GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1939-40
OPERA
8 J. NESTROY—N. ŠTRITOF:
LUMPACIUS VAGABUNDUS
Din 2-50
'. '.V:
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1939 40 ŠTEV. 8	OPERA	urednik : m. Bravničar
NESTROY—ŠTRITOF:
LUMPACIUS VAGABUND US
PREMIERA 1. FEBRUARJA 1940
N. Štritof je »na slovensko postavil in s svojo in tujo muziko opremil« čarodejno burko »Lumpacius vagabundus ali Zanikrna trojica«, ki jo je spisal klasik dunajskega humorja Johann Nestroy. Ob Miillerjevi glasbi je ta burka doživela premiero na Dunaju io. aprila 1833. v Theater an der Wien. Z njo je avtor zadel svoj glavni dobitek in neštete uprizoritve po svetu so mu prinesle slavo in čast. Snov za to burko je Nestrov posnel po Weisflogovi humoreski »Veliki žreb«, ki jo je pred njim obdelal že R. J. Nidetcky v šaloigri »Krojač, kovač in mizar«. Nestroy je kovača spremenil v komičnega čevljarčka in v tej zasnovi jo še danes izvajajo. Sicer pa K »Lumpacius vagabundus« imel direktnega predhodnika, ki ga je napisal sam Nestroy po isti predlogi. Imenoval se je »Mizar, krojač m kovač«, ni bil pa nikoli uprizorjen, ker ga je avtor skrival in so ga našli šele po njegovi smrti. Velik uspeh »Lumpacija« je Nestroya navdušil, da je napisal še nadaljevanje, ki je bilo uprizorjeno s- novembra 1834. pod naslovom »Družine Nitka, Dreta in Lim« ali »Konec sveta«, ki pa ni uspelo.
57
Kapelnik Štritof je burki dal povsem nov okvir, jo ponašil, osebe pa spremenil. (Stellaris je postal cesar Janez, njegov minister Gustel je nova figura, Fortuna se je spremenila v Tombolo itd.) Vse mitične prvine je počlovečil in jih prerasel na realna tla sedanjosti. Skoro vse osebe govorijo v svojih narečjih in s tem podčrtavajo in večajo komiko igre. Predelavec je tudi spremenil vso zgodbo in jo izpeljal ter zaključil tako, da zmagata Lumpacius in Rožmarinka, zastopnica prave in čiste ljubezni. V Nestroyevem izvirniku zmaga namreč vladarica sreče, mogočna vila Fortuna.
Kakor besedilo je tudi glasba doživela bistvene spremembe. Štritof je prispeval mnogo izvirnih glasbenih točk, izmed katerih naj omenimo Valček (baletni vložek) v začetku dejanja, češko polko, Quod libet, sestavljen iz raznih oper, kmečke muzike na osnovi narodnih pesmi, balado o šuštarčku itd. Razne pesmi je prireditelj modificiral, v delo pa je vpletel tudi razne narodne (Škrjanček poje . . ) in umetne (Boccherini jev Menuet), ter sestavil številne kuplete in druge točke.
Štritofove priredbe imajo namen približati dela občinstvu, času in okolišu. Z nepogrešljivim smislom za sceno je priredil za naš oder že. mnogo stvari, ki so imele vedno največji uspeh. Sedaj se je lotil hudega duha Lumpaciusa Vagabundusa, ki je zavedel krojačka, čevljarčka in mizarja, ko jim je Fortuna naklonila velik dobitek.
Prepričani sme, da bo prireditelj ugnal hudega duha Lumpaciusa in da bo Fortuna naklonila gledališču stalno polno blagajno — zato je bila Lumpaciusu dana pot na naš oder.
»r, k: «	*	* *
Johann Ncpomuk Edvard Ambrosius Nestroy se je rodil na Dunaju 7. decembra 1801. Študiral je pravo, ko pa je zaznal, da ima dober bas, je začel študirati petje. Njegov prvi angažma je bil v dvorni operni, toda večje uspehe je imel pozneje kot komik. Nastavljen je bil v Grazu in tu je debutiral kot gledališki pisatelj z neko enodejanko. V Grazu so igrali tudi dve njegovi naslednji komediji, toda prvi trajnejši uspeh je doživel šele z »Lumpacijem«.
Od leta 1854. do 1860. je bil na Dunaju ravnatelj Carl-Theatra. Umrl je v Grazu 25. maja 1862.
