa za državo vse manj ostane kakor pa v denarnem gospodarstvu. In gotovo ni v korist države, ki sloni na denarnem gospodarstvu, če se cela Slovenija žalostno vrača v naturalno gospodarstvo, kamor nič ne priteka, ki pa tudi ničesar ne daje. Res je težko to vprašanje, saj je tn prizadetih nazmanj 140.000 gospodarjev in pridnih davkoplačevalcev, toda rešiti ga je treba. Država bo slednjič morala vgrizniti v to grenko jabolko, ker zavlačevanje in odlašanje položaj le še od leta do leta poslabšuje. Žilo, ki je biln presekana, je treba povezati, da bo kri zopet mogla t*^ Ho vseh najmanjših celic gospodar- stva. To pa je mogoče samo na ta način, da se zadružništvu zopet omogoči delovanje, ker za nas je zadružništvo srce vsega gospodarskega toka in kdor hoče dokazati, da mu je za Slovenijo res kaj, je tn najboljše in najhvalež-nejše polje. . Prejšnji režimi za to niso imeli niti časa niti dovolj poguma, ker so morali zasledovati »protidržavne elemente«, dokončni rešitvi vprašanja slovenskega zadružništva, t. j. slovemskega gospodarstva, ki je močna veja državnega gospodarstva. pa so se izmikali. In kakor je mar-sikako politično vprašanje po letih prerekanja nerešeno učakalo sedanjo vlado, tako je tudi ta za-stoj stal do današnjega dne in še stoji. Cla.n sedanje vlnde dr. M. Krek pa je nn svojem shodu v Velikih I,aščah dejal, »da bo vlada že letos poskrbela za oeromna sredstva, da bodo hranilnice in posojilnice že letos mogle pričeti s poslovanjem.« Vsi tisoči in tisoči, ki so jim »hranilnice in posojilnice« domača blagajna in žep, v katerega se vlaga rn jemlje, so te aje^- ažejo, da se je vlada tudi v tem vprašanju logumila in da smemo upati, da ga bo rešila. gove besede z velikim veseljem pozdravili, saj kaž onogu: Vsako leto odlašanja pomeni oteževanje in — škodo. Tu je treba samo nekaj širokogrudnosti rn »ogromnih sredstev«, da motor zopet pride v tek. hi čimprej se to zgodi, tem laž.je bo. Vsa dosedanja leta odlašanja so izgubljena im zapravljena, samo gorje so kopičila. Ako se je vlada odločila, da tu pogumno krene na tisto pot, na katero bi morale — ob manjših žrtvah — kreniti že vlade v letih ta je treba br.ižno delati. Z drugimi besedami, treba je vpostaviti čim hitrejše silo imperija, najprvo nekaj na suhem, zelo veliko na morju in največ v zraku. Zato Anglija danes hoče, da na diplomatskem področju pridobi čim več časa Odtod njena navidezna oklevanja, neodločnost, navidezno omahovanje in zavlačevanje, kar. pa seveda ne izključuje, da armada zelo hitro ih zelo smo-treno dela. Ako Velika Britanija še tudi iz drugih razlogov okleva pokazati sovražnost Rimu, je to zaradi tega, ker šc ni popolnoma na jasnem, kateri je tisti imperij, ki je za njeno svetovno vladavino nevarnejši: ali je to rimski imperij Mussolinija, ali pa obnova germanskega imperija, ki ga vodi Hitler. Za Edena je brez dvoma rimski nevarnejši, za Austena Chamberlaina pa brez dvoma nemški. Edino, kar je danes popolnoma gotovo, je sledeče: Italija ne bo Angliji odpustila ponižanja, ki ga je doživela s sankcijami, London pa ne bo odpustil Rimu diplomatičnega ponižanja, ki ga je doživel v abesinskem sporu. In to je, kar ogroža mir v bodočnosti. Minister Cvetkovič v Ljubljani Prvi minister, ki je v 15 letih obiskal Topolščico Ljubljana, 18. maja. Na svojem inšpekcijskem potovanju je gosp. minister Cvetkovič v spremstvu šefa svojega kabineta gosp. Le.tasa prišel davi ob 8.40 v Topolščico, kjer ga je pričakoval upravnik dr. Savič v veliki novi dvorani kopališča ter mu želel iskreno dobrodošlico. Med drugim je gosp. dr. Savič visokemu gostu dejal: »Srečen in ponosen sem, da vas lahko v svojem imenu in v imenu bolnikov iz vseh krajev naše lepe in mile domovine Jugoslavije in tudi vašega Niša iskreno pozdravljam. Vi ste edini minister, ki po 15 letih prihaja, da obišče to našo prepotrebno in koristno zdravilišče, da da utehe bolnikom, ki so prišli semakj, da se rešijo svoje težke bolezni, ki so jo dobili kot žrtve naših nezdravih higijen-skih, gospodarskih in socialno-moralnih razmer. Gospoda, pozivam vas, da pozdravimo ministra Cvetkoviča, da se mu zahvalimo in da ga prosimo, da na merodajnih mestih dela na to, da se ta naša koristna in prepotrebna ustanova povzdigne na ono stopnio, kot je v ostalih kulturnih centrih. Navzoči so prisrčno pozdravili ministra Cvetkoviča, ki se je delj časa razgovarjal z bolniki. Minister Cvetkovič ie nato obiskal dr. Josipa Si-loviča, senatorja in bivšega bana savske banovine, ki se tudi zdravi. Popoldne je bil na izredno svečan način otvor-jen sanatorij za otroke. Svečanosti je prisostvoval minister Cvetkovič, otroci pa, ki jih je bik) okoli 50 po številu z vseh krajev Jugoslavije, so razve-silili ministra z majhno igrico. Minister Cvetkovič se je z otroki nekaj časa razgovarjal.« Nocoj ob 20 je minister Cvetkovič prispel v Ljubljano, kjer ga je pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Domači odmevi Iz angleško-italijanskega spora Capetown-angleška trdnjava v obrambi AMke Capetovvn, 18. maja. b. Vojni minister južnoafriške nnije je imel včeraj tukaj zelo pomemben govor, v katerem je povdaril, da bo Capetown v sporazumu z britanskim vojnim ministrstvom postal najvažnejša luka bodočnosti Anglije. Cape-town bo zgrajen v nepremagljivo trdnjavo, ki bo obdana z vseh strani z armiranimi betonskimi okopi in ki bo oborožena z najmodernejšimi daljno-metnimi topovi in topovi za obrambo proti letalskim napadom. V Capetownu bo znatne razširjena luka za vojne ladje, poleg tega pa se bo na kopnem zgradilo ogromno letališče s podzemnimi hangarji, na morjn pa še velika pomorska hika za vodna letala. Po besedah vojnega ministra južnoafriške unije bo Capetovvn daleko nad-krilil Gibraltar, ker bo opremljen s še moder- nejšim orožjem in iznajdbami vojne tehnike. Capetovra, bodočo pomorsko in letalsko središče Velike Britanije bo ogromnega pomena ' i primeru, če pride do neprilik v Sueškem prekopu, ki bo za slučaj vojne brez dvoma onesposobljen za plovbo vsled letalskih napadov in bombardiranja iz topov. V tem slučaju bo morala Velika Britanija vzpostaviti zvezo z. Indijo okrog rta Dobre nade. Za to pa je potrebno, da ta nekdaj tako važen rt ponovno preide v popolno last Velike Britanije, ki mora biti tukaj izldjučen gospodar, kajti brez vsakega dvoma je, da bodo tudi sovražne ladje tujih držav, ki jim bo preprečena pot skozi Sueški prekop, iskale to pot proti Indiji, ki pa jo bo presekala Anglija s svojimi bombnimi letali in daljnosežnimi topovi, če bo potrebno. Zakaj Rusi niso šli z Ang!i$o v njihovi borbi proti Italiji Moskva, 18. maja. c. Uradno glasilo sovjetske vlade, ki izhaja v Moskvi v francoskem jeziku z naslovom »Journal de Moscou« je izšel uvodn& o stališču sovjetske Rusije do sankcij. V članku sc pravi, da je bila sovjetska vlada pripravljena izvajati vse angleške zahteve proti Italiji. Rusija bi v Zvezi narodov podpirala Anglijo tudi tedaj, če bi Anglija zaprla Sueški kanal in začela z blokado Italije. Toda eno si je morala izgovoriti sovjetska Vlada. Anglija namreč ves ta čas ne bi smela podpirati Nemčije Ko pa je sovjetsko Rusija uvidela, da Anglija noče iti mimo Nemčije, tedaj je morala sovjetska Rusija takoj zavzeti svobodnejše stališče, ki je bilo na videz bližje italijanskemu stališču. London, 18. maja. c Danes dopoldne je bila seja angleške vlade, na kateri je Eden obširno poročal o zunanje-političnem položaju. V svojem ekspozeju je Eden najširše obravnaval pogajanja z Nemčijo in med drugim omenil, da ie Hitler na zadnjem sestanku s sirom Ericom Phippsotn zabtevol v prvi vrsti pojasnila, kaj se namerava napraviti v Zvezi narodov in kako bi bilo mogoče t oustanovo reformirati že prej, preden bi Nemčija odgovorila na ves angleški memor andum. V svojem poročilu ic izjavil Eden, da je Hitler tudi izjavil, da hoče v svojem novem odgovoru angleški vladi zavzeti jasno in pozitivno stališče napram francoskemu konstruktivnemu mirovnemu načrtu. Italijanski denar v Abesiniji Rim, 18. maja. b. Poluradni >Voce dTtalia« je objavil včeraj daljši članek o načrtu za eksplonta-ci jo Abesinije. List piše, da je sedaj določen fond s 100 milijoni lir, ki so namenjene kot prva kvota za gospodarsko izkoriščanje zasedenih krajev. Neprestano se javljajo mladi italijanski inže-nierji, zdravniki, delavci in kmetje, ki so pripravljeni oditi takoj v vzhodno Afriko, da prično z gospodarskim Izkoriščanjem zasedenih krajev. Addis Abeba. 18. maja. b. Vsi vojaški in civilni urudi v mestu delajo s polno pnro. Poslopja, ki so bila porušena, se popravljajo, ona pa, ki predstavljajo nevarnost, pa bodo podrta in so pionirske čete že pričele to delo. Potrjuje se vost. dn l>o Abe-sinija razdeljena v tri gubernlje « središčem v A dri is Abebi. Prvi guverner se bo nahajal v Hn-rarju, drugi v Gondarju, tretji pa v nekem zahodnem mestu Abesinije. Nn sedežu mostnega fašija je od|>rtn prva Italijanska šola za domačine v Abesiniji. V šolo se je vpisalo veliko število otrok domačinov. ki so včeraj že prisostvovali prvemu po- uku. Predava neki učitelj iz Eritreje, ki je izvršil vpis otrok in bo sedaj stalno predaval. V načrtu je zgraditev številnega cestnega omrežja in novih trgov. Razmere v abesinski prehajajo iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev na trg, da prodajo svoje blago. Močan dež pada dalje, stoiici so se popolnoma uredile in domačini že pri-kar pa ne ovira popravljanja cest. Na letališču je zelo živahno in letalski promet se neovirano vrši vsak dan. Zdravstveno stanje je ugodno, kar je pripisati odlični funkciji italijanskih ambulantov. Cel polk patruljira po Jeruzalema Jeruzalem, 18. maja, Reuter poroča: V mestu je položaj tako napet, da je angleški pehotni polk Cameron Higlander« dobil povelje, da mora ves dan v močnih oddelkih hoditi skozi glavne ulice. Po mestu so se zbirale velike skupine Arabcev in velike skupine Židov, ki so živahno diskultirale zadnje dogodke, ki so zelo težki. Visoki komisar je nujno sklical konferenco visokih funkcijonarjev v Palestini. Včeraj so pokopali tri Žide, ki so bili pobiti pri neredih. Pri pogrebu je govoril Fislu Vasic, ki je med drugim podčrtal: To so zadnje žrtve, ki ■smo jih mogli pretrpeti od Arabcev tn od vlade. Mi se ne damo več pobijati. Drugi govornik; so zelo napadali visokega komisarja. Vodja Arabcev je podal popoldne časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je sedanji pokret lokalnega značaja in naperjen samo proti angleški politiki. Anglija mora skleniti z Arabci pogodbo na podlagi medsebojne enakopravnosti. Arabci bodo stavkali, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Irska odpravi senat London, 18. maja. AA (Havas.) Predsednik svobodne irske države De Valera bo že jutri ukrenil vse potrebno za ukinitev irskega senata. Načrt zakona, ki odreja ukinitev zgornje zbornice, je irski parlament izglasoval že pred 18 meseci. Opozicija senata se je temu upirala do decembra lanskega leta, ko je pn 15. decembra 19'df> opustila svoje nnsprotujoče stališče, je bil De Valera po ustavi upravičen razpustiti senat v roku 00 dni. Razne neprilike v notranji politiki, dalje odhod v Švico, kamor je moral De Valern oditi zaradi operacije na očeh, ao odgodili Izvršitev te določbe ustave. Tako bo šele jutri De Valera sklical na skupno sojo senat in |x>9lansko zbornico in sporočil obema zakonodajnim« telesoma sklep o ukinitvi senata. Organizacija JRZ Banja Luka, 18. maja. m. V mestni posvetovalnici je bila danes krajevna konferenca JRZ, kateri je prisostvoval v imenu izvršnega odbora minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič. Na banovinski konferenci JRZ za vrbasko banovino je bil izvoljen za predsednika banovinskega odbora poslanec dr Todor Lazarevič za podpredsednike Nurija Posterac in dr. Branko Mi-Ijuš, narodna poslanca, ter odvetnik dr. Hadži Efendič. Kongres trgovcev Belgrad, 18. maja. m.. Po dvodnevnem zasedanju in intenzivnem delu je bil zaključen kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije, Davi se je odposlanstvo kongresa odpeljalo s posebnim vlakom v Mladenovac, nato pa čez Arandjelovac z avtobusom na Opjenac, kjer je položilo venec na grob. Zastopniki trgovcev so si nato ogledali dvorna posestva, nakar so se zopet vrnili v Arandjelovac, kjer jim je trgovsko društvo priredilo kosilo. Po krajšem ogledovanju Arandielovca so se z vlakom vrnili V Belgrad in s tem zaključili drugi kongres i trgovcev. Uredba o novih obrtih Belgrad, 18. maja. AA. Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo, s katero se izpre-nieni in izpopolni seznam obrti. Z uredbo se izvrši pregrupacija obrti, ki se je v praksi pokazala za jx>trebno in ki doslej niso bile podvržene določbam obrtnega zakona. Kot nove obrti so mišljene: izdelovalci tehtnic, avtomehaniki in elektrotehniki, izdelovalci čolnov in manjših plovnih objektov iz lesa, ladijski tesarji, sedlarji, izdelovalci pletenega blaga iz prediva, krojači perila, Sitarji, kožu-! harji itd. Uredba odreja v predhodnih določbah opro-i stitev pomočniškega izpita za osebe, ki eo več kot dve leti delale v obrti, ki jo je uredba proglasila za obrtno obrt. v roku leta dni, ko stopi uredba v veljavo, „pa morejo c>sebe,. ki so doslej delale v [ omenjenih obrlih, najmanj pet let opravljati obrt brez mojstrskega izpita. V zvezi z uredbo o izpremembah in dopolnitvah seznama obrtnih strok je minister izdal tudi novo uredbo o sorodnih obrtih. Ta uredba ,se je pokazala potrebna zaradi izprememb in popravil, i ter izpopolnitev seznama Obrtnih strok. Tako so prišle v skladnost določbe iz seznama obrti in seznama sorodnih obrti. (Jradni jezik na mariborskem obmejnem kolodvoru Maribor, 18. maja. Notranji minister je izdal 10. maja v zadevi ustanovitve skupne postaje v Mariboru sledeči razpis: 1. Iz načela, da je službeni jezik na skupni postaji Maribor naš službeni jezik, izhaja: Avstrijski uslužbenci so dolžni, da se v občevanju s strankami načelno poslužujejo našega jezika. _ Naši državljani imajo torej pravico, da se obračajo na avstrijske uslužbence v našem jeziku in so oni dolžni, da govore in odgovarjajo v našem jeziku. Na to naj se naši državljani in rojaki na primeren način opozore in njihove pravice v danem primeru zaščitijo. V občevanju z mednarodnim občinstvom ne more biti uporabe drugih jezikov ln tudi ne nemščine. 2. Avstrijska službena mesta v Mariboru se morajo v ustmenem in pismenem občevanju z našimi službenimi mesti in oblastmi posluževati načelno našega jezika. 