V novo leto •.. C3ovek, ki pride na svojem potovanju na vrh kakšne gore, za atdtaj trenutkov obstoji. Njegt>ve oči se ©bračajo nazaj na pot, ki jo je prehodil, in naprej v smer, ki naj v njo krene, in na način, kako naj potuje. Tako tudi ob preiiodu starega teta v covo zaustavimo v duhu svoj življenjski korak, da se ozremo nazaj in naprej. Pogled nazaj. Kako hitro je preteklo leto! Cioveško življenje je podobno vožnji po žeieznici. Viak hiti Ln nas z brzino vozi naprej. Posamezse postaje so poedina leta. Treba je skozi tenoan tunel: smrt, in potem pride zadnja postaja: večnost. Precejšnji del življenjske vožnje smo že dokončali, ta večjega, drugi manjšega. Koiiko pa jih je v teku lanskega leta izstopilo na postednji postaji? Spominjamo se jih z žaiujočim srcem. K»i vse leži za tiauii? Koliko bridkih izkustev, koliko skušnjav, koliko skrbi in bo. ;x:, koiiko stiske in muke, koliko naporov m botečin in kako malo bežnih tr-e•nutkov radosti m sreče! Trpljcnje gre po svetij ter obišče vsakega zemljana. Sede k zibelki ter se nagne aad maJčka, ki zastoka od bolesti. Pridruži se zapuščenim otrokom, ki stoje v eolzah xsto grobu staršev. Starejšim veljajo njeeovi redni obiski, pa tudi med raladino, kipečo od zdravja in upa, kaj rado stopi, da ji z neusmiljeno roko ra^dere gradove, zgrajene v zrak. Dediščina trpljenja, ki srno jo prevzeli od preteklega leta, se bo v novemše povečala. To ni prijetno pričakovanje. marveč težka sumnja, ki jo vzbuja naš pogled naprej, v bodočnost. Težko breme vojne je leelo na evropsko človeštvo z vsem strašnim telesnim in duševnim ziom, ki ga provzroča. To zlo ni zgrabilo samo tistih narodov, ki so zapieteni v krvavi vojni metež, marveč steguje kakor po!i!open polip svoje roke tudi po drugih narodih. Zlo, ki spremlja vsako vojno, je že tudi med našira narodom in v naši državi posta!o občutno. Trdno se nadejamo, da vojna vihra ne bo naše države potegnila v svoj vrvež. V tem oziru imamo popolno zaupanje v modrost in odločnost tistih, ki imajo v rokah krmilo naše države. Toria že splošna nesigirraost na svetu je mučna tudi za take, ki niso posebno zvedavi. Se hujši pa 8O gospodarski nasledki vojnega stanja med giavnimi državami — velesiiami, ki povzročajo več ali manj po vseh državah potinnjkanje blaga in dnevDO rastočo dragirno. Pogled v bodočnost je torej zastrt vterno. Ni pa ta tema neprodirna. Skozi njo miglja prijazna zvezda. ki je vznikla nad betlebemskim hlevcem, v kterem je bil rojen včlovečeni Sin božji. Božji ZveHčar nam kliče: >Jaz sem pot, resnica tn življenje.« »Zaupajte, jaz sem svet premagal.« In kako bomo mi premagali svet in zlo na svetu? Tu velja Zveličarjevo navodilo: >Ce hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu srbi in vzame vsak dan bvoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9, 23). V tem smislu je tudi oblikovana naša letošnja novoletna želja. Nikdar si ljudje ne voščijo toliko sreče. kot ob novem letu. Tudi mi ielirao svojim čitateljem in prijateljem srečo v meri, ki je za človeka dosegljiva. Predvsera pa želimo vsem pogama in vztrajnosti. Življenje človeka je po zatrdilu sv. pisma vojna služba, ne pa zabavna vožnja. Zato pa pogum za tiste krščanske kreposti, ki nam jib boiji Zve- ličar priporoča z besedo in zgledom! Pogpuma in vztrajnosti v vseh težavah ta preizkušnjah, naporih in trudih, stiskaJh in bolestih! Naj bi naši želji sledilo tekom leta uresničenje s pomočjo Onega, v čigar svetem imeiiu smo nastopili novo leto!