Prihodnji operni spored
Opera pripravlja za svoj prihodnji spored Čajkovskega »Jo-lanto« in za dopolnilo večera Suito iz njegovega baleta »Hrestač« (Nussknacker).
»Jolanto« bodo izvajali ga. Vidalijeva, Španova, Poličeva, gdč. Heybalova in gg. Lupša, Janko, Franci, Dolničar, J. Rus; v režiji D. Zupana in pod glasbenim vodstvom Ant. Neffata.
»Hrestača« pa bo izvajal ves baletni zbor v koreografiji baletnega mojstra ing. P. Golovina in pod taktirko Ant. Neffata.
* *
Dalje ima opera v študiju delo italijanskega skladatelja F. Cilea »Adriana Lecourvreur«.
V	glavnih vlogah bodo sodelovali: ga. Vidalijeva, Kogejeva ter gg. Banovec, Franci, Janko in Zupan.
Glasbeno vodstvo Anton Neffat.
Letno poročilo o sezoni 1938-39
Operna sezona 1938-39 se je začela 1. oktobra 1938 s predstavo: Boris Godunov. Predsezona pa je bila za časa jesenske velesejemske razstave v prvi polovici meseca septembra.
Opera je uprizorila v sezoni 1938-39 38 del; od teh 26 y operi, 11 v opereti in 1 plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo.
Opernih premier je bilo 5, novih repriz 4 in repriz iz prejšnjih sezon 17. Opereta je dala 5 premier in 6 repriz; plesni večer je bil tudi premiera. Tako je dal operni ansambel v minuli sezoni n premier in 4 nove reprize.
59
Pregled repertoarja v sezoni 1938-39
Opera:
O
CO	00	O	O	10	(M	TtH
CD ®	115	03	O	IO
i-t	00	r-	t-	t-<	o	05
CO	(N	<N	C0	CO	<M	t-i
cd	©	co	r^*	05	co
OD	O	T-t	^
<M	»O	05	r-1	T-,	r-i
<M	<M	C0	T-t	r-i	CO
05	CO	O
CD	iO	lO
CO	O	OQ
N X ifl 0 00
^OOCCCOOOlClOJ^J
►
_o
o
o
o
Z K/3
o
o
rt
O
p*
a
*? 5
a o -P 'S
O
E
£
>
U
-D
<U
9
*-»-i
o
'N K/)	H/)	K/5	K/)
C
rt
a
p
>c/) N N
z z
e-
'H -S
*/) >N
X X K x’ X’
CO
X
g (M*	05
*	x
CD
(M	IO
£ £ X
a
x
X
(M*
X
X
rt "O C
O N o
2 0 b w
>
o
c
o
-o
o
O
o
a
n
c
3
*T3
«D
3
H-3 h
rt
o
a
.2» >
—- rt
(2 H
c
o
c
rt
S
c
c
rt
3
3
PO
o
fc
<
=? o H*
C
o
Oh
3
S
c	•-	S	<u*j	c	C
rt	.5	N	• —«	ti—*	rt	• —<	o	• —
n •-n Sv O	*Tl	on
C
O
Q
_ o
S ^ o
Ph
rt
S
rt
2
.S .£ • -
r-iC^CO^lOCDOOO
05©tH<MCO-»*IOCD
6c
-h CD CD 00 CD CD
(M	OJ	00
(M	05
H	H	^
T-i	Ol	T-l
>u	>U	
>N	>N	
0	O	
S	E	w
"C	u	ei
P*	e?	K/)
rt	rt	rt
Ui	u	Ui
rt	rt	rt
>	>	>
K/5	K/O	<r>
a
p
N
o
Pu
o
eu
o
	•		
		>
eo	CD	
<M	H	CO
i-H lO CM
m cc h CD O
CO CM
O
O
(M 00 iC
'5 -S
K/D *N
C
C	C
rt	rt	o
a	a	-2
p	d	o
N	N	O
<u	rt	<u
rt
C
*-* £ rt „2
PQ O
t>
lO
co
O (M <M
rt
a
D
J* N
PQ
X		X	X		=
tj?	T—1	CD*	-M	CD	CM
Th
-t
05
a>
c
rt ... §■ O S N O
_C		
‘5c		d
o		rt
‘c O	c	IB o
;=r	‘C b£	u bC
e	C	
u	4)	.w
M	-C	Ui
> w	o i-4	*-> X/)
S e
> 3
5?	u.	rt
>*	hj	u
O	c	,	1	u,
% “ o	s*	>
Pn rt bn >
S s «g S 2
S >
C
o
Q
<u
Ui
OJ
a
' g-O ►J
X
CD
X
X
rt
S
• —	o
CJ	S-i
O	o
E
c
o
c
<
rt
rt
S
2 ci a> >o
1/5 rt ^ <
			vu							*
			>	F						
t«	rt e	N	O ~o	rt -C rt	>W5	In	>S/5 CJ	C rt f=	’C	D C
C	rt	O	•sr	J3	C	-C	C	rt	o	rt u
'—■		O	H	<	«	hJ	PQ	*		
>
_o
"o
O
*N
05 © i--
T-I (M (M
W ^ lO
(M (M CM
03CO'rt<lOCDr'X05©
6i
Po narodnosti skladateljev se delijo uprizorjena dela:
	Op	era	Opereta		Balet		Skupaj	
	del	predst.	del	predst.	del	predst.	del	predst.