3. Spisi in dopisi, ki jih prejmejo avstrijska službena mesta v Mariboru od svojih službenih mest v Avstriji, da jih izročijo našim oblastvom, se morajo sprejemati brez prevoda. Iatotako se morajo sprejemati nemški spisi in dopisi, ki jih prejemajo naša oblastva in uradi v-------"*no od avstrijskih oblasti in uradov. Strahotna najdba na prekopanem grobu Maribor, 18. maja. V Studencih pri Mariboru so na pokopališču prekopali grob pokojne zasebnice Marije Rauschl, ki je umrla meseca julija 1914, da bi položili poleg nje truplo njene hčerke Marije, poročene Ozi-mič, ki je te dni umrla. Grob sta kopala grobar Simon Lešnik in njegova pomočnica Terezija Mali. Ko sta prikopala do dna groba, sta našla za deskami strohnele krste še precej dobro ohranjen okostnjak. Komaj sta dvignila ostanke krste, se jima je nudil nenavaden prizor. V okostnjaku so tičale čisto rjave železne vile v višini trebuha. Na prvi pogled je bilo jasno, da vile niso bile slučajno prišle v grob, temveč so se nahajale v zemlji od takrat, ko je bila pokopana pokojna Marija Rausch. Njenega groba namret do danes niso nikoli prekopali. Tudi položaj, v katerem so se vile v grobu nahajale, je kazal posebno na to, da so bile zasajene v telo, ker so roglji ranili celo kost in so tičali med hrbteničnimi vretenci. O najdbi so takoj obvestili orožnike v Studencih, ki so napravili prijavo državnemu pravdništvu. Vile so shranili v mrtvašnici, medtem ko «o k ostankom pokojne Rauschlove položili truplo njene hčerke Marije. Slučaj je vzbudil v Studencih ogromno zanimanje. Marija Rauschl je bila vdova in je stanovala v sedanji Cankarjevi ulici. Umrla je stara 82 let. V mrtvaških knjigah je najden vzrok smrti: starostna oslabelost. Pokojnica ie umrla v začetku vojne, !:o je "uiio vse razburjeno m se ljudje niso dosti brigali, če je umrl v soseščini star človek. Od njenih svojcev ne živi danes nihče več. Gotovo je bilo truplo pregledano od preglednika mrličev, vendar so taki ogledi na deželi, kar je bilo pred vojno še studenško predmestje, zelo površno. Oglednik mrličev tudi danes ni več med živimi in tako ni nikogar, ki bi danes vedel kaj več povedati o smrti pokojne Rauschlove. Vile, ki so jih našli v grobu zasajene v telo, pričajo o nasilni smrti. Ker pa po zakonu po 20 letih nastopi zastaranje takšnih deliktov, je malo verjetno, da bi se slučaj zasledoval naprej. Drugo dejanje v procesu Thurn-Taxis Belgrajsko apelacijsko sodišče je na pritožbo državnega pravdnika odločilo, da se ustavi kazensko postopanje proti vsem odvetnikom, ki so prišli ob priliki afere Thurn-Taxis. v kazensko preiskavo. To so: dr. Aleksander Valentekovič, dr. Nikolaj Frangeš, Miladin Marinkovič, Mihajlo Marinkovič in Aleksander Petrovič. Sodišče je svojo odločitev utemeljevalo s tem, da so imenovani izvrševali samo odvetniške posle in da je tudi denarno plačilo, ki so ga prejeli iz imovine Thurn-Taxisa, smatrati kot običajen odvetniški honorar. Pritožbo državnih uradnikov Manojla Divjaka, Vehmirja Koreškenija, Petra Prpiča, Ivana Maru-šiča in Antona Živica, ki so se pritožili zoper pripor in uvedbo preiskave, pa je isto sodišče zavrnilo. Imenovani uradniki so obtoženi, da ao kot državni uradniki poleg dnevnic s strani podjetja sprejemali še posebne honorarje in da so opustili nekatere posle, ki bi jih po zakonu morali opraviti. Z njimi se bo tudi nadalje še postopalo kot g krivci v aferi Thurn-Taxis. Osebne vesti Belgrad, 18. maja. m. Z odlokom socialnega ministra so postavljeni za sodne pripravnike na pobočju apelaoijskega todišča Ljubljani: dr. Konrad Blejec, Igo Czerny in Stanko Fortuna. 1 Belgrad, 18. maja. m. S kr. ukazom je napredoval za višjega svetnika IV-1 v socialnem mini strstru Dragotin Gorup. Belgrajshe vesti Belgrad, 18. majo. m. Na tukajšnjem sodišču je bilo danes zaslišanih več uradnikov iz kmetijskega ministrstva, pToti katerim je bilo svojčas zc samo ministrstvo uvedlo preiskavo radi tega, da se ugotovi, če so člani komisije za nabavo plemenske živine za južne kraje pri nakupovanju te zivme oškodovali državno blagajno za znesek 1,077.266 Din ah nc. Zasliševanje se bo te dni še nadaljevalo. Belgrad, 18. maja. m. V pisarni preiskovalnega sodnika Dragoljuba Avramoviča je bila izvršena konfrontacija med znanim falzifikatorjem 50-dinarskih kovancev Milovanom Boškovičem m guvernerjem Graslerjem. Po izvršeni konfronta-; čin jc falzifikator Boškovič, kakor hitro je za-j gledal fotografske reporterje na dvorišču, po-; grabil kamenje in ga začel metati vanje. Ista slika se je ponovila pred preiskovalnim zaporom, v katerem se nahaja omenjeni ponarejevalec. Belgrad, 18. maja. m. Osmo pomladansko razstavo jugoslovanskih umetnikov si je v soboto ogledal tudi knez Pavle, kateremu je dajala potrebna pojasnila o posameznih umetnikih prelsed-nica Društva prijateljev umetnosti ga. Olga Stano jevič. Drobne vesti Zagreb 18. maja. b. V Zagreb je prispe) ar. Milan Gavrilovič, član delovnega odbora zdru-zene opozicije. Včeraj in danes se je razgovarjal z raznimi političnimi osebnostmi v Zagrebu ter se je sestal tudi z dr. Mačkom. Zagreb, 18. maja. b. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki je trenutno na odmoru v Su-petru na otoku Braču, je vsled ugodne klime popolnoma okreyaI. Rim, 18. maja. AA. (Štefani.) Iz Moskve poročajo, da bo slavni dirigent Italijan Villi Ferrero dirigiral v Moskovskem konservatoriju 20. maja velik koncert sodobne italijanske glasbe. Rim, 18. maja. AA. (Štefani.) Iz Moskve poročajo: Ves promet med področjem Volge in Uralom je ustavljen zaradi snežnih metežev. Rim, 18. maja. AA. (Štefani.) Iz Moskve poročajo: Zaradi snežnega viharja, ki divja v Po-uralju, se je mnogo hiš podrlo. Več ljudi je ubilo. Sahovsfce tekme Moskva, 18. maja. Včeraj so odigrali četrte igre velikega šahovskega turnirja. Eliskazes in Botvuuk, Rjumin in Lilienthal ter Lasker in Kan so remizirali. Rogozin in Capablanca sta igro prekinila. Capnblanca ima dva kmeta več. Vee kaže, ,zmaFal- T,"|i igra med Flohroin in Leven-fišom je bila prekinjena v boljšem položaju za Levenfiša. Danes igrnjo Lasker in Flohr.Botvinik in Kan, Levenfiš in Capablanca, Rogozin in Rjumin ter Lilienthal in Eliskases. Šah v Nemčiji. Bad Nauheim, 18. maja. A A. DNB poroča: Včeraj se je tukaj začel mednarodni šahovski turnir Ahues (Berlin) je premagal Bogoljubova, dr. VI-; dmar pa je remiziral s Stahlbergom. Igre Aljehin' i Van der Bosch, Heinicke-Weissgerber in Keres-Rellstnh so prekinjene. Dunajsko vremensko napoved: menioioča oblačnost, nagnjenje k nevihtam. Protituberkulozni teden Kaj pravijo vodje dispanzerjev Dispanzer Ptujskega polja in Slovenskih goric Dr. B. Okolokulak, vodja ptujskega dispanzerja. Ptujski dispanzer deluje v največjem okraju naše banovine. Ker prihajajo bolniki tudi iz delov šmarske-ga okraja, smemo računati, da objema delovanje dispanzerja 85 tisoč prebivalcev, preveč za en dispanzer, toda dosedaj niti tega ni bilo. V prvih osmih mesecih je bilo pregledanih 1058 obiskovalcev, od teh je 58 odprto bolnih in 242 z znaki obolenja, a se bolezen še ni razvila v opasno odprto tuberkulozo. Največ preglavic za dobeT uspeh nam bo delala pomanjkljiva stanovanjska kultura. Kako bi mogli gledati očeta s težko, kavernozno tuberkulozo, ki spi 6 številno Brzojavka iz Benetk je v nedeljo javila turobno vest: Dr. Resa ni več! Vest je prišla nenadoma in nepričakovano. Sicer smo zadnje mesece zvedeli, da je Lojze bolan: tožil je nad oslabelim srcem, vendar je še pred štirinajstimi dnevi pisal, da mu gre na bolje. Namenjen je bil v sanatorij v Nemčijo ia ob povratku je hotel obiskati Ljubljano. Smrt mu je prekrižala načrte. Umrl je sredi maja v nedeljo zjutraj. Ta žalostna vest bo trpko odjeknila nele med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi v Evropi, katerim je bil pokojni znan po svojih spiisih, študijah in predavanjih. Za nas Slovence je bil dr. Res zgovorna priča umetniške tvornosti in jasen dokaz zmožnosti in kulturne višine našega rodu med tujim svetom. Rojen je bil v Gorici 1. julija 1893. Študira! je gimnazijo v Gorici, kjer ga je ob koncu doletela svetovna vojska. Dopisoval je v »Slovencu« v člankih »Ob Soči« trpko bolest svojih rojakov beguncev. Univerzo je študiral na Dunaju, v Zagrebu im Ljubljani, kjer je leta 1922. postal kot prvi doktor slavistike. Delal je tedaj celo v uredništvu »Slovenca«. Študije o umetnosti je izpopolnil na vseučilišču v Firenci. Leta 1923. je bil nastavljen kot docent in kasneje profesor na visoki trgovski akademiji »Ca' foscari« v Benetkah. Predaval je slavistiko. Učil je slovenščino tudi bogoslovce v Benetkah. Zadnje mesece je hitel s predavanji, ko da je že slutil bližajočo se smrt. Zadnja leta je prevajal iz nemščine v italijanščino in večkrat predaval v dunajskem radio o umetnosti Na univerzi v Padovi je seznanjal akademike z rusko literaturo in sijajno obdelal Solovjeva in Dostojevskega. Povabljen je bil na turnejo v Nemčijo in sicer od prosvetnega ministra, toda bolezen mu je razdejala načrte. Pokojni dr. A. Res je bil zelo vpoštevan književnik in znanstvenik. Še pred vojno in med njo družino v isti sobi? To so problemi, ki jih more zadovoljivo rešiti le skupna akcija. Prekmurski dispanzer Dr. S. Brandieu, vodja dispanzerja v Murski Soboti Prekmurje kaže v letni statistiki največjo umrljivost za jetiko v Dravski banovini: 25 na 10.000 prebivalcev, celo Prekmurje ima 91.000 prebivalcev, torej smemo računati, da umre letno na tuberkulozi 227 Prek-murcev. Kje so vzroki za to? Preobljudenost, beda, slabe higijenske razmere posebno na ravnem Prekmurju? Gotovo so poleg teh vzrokov, ki igrajo vlogo povsod, ne samo v Prekmurju, še drugi posebni Prekmurski vzroki, ki jim bo sledil disipanzer do njihovih zadnjih skrivališč. se je uveljavljal tudi leposlovno v dijaških listih, »Slovencu« in celo »Domu in svetu«, kamor je pisal male črtice (n. pr. Notturno). Pozneje se je posvetil ves umetnosti, likovni in književni. V »Času« v 1. 1913 dalje je polno sestavkov, ki se tičejo problematike umetnosti (delavsko vprašanje in umetnost, H krizi gledališča, Svobodomiselnost in umetnost itd.), prav tako v »Domu in svetu« (Umetnost in nravni zakoni, 1934). Pečal se je veliko z likovno umetnostjo in pisal o Rafaelu že med vojno, o Menieru, o Razstavah v Gorici itd. Tako je že pred okupacijo deloval za poznanje italijanske kulture (Fulansko narodno slovstvo). Med vojno je izdal vtiske s fronte »Ob Soči«, ter urejeval Jadranski almanah. Pozneje, ko so ga razmere ponesle na odgovorna mesta, je z vnemo delal za poznavanje slovenske in slovanske kulture med nami in Italijai: prestavil je klasične »Rožice svetega Frančiška« — z ilustricijami A. Kralja ter izdal skupno s slovenskimi in italijanskimi znanstveniki monumentalni »Dantejev zbornik«, ki je izšel istočasno v slovenščini in italijanščini. Zadnja l»ta je mnogo, da, premnogo — kar ga je veljalo zdravje — pisal za monumentalni italiianski leksi-i kon o vseh slovanskih kulturnih predstavnikih S posebno ljubeznijo je pisal slovenske strani. Pred kratkim smo poročali v našem listu o njegovi .študiji' o Cankarju, kot je razmeroma zelo obširna izšla v njem. Dr. Res je bil pravi posredovalec med našo in italijansko kulturo in vsak Slovenec, ki je šel skozi Benetke, se je oglasil pri njem in pri njegovi gostoljubni prijazni g. soprogi, Italijanki, ki govori čisto slovenščino in jo ljubi. Sedaj leži med rožami na otoku Lidu pri Benetkah, kjer je ljubljeni družini z velikimi žrtvami sezidal skromni dom med umetnostnimi paviljoni. Danes bodo truplo prepeljali v Gorico, kjer bo pokopan med onimi, katerih trpljenje in umiranje je tako pretresljivo opisoval v svojih črticah »Ob Soči«. Prijatelj Lojze, borec prave umetnosti, veliki naš brat, počivaj v miru! ALBUS Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl domače milo ( varuje Vaše perilo! Inž. Jože Skubic I TEL. 22-21 KINO UNION TEL. 22-21 Danes nepreklicno poslednji? ob 16.. 1915 in 21-15 uri Hotel $avoy 217 Ve,:nS£ra (Pl____ Albers) velikega hotela, ki je bil obdolžen skrivnostnega umora v hotelski sobi 217. — Dejanje se godi v Moskvi leta 1911. V nedeljo zjutraj se je v Gradaščici smrtno ponesrečil ing. Jože Skubic, višji banovinski kmetijski pristav in referent za sadjarstvo. V Gornji Slivnici pri Grosupljem, trdni kmečki vasi, se je pokojnik rodil leta 1901. Skrbni starši so ga poslali v šole v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo. Z vsem svojim bistvom navezan na ljubo slovensko kmečko grudo, je hotel samega sebe vrniti kmečkemu ljudstvu, odkoder je izšel. In se je napotil v Zagreb, da si pridobi najvišjo izobrazbo za svoj bodoči poklic. Ko je študije usj>ešno dovršil, je bil nastavljen v kmetijskem ministrstvu, odkoder pa ga je srce vedno vleklo na slovensko zemljo, dokler se mu ni jx>srečilo da ie prišel za profesorja na srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Sam po mišljenju in čustvovanju jx>-jx>ln slovenski kmet v najboljšem smislu besede, je umel to mišljenje vlivati tudi v srca svojih gojencev in ga prenesti v vse svoje poznejše javno delovanje. Vedoč in v svoji duši čuteč, da je le tam pravo mesto delu za kmečki stan, kjer se v resnici spoštujejo vekovite svetinje našega kmeta, je poleg uradnega dela hitro našel hvaležno polje za udej-stvovanje v »Kmečki zvezi«. Neumorno je delal v njej, ne zaradi svojih koristi — saj je bilo vse brezplačno — ampak zavoljo globoke ljubezni do kmečkega stanu. Saj je bil v sadjarski stroki veščak, kakor jih ie malo. Celo v Porenju se je mudil in si v Geisen-neimu nabiral korislnih smernic, kako v tej gosjx>-darski veji pomagati kmečkemu ljudstvu. Ko se je vrnil, je bil za časa oblastne samouprave krajši čas na grmski kmetijski šoli. nakar je prevzel pri kmetijskem odseku ljubljanske obl. samouprave referat za sadjarstvo in kmet. šolstvo V tej lastnosti je prešel v banovinsko službo in je po f>onovni pro-vizorni nastavitvi lansko jesen zopet prevzei to delo. Vidni sadovi njegove neumorne strokovne delavnosti so: sadni izbor za Slovenijo, organiziranje prekoristnih oblastnih, sedaj banovinskih drevesnic, vneto delo pri sadjarskem in vrtnarskem društvu in še mnogo drugega. Ko je bila obnovljena »Kmečka zveza«, je zopet takoj prišel v odbor in znova Žalosten konec tihotapstva Eden mrtev, drugi se bori s smrtjo, tri so pa ujeli Italifani Rakek, 18. maja. Vsa loška dolina stoji danes pod globokim vtisom tragičnega dogodka, ki se je odigral davi okoli 5,30 na meji v temnih gozdovih. Večja skupina je gnala v soboto konje čez mejo. Srečno je prešla mejo po skrivnih potih. Tam so konje