	1	1	'J	14	1	:	4	19
Srbohrvatska	1	11	2	8			3	19
Češka	2	15	2	14	—	—	4	29
Ruska	3	18	—	—	—	—	3	18
Francoska	3	17	—	—	—	—	3	17
'Angleška	—	—	1	11	—	—	1	11
Italijanska	15	70	—	—	-	—	15	70
N emška	1	7	1	8	—	—	2	15
Madžarska	—	—	3	29	—	—	3	19
	26	136	11	84	1	4	38	227
Dirigirali so:
	Opera								Opereta								Balet		Skupaj	
	pre- miera		nova repr		re- priza		sku- paj		pre- miera		nova repr.		re- priza		sku- paj		pre- miera			
	del	pr.	del	pr.	del	pr.	del	pr.	del	pr.	del	pr.	del	pr.	del	pr-	del	pr.	del	pr.
Neffat Anton	1	5	1	6	1	8	3119		1	8	1	_	1	3	2	il				_	5	30
Polič Mirko	2	11	—	—	4 23		6	34											6	34
dr. Švara Danilo	—	—	2	12	5	26	7	38								1			8	38
Šušteršič Vinko	—	—	—	—	—	—		—	1	10	—			—	—	1	10	—	—	1	10
Žebre Demeter	1	7	—	—	1	1	2	8	2	27	—			4	24	6	51	1	4	9	63
Štritof Niko	—	8	—	—	5	24	6	32	—	—	-		1	11	1	11	—	—	7	43
Režirali so:
Balatka Vera Debevec Ciril Golovin Peter Gorinšek Danilo dr. Kreft Bratko Polič Mirko Primožič Robert Šest Osip Štritof Niko Zupan Drago
								1	3	1 3
—	—			—	1	11	111
				1	e;	1 5
2	n	_			3	19	5 30
1	8	2	12	3	11	6 31
				—		5	23	5 23
				—	—	2	10	210
2	12	1	6	—	—	318 1
217
214
_i___
215
~l—
I
2114
438
20
2	14
1	3
6	53
1	12
1	5
5	30
6	31
b	23
2	10
7	38
62
Med sezono je gostovala opera v Celju (2), v Splitu (8), v Šibeniku (3) in v Trstu (3).
V	Ljubljani je imela opera 79.983 posetnikov, izven Ljubljane pa okroglo 16.000 obiskovalcev, skupaj je poslušalo ljubljansko opero v sezoni 1938-39 97451 oseb, brez onih, ki dobivajo članske, recenzentske ali službeno brezplačne vstopnice. Povprečno pride na eno operno predstavo 354, na opereto 380 in na balet 420 obiskovalcev.
Poleg rednih gledaliških predstav so bile v operi še sledeče predstave: dne 10. in 11. februarja 1939 je gostovala baletna skupina Devi Dja z otoka Jave, dalje je bilo gostovanje Teatra Fanice iz Benetk in Dublin gate theatra iz Dublina. Dne 24. in 28. aprila sta se vršili akademiji Sokola Ljubljana in 25. marca je bila v operi proslava Materinskega dne.