prodali in prejeli denar. Ponoči v nedeljo so se vračali domov. Bili so še za dober streljaj oddaljeni od naše meje, ko jih je ustavila močna italijanska obmejna patrulja. Na nje poziv, da obstoje, so vsi začeli bežati in so se razkropili na vse strani. Straža je rabila orožje. Kakih 800 m do meje je bil zadet v trebuh posestnikov sin, 19 letni France Perušek iz Podcerkve. Imel je še toliko moči, da se je pre- i plazil čez mejo in tam obležal. Nezavestnega so ; ga njegovi ljudje prenesli v Podcerkev na dom. Loški zdravnik dr. Mejač mu je nudil prvo zdravniško pomoč, nato pa odredil, da so ga takoj odpeljali na postajo Rakek, od tam pa z vlakom v Ljubljano. Z glavnega kolodvora ga je rešilni avto prepeljal še vedno nezavestnega v splošno bolnišnico na kirurgični oddelek. Perušek se bori s smrtjo. Italijanska obmejna straža pa je na italijanski strani ustrelila vodjo te tihotapske skupine. Dobil je strel v glavo in je na mestu obležal mrtev. Pravijo, da so Italijani ujeli tudi 3 tihotapce, ki so jih nato odvedli na svojo postajo, od tam pa jih bodo pač odpeljali v Trst, kjer jih čaka kazen. Mati človeškega roda Za maj in slednji čas. m. S KRISTUSOM PONIŽANA 18. Pod križem. Prav dramatično in obenem v medsebojni skladnosti na mštirje evangelisti drug za drugim označujejo Marijo pod križem. »Bile pa so tam in gledale od daleč mnoge žene, ki so bile iz Galileje prišle za Jezusom in mu stregle« (Mt: 27, 55). »In veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem« (Mk: 15, 40). • f »In vse množice, ki so se bile sešle, da bi to gledale, so se trkale na prsi, ko so videle, kaj se je zgodilo, in so se vračale« (Lk: 23, 48) »Stale so poleg križa Jezusovega njegova mati in sestra njegove matere, Marija Kleopova in Marija Magdalena« (Jan: 19, 25). Jezus je torej svoje zadnje ure preživel v krogu svojih zvestih do konca, »ki jih je ljubil do konca« (Jan: 13, 1). Nikdar izza srečne detinske dobe ni bil jezus tako popolnoma Marijin kakor na križu. Tedaj je bil Dete, tedaj v Nazaretu; sedaj je Jagnje, razpeto na križu. Kako sorodna sta si dete in jagnje! Sorodna sta si v nedolžnosti, v preprosti in v popolni izročitvi. Oba: dete in jag-nfe: potrebujeta matere. Sredi med bolečinami se je Materi in Sinu porajal spomin na lepe skupne dneve v Betlehemu in Nazaretu. Razmerje, ki je med Jezusom in Marijo vedno prevladovalo, je bilo razmerje med otrokom in materjo. Zgodnja danica je obenem zvezda večernica: Marija je bila jutranja in večerna zarja v življenju svojega Sina. Pod križem se je tudi nad Marijo dopolnilo vse, kar je v prerokbi vstalo in v duhu vedno stalo pred njo. »In tvojo lastno dušo bo pre-sunil meč« (LK: 2, 34). Sedaj, ko je nad njo vse dopolnjeno, se je Gospod kakor nekoč v Kani ozrl na Marijo in zopet z imenom: »Žena!« To pot pa v znamenje in zatrdilo: »da je njegova ura že.prišla«. Isti evangelist sveti Janez, učenec ljubezni, ki nam je opisal značilni dogodek v Kani, nam je orisal tudi značilni dogodek na Kalvariji. Obakrat kot priča in soudeleženec dogodkov. Kako daleč sta si Kana in Kalvarija po kraju! Kako nasprotna sta si po občutku! Kana je bila ura veselja, Kalvarija je ura žalosti. In vendar, kako blizu sta si oba kraja in obe uri po svoji skrivnosti in po Kristusovi neizmerni ljubezni! Obakrat je Gospod srca svojih vernih presenetil in presunil z velikim dogodkom. V Kani je dal ženinu »dobro vino«; ne samo zanj, marveč za vse njegove svatef na Kalvariji je dal učencu svojo dobro Mater; ne samo zanj, marveč za vse vernike, »Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: ,2ena, glej. tvoj sini' Potem pravi učencu: ,Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel« (Jan: 19 26—27). Tako pretresljivega dogodka si ne more nihče izmisliti! Učenec Janez je spolnil Gospodovo in še prej Marijino besedo, ki mu je še izza dogodka v Kani zvenela v duši: »Karkoli vam poreče, storite!« (Jan: 2, 6). Sprejel je mater in s tem izvršil dejanje, ki nam vsem nazorno kaže, kako je treba umeti in »polniti Gospodovo voljo in besedo i. ozirom na Mater človeškega rodu. 19. Ob mrtvem Sinu. »Ko se je pa zvečerilo, je prišel neki bogat človek iz Arimateje, judovskega mesta, po imenu Jožef, imeniten svetovalec, dober in pravičen mož. Jožef pa je kupil tenčico in Jezusa (s križa) snel.« Tako se glasi pasijon&ko poročilo o snemanju s križa po štirih evangelistih. Ljubezniva je božja previdost, ki ob tem p>ri-zoru pošlje Mariji moža z istim značajem in imenom, kakor ga je imel v Betlehemn njen nekdanji varuh: Jožef. In spet se je zgodilo: Marija, ki je v Betlehemu povila v plenice božje Dete, je na Kalvariji zavila v tenčice tudi božje Jagnje. ko je bilo darovano na križu. -Blagor telesu, ki te je nosilo!« je nekoč vzkliknila žena iz množice v mislih na Gospodovo mater. On je pa rekel: »Da! še bolj pa blagor t&stim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo« (Lk: 11, 28) Ta blagor si je v naiviši' meri zaslužila Marija, ki je prvikrat kakor zadnjikrat sprejela v svoje naročje božjega Sina z isto in enako vdano pokorščino: «Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi « Le Bog more v tako čudovitem pomenu vodili Marijina pota in dejanja. Kadar se sonce poslovi, pade v naročje večerne zarje in ozračje se zarosi, kakor da se za-solzi nad mrtvo lučjo. Na križu je umrlo Sonce, ki je ustvarilo vsa sonca. Kako velika in veličastna mora biti Marija, ki je bila večnemu Soncu ob vzhodu in zapadu prvo in zadnje naročje! Z obličja mrtvega Sina v naročju Žalostne Matere božje sije božji mir in pozdrav, ki ga ne moremo lepše označiti nego z besedo: Stat crux, dum vonritur mundus: Križ stoji, pa naj vesoljni svet valovi! zastavil kot tajnik plug za nove brazde slovenskemu kmetu v korist. Jeseni leta 1031 se je pričel njegov križev pot. Najprej so ga premestili od kmetijskega oddelka banske uprave v Mursko Soboto Ta ukrep tedanjih oblastnikov je dostojanstveno in mirne prenesel ter se na novem službenem mestu takoj lotil z vso vnemo dela za kmečki narod. Geslo mu je bilo: četudi na najslabšem mestu, samo, da morem za kmeta kaj storiti V juniju 1932 so ga vrgli iz službe. To je znana stvar in o tem nečednem delu tukaj ni mesta govoriti. Samo to je treba povedati, da je [x>kojni inž. Joža silno trpel. Dve leti je bil brez primerne zaposlitve, dokler ni v sili prevzel vodstva tiskarne Tiskovnega društva v Kranju in uredništva »Gorenjca«. Jeseni lanskega leta ga je sedanji ban dr. M. Natlačen ponovno sprejel v banovinsko službo, pred nekaj dnevi pa podpisal dekret, s katerim se mu popravlja prizadejano nasilje, v kolikor ga je popraviti sploh mogoče. Ravno, ko je zagledal lepše čase pred seboj, je odšel onkraj, kamor pojdemo vsi. Jokajo za njim dobri starši, plakajo bratje in sestre, težko je pri srcu nam, njegovim prijateljem in tovarišem — žalujejo naši slovenski sadni vrtovi, joka naša kmečka žemljica .. Vase bo sprejela od krivic izmučeno telo svojega najboljšega prijatelja. Duša Jo-žetova, lepa in Čista, je jia odšla k Stvarniku, ki je pravičnejši od ljudi, ker je Njegova pravičnost neskončna in obilno plačuje trpljenje onih, ki Ga z dejanjem in žrtvijo ljubijo, kakor Ga je Jože. Minister Cvetkovič v Sloveniji Celje, 18. maja. Danes dojx>ldne je sem dosfiel minister za socialno politiko in narodno zdravje ter zastopnik ministra za pravosodje g. Dragiša Cvetkovič. Ogledal si je sodno jvilačo in pa bolnišnico. Na obeh krajih so ga j>ozdravili predstavniki obeh ustanov. Minister je nato odpotoval v zdravilišče Tojx>Iščico, kjer je bil pri kosilu. Minister Cvetkovič je te ustanove obiskal na svojem insf>ekcijskem jjotovanju. Namerava pa obiskati tudi druge ustanove, bodisi pravosodne, bodisi socialne in zdravstvene, v Sloveniji. Napovedan je tudi njegov obisk v Ljubljani. Nesreča splavarjev Pretekli četrtek se je v Radečah na mestu, kjer pristajajo splavarji, zgodila radi neprevidnosti nesreča, ki bi kaj lahko zahtevala človeške žrtve. Pozno na večer so vozili splavarji-zamudniki po Savi od Zidanega mosta proti Radečam in hoteli pristati na za to določenem mestu. Ker ie bilo že okrog 10, splavarji radi teme niso videli, da so"na mestu, kjer so hoteli pristati, privezani že drugi splavi. Zavo-zili so naravnost v nje, jim jxitrgali vrvi, jih odrinili od brega in prepustili toku Save. Podjetni splavarji so se takoj podali po suhem s kolesi hi po Savi 7 drugim splavom lovit odtrgane tri splave. Reševanjem valovom Save prepuščenih splavov je bilo radi teme skoraj onemogočeno in se jim je posrečilo šele blizu Sevnice jxxi Smarčnim ujeti prvi splav .dočim je obtičal drugi ves razbit ob Krškem mostu, tretji pa v Rajhenburgu. Lastnik odtrganih splavov Hribernik Anion iz Rečice ob Savinji trpi veliko škodo. Dijaški dom v Ptuju Dne 14. aprila 1936 sta mestna občina Ptuj — po odobritvi mestnega sveta v seji od 3. aprila 1936 — in minoritski samostan v Ptuju sklenila njnij a trei90ures i^siuoinm o-iai«^ s 'oqpojlo v t v » , . ■ •> «» > kutturno-boljševiško propagando v vseh kupejih in oddelkih vseh vlakov v državi in vseh parnikov. ln dočim ' ' . ■ , . > - r —ri , . -,.,..»< ^ > «■ . » • ' / - , K k v . , zlasti pa delovati proti pod- talni agitaciji komunističnih trojk. Zdi se mi pa, da je boljševistična propaganda, kakor jo predstavlja la magazin s smešenjem malomeščanskega zakona, in z rušenjem morale dosti nevarnejša, kot pa delo tajnih trojk. Prosim, da najdete pota za javno borbo proti takim publikacijam, tmbolj, če take publikacije razširjajo strup nemorale pod nedolžnim naslovom Sportsko-turistički Lloyd in pri tem se zahtevajo najbrie neskromna sredstva Koledar Torek, 19. maja: Peter Celestin, papež; Pruden-cijana, devica REMEC-C0. V E L I K A Z A L 0 G A V R T N I H S T 0 L 0 V _ Avtoiz'.et na Grossglockner in po Koroški od 30. maja do 1. junija. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. _ Ovaden zaradi tatvine rib. France iz Tacna ,e postal znan pod Šmarno goro kot premeten ribji tat. Imel je zato že večkrat opravka s kazenskim' paragrafi. Zadnjič je bil obsojen na 3 mesece stro gega zapora. Lovi najraje v banovinskem ribolovu v Savi okoli Česnjeve elektrarne sulce in lipane Ne zarnetuje pa tudi drugih rib, kakor klinov in belic. Navadno vzame s seboj kakega dečka, ki pazi okrog, da ga opozori, če mu preti nevarnost. Zadnjič je lovil sulce nad elektrarno. Potihnma so se mu bližali orožniki. Zapazil jih ie. Rbiško palico je vrgel v Savo, sam pa pobegnil. Vjeli so ga. Pa znova jim je pobegnil. Sedaj se skriva po gozdovih šmarnogorskih. Domov se prikrade ponoči, da se preskrbi s provijantom. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico. ki io doseže z naravno Franz-Josefovo grenko vodo, ako io jemlje vsak dan v manjši množini. Prava Franz-Joset-ova voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo. Og: 8. br. 30474/89. DUPLICA-KAMNIK _ Likvidacija agrarne reforme. Komisija za likvidacijo agrarne reforme posluje že 10 dni v ptujskem okraju. Komisija je do sedai poslovala na Herbersteinovth veleposestvih v Vurbergu, Rogoz-nici, Dornavi, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Sv. Urbanu in Slovenji vais. Agrarni interesenti, ki so jim bila zeljišča nadeljena že pred večimi leti, so se v polnem številu zbrali na določenih mestih in znaša njih število okrog 800. — Na podlagi utrditve agrarnih subjektov po tej komisiji bodo izdani tozadevni odloki in bo agrarna reforma, ki že preko 14 let dela preglavice prizadetemu ljudstvu, na tem veleposestvu končnoveljavno likvidirana. _ Smrtna nesreča uglednega posestnika. Anton Kekec, posestnik in mlinar v Žabjaku pri Ptuju, je dne 15. t. m. v svojem vinogradu pri Borlu v Halozah, kjer popravlja svojo viničarijo, pritrjeval pri vratih na postrešju novo okovje. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel tri metre globoko na tla ter obležal nezavesten. Nemudoma so ga prepeljali na svoj dom v Žabjak, toda je med potjo umrl. Zlomil si je tilnik. Pokojnik je bil splošno priljubljen in spoštovan gospodar in mlinar. Star je bil 54 let. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru; Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaia ob 7"20 zjutraj. _ Gospodinje, da bo Vaš dom res prijeten vaši obitelji in gostom, morate skrbeti, da bo opremljen v skladu s slogom stavbe in z namenom, kateremu naj služijo posamezni prostori. Pri tem, nekoč neznanem tempu življenja, ki so ga izsilile današnje gospodarske prilike, si po delu v pisarnah, tovarni, obrtu, tem bolj želimo spočitka v mirni harmoniji svojega doma. Našim utrujenim 'ivcem prija zračna soba s preprostim, gladkim pohištvom. Čim manj ornamentike, po kaleri se nabira prah, čim manj kosov, da bomo pridobili na prostoru! Naši marljivi mizarski podjetniki so se z vso, nam lastno iznajdljivostjo, prilagodili novim težnjam. Leto za letom nas vedno znova ugodno presenečajo z novimi, vse praktičnejšimi in lepšimi izdelki. In kar je v teh časih še posebno vredno naglasiti: cene tem izdelkom so v primeri z njihovo popolnostjo res malenkostne. Pridite na letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija! Ne bo Vam žal. Videli boste, kako uspešno »n se mizarji potrudili, da zadosle vsem vašim Željam in potrebam. — Preložena razprava. Pred kazenskim sod-nikcmn-poedincem g. Rajkom Lederhasom je bila včeraj na ljubljanskem sodišču razprava proti Win-dischgr&tzovemu šoferju Frizu Bergholdu. ki je obtožen prestopka zopeT varnost javnega prometa po čl. 205 točka II. k. z., ker je po obtožnici povzročil s svojo naglo in neprevidno vožnjo v vinjenem stanju nesrečo, pri kateri se je avtomobil razbil in je postal žrtev nesreče carinski inšpektor Andrej Bole iz Planine. Šofer sam se je tudi poškodoval po desni strani obraza. Razpravi je prisostvovala vdova pok. Boleta, ki jo je zastopal kot zasebno udeleženko odvetnik dr. Ivo Česnik. Zaslišan je bil samo šofer, ki je zanikal krivdo. Sodnik ie razpravo preložil na 28. maja, da se zaslišijo nekatere priče. — Uporabljajte za svoja usta in zobe samo SISTOM pasto saveza stamatoloških društev. — Nož je pel svojo pesem. Od sobote do ponedeljka so pripeljali v ljubljansko splošno bolnišnico več poškodovancev, ki so bili žrtve fantovskih pretepov in spopadov odonsno napadov. V Retju pri Loškem potoku je v nedeljo neki fant sunil z nožem v trebuh domačina, samskega dninarja, 26 letnega Franceta Moharja. Poškodba je nevarna. Mohar je • bil prepeljan včeraj v bolnišnico, kjer so ga na kirurgičnem oddelku operirali. — V Radonji vasi, okraj Litija, je neznanec napadel samskega dninarja, 24 letnega Janeza Še-reka, doma z Velikega vrha pri Litiji. Za neznanim napadalcem poizvedujejo orožniki. Šerek, ki je močno ranjen po glavi in tudi drugod, se zdravi v bolnišnici. — Na cesti pri Grosuplju je neznan napadalec z nožem sunil v desno roko 20 letnega posestnikovega sina Lojzeta Jančarja iz Luč. — V neki gostilni v Srednji vasi pri Begunjah na Gorenjskem je nastal v soboto ponoči fantovski pretep. Med splošnim metežem je bil 33 letni mehanik Tone Murnik iz Srednje vasi hudo ranjen. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef Krenčlce«. — Romanje na Trsat in izlet na čarobni otok Rab o hinkoštih. Cene: iz Ljubljane 160 Din; iz Zid. mosta (Štajerci) 135 Din, iz Brežic 120 Din, iz Zagreba in Karlovca 110 Din; za dijake, vajence in otroke do 14. leta 120 Din iz Ljubljane, 110 Din iz Zid. mosta, iz Brežic 100 Din, iz Zagreba in Karlovca 90 Din. Proste in režijske vozovnice: za izkaznico 50 Din. — Posebni vlak iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb—Karlovec (po isti progi nazaj); do posebnega vlaka polovična voznina. Ne odlašajte s plačili! Pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ljubljana 0 Ljubitelji onih drobnih bitij, ki razveseljujejo v samotnih urah naše življenje: ljubkih ptičic, kuncev, golobov, perutnine in drugih domačih živalic, bodo prišli na svoj račun, če si bodo ogledali razstavo »Živalca« na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Toda ne samo za oko, tudi s praktično izkustvo bo marsikaj na tej razstavi. Ni tako enostavna stvar, reja občutljivih malih živalic. Strokovnjaki bodo pokazali tudi tu mnogo stvari, ki bodo rejcem malih živali odvzele še več skrbi. KINO SLOGA Telef.27-30«»» Na splošno želio podaljšamo! Danes ob 16., 1915 ln 2115 uri vesela dunajska opereta Na lepi sinji Donavi ADELE KERN. U. GRABI,EY ln SZOKE SZAKALL O Čemu jc to dobro? Na Taboru so to pomlad okrog »parka« in teras staro ograjo odstranili. Zdaj pohojajo otroci travo, psi pa se pojajo po parku, vsled česar bo zelenje kmalu pomandrano. Naj se postavi nova ograja iu napravijo svarilne table tudi zaradi kolesarjev. Tivolski gozd ima dovolj uporabnega lesa za ograjo. 0 Olepšava javnih poslopij. Pretekle dni so začeli fasado oficirskega doma pri vojašnici vojvode Mišiča prenavljati v novim svetlejšim barvilom. 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob pol 9. »S 72 kliče na pomoč« (George O' Brien). Cene znižane. 0 Sprememba posesti. Od Delniške tiskarne so kupili Katinka Ribnikarjeva. soproga načelnika v pok., in dediči po pok. dr. Gregorju Žerjavu hišo št. 10 v Dalmatinovi ulici za 1,269.000 Din. Ga. Ka-tinka Ribnikarjeva je kupila od Marije Podkraj-škove tudi vilo na Prulah št. 11 za 375.00« Din. Veleindustrijalec in posestnik Josip J. Kavčič je kupil od inž. Gabrijela Kastelica pare. št. 154-2 k. o. Gradišče, predmestje, v izmeri 924 m- za 113.000 Din. Parceli leži ob Lepi poti. 0 V Ljubljani so umrli od 8. do 14. maja: Addobatti Vilma. 77 let, zasebnica. Fiignerjeva ulica 13, priti.; Seliškar Marija, roj. Utschakar, 76 let, žena delavca tob. tovarne. Japljeva ulica 2; Bartl Frančiška roj. Stech, 04 let, vdova žel. uradnika, Rožna dolina. Cesta IV. št. 14; Lampelj Marija, 7 mesecev, hči kovaškega pom., Jarše 23; Povšič Josip, 71 let, mestni dplavec. Pred škofijo 15; Tr- dina Josip, 50 let, strojevodja drž. žeL, CBinoe, C»-sta Ia, štev. 1; Peterman Ana roj. Bremen, 43 let, žena kroj. mojstra, Jenkova ulica 13j v ljubljanski bolnišnici so umrli: Povšič Marija roj. Nabernik, 69 let, žena vpok. delavca, Opekarska cesta 8; Ma-kovec Marija roj. Dacar, 74 let, žena pleskarja, Glince, Tržaška cesta 36; Cebašek Marija. 50 let, gostačka, Kranj 51; Vertič Jožefa, 47 let, žena narednika v p., Maribor, Strossmajerjeva ulica 10; Golmajer Jakob, 73 let, sluga trg. šole, Gregorčičeva ulica 29; Korinšek Pavla, 8 mesecev, hči natakarja, Škrabčeva ulica 5; Kosirnik Marija, 74 let, obč uboga, brez stalnega bivališča; Šega Frančiška' 45 let, obč. uboga, Retje 79, obč. Loški Potok; Toiiolavšek Edvard, 53 let, voznik elektr. cest. žel., Galjevica 78a; Draksler Janez, 25 let, zidar, pom., Štepanja vas 95; Anderluh Jožef, 29 let, urarski mojster, Veliki Kamen 11 pri Brežicah. 0 Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša, da klavnica letos radi prevelikih režijskih stroškov in stalno nazadujočega števila odjemalcev ne bo dostavljala strankam ledu na dom, zato pa je znižala ceno ledu na 3 Din za kos (kg 12,50). Po tej ceni dobe odslej led v vsaki množini v mestni klavnici vsi, torej tudi ev. prevozniki, ki ga potem dostavljajo strankam po primerni ceni pod edinim pogojem, da ga razvažajo v čistih In razvozu ledu odgovarjajočih vozilih. Led se dobi v mestni klavnici vsak dan od 5. zjutraj do 18. 0 Javna dražba zarubljenih premičnin bo dne 20. maja 1936 od 9. dopoldne dalje v mestnem skladišču v Ljubljani, Jegličeva cesta št. 10 (baraka). Na dražbi se bodo prodajale razne premičnine, predvsem pohištvo itd, © Popravek. V nedeljskem »Slovencu« je bilo v poročilu f>od naslovom »Kraljev sjjomenik na univerzi«, v navajanju društev, ki so priredila proslavo, pomota, ker je bilo zamenjano Društvo slušateljev teološke fakultete z Zvezo strokovnih klubov tehnične fakultete. Proslave se je udeležilo Društvo slušateljev teokiške fakultete, strokovno društvo tehnikov pa se je ni udeležilo. © Čigav je gramofon? V grmovju v Strmi poti je našla neka ženska gramofon znamke »Nirona« s štirimi ploščami. Gramofon je izročila policiji. Policija je kmalu izsledila, da je ta gramofon skril v grmovje neki Jože F., 27 letni brezposelni pek in je policiji dobro znan. F. jx> navadi vseh tatov trdi, da je gramofon od nekega neznanca za majhen denar kupil. Policija sedaj poizveduje, kje bi bil ta gramofon ukraden. Maribor □ »Naša apostola«. V nedeljo se je vršila v dvorani na Aleksandrovi ceeti 6 druga skupna vaja za proslavilo igro ob Slomškovih praznikih. Za igro so v teku. velike priprave, kakor igralske* tako tudi tehnične. Druge skujine vaje se je udeležilo okoli 200 igralcev. Največjo vlogo igra g. Edo Grom, protiigro pa vodi g. Maks Furijan, oba člana tukajšnjega Narodnega gledališča. Ostali solisti eo člani Ljudskega odra: Eichmeister, Medvedič, Tovornik, Starčeva, Goriškova, Drolčeva, Škamlec, Vostner, Simčič, Završnik. Igrski vodja bo^ podžupan Franjo Žebot. V zborih igrajo: možje — fantovski odseki PZ iz Maribora, Studencev in Kamilice, žene — Poselska zveza, fantje — študentje iz srednjih šol, dekleta — mešč. šola šol. sester, otroci — frančiškanska mladina, učenci Cirila in Metoda — gojenci dijaškega semenišča, konjeniki — fantje iz Št. Petra, zbor belih in modrih — učenci in učenke meščanske šole. Posebna zanimivost v igri bodo narodne noše iz Slov. Krajine. Petra množica okoli 130 ljudi bo nastopila v njih. Dosedaj so bile te narodne noše premalo poznane. Vaje so v spretnih rokah avtorja igre in znanega režiserja Petančiča, ki si je pridobil velik sloves z režijami velikih predstav na prostem na deželi. Obseg priprav in vaj kaže, da bosta »Naša apostola« zares močna proslavna igra za zaključek Metodovega jubilejnega leta. □ Krščanska ženska zveza ima na praznik Kristusovega vnebohoda dne 21. maja ob 6 sv. mašo s skupnim sv, obhajilom v baziliki Matere Milosti. Popoldne ob 3 je sv. blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo vse članice in člane, da se udeleže te jjobožnosti v čini večjem številu. — Odbor. □ Sprejem v I. razred vadnice je vsak dan do konca šolskega leta od 8 do 12. □ Lahkoatletil Trener Otto Klein je zopet prispel v Maribor. Treninge vodi za vse mariborske lahkoatlete na prostoru SK Železničarja dnevno od 10 do 12 ter od i>ol 16 dalje. Treningi se vršijo do 4. junija razen v soboto 23. in v nedeljo 24. maja. □ SSK Maraton. V nedeljo 24. maja ob pol 10 interni lahkoatletski miting na Livadi. Izbirno tekmovanje za prvenstvo moštev. — Obvezno za vse člane! □ Poročila sta se v nedeljo v magdalenski cerkvi g. Franc Bohinc in gdč. Tončka Kranjc, oba vneta pevca magdalenskega pevskega zbora. Obilo sreče 1 □ Slepci bodo peli. Dne 28. t. m. bo nastopil v Mariboru pevski in tamburaški zbor zavoda za odgoj slepe dece v Zagrebu. Za ta zanimiv koncert se je sestavil v Mariboru poseben odbor iz zastopnikov tuk. kulturnih in humanitarnih društev, ki bo koncert organiziral. □ Seja občinskega sveta bo v četrtek 28. maja ob 18 v mestni posvetovalnici. □ Gledališke abonente in lastnike blokov prosi gledališka uj>rava, da jjoravnajo zaostale obroke še pred gostovanjem ljubljanske opere. Gledališče mora z velikimi 6troški združeno gosto-" vanje plačati takoj, kar pa mu bo otežkočeno, če abonenti svojih zaostankov ne poravnajo. □ Iz železniške službe. Doznali smo, da je premeščen v glavno železniško skladišče v Bataj-nici pri Belgradu železniški uradnik gosp. Rudolf Tumpej. □ Veliki in mali maturanti. Pretekli petek, dne 15. maja se je končala šola za dijake, ki bodo letos polagali veliko in malo maturo. Začel se je sedaj za nje čas resne priprave z veliko preizkušnjo, ki jih čaka v juniju. □ Izpremembe v avtobusnem podjetju. Ker se je dosedanja delitev avtobusnega podjetja na dve samostojni edinici — strojna uprava in avtobusni promet — izkazala kot nepraktična, sta se obe podjetji združili zopet pod enotnim vodstvom. Celje j& Šolske sestre prevzele upravo Kvaterni-kovega posestva. Včeraj so šolske sestre prevzele upravo Kvatemikovega posestva, ki ga je za namene hiralnice kupila od dosedanjega lastnika mestna občina. Šolske sestre bodo vodile hiralnico in upravljale ekonomijo. j& Mestna elektrarna bo dne 24. maja L 1. od 8. do 14. izklopila svoje omrežje radi čiščenja transformatorjev ter raznih nujnih del. Po možnosti bo mestna elektrarna priklopila posamezne dele omrežja že prej, zato je smatrati vBb napeljavo pod napetostjo. j& Birmovanje v celjski dekanljl. V soboto ee ,e začelo birmovanje in vizitacija v celjski deka-niji. V soboto je bila birma v Grlžah, v nedeljo pa naTeharjih. V Grižah je bilo 324, na Teharjih pa 422 birmancev. V obeh župnijah je prebivalstvo prevzvlšenega nadpastirja nadvse prisrčno in slovesno sprejelo. Birmovanje v celjski dekaniji je bilo zasedaj prekinjeno in se bo nadaljevalo zopet po binkoštnih praznikih. & 65 letnica celjske gasilske čete. Dne 7. junija t. 1. bo prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju praznovala 65 letnico svojega obstoja. Slav-nost bo združena z župnim izletom gasilske župe celjske, s promenadnim koncertom, tombolo in veselico. & Mezdno gibanje v Cinkarni končano. Mezdno gibanje v Cinkarni, o katerem smo že poročali na tem mestu, se je končalo v popolnem sporazumu med vodstvom Cinkarne ter zastopniki delavstva, t. j. drugo rudarsko skupino. Zagorje Ptuj Na bolezenski dopust je odšel priljubljeni zdravnik Krajevne bratovske skladnice v Zagorju g. dr. Tomo Zarnik. Začasno ga nadomestuie zdravnik ženske bolnišnice v Ljubljani g. dr. Kajželj. Pri OUZD v Zagorju pa ga nadomestuje banovinski zdravnik g. dr. Slavko Grum. Nasznanila %mmmmmmmmmmmmmmmmm~m~mmmmMmm Ljubljana 1 Fantovski odsek Šentjakobske prosvete Ima d rovi po Smaraicali svoj redni sestanek. 1 Kino Kodeljevo igra danes im Jutri ob pol 9 «8 70 kliče na pomoč« (George O Brien). Cene sndžan«. 1 Prva jubilejna protavanje Ijubljaiuske opere. Red A. Radio Programi Radio Ljubljana f Torek, 19. maja: 11.00 Sodsika ura: V švicarskem gorskem raju (g. dr. Oskar Reya) 12.00 Virtuoed igrajo (na ploščah) 13.00 Napoved časa, objava eiporeda, obvestila 13.16 Lahka glasba (R.a»lijsdri orkester) 14.00 Vremensko poročilo, borani tečaji 18.00 Koncert koroških narodnih pesmi — zibor vodi g. Novak Ivan 18.40 Filomofsko predavanje: Vagojni pomen osebnostnega človeka (g. dr. Stanko Goga.ia) 19.00 Naipoved časa, vremenska napoved, objava sporeda, obvestila, poročila. 19.30 Nacionalna ura: O majnnSkd deklaraciji (g. dr. Anton Korošec, notranji minister, Ie Bedgrada) 20.00 Kar želite ,to dobite (plofiče po željah) 21.00 Jugoslovanska glasba (Radijski orkester) 22.00 Napoved časn, vremenska napoved, poročila, objav« mporedo 22.15 Micky-ja27„ Danes bo v okvirju nacionalne ure predaval ob 19.30 notranij minister g. dr. Amton Korošec o maini-Ski deklaraciji. Predavanje bo ia Belgraida jirenaSala i IJ^MJo^ska radijska postaja. Opozarjamo radijske poslušalce na to, vsekakor zelo zanimivo predavanje 17. mračne dobe, ko Je slovenskemu narodu zasunila prva zarja svobode, ki si jo je s svojo odločno gesto: majnisko deklaaroijo, z vm pravico sam priboril. Go-apodprenavatelj Je ,pač najbolj poklican, da nam zopet prikliče v spomin one čase, ko so slovenske žene v imenu svojih mož 7, zanosom podpisovale impoved slo-Vt>i^0?ai "ftroda v njegovih t.ežikih dneh, saj je maj-niftka deklaracija njegova velika zamuisel ln zasnova. Dragi programi i n jJ01^^ m*la- Belgrad 1: 10.50 Oninskoga «M(UM>0 21 10 Moderna jugoslovanska umetniSka pesem 22.00 Narodne pasmi - Belgrad II: 14.05 Dr. Novakovo predavanje v ciklu »Pesniki, katerih pesmi so ponarodele« o Petan Prerailm-iču — Zagreb: 20.00 Prenos Ia opere _ Dunaj: 20.16 Operetni zvoki 22.10 Moaar-*) švicarski l£rbeeaM*i običaiU 1L.1D I«rr« «Lorvc1 diamantov«. Trgovstvo zahteva: Kongres jugoslovanskega trgovstva v Belgradu Kakor smo že poroča«, je bil v nedeljo ve- i lik kongres trgovcev iz vse države v Belgradu, katerega se ie udeležilo okoli 2000 hgovcev, med njimi tudi skoro 100 Slovencev s predsednikom Zveze trgovskih združenj na čelu. Kongres je v imenu kT. vlade pozdravil minister za trgovino in industrijo dr. M. Vrbanič, kar je bilo zopa-ženo, saj se doslej sličnih zboroval ministri somi niso udeleževali 'm je to znak vpoštevanjo trgovskega stami. Najvažnejši govor je imel no kongresu predsednik belgrajske zveze trgovskih združenj g. Nedeljko Savič. Na koncu so bile sprejete resolucije, v katerih lrgovci zahtevajo med drugim: Resolucije. Drugi trgovski kongres v Belgradu smatra, da se nahaja vse naše gospodarstvo, posebno pa trgovina, v zelo težkem, celo kritičnem položaju ter so za njegovo izboljšanje potrebna posebno korenito zdravila V tej smeri je potrebno: Uveljaviti zakon o svobodi zborovomj, dogovorov ter zakona o svobodi tiska, ker se morejo samo na ta način vsa vprošonja, pa tudi gospodarska vsestransko pretresli in na podlagi tega sklepali umestni idpi Obstoječi zakoni se morajo strogo m enako porabljala napram vsem in vsakemu tako, do se vsi državljani te države morejo čutiti enakopravne v vseh pravicah in dolžnostih. Vsem državnim uslužbencem je treba objaviti, da je njih dolžnost shižiti narodu in nikomur več. Pri vodstvu zunanje politike se morajo imeti vedno v vidu tudi gospodarski interesi države. Povod za to pripombo dajejo sankcije napram Italiji, našemu glavnemu potrošniku, ki so za našo državo zelo škodljive, keT na drugi strani niso izpolnjene obljube o nadoknadah. Zato zahteva trgovski stan ukinjenje sankcij proti Italiji. Dosedanje vodstvo gopsodarske politike je bilo brez sistema in načrta. Izhajajoč iz dejstva, da je naša država 80% kmečka, se mora kmetijstvu posvetiti največja pazljivost. Toda la pazljivost mora biti konstruktivna in osredotočena na akcijo pri čimbolj racionalni proizvodnji in dobrega vnovčenja, ne pa potitikaniskodemagoška, kar je prišlo do izraza z uveljavljenjem zakona o zaščiti kmeta ki je vse gospodarstvo zavedel v slepo ulico, ker je kreditno poslovanje v popolnem zastoju. Ta zaščita je posebno škodovala trgovskemu stanu, ker je trgovsko gospodarstvo zelo tesno povezano s kmetijstvom kot noht v mesu. Ne sme se dovoliti, da uživa eno gospodarsko panoga ali stan ugodnosti na račun drugih. Dosedanja davčna politika se mora izpremeniti popolnoma, ker je nepravična. Mali in srednji gospodarstvenki, med katerimi so tudi trgovci, so preobremenjeni z davki in dajatvami tako, da je ogrožen njih obstanek, dočim so močna podjetja, večinoma tujega izvora, neznalno obdavčena. Obdavčenje vseh državljanov se mora vr-šli po njih materijalni moči in da se onemogoči izbegavanje plačila davkov z raznimi veščinami, kot se na pr. dela z olepševanjem bilanc družb, obveznih na javno polaganje računov. Svobodno ocena davčnih odborov se mora uporabljati v vseh primerih. Obdavčenju tujega kapitala je Ireba obrniti največjo pozornost. V fiskalnem, kakor tudi v interesu pravilnega razvoja nacionalne trgovine, brez katerega ne more biti niti splošnega gospodarskega napredka, je potrebno, da se vse nabavljalne in konzumne zadruge smatrajo kot trgovine tn do popolnoma izpolnjujejo odredbe trgovskega in obrtnega stanu. Tako zvanid konzumom se more odobriti edino io, da od plač svojih uslužbencev odbijajo prispevke za davek in bolniško blagajno. Isti interesi nalagajo, da se prepove otvar-janje industrijskih prodajaln vobče, obstoječe prodajalne, do njihove likvidacije, pa naj se smatrajo kot samostojni trgovski obrati in obdavčujejo po svobodni oceni davčnih odborov v njih sedežih, ne pa po bilancah njih central. Poleg velikega zla, katerega prenaša trgovina od konzumno-nabavljalnih zadrug in industrijskih prodajaln ter podružničnega sistema vobče, je prišlo še eno veliko zlo, katerega je treba takoj ustaviti, to so velike Mogovne hiše — magacini. V interesu potrošnikov in normalnega razvoja vseh gospodarskih panog je treba popolnoma onemogočiti obstoj kartelov. Dosedaj podvzeti ukrepi proti delu koridor so ostali brez kakršnegakoli uspeho. Te odredbe so celo pripomogle k okrepitvi koridov. Občinske, mestne in banovinske trošarkie je treba resno revidirati ter izenačiti, ker obstoječe ovirajo blagovni promet v državi. V zvezi s tem bi se moral čimprej uveljaviti zakon o samoupravnih finoneoh. K reševanju vprašanja razdolžitve gospodarstvenikov je treba čimprej pristopiti ter mora obsegati tudi vprašanje kmečkih dolgov. Z ozirom no to, da se mali gospodarstvenki nahajajo v najbolj kritičnem položaju in da jim je potrebna takojšnja pomoč, je poirebno takoj do uveljavljenja odlokov glede razdolžitve gospodarstva ustorviti vse napovedane ki zapadle javne prodaje, licitacije m tronsforocije, da ne bi njih imovino odšlo zo nič no boben, in to pri vseh dolžnikih, ki so zašti v plačilne težkoče zaradi zaščite kmeta ali denarnih zavodov. Težki materijolni položaj, v katerem se no-hafo trgovski stan, nalaga ministru trgovine in industrije, da najhitreje uveljavi okvirno uredbo, določeno z obrtnim zakonom, o socialnem zavarovanju trgovstvo, ki mora biti prisilno, toda na decentrolistični osnovi. To zavarovanje naj izvedejo zveze trgovskih združenj no svojih področjih. Na podlagi te uredbe bo trgovcem vsaj deloma omogočeno, da rešijo ludi vprašanje svojih kreditnih ustanov, ki so danes neobhodno potrebne. Pospeševanje zunanje trgovine. V svrho pospeševanja zunanje trgovine in normaliziranja razmer na notranjem trgu je potrebno: da se vnovčenje letošnje žetve takoj po žetvi izvrši z omogočitvijo izvoza ter odkupom večje količine pšenice in semena za državo, posebno za vojne potrebe; intervencija na trgu žila se mora gibati v smeri povečevanj kontigen-tov, formiranje za izvoz cen v državi pa je treba prepustiti svobodni ponudbi in povpraševanju; omogočiti je sodelovanje pri izvozu žitaric tudi zasebni inicijativi, a ne samo PRIZADu, ki sam izkorišča kontingente ter po svojem dosedanjem delu sploh ne odgovarja namenjenim nalogam; Narodna banka naj podpre financiranje izvoza, kakor tudi vsi ostali državni in privili-girani denarni zavodi; promet žila in semena, namenjenega izvozu, ki se vrši med trgovci in PRIZADom, se mora oprostiti obstoječega nepravičnega davka na poslovni promet. Tudi z izvozom sadja se morejo baviti samo one tvrdke, ki se s tem bavijo kot stalnim poslom. Za izvoz moke naj se zagotove večji prednostni kontingenti; zagotovi naj se prodaja večjih količin vina v inozemstvu, izvoz pa naj se dovoli samo tvrdkam s poslovnimi zvezami, kakor je tudi potrebno, da se banovinske trošarine na vino in žganje sploh ukinejo; v zvezi 7. uredbo o kontroli uvoza je potrebno, da se osnuje poseben posvetovalni odbor, v katerem bodo zastopane ; vse zainteresirane ustanove. Prehrana pasivnih krajev se ne sme izvrševali z dajanjem hrane, torej miloščine, ampak | z izvajanjem javnih del, kakor tudi, z dovoljenjem ] saditve tobaka za izvoz v pasivnih krajih Pobijanje krošnjarstva morajo splošne uprav-I ne oblasti izvrševati najstrožje po zakonu, ka-' kor tudi onemogočiti obiske agentov velikih , tvrdk v svrho neposrednih naročil. Krošnjarenje se sme dovoliti samo s proizvodi hišne delavnosti. Glede načrta o izpremembah obrtnega zakona osvaja kongres pripombe trgovinsko-industrijske zbornice pred 3 leti. Kar se tiče čl. 19 zakona, ki se nanaša na strokovno izobrazbo trgovcev, ga je treba izpremeniti z ozirom na današnje težko stanje trgovine tako, da se onemogoči pridobivanje pravice vodstva trgovine na lahek način in brez strokovne usposobljenosti. Terjatve zavarovancev pri Fenixu se morajo zavarovati, toda ne v breme države. Dospele premije pa je plačati Drž. hip. banki, dokler se polo- Di„ Rada se peni, zelo osvežute. Izdatna pri aporabl. NIVEA PASTA zA ZOBE Normalna tuba Din 6"—, velika dvojna tuba Din 10"—. žaj ne regulira, to je, brez pravice, ra: temi deponiranimi vsotami. V zvezi s razpolagati s s tem mora država uvesti najstrožjo kontrolo nad tujimi in domačimi zavarovalnicami ter čim prej uveljaviti sodoben zakon o zavarovalnicah. Uprava državnih monopolov mora odrediti, da bodo v bodoče zakupniki veleprodaje tobaka, soli in vžigalic v vseh okrajih ter mestnih občinah. Ti veleprodajalci morajo biti v prvi vrsti iz trgovskih vrst. Pogoji za veleprodajo soli se morajo striktno izvrševati in da se ne odobri naknada za mletje. Malo provizijo pri prodaji vseh monojx>lskih predmetov je treba p>ovecati. Vprašanje navala tujcev v vrste našega trgovskega gospodarstva je treba takoj in brez odloga rešiti. Pri tem se ne sme dopustiti, da se mednarodno načelo recipročnosti razumeva najširoko-grudnejše ter ga je treba postaviti na podlago stvarne, a ne teoretične recipročnosti. Obstoječe ugodnosti ter dovoljenja tujcev je treba podvreči temeljiti reviziji, posebno pa je treha z najenergič-nejsimi ukrepi onemogočiti prakso zafioslitve tujcev med trgovskimi agenti, potniki in pomožnim osebjem. Tako domače, kakor tuje firme, morajo zastopati samo naši državljani. Na podlagi dosedanje prakse se je izkazalo za neobhodno potrebno, da se nad tujimi podjetji v Jugoslaviji vrši stalno nadzorstvo. Glede zasebnih ali mešanih trgovsko inustdrij-skih zbornic je treba postopati po željah zainteresiranih zvez. Uredbo o postopanju pri osnovanju prisilnih združenj je treba izpremeniti tako, da se iz vrst trgovcev izključijo vsi oni, ki stvarno niso trgovci in dosledno torej ne morejo biti člani teh združenj. Vse terjatve upnikov po menicah in knjigah za prodano blago, je treba izvzeti od plačila rentnega davka v vseh primerih, kjer se to dokaže z nepo-bitnimi dejstvi. Ravno tako zahteva težko gospodarsko stanje, da se vsi davčni zaostanki do vključno 1932. leta odpišejo. Kongres smatra, da te njegove želje in zahteve niso samo v interesu trgovskega staleža, ampak tudi v interesu splošnega gosjjodarstva ter narodne gosjiodarske svobode in radi tega s polno pravico pričakuje, da jih bodo pristojni faktorji v celoti sprejeli. Dobave: Obči oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. maja L L ponudbe za dobavo 2150 j>ol belega Bristol kartona. — Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo 15.000 komadov zidne opeke, do 27. maja za dobavo 20000 kg portland cementa, 300 kg firneža, 400 m® jamskega lesa in 24.000 komadov smrekovih ali borovih krajnikov. Licitacija: Dne 12. maja t. I. bo pri Upravi VI. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Kamniku druga ofertalna licitacija za dobavo 2.000 kg gutaperke in žvepla. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Znižanje obrestne mere za lombard pri Poštni hranilnici. Nadzorstveni svet Poštne hranilnice je sklenil znižati obrestno mero za lombardna posojila od 7 na 6%. Znižane obresti veljajo za nova posojila, za že dovoljena pa do prihodnjega lom-bardnega roka. Mestna hranilnica ljubljanska izkazuje novih vlog doslej 28 milijonov, že dospeli mesečni obroki po lestvici, katerih pa upniki niso dvignili, znašajo 41.76 milij. din. Odtok vlog se je zmanjšal in so na koncu leta 1935 znašale hranilne vloge 392.7 (407.5) milij. din. Novih kratkoročnih posojil je hranilnica dala 14.64 milj. pri skupnem stanju vseh posojil 349 (367) milij. din. Nalož ima hranilnica 21.8 (16.4), vredn. papirjev 30.96 (32.2) nepremičnin 10.7 (10.4) in gotovine 2.03 (1.235) milij. din. Poslovni prebitek znaša 4.1 (2.0), od tega dobi Pokojninski sklad 3 milij. in naraste na 5.1, splošne rezervne pa 1.1 teT narastejo na 12.8 milj. Din. Znižanje diskonta v Italiji. Italijanska banka je dne 18. t. m. znižala diskont od 5 na 4.5%. Diskont je bil zadnjič dvignjen 9. septembra 1935 od 4.5 na 5%. Z ogromno energijo sc ponaša strojna in kovinska industrija. A ta energija spi, dokler je ne izkoristi človek, da se z njo povzpne za gospodarja mrtvega stvarstva. Mnogi stroji, raznih oblik, za razne smotre ustvarjeni, človeku v pomoč iznaj-deni, jo krijejo v sebi. Treba nam je le podjetnosti in dobre volje, včasih tudi malo tveganja, brez katerega pa ni uspehov, in z železnimi roboti si bomo ustvarjali novo blagostanje! Kar zavzeti boste stopali skosi paviljone Ljubljanskega velesejma, ki Vam bodo od 30. maja do 8. junija prikazovali nesluteno dovršene izdelke stroine in kovinske industrije. Tako tvornega »e človeški duh le dolgo ni pokazal na polju tehnike, kot v teku preteklega leta. Borza Vesela opereta pravljičnega razkošja in čarobnega petjal V glavnih vlogah Jutri premiera ¥ kinu UNIONU! ______________________2 uri petja in razvedrila! LoulS Graveure nadalje Camllla Horn, Heinz RUhmann, Adele Sandrock in Theo Lfngen Ljubljana, 18. moja. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha in Prage, dočim so vsi drugi t< čaji narasl V zasebnem kliringu ic avstrijski š ling na ljubljanski borzi narastel na 9.16—9.26, mi zagrebški na 9.1450— 9.2450, no belgrajski pn nn 9.1536 —9.2536. - Grški boni so notirali v Belgradu 31 denar. — Španska iiezeta je notirala v Zagrebu 6.80 —6.90. — Angleški funt je nofiral samo na ljubljanski borzi in to neizpremenjeno 249.20 -250.80. Nemški čeki so zaradi intervencije izredno narasli in sicer v Ljubljani na 13.60—13.80, v Belgradu na 13 1039-13 3039, v Zagrebu pa na 13.38 — 13.58, zo ultimo mojo no 13.35 denar, za medio junijo 13.05—13.25, za ultimo junija 13—13.20, za medio julija pa 13.05 — 13.25. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.18—3.23, 7.0 dolar pa 49.50—50i Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 29/5 28- 2989.88 Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95 Bruselj 100 belq....... 744.54- /49.60 Curih 100 frankov..... 1424.22-1431.29 London 1 funt....... 218.02- 220.08 Newyork 100 dolarjev .... 4365.35 - 4401.66 Pariz 100 frankov.....2<>0.14- 291.57 Praga 100 kron...... 182.62- 183.72 Curih. Belgrad 7, Pariz 20 3775, London 15.355, Newyork 309 25, Bruselj 52.325, Milan 24.30. Madrid 42.225, Amsterdam 208 95, Berlin 124,50, Dunaj 55.95, Stockholm 79.175, Oslo 77.175, Kopen-hagen 68.55, Praqa 12.83, Varšavo 58.10, Budimpešta 60.50, Atene 290, Carigrad 2.45, Bukorešto 2.50, Helsinglors 6.77, Buenos-Aares 0.85375. — Vrednostni papirji Ljubljana; 7% investijsko posojilo 81 do 83, agrarji 48—50, vojna škodo promptna 358—360, begluške obveznice 67—69, 8% Blerovo posojilo 81.50-82.50, 7% Blerovo posojilo 72-73, 7% posojilo Drž. hip. banke 83—84. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81 den., mjrarji 47.75, vojno škoda promptna 358 - 359, 5., 6. 359 bl„ begluške obveznice 66.50 — 68, dalm. agrarji 62—64, 8% Blerovo posojilo 82 den., 7% Blerovo posojilo 72-72.50, 7% posojilo Dr. hip. banke 83 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 218—218.50 (218). Osj. slodk. lov. 150 blago. Belgrad, državni papirji: 7% invest. posojilo 82.25 -82.75 (82.75, 81.25), ogTarji 48.25 den., vojna škoda promptna 357.50— 358, begluške obveznice 67.50 -68 ; 65 -65.50, 8% Blerovo posojilo 82.75-83 (8250), 7% Blerovo posojilo 73-73.25 (731, 7% posojilo Drž. hip. banke 82 den. 18350) 7% stabilizacijsko posojilo pa 81.50 denar. — Dclrtice: Narodna banke 6300—6350, Priv. agr banka 218 -218.50 (217.50, 217). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. in srem 129—131, bč. in bon. okol. Sombor 128—130, bč. ladjo Tisa 136-138, bč. ladja Begej 135-137, slav. 132 -134. Oves: bč., STem. in slav. 118—120. Rž ne notira. Ječmen: bč. m srem 122.50—125. Koruzo in fižol neizprem. Moka: bč in ban. og in ogg je 212.50 - 222.50, št. 2 192.50-202.50, št. 5 172.50-182.50, št. 6 15250-162.50, št. 7 125-135, št 8 102.50—105. Sremsko in slavonska do šl. 8 isto kot zgoraj, št. 8 100-105. Otrobi: bč. 98-100, ban. in srem. 96 — 98. Tendenca vzdržano. Promet živahnejši. Kulturni obzornik Franz Prešeren: Gedichte Auswahl n. Cbertragung von Lili Novy. Ljubljana 1936, Akademska založba, str. 64. Za stoletnico Prešernovega »Krsta« je Akademska založba izdala nove prevode najlepših Prešernovih pesmi v nemščini, ki jih je priredila ga. Lili N o v y, ena najboljših slovenskih pesnic sedanjega časa ter doslej najboljša prevajalka slovenskih pesmic in črtic na nemško (venček najlepših slovenskih modernih pesnikov, Župančiča, Ketteja, Murna, Albrechta, Gradnika, ter za Insel-Verlag izbor slov. moderne novelistike). Tako je prav ona, ki pesniško obvlada oba jezika v polni meri, poklicana, da tolmači slovenskega pesniškega duha širokemu evropskemu svetu. Prešerna so prevajali že mnogo v nemščino, celo sam je najznačilnejše pesmi sproti prepel v ta jezik, ki ga je pesniško popolnoma obvladal, kot pričajo njegove izvirne nemške i>esmi. Vse te. včasih izredno posrečene prevode, ki so jih oskrbeli predvsem Penn, Sammhaber, Strahl, Lu-jiza Pesjakova, R. Andrejka, Funtek, Pintar, Di-mitz i. dr., je zbral ža stoletnico rojstva dr. Fr. V i d i c v lepi izdaji zbranih pesmi »Poesien« (1901). Toda noben prevod ne more objeti vsega izvirnika, zato gre tekma med prevajalci, kdo se mu bolj približa. Gospa Novy si je dala nalogo, da najlejiše pesmi znova ponemči kolikor mogoče vsebinsko točno in pesniško močno, z vsemi tehničnimi težkočami, katerim so se radi izognili prejšnji prevajalci. Tako je v tej bibliofilski izdaji prejiesnila samo najj>omembnejše bisere Prešernovih poezij: Strunam, Pod oknom. Kam?, Moč spomina, Izgubljena vera, Mornar, Povodnji mož, Ribič. Orglarček, Slovo od mladosti, Gazele, Sonetni venec, Sonete nesreče, Mem«nto mori ter Uvod »Krsta pri Savici«. Pred vse te prevode pa je pesnica postavila motto: »Sem dolgo upal in se bak in sicer v klasičnem prevodu — H. Penna: »Ich flirehtete und hoffte lang«, kar je edini tuji prevod v zbirki ter zato ni mogoče na njegovi osnovi soditi o vrednosti in uspetosti prevoda ge. Novyjeve kot je storil recenzent v »Jutru«. V zmoto pa so ga zavedli prireditelji sami, ker ni nikjer naveden pravi prevajalec. Zanimivo je, da je Novyjeva predvsem hotela popraviti Prešernove, lastne prevode v nemščino (Kain? Moč spomina, Izgubljena vera, Mornar), kar dozdaj še nihče ni poizkušal (razen Penn z mottom), in zato moramo njeno moč soditi prav v tem razmerju: Prešeren-Novy. In tu vidimo, da je Prešeren svoje slovenske izvirnike prepesnil, često se oddaljujoč od slovenske prispodobe, dočim je hotela gospa Novy-jeva prav Prešernov izvirnik kolikor mogoče adekvantno prevesti, 7. vsemi značilnimi pesniškimi figurami in vrstnim redom. Če verz: »Le sveta, čista gloria. — ki vera da jo, je prišla«, prevaja Prešeren: »Weg ist der heil'ge Glorienschein, — den nur der Glaube gibt allein«, Novy pa: »Die reine Gloria allein, — die Glaube gibt. ist nicht mehr dein«, je tu poenta NovyJeve boljša, kakor tudi doslovnejša v koncu »Mein Herž, als ein A 11 a r, umfing dich, G o 11 h e i t einst, jetzt — schSnes D i n g«, ki ga Prešeren manj z doslovnimi finesami, pa morda bolj preprosto-močno pove: »Die ich als Golfheit einst verehrt, hat nur des schSnen Weibes Wert«. Vidimo, da se Novyjeva strogo drži izvirnika; če pravi .Mornar': »na' barko kliče strel« in prevaja Prešeren »das Boot holt mlch zurilck«, lina Novyjeva: »schon ruft der Schuli an Bord!« (doslovno). Prešeren: »Zum Lieb-chen wollt' ich wandern, — die Hand gab's einem Andern; — gelitten hab' Ich viel« — Novy: >Mein Mftdchen, das Erwflhlte — ich fand es als Ver-mfihlte — ich litt, weiO Gott, wie viel!« itd. itd. Ob primerjavi med Prešernom, kot najmočnejšim prevajalcem svojih lastnih pesmi in Novyjevo, vi dimo, da Novyjevi velja za osnovo slovenski tekni, prešernu pa izvirno doživetje, ki ga močneje osebnostno podaja v nemščini, dočim ga Novyjeva z ve ste je. Ob vprašanju, komu bi dali prednost, se mi zdi, da bi se Slovenci odločili za Novyjevo, ker prestavlja v nemščino vse značilnosti (tudi frazeološke) slovenske pesmi, kakor nam zvene znano v ušesih, dočim bi se morda Nemec odločil za Prešerna, ker bi vendarle čutil v njegovih besedah večjo j>reprostost in močnejše moško doživetje (VVohin?, Wenn ich herumirr; mesto: »Dieweil ich ohne Ruh» — itd.). Tako ob tem dejstvu lahko zapišemo, da je No-vyjeva dozdaj najzvestejše ter s pravo pesniško plastiko, ki je manjkala drugim prevajalcem, prevedla Prešerna ter ga v njenem prevodu lahko z navdušenjem pošljemo v svet. Za njeno pesniško rutino je tudi važno, da se ni ustrašila nobene tehnične težkoče, ter je celo ves artizem »Sonetnega venca« ponemčila z akrostihonom vred, kt se glasi »An J u 11 a P r i m i t z« ter s tem dosegla tehnični maksimum. Ne moreni se dalje muditi s primerjavo njenih prevodov z drugimi (to bodo gotovo storili drugi na bolj poklicanih mestih za to), poudarjam samo, da njen prevod pomeni nov jiomemben donesek k »prešernologiji« in kultu Prešerna sploh, vreden, da se z njim seznani tujina, ki ji je namenjen. Ob njeni imamo samo še željo, da bi morda prav ista prevajalka prevedla tudi tistih par Prešernovih nemških [>esmi v slovenščino. To bi bilo drugo potrebno dejanje, po katerem naravnost vpijemo, saj imamo 1. malo izjemo doslej le f i 1 o 1 o š k e prestave. Knjižica je izšla v bibliofilski obliki v 200 nu-meriranih izvodih, s priloženo prilogo — bakro-tiskom Prešernovega portreta, ki ga je za lo priliko napravil B. Jakac. Naslovno stran je lastnoročno grafično okrasil St. Gladnik. Tako je ludi v tem oziru pomembna književna redkost. td. Prijateljem humanistične gimnazije sj)oroča-mo, da te dni dobe osmo poslanico našega društva (16 strani). Prof. M. Grošelj (klas. gimn. v Ljubljani) nas v skrbno in vešče sestavljenem poročilu obvešča, kaj so v zadnjih letih storili za klasični humanizem v Nemčiji, Angliji, Franciji, Italiji, Španiji, na Češkem, Poljskem, Madžarskem... v Sev. Ameriki: koliko revij v obeh klasičnih jezikih izdajajo, v katerem pravcu se zdaj giblje klas. filologija. V razdobju 20 let (1907 do 1927) je n. pr. samo za Cicerona izšlo že pri samih Nemcih okrog 1000 del. Za Vergilovo 2000 letnico (1. 1930) je izšlo nad 2000 del. (Ustno sporočilo.) Koliko za Horacijevo lani, še ni ugotovljeno. 'V razj>ravi tudi beremo, kako drugod jjospešujejo znanstvena jiotovanja v Grčijo (11. pr. Poljaki!) — Na eni strani jioslanice je urednik sestavil seznam tozadevnih spisov in člankov pri nas, v Jugoslaviji. (A. Ušeničnikova Naravna etika!) — Na osmih straneh pa prinaša jioslanic« klasično lepi govor prof. Josipa Osane ob proslavi 2000 letnice rojstva Kv. Horacija. Drugod, posebno nn zapadu Evroj>e ler v Ameriki, klas. humanizem krepko živi. Njegovi prijatelji smo tega veseli. Na jugovzhodu Evrooe životari. Naše društvo (in naša poslanica) je nrie-ča lučka v temi; vzdržujemo jo v nadi, dn se ho spet kdaj razpihala. Ali naj nam kultura propade? Tam, v Grčiji, je pred 2500 leti vzniknila. Če zn-vržemo ta vir, se poruši vse. Do reorganizaciji klas. študija na naših srednjih šolah mora priti prej ali slej. Če hočeš, bivši gimnazijec, ostati mlad, čil, delaven, vesel, ostani v stiku s klasiki En zgled: neumorni jezuit Peter Kanizij je vsako lelo prebrnl vsega Cicerona. (Stimmen der Zeit, Mai 1986, str. 250.) — Cena poslanice (ir obenem članarina društva) je 10 din. Kdor bi jt v teku enegit tedna ne dobil po |>ošti, nnj piše razpošiljalcu g. L. Grilu, gimn. slugi v p., Ljubljana, Hrenova ulica. jr|. Obiskuijte prireditve v Protitul>erkult>zjieiii tednu! Novi poljski predsednik vlade. Prejšnji večletni notranji minister general Sklakovvski, eden izmed najbližjih sotrudnikov rajnega maršala, je prevzel vodstvo poljske vlade. bojazljivosti ni ne duha ne sluha. Toda da bi kdo tvegal svoje lastno življenje za tistih beraških i »nekaj dolarjev«, kolikor slane torpedo? — Tako se ni nihče javil, ki bi šel prostovoljno iskat izgubljeno »vahino«. Na Havaju so mornarji in tudi delavci dobro plačani. Časih so nekam lagodno razpoloženi. Mogoče so hoteli ob tej priliki tudi svojemu poročniku pokazati, da jim je ljubo, če je malo v zadregi... Ali pa je mogoče res kar javlja časopisje, da je razširjena med njimi protimilitaristična propaganda? Bodi tako ali tako — »vahina« je pač ostala ondi, kjer je bila. Za borih 250.000 Din človek ne skače v morje ... Rajši se odpelje nazaj, da se malo spogleduje z lepimi deklicami z otoka Oahu Ko sem pa po tem dogodku slučajno vzel v roke neki časopis, sem bral tole sporočilo: Pradedje Sueškega prekopa Italijanske čete ua avtomobilih so prišle v abesinsko prestolico. Slika je dospela koj po tem dogodku v Evropo. Prekomorski promet starega in srednjega veka še ni poznal prevoza blaga v velikih množinah. Pomembni so bili le tovori žlahtnih kovin, draguljev, začimb, škrlata in svile. S karavanami kamel je prihajalo to blago iz Azije do Sredozemskega morja, v Beirut ob vznožju Libanona v Sirijo in iz Afrike in Arabije v Aleksandrijo v porečju Nila. Tema dvema prometnima žilama vzhoda in daljnega vzhoda so glede na Evropo ustrezala mnoga pristanišča v Grčiji, Italiji, južni Franciji in Španiji, katerim je trgovska mornarica Benetk in Genove dovažala blago. Življenjsko vprašanje davne svetovne trgovine Že od nekdaj pa je bilo živo vprašanje glede na nakupičenje blaga iz orienta in kako bi bilo moči čim prej odpravljati vojaške sile iz zahoda na vzhod radi varnosti trgovBkih potov in radi daljnih postojank, kjer je bilo kupčij-sko blago. To zadevo pa je bilo moči rešiti le tako, da bi bila vsaj Aleksandrija po vodni poti v zvezi z vzhodom. Tedaj še niso poznali morske poti krog južnega rtiča Afrike in ko sta oba Genovčana Vivaldija leta 1291 prvič objadrala rtič Dobre nade, se še niso zavedali velikega pomena tega odkritja in so ga tudi kmalu pozabili. — Prekop Timsah Že v 14. stoletju pred Kristusom sta egio-tovska faraona Sethos I. in Ramzes 13. zgradila prekop, ki ga imenujemo prekop Timsah. Ta prekop se je začejijal pri Spodnjem Nilu in se je iztekal pri sedanejm bivališču Lsmaila v jezero Timsah (15 km'), odtod je vodil v tako zvana slana jezera in iz teh v Rdeče morje Od Ismaile dalje je imel prekop približno smer današnje južne polovice Sueškega prekopa. Toda prekop Timsah je radi zanemarjamja izginil, peščeni viharji so poskrbeli, da se je struga zasula. Prekop Kralja Necha Večjega pomena je bil prekop kralja Necha in je tudi del j časa »živel«. Necho je dal v letfh 6t9—604 pred Kristusom zgraditi nov prekop, ki se je začenjal višje, pri kraju Bubastie. Ta davni Bubastis, v stari zavezi imenovan »Pibe-seth«, je bil glavno mesto neke spodnjeegiptske pokrajine in je stalo na desnem bregu naj-vzhodnejšega Nilovega rokava v Nilovem porečju. Ta prekop so spet in spet obnavljali, čeprav je bil večkrat s peskom zasut, dokler ni bil v 8. stoletju po Kristusu nič več uporaben. Je pa le izvrstno »opravljal službo« skoraj tisoč tristo let! Zgodba tega kanala je kaj pisana in posebna. Ko ga je Necho s severne meje Arabske puščave napeljal v južnovzhodno smer naravnost proti Rdečemu morju, ga je v z^raji, dasi je tedaj že 120.000 ljudi dalo življenje za prekop, ovirala neka zlohotna prerokba, ki se je čez 100 let nato zares uresničila. Prerokovano mu je bilo namreč, da bo prekop koristil samo barbarom, to je ljudstvu, ki biva na severu. Zato se tedanji stari svet ui prav nič začudil, ko je perzijski veliki kralj Darij I., slavni osvajalec in graditelj neštetih vojnih in poštnih cest, krog leta 510 pr. Kr., dokončal prekop, da ga je izkoristil v prid svoji veliki aržavi. Ko so vladali ptolemej-ski kralji iz severno-grške hiše, se je Egipt iznova povzpel. Prekop so zmeraj spet popravljali (od 285—230 1. pr. Kr.) in so ee z njegovo pomočjo polastili Nubije, Abesinije rn južne Arabije. Kasneje se je brigal za prekop zlasti rimski cesar Trajan (umrl 1. 117 po Kr.) in v 7. stol. po Kr. še osmanski Kalif Omar. Zdaj so po prekopu prevažali samo žito. Toda nato je bil čez 100 let prekop spet neuporaben in je tak tudi ostal. Usoda Zgodovina zgradbe Sueškega prekopa je bila že od nekdaj tudi zgodovina Egipta. Odkar sta bila oba nova prekopa v letih 1863 in 1869 dograjena, so bila iznova odprta davna pota svetovne kupčije na vzhod, ki so bila od leta 1500 dalje radi novih potov krog Afrike precej pozabljena. S tem pa je stopil tudi Egipt v novo bodočnost. Toda tudi pokrajine na severu Vzhodne Afrike so doživele novo usodo. »japonski vojaki in mornarji se bodo mogli izkazati glede na junaštvo, ko bodo na japonskem uvedeni novi vojni stroji. Zadnja japonska iznajdba je namreč neki torpedo, ki ga izstrelijo iz podmornice. V torpedu pa je pilot, ki pazi, da torpedo brezpogojno doseže svoj cilj. Pilot izgubi s tem življenje, umreti mora, a prepričan je pa le, da je torpedo zadel v cilj. Za 400 razpisanih mest za take pilote, se je takoj javilo 5000 ponudnikov! Izbrali so jih 400 in ti so že nastopili svojo novo službo.« — V februarju 1934 je na ta način že 8 častnikov žrtvovalo življenje za domovino, ko so bili zaposleni pri novih torpedih. Osem izmed listih japonskih mornariških častnikov je bilo to, ki jih je skupno 23.900. Po dva in dva stanujeta v majcenih, golih, ko samostanske celice enakih kabinah v vojnih ladjah, spijo na lesenih ležiščih in ne jedo skoraj drugega, ko suh riž Skoraj nikoli ne zaslužijo na mesec več ko 3600 Din in ki vsak mesec od te plače darujejo 800 do 1000 Din »za popravilo svoje ladje«, ki z lastnim denarjem kupujejo aparate za ladje. »Res,« mi je dejal neki tak častnik, »zaslužimo komaj toliko, da moremo preživljati svoje družne, a radi teh naših dajatev so mogli letos zgraditi tri nove bojne ladje ...« Ali bodo ameriške milijarde in njeni topovi in vsa letala zmogla to japonsko požrtvovalno junaštvo? Ali bo bajno bogata in do zob oborožena Amerika kos tem Japoncem, ki niso samo pripravljeni, da žrtvujejo domovini svoje življenje, marveč ki so celo pripravljeni — kar je še več vredno I — da so vse življenje brez veselja, brez razvedrila; da vse življenje Iako rekoč stradajo — samo zato — da služijo s tem svojemu narodu? Japonska se oborožuje — in oborožujejo se njeni nasprotniki V velikem boju ki se bo brezpogojno začel, se ne bodo bile bitke le za trdnjave in topove, za denar m zveze. Tu bo predvsem na površju vprašanje o sili duha nasprotnikov. Japonska je celota, je narod, ki je pripravljen na sleherne žrtve; Amerika, njen veliki nasprotnik, pa je še zmeraj vsa očarana od ie misli, da so denar m stroji edini bogovi današnje dobe. Pigmejski kralji Prvikrat v svojem življenju so štirje pigmejski kralji s Kalabahaia, otoka v Holandski vzhodni Indiji zrli na oceanski parnik. Zasidrali smo se ob najbolj oddaljenem otoku ekvatorskega morja, tako oddaljenem, da ga ne moreš najti niti na britskem admiralskem zemljevidu; tako oddaljenem, da bi pismo od tam v Singapore potovalo šest mesecev. Na otoku Kalabahaiju, otoku pritlikavega plemena, ni denarja. Tam plačujejo z venci jx>-sušenih rib. Parnik nas je nesel dve uri po velikanski reki navzgor. Ob njenih bregovih se je dvigalo šest masivnih ugaslih ognjenikov. Njih rebra so bila porasla s senčnimi palmami. Reka je divje drla, pobočja hribov so padala strmo, skoraj navpično in videti so bila kakor zeleni zidovi nebo-Iičnikov. Ko smo se zasidrali, so morski somi leno krožili okoli ladje. Na suhem nas je ves srečen pozdravil Holandec. Bil je zdravnik, eden od štirih belih na petsto kvadratnih miljah. Osemnajst mesecev ni videl drugega belega obraza in kar žarel je od veselja, ko so ga ladijski častniki povabili na obilen zajtrk. Z otoka se je oglašala divja godba. Štirje beli tistega otoka so storili vse, da bi nas slovesno sprejeli; dali so razbobnati, naj se pig-mejska plemena zberejo v pristanišču. Iz daljnih gora z mirnih jezer bučečih rek so prišli pigmejci s svojimi kralji vred. Prišli so, oboroženi do zob in privedli s seboj skoraj vse, kar so imeli, pse, boreče se peteline, deco, kače, mlade krokodile, pliče, ki so jih imeli z vrvjo privezane na roki. Nekateri teh opicam sličnih pigmejcev so romali ves leden čez hribe in doline, da bi videli, česar še svoj živ dan niso, da bi videli bele ljudi in ladjo, ki se jim je zdela kakor gora. In videli so bele ljudi in ladjo, ki se jim je zdela kakor gora. In videli so bele ljudi z ognjem v ustih; cigaretam so se neizrečeno čudili in za vsako ceno hoteli potipati tisti ogenj. Ko pa so se opekli, so tulili. Okoli vratu so jim visele vrste posušenih rib; to je na ekvatorskem soncu seveda močno dišalo, zelo močno. A nikjer na svetu ne moreš imeti vsega, niti pri štirih kraljih nc. Nekateri potniki so pritlikavcem, ki so bili miroljubni kakor golobi, prijazni, in ki so se zanimali za vse, kakor se zanimajo mladi psički, dali cigaret, ti pa njim nože, sulice, loke in pšice, pse, krila iz trave in druge tropične posebnosti za tisti čuden ogenj v uslih Življenje lam je tako preprosto, da si ga ne moreš predstavljati. Jaz sam ne bi verjel, da je na sveiu kraj, kjer bi zamenjali nože ročnega dela s cigaretami, ki jih je napravil stroj. Godba je zadonela. Začeli so plesati kar tam na prostoru sredi koč. Videl sem že marsikateri ples v tropičnih krajih, ki so ga domačini uprizorili za potnike okoli sveta, a po večini so mi bili taki plesi dolgočasni. Ples pigmejcev pa mi je ugajal, zakaj vse je tako preprosto; tam je življenje v sirovem. Ko so mali veseli črnci tako plesali in rajali, niso mogli več nehali. Ženske, ki so prišle več ali manj popolnoma oblečene, so kmalu začele obleko, ki jim je bila odveč, odlagati in obdržale samo bisernice. Večina od njih je poleg bisernic imela na glavi okrasek iz perja, okoli pasu pa dolgo, obeljeno opičjo dlako. Mladeniči iz pristanišča so se, skrbno umiti in v belih suknjah, blesteli za holandskimi zasta- vami in prispevali k godbi s svojimi flavtami domačega izdelka. Čeprav so se brez dvoma mučili vse leto, so vendar zaigrali celo ameriški in angleški komad, kakor mojstri simfonije. Sel sem od množice in se zgubH zadaj po ozkih potih. Bile so čiste m pospravljene. Nekaj Kitajcev je tam imelo svoje trgovine s posušenimi ribami kot nekakšne menjalnice. Štirje Ho-landci so bili duše gostoljubnosti, in kdor je imel potrebo po nji, je lahko šel v njih hiše m bil tam domač. Holandci so pigmejskim kraljem izročiti našo pristaniško takso v kislih kumaricah, marmeladi, siru in mesu in mali monarhi so planili po tem z zadovoljnim režanjem in krohotanjem. — Ples pa je trajal naprej m naprej. Nihče ga ni mogel ustaviti. Iz ene od koč, napravljenih iz bambusovih listov, se je prizibala debela ženska, za katero je prišel sikajoč majhen mož. Nekaj bambusovih nožev, ostrih kakor britev, je zamenjala za mrzlo hruško z ladje in jo dala možu. Ko pa je ta zasadil svoje zobe vanjo, je ves razočaran in^ be> sen izpljunil, kar je odgrizel, zakaj to kar je pričakoval, da bo, nikakor ni bilo. T. K. »Mamica, danes seim bil jaz v šoli edini, ld som znal na učiteljevo vprašanj« odgovoriti.« »To je pa res lepo od tebe, sinko. Kaj pa te je učitelj vprašal?« »Kdo je razbil okno?« »Da, Strguljčevi že eo teden stanujejo v tej h Si zraven nas. Gospa Strguljčeva vsak dan štirikrat pride k nam telefonirat na na« telefon. Pravi, ila noče svojega telefona, ker bi potem vsi sosedje k njej hodili telefonirat..,« »Ti, ali veš, da jaz prav za prav nisem nič?« »Ne vem, kako to misliš.« »■Poslušaj. Pred dvajsetimi leti mi je umrla moja prva boljša polovica. Pred dvema letoma mi je umrla druga boljša polovica. Torej ker sta umrli obe moji polovici, ni torej ostalo od mene popolnoma nič.« V družbi se nekdo pobaha; »Veste, meni je treba reči samo eno besedo, pa se mi vse ženske nasmejejo.« »Kdo pa ste vi, kaj ste milijonar?« ga . vpraša nekdo začudeno. »Ne milijonar, ampak foto-1 graf sem.« Dnevi strahote v Addis Abebi. Slika je ena izmed prvih, kar jih je po italijanski zasedbi Addis Abebe prišlo v Evropo. V tistih dneh, ko ie odšel neguš in preden so prišle laške čete, je drhal razdejala in plenila mesto. Po cestah so videti grozovite posledice zločinskih tolp Amerika in Japonci Kakor sla svetovni trdnjavi in vojaški oporišči Singapore m Gibraltar zaviti v najzagonet-nejše skrivnosti, tako pa je na ameriških otokih vse odprto. Kar javno ti razkažejo, kakšne so priprave za borbo nadoblasti v Pacifiku. Zdi sc, ko da bi hotela Amerika vsem vohunom sveta razodeti, kakšne so njene velikanske trdnjave in vojna pristanišča, njene letalske postojanke in torišča podmornic; kakor da hoče Amerika vsemu svetu pokazati, kako je ameriško oblast nemogoče odriniti... Brez vsakršnih težkoč se približaš vojnemu pristanišču Perrl Harbourju na glavnem havajskem otoku Oahu. Tu je zmeraj 180 letal, ki so pripravljena, da poletijo. Tu vidiš tvornice, ki morejo v najkrajšem času napraviti še enkrat toliko novih letaL Tu so v vrstah podmornice in tu je največji umetni, 350 m dolgi, betonski bazen, kjer moreta biti ob istem času po en drednot in ena križarka. Tu so radijske postaje, ki morejo imeti zvezo z vsem svetom; tu so barake za 30.000 vojakov (najboljša garnizija Amerike). — ln nad ■«5em tem sc dviga ugaslo žrelo ognjenika Diamond Heada, ki ima zdaj betonirano žrelo, ki je prav natrpano s topovi in kjer je prostora za Ameriški stolp zakladov. V državi Kentuckv ie ameriška vlada sezidala trdnjavski stolp, kjer bo shranila več kot polovico ameriškega zlatega zaklada — 6 milijard dolarjev! — Zgradba bo kljubovala vsakršnim gangstrskim napadom. V sili se bodo podzemski prostori napolnili z vodo. — Edino, kar je na zunaj videti te zgradbe, sta dva, drug v drugega segajoča stolpa iz jekla in železobetona. Zunanji stolp ima v premeni 30 m, nokaaji pa 15 m. Na sliki vidimo vhod v neizmerno zakladnico . 140.000 vojakov in odkoder morajo sprožiti mine in obrežne topove. Ali bodo vse te trdnjave kaj zalegle tedaj, če bo japonska zares hotela zavzeti južno morje in Avstralijo? Poleg največjega otoka Oahu (190 morskih milj oddaljeno) je luka Hilo in 95 milj od Hono-lululja je otok Kauai. Če so Japonci urni in spretni, si bodo oba otoka pripravili za torišči svojega brodovja, ne da bi mogla trdnjava Oahu kaj ugovarjati. In še to je: izmed 357 tisočev havajskih prebivalcev je 145 tisoč Japoncev. Tistih Japoncev, ki so združeni v tesnih organizacijah, ki imajo svoje lastne japonske šole, svoje lastne temelje in agitatorje. V mornariški postojanki Pearl Harbourju seveda ne govorijo o tem. Ondi živijo preveč dobro. Letalci frčijo nad krasno obilkovanimi obalami otoka, nad neskončnimi hribi, ki so bili še pred desetimi leti goli in so zdaj v ravnih vrstah obrasli z ananasovimi nasadi; podmornice imajo dan na dan strelske vaje in drednoti se dajo zavijati v megle, ki jih proizvajajo majhni »Zep-pelrni«. Bil sem teden dni v Pearl Harbourju in sem ondi prisostoval vojaškim vajam. — Američani uporabljajo zdaj na Havaju 17 čevljev dolge torpede, sive, dolge smotke, ki imajo v svojem zadku takšno zvito mašinerijo, da je bolj podobna kaki švicarski uri ko orožju in ki stanejo čedno vsotico - 26.000 mark (približno 250.000 Din)! -Toliko vsak torpedol Nekega krasnega, jasnega jutra smo odjadrali s Pearl Harbourja. Bakreno sonce, valujoče, 10 čevljev visoko sladkorno trsje na obrežju in nekai japonskih ribičev v starih čolnih. — S otoka je vela lahna sapica, morje je bilo mirno, skoraj smo pripluli do strelišča, do velikih plavajočih tarč . .. Stal sem v prostoru za torpede, pravkar je šinila iz cevi »Vahina«. Vsi torpedi imajo svoja imena. »Vahina« pomeni na Havaju »ženska«. — ln kakor časih ženske kar na slepo kaj napravijo, takšna je' bila tudi ta jeklena riba. Zvili ustroj za pomerjenie ni pravilno deloval. Vrata so se odprla, neki poročnik je zavpil, da se je »lepa vahina« zarila v blato, namesto, da bi frčala 10 čevljev pod vodo in bi lepo mirno pristala na svoji točki. — Torpedo se je bil bržkone s svojimi 125 konjskimi silami zagrizel v kako koralno sipino. Toda 250.000 Din ne sme kar tako, tebi nič meni nič, izginiti. In tako ie bilo na vsak način treba potopiti se in poiskati izgubljeno »vahino« — treba je bilo. Toda — pri ameriški mornarici in tudi pri mornarici drugih narodov — ne more častnik nikomur zapovedovati, da naj se potopi in poišče kak predmet. Potapljanje je prostovoljno. V havajskih vodah kar mrgoli požrešnih morskih volkov, mnogo je nevarnih tokov in globeli, saj se otočje Sandwich dviga iz globo-čine 5000 m! Res je ameriško mornariško moštvo jako od-iočno, pomorščaki so izborni športniki, o kaki 6lev. 1K >S1j0VEiNEC«., dne19. maja 1936. Stiau 7 Spoti -iV Prvenstvo Ljubljane v table-tenisu Pod pokroviteljstvom župana g. dr. Jura Adle-šiča priredi SK Ilirija dne 23. in 24. maja letošnje prvenstvo Ljubljane v table tenisu. Turnir se bo vršil v dvorani bivšega hotela Tivoli v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Tekmovanje bo obsegalo naslednje discipline: single gospodov, single juniorjev, single novincev, double gospodov, moštva. \Tunir moštev se bo odigral po Swaythling cup sistemu, kakor tudi ostale discipline po Sistem cup sistemu. Klubi lahko pošljejo poljubno število moštev na start. Junior je oni, ki na dan turnirja še ni dopolnil 18. leta; novinec oni, ki na oficijelni prireditvi še ni dosegel najmanj četrtega mesta. Prijavnine znašajo za moštvo 30 Din, za double 16 Din, za single 10 Din. Prvo in drugo plasirani v vsaki disciplini prejmeta nagrade. Poleg naslova »Prvak Ljubljane za leto 19!S»k prejmeta zmagovalec v moštvih in singlu stalna pokala Športnega kluba Ilirije. Vodja turnirja bo g. Ernet Nagy, vrhovni sodnik g. Dušan Železnikar. Prijave je nasloviti na SK Ilirijo, poštni predal 175, najkasneje do petka 22. maja do 20. Žrebanje se bo vršilo v petek 22. maja ob 21 v posebni sobi kavarne Evropa. Tekme kamniškega fantovskega okrožja Mengeš, 17. maja. Ko je bila Prosvetna zveza oživljena, se je v naših domovih zopet pričelo z delom. Posebno agilni so fantje, ki eo danes priredili v Mengšu prosvetne in lahkoatletske tekme za prvenstvo kamniškega fantovskega okrožja, katerih eo se udeležili odseki iz Doba, Grobslj, Homca, Brda, Ihana, Mengša in Vodic. Pri prosvetnih tekmah so fantje zelo dobro odgovarjali na vprašanja, stavljena iz življenjepisa škofa Slomška in iz poslovnika Prosvetne zveze. Uspeh je naslednji: 1. Odsek Prosv. društva Mengeš, ki je dosegel 92.3% dosegljivih točk, 2. Odsek Prosv. društva Groblje z 91%, 3. Odsek Prosv. društva Dob z 89.7%, 4. Vodice, 5. Homec, 6, Ihan, 7. Brdo. Udeležencev 95. Uspeh lahkoatletskih tekem je naslednji: 1. Dob s 50.88% dosegljivih točk, 2. Mengeš s 50.76%, 3. Ihan s 45.2%. Udeležencev 80 . Rezultati posameznih disciplin: 100 m: 1. šušteršič Mengeš) 12.2, 2. Sedej (Homec) 13, 3. Pučko (Dob). Skok v višino: 11 tekmovalcev je preskočilo 145 cm. Skok v daljavo: 1. Pučko 510 cm, 2. in 3. Sedej in Orehek (Dob) 500 cm. Troskok: 1. Pire (Dob) 1090 cm, 2. šušteršič 1080 cm, 3. Pučko. Krogla obojerofcno: 1. Vrhovnik (Meng.) 15.35 metrov, 2. Pučko 14.80 metrov, 3. Skok (Mengeš). 4 krat 100 m: 1. Mengeš 53, 2. Brdo, 3. Dob. 1500 m (izven konkurence): 1. Pučko 4:49.8, 2. Avbelj (Brdo) 4:50.1. Med posamezniki je: 1. Pučko 61 točk, 2. Pire 55.5 točke, 3. Vrhovnik 53 točk. JNogomeini turnir SK Mladike Na praznik 21. t. m. se bo vršil na igrišču Mladike na Kodeljevem nogometni turnir pod, pokroviteljstvom župana g. dr. Adlešiča, na katerem sodelujejo Hermes, Slovan, Reka in prireditelj. — Pričetek dopoldne ob pol 10, finale popoldne ob 16.30. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehoo i' Ljubljani — Službeno. V lahikoatletsko reprezentanco, ki nastopi 25. in '-M. t. m. v Gradcu proti reprezentanci Gradca ia resi(fnirati ob tej I«riii'ki na sodelovanje btealraaih MartiniJa in Kovačiča ter reprezenlantov za Balkanske i«fre Krevsa, Gorfika ln Czurdo, kj so Imeli '/.abr.ino naMo,pa; 8. eTk Zedimjenja, k.i je v propagandnem in tehničnem pogiledn iapndel odlično in na katerem je klubcv atlet Ktovs slavil nadniočtio zma«o nad svojim največjim rivalom Bručanom (Ilirija). Ol pomembnejših nastopov sdkcljskih članov na drugih 'prireditvah je omenil uspešne nastope Czurde ln Gorska aa trobojn Avstrijar—ItalU'a^-Jiigoslaviija v Udi-nah, dvoboju Andija^-Jugoslavija v Zagrebu in Bal-•kansi Ikhgrah v Iistanbulu ler Krevsa na troboju v Udinah, kjer je piremagal najboljše avstrijske dolgo-■piOigaSe; njen član Gonšek Je usiicSno kot gost [K.jjučal »ki.no Bel grada u« trolx)ju Belgrad—Bukarcfita—Praha v Bolgradn; z zauaigo v štafeti skozi Ljubljano za Ju-trorvo darilo kip Matija Gubca jo slodnje prečilo v njeno trajno la«t; sekc.ijsko članstvo iz Celja je tvorilo ktos re,preaentamoe Celja, ki se je uspešno boriln 7. r«i«rezentanoo Mar.i.bora.; sekcijsko članstvo je tvorilo jedro rafpreoenlamce Ljiiibljaiie. ki je mustoirila v Ljubljani proti redirezentauci Belgrada ia Grar/.a. -n. oba dvoboja je Ljubljana tegubila, ker je morala re-aigiraiti v obeh primerih na odličnega skakača Mar-tifirlja, proti Grazu tudi na Kovfrčiča; v lokanji sezoni je sigurno zmagala na oross-coujiitiy prvenstvu IJub-ljane kot mo«t>vo, medtem ko si je njen Slan Krevs priboril naslov prvaka Ljnbljane im Jugoslavije. Z močnejšimi ekipami je »odolovala na mnogih propa-gaulnih meetiagih ik> dravaki banovini, kakor v Mariboru, Celja, Trbovljah, Zagorju, Litji, Novem mostu, Kranju in Jesenicah ter lia ta način doprinesla levji delež širjenju lahke atletike izven Ljubljane. Njeno pravilno telesno vzgojno udojotvovanje je povzročilo, d« se danes nahajajo med njenim članstvom trije olimpijski kandidati: Martini, Kovač;č in Krevs, med1 cm ko je kandidatov za državno reprezentanco še najmanj dvakrat tolko. Napredek sekcije je razviden tudi Iz števila članstva: od 183 verificiranih članov, ki jiih je sekcija imela na zadnjem občnem zjboru, Je število do danes poskočilo na 2ifl verificiranih in 18 nevri-flioiranih. vikupno 258 sekcijskih članov. S tem predstavlja ne samio kvalitetno, temveč ttidi k-vamtiitetno daleč najunočnejšo lahkoa,lloits,ko sekcijo v nafti državi, katere velika razvojna moč sega do daljne bodočnosti. — Njen sekcijski odhoir je bil močno aktiven v svojem udejstvovanju, kar priča število prejetih dn odposlanih dopisov: preko 2300. Njegovi člani ipredstavl jajo nekako neoficijelno vodstvo lalikoatlet«ke,Ka (pihanja v naii banovini. Vodilni so člani odbora za Izvedbo lahkoatletskih dvobojev, ki uspešno organizira medmestne lahkoatletske dvoboje, doslej Iri z reprezentanco Graaa in dva L reprezentanco Belgrada, letos sin na programu lKileg teh <1 veh že tradioijonaluili srečanj še dvolioja z reprezentanco Miiuehena iu Julijske Benečije v Ljubljani. Sakvijskl 1'unkcijonarji »o dali inicijaiivo 7,a ustanovitev Tnristično-športnega odbora in doprinesli levji delež, da jc iirifilo do engamenla lahkoatletskoga športnega učitelja za dravsko banovino gosp. Kleina, k.v danes z uspehom vodi lahkoatletske tečaje po vsej dravski banovini. Ta Jo akcija rodila obilo sadov. Ne samo. da se je kvaliteta dvignilo temveč je tudi kva,n ■titeta v velikem porasta. Od 8 klubov, ki so koncem minulega leta bili včlanjeni v JLAZ, je število do danm poskočilo ua 20 in Se vedno raste. Podrobna to Drevje se je razredčilo in pred Zaunerico se ie pokazal globoko v pobočje zajeden kamnolom. Po goli steni se je razgubljal smodniščni dim zad-mega strela, spodaj so med skalnimi ruševinami triie delavci že »pet med pojočimi udarci kladiva dolbli novo luknjo v kamen. Na grušču sta stala dva voza, eden je bil že naložen, drugega so nalagali; štirje možje so tu delali, med njimi Point-nerjev Andrej. Ramo je upiral ▼ železen vzvod in valil težek kamen na škripajoči voz. Ko je bila Zaunerica že prav blizu, se je zavalil kamen na svoj prostor. Andrej si je z rokavom obrisal pot s čela. Zdaj je zapazil žensko, roka mu je omahnila in oči so debelo pogledale. »Dobro jutro, Andrej! Priden?« je pokimala Zaunerica zelo prisrčno in šla mimo. Poznala je Andreja in ni se ji bilo treba ozirati; brez tega je vedela, da ji bo sledil. Ko je prišla do gozda, je mladi Poiratner s težkimi koraki priracal za njo, v zadregi, razburjen ko lačen otrok, ki prihaja proti materi s polno košarico kruha od peka. »Mojstrica, kam pa ste namenjeni?« Zaunerica je obstala in imela izgovor brž pri roki. Rekla sta si še eno in drugo, potem ie Po-intner boječe vprašal, kako gre Liziki, m je tako sam napeljal pogovor na pot, ki si ga je Zaunerica želela. »Pojdi vendar! In le sprašuješ!« s« je nasmeh-nila, kakor bi se morala na Andreja pošteno jeziti in bi tega vendar ne mogla, Ta temni uvod je »pravil mladega Pointnerja ob ves, tudi brez tega kaj dvomljiv mir. »Zakaj me pa tako gledate?« »Aha, ali si vendar opazil? Če bi te ne imela tako od srca rada, b« ti najraje potrgala uhlje iz glave od same jeze! Da, prav tebi! Mojega dekleta tako mučiti! To je že od sile!« Andreju je od presenečenja zaprlo sapo. — Obavtne roke so se mu tresle, z odprtimi ustmi in debelimi očmi je zijal v Zaunerico, njegov biilasti obraz je rdel in bledel. »Kako? Kaj pravite? No- Gledališče in koncerti Koncert zbora ,Mladost-Balkan4 Moški pevski zbor »Mladost-Balkan«, ki je sestavljen iz zagrebških akademikov, je že dolgo znana in priznana umetniška skupina, ki jo sočasno v njenem reproduktivnem delovanju vodi hrvaški skladatelj in dirigent Jakov Gotovac. Te dni je priredil zbor pri nas koncert, na katerem nam je razkril vrednote sodobnega hrvaškega ustvarjanja na polju moške zborovske pesmi. Iz precej obsežnega sporeda umetnin smo mogli zaznati osnovno miselnost, ki vodi danes hrvaške skladatelje pri ustvarjalnem delu. Ta miselnost je prav za prav zelo sorodna oni ruskih novaterjev v drugi polovici preteklega stoletja, le da jo označuje posebej stilna poteza današnjega časa v pogledu svojevrstnih harmonskih kombinacijskih možnosti. Bolj določeno izraženo je njihovemu umetniškemu nazoru cilj stopnjevati kompozitorno tehniko do čim večje popolnosti, pa v tem okviru poveličati hrvaško glasbeno folkloro. Iz njenega melodičnega bogastva se grade skozi prizmo osebne skladateljeve tvornosti samostojne umetnine, ki prav iz značilnosti osebnih potez dobe živ in času prikladen karakter, ln dejansko se občuti, kako so tvorbe vseh raznih skladateljev zasidrane v narodni motiviki, čeprav so po osebnih nazorih prav različno označene z rasnimi stilnimi potezami zadnjega časa. Krsto Odak je v dveh skladbah (Sejerej veliki, Naši očevi) odkril svoj trden naslon na preteklost in njeno harmonsko jasnost, čeprav se pri tem zlasti na mestih z večjo izrazno napetostjo poslužuje tudi nenavadnih in trdih harmonij. Sicer pa je v zgradbi zvest načelu opisovanja literarne vsebine dosledno od besede do besede. — Dve skladbi (Zor-delija, Kroz selo) Antuna Dobroniča kažeta pripadnost k mlajšemu načinu izražanja, ki ljubi bogate kontraste, se v harmonskem pogledu komplicira. sicer pa je v zgradbi zelo svojevoljno. — Božidar Širola se je v svojem delu »De imn voda< jasno izjavi) kot absoluten glasbenik, ki so mu čisti muzikalni zakoni pri srcu. Zato kaže 6kladba izredno arhitektonsko doslednost, pa se pri tem kar poigrava z umetnijo kontrapunktič-nega oblikovanja. V »Putovanju suncac je dokazili Ivo Parač, da je mogoče z dovolj enostavnimi izraznimi sredstvi ustvariti veliko umetnino. Skladba je pisana harmonsko prozorno, pri tem ne enolično, pa je lepo zgrajena in celo bogata na vsebinskem iz.razu. — Močno poetičnemu in slikovitemu besedilu Domjaniča »Zdrava Marija« skladatelj Oskar Jozefovič ni prav dorasel, v glasbi mu je primanjkalo zlasti intimnih raz.|>oloženj, kot jih je polna pesnitev. — Moč macedonske junaške poezije je dobila v skladbi Marka Tajčeviča »Komit-eke pestile« zelo veren in nič manj silen poudarek. Polog trdnega arhitektonskega ogrodja je v skladbi močno prvinska čuvstvena usedlina, ki se v nekoliko orientalskem koloritu povzpne do prepriče- I valnega učinka. — H. Mati je v skladbi »Ženidba | vrapca Poduiinvcat izdal svoj zmlsel za izraz trp-i ke šaljivosti v okviru dobrega zborovskega stavka. — Fran Lhotka pa je v svoji skladbi »Banda uda-ralat zadel z naturalističnim ponazarjanjem učinkovitost, ki se rodi prav i-z nasprotij mehko lju-bavnega in trdo vojaškega rar.|>oloženja. — Tri |>e-smi Zlatka Grgoševiča (Kad i svoji šegavi karakteristiki. — Tudi Jakov Gotovac je posegel globoko v lolkloro. V pasmi »Ponuda drugogat je zajel ljudski motiv in ga obdelal s .svojo bogato rutino skoro bolj v zunanji fekt. V »Koledit |«t se je verno naslonil na narodni običaj in ga prikazal v njegovem obrednem značaju kolikor mogoče pristno, za kur je vporabil tudi nekaj instrumentov (klarinete, fagote, tolkaln), s katerimi je v primitivnem narodnem načinu z orientalskimi potezami dosledno in ne ogibajoč sc naturalističnega slikanja podprl pevski stavek, ki ima trdno in dosledno zgrajenost v petih delih po vsebini: koledniki prihajajo — pred hišo — v hiši — v kolu — odhajajo. Skladba je zlasti mikavna po vernosti primitivnih narodnih glasbenih usedlin. Pevski zbor je močno in sorazmerno zaseden z glasovi, ki se ponašajo 7. lepim materialom. Sicer v celotni barvi ni posebne mehkobe in so zlasti prvi tenorji nekam rezki, vendar je rvok v svoji ubranosti sposoben posredovati prava umetniška doživetja. Zbor je discipliniran in kar strumno sledi dirigentu, ki so mu znani glasbeni estetski zakoni. Pač pa se zdi, da je pri tem vmesno polje mei nasprotji 1 m p premalo izrabljeno hi s tem izgubljena marsikakAna finesa glasbenih nijans. Močna mesta so včasih v svoji nepresta-nosti in zlasti vsled že omenjene ostre barve malo vsiljiva. In še se zdi. da so fraze mestoma preveč cepljene. Sicer pa je treba priznati zboru veliko pevsko kulturo, iz katere more, kot rečeno, posredovati resno umetnost, ker poleg tega sloni podajanje na iskrenih doživetjih. V slednjem pogledu je bilo morda najmočneje podano Paračevo »Potovanje sonca«, dočim so Tajčevičeve »Komitske« pogrešale nekoliko na sili elementarnih doživetij. — Posebej je treba podčrtati tenorista-eolista, ki je z zelo lepim glasovnim materialom m z iskrenim občutjem podal nekaj solističnih partij. Koncert, ki se je vršil v veliki unionski dvorani, je bil resen umetniški dogodek, ki priča o zdravi umetniški rasti hrvaškega akademskega zbora pod estetsko veščo roko skladatelja Gotov-ca. Čudno le, da je bi! pri nas deležen tako malo pozornosti. Morda bi pa le poleg večjega zanimanja od strani našega občinstva lahko pri nas bivajoči hrvatski rojaki tudi pokazali kaj več interesa za srvojo glasbeno umetnost? V. U. zadevna orgaaiaacija jo zahtevala veliko trmla, energije, požrtvovalnosti in stroškov, ki se Jih sekdjskli fumkcijonarji niso branili in usiieh ni 'imostal. Pravilno izvajane..! ivropagande nneionalmega tel osno- v/ g« J nega gibanja potom lahke atletike od strani celokuipnogn sekcijskoga članstva Je klubu prineslo naklonjenost viseh državnih oblasti iu ogiromnegn Steviiln lahiko-atletsk.ih klubov v n-aSi državi. ZlfljSt.i klubi v dravski banovini odkritosrčno popravljajo kliibove akcije v raznih smereh in' ttttV sleiTilrf, -*rtT~ so PrtSlI do prepričanja in sivoznanja. da le telesno-vagojtio udejsivovarnjo lnhkonitleskegn državnega prvaka zdravo, i>oSteno, koristno im naprediujoče. Odmogaja se pn tudi za nastop v Istanhnln. V IJnblJnmi ne l>o aranžirala nobene večje prireditve, ker se vršita itak dva velika in torn acijonaJ n a dvoboja z Miinclienom ln Julijsko Benečijo, svoje udejstvovanje bo v stopnjevani meri prenosi* na vso dravtrtro banovino in i»oniagala k čim intenzivnejši in uspešnejši imnpngamli lahke ait.lellike. Voiliiilni sekcljiski fumikcijonarji so v drufttvn 7. nekaterimi |Hr/.i't i vm-im i lahfkoatletskiml organizatorji v Ljubljani pokrenlli akcijo, da bi se letošnje Balkonske Igre vršile v Ljubljani. Zadeva je sedaj aktualna im bo odločitev o njej padla v nekoliko dneh. V kolikor M do tega prišlo, tm-nžn svoje prepričanje, da bodo Balikant^ke igre v Sjiortneiin, propagandnem in ino-teri-jalnem 07.ini v Ljmbljani v polni meri uspele ln r>o-niemilo mejnik novemu naipredlku Inhikoutleiiike v nuši ilržavi, zlasti pa v na&i banovini. Končno je v zvozi 7. dogodki, ki so se v zadnjem časa zgodili v tuvgomot-nem Sportn v Ljubljani, poudaril enolnn stališče sekcije. ki jo kot najmočnejša v klubu odločena voditi tudil vnaprej klubov prapor k napredku, uspehom in nalklonjenosti najširših slojev prebivalstva LJubljane ln dravske banovine. Odločena je tudi do skrajnosti hraniti svojo porest i.n pravice, ki jo je zgradilo im si Jo priborila s svojim pozitivnim udejstvovanjem skoTd 15 let. Poročilo Je bilo z velikim odobravanjem sprejeto Gosp. dr. Birsa je lzrelkel nekoj pojasnil, iz ko-terlh Je bilo razvidno, da Je bila ustanovitev novega kluba potrebna in jc novli kinih ptnMfll na lojalno za-držamje proti A8K IVI morju. Podčrtal Je klabovo stališče, da podKeviza ne sme v bodoč« Imenovati klulio- i voga igrišča drugače, kakor se Jc to zgodilo. Gosp. I Kralj je pozdravil občni 7/boir kot podpredsedn ik S K I Ljubljane in kot Pooblaščenec zadržanega predsednika, | Eop. Sossa, 7, ivjavo, da SK Ljmhljama ni podvzela I nobenih korakov v smislu iizvaja/nj svojega iiro«rn absolatorU in izvoljen naslednji odbor: predselniilkt gwp. Gorfnr Branko, riammfcnilk d rt. tožilca; podipredwpdm.Hk: g»wp. Sončim Danilo, uradnik Nnri«lne hanike, tajnik I.: gowp. Peric Mirko, uradnik banke Slavij«, tajnik II.: g*wp. Saacdn Savo, tajnik III.: gonp. Haič Dragan, oand. iur., odborniki in revizorji: gg. Lttln Mirko, urralntk Strojnih tovarn, Stanko Jnrlj, piriv. nradmik, Mnrrto-lano Miro, priv. nrndniik ln Weihl Joža, n-nadmflk zavarovalnice Dumav, blagajnik: gowp. Križ M.Irko, jwo-kurist Jug. hančn. dniStvn: m sekcijsko načelnike so Mli izvoljeni gg.: podiiolkovnik Maros za InhkoaljetBko sekcijo, Stanko zn kolesarsko, dipl. rer. eom., Tnma Branimir. dnižaihmik tvrdke ing. Turna Im Trmropn* Boris, stud. iur. za plavalno ter g. CVnrda ITngom, ba-no vinski nradrnik za zlmisikr»ran,l7jiciJo klnha, prnvtl lt*l. ter poflatli referat, o kihihovem stanjn tKxli»l v športnom bodisi v finančnem. Novolzivaljeinj predsednik, gosp. G osi ar, so zahvali za tavolHev, omeni dn mora khib vpričo težikega policaja, v katerem sr nahaja, zbrali vse moči, da ololržl ono poučijo, ki je tako rekoč tradicijonalna. Gosp. Stanko r. ladovolj stvom omenja, do dames, »koravno Je 7. dnem občnega zboro nogometna sekcija prestala biti argaiMtci dst ^i,'™. občni zl>or n-i lii,kvi'dac.ltla temveč poKtvUtov ASIv Primerja. Nadailje »e v vroncšmiom govorn spomni nevenlji vlh 7jislug načelnika gosp. Samci na. ki J® slalt od lelo 192(5 pn do «zočni zbor Je predlo« soglasno im navdušeno srprejol. Gosp. predsedindk Gosilair jo v imonn soglnm*«« sklepa s akcijskega odbora lahikoatlot»ke sekcijo stavil občnemu zboru predlog, da »e doso.lamj,i preilsodnilk. načelnik g |U OH« mučile ponoči. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din f—i ienhovanjskl oglasi D«" Najmanj« znesek sa malt oglas Din 10-—. MaU oglasi se plačujejo takoj pri naroilln. — Pri oglasih reklamnega snočaja se računa enokolonska S nun visoka peHtna vrstica po Din 2*90. Za plamene odgovore glede malih oglasov treba priloiM znamko. l^pnCT filial Pekovskega pomočnika ■anesljlvega, do »0 let starega, sprejmem. Prednost Imajo tisti, ki bo delali v pekarni ln slaščl-fiarnl ter so ve&61 v Izdelavi ri enega češkega ln primorskega luksuznega peciva, ter po možnosti ■ nekaj kavcije v svrho povečanja obrata. Ponudbe a navedbo plače poslati n pravi »Slovenca« pod »Pek strokovnjak« St. 7*66.