Opereta
(Skica)
Benedetto Croce začenja prvo predavanje svojega »Osnutka estetike« z vprašanjem »Kaj je umetnost?« takole:
»Na vprašanje: ,Kaj je umetnost?', bi lahko odgovorili z dovtipom, ki nikakor ni slab: Umetnost je to, kar ves svet že davno ve.«
Podobno bi mogli odgovoriti tudi na vprašanje »Kaj je opereta?« Vsak gledališki obiskovalec dobro ve, kaj je opereta, vendar bi spravili marsikoga v zadrego, če bi zahtevali od njega, da nam točno definira to odrsko zvrst.
Da bi opereta bila zmanjšana oblika opere (kakor je n. pr. sim-fonietta mala simfonija) ne drži, ker je znano, da opereta po dolžini in dogajanju mnogokrat celo prekaša opero. Bistvo operete tudi ni v menjavanju glasbe s tekstom, kajti mnogi klasični skladatelji so se posebno pri spevoigrah in zlasti pri komični operi posluževali istega načina. (Mozart: »Čarobna piščal«, Beethoven: »Fidelio«, Lortzing ir celo Bizet v »Carmen« — izvirnik je z govorjenim tekstom — re-citative je zložil Ernest Giraud.)
63
Do točnejšega zaključka pridemo najprej, če vzporedimo dvoje drskih del, ki sta si na prvi pogled sorodni, ter jima izluščimo prvine. To sta namreč klasična opereta in klasična komična opera z menjajočo se govorjeno prozo. Bistvena razlika obeh je v nalogi in v dramatski nujnosti glasbe. V komični operi ima glasba, ki sledi govorjeni prozi, nalogo, da se organično vključi v dejanje, da ga zagrabi, nadaljuje in stopnjuje, ter da se z njim spoji v organično enoto, kot njena nujna dramatska sestavina.
Kako pa je pri opereti? V njej glasba nima nujne in izključne naloge dopolnjevati dramatsko dogajanje, temveč je njena prva skrb zgolj poživljati sceno in ustvarjati spremembo in pestrost nastrojenja.
V	dejanje je često vpletena brez utemeljitve in ima značaj vložke. Poleg pevskih točk se vrstijo v opereti še prav tako neorgansko vključeni plesi, ki so posebno v revialni opereti kaj številni. Najbolj nadarjeni operetni skladatelj Johann Strauss označuje v nekem pismu, ki zveni najmanj kot pritožba in nejevolja, odnos glasbe in njena nujna povezanost z dramatskim dogajanjem v opereti z naslednjimi vrsticami: »Nikoli še nisem dobil operetnega libreta z dialogom, temveč samo njegove pevske tekste. Zato sem marsikaj pojmoval in razumel preveč plemenito, seveda na škodo stvari. V tem libretu ni ničesar, kar bi mogli pojmovati kot plemenito. Pri zadnjih skušnjah, pri katerih sem šele spoznal vso zgodbo, me je vsega prevzel strah. Nobenega iskrenega čustva, ničesar pametnega! Same neumnosti!!! Glasba sploh ni prikladna in se ne ujema s to noro in neumetniško zadevo ...
Seveda najdemo v operetni literaturi najrazličnejše stopnje v kakovosti ter odrske vrste, ki se več ali manj približujejo ali odmikajo umetniški vrednosti. Zaradi navedenih značilnosti in ker hoče zabavati in ugajati za vsako ceno, zapostavljajo opereto v družbi prave umetnosti.
Tako torej opereta čaka rešitelja, ki bi jo zopet dvignil in ji prilil novih umetniških sokov ter jo postavil na prestol poleg opere kot njeno pravo- sestrico.	M.	Br.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik:	Matija Bravničar. Za upravo:	Karel Mahkota
Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
64
LEKRRNR	~
O mr. R. USTRR
A
L1UBCJFJ-NR
nasproti glavne pošte
Oddajajo se zčravl'a no recepte vseh bolniških bogafn. — Priporoča malinovec pristen, naraven v vseh množinah. — Orlg. norveško ribie olje, sveže, najfinejše vedno v zalogi. — Naročila točno po povzetjuI
Klavirje, gosli, čeb, saksofone, trompete, klarinete, Hohner harmonike in vse glasbi'na potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri
VVARBINEK
MIKLOŠIČEVA 4
Garantirano mo'strsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih
A. JANEŽIČ
Galanterijske in modne potrebščine
Šolske, pisarmske in kjigoveške potrebščine na debelo in na drobno________
LJUBLJANA Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov florjanska ulica i2 — i4 in poslovnih knjig____ ___________
J- NESTROtN. ŠTRITOF:
LUMPACHJS KAGABUNDUS
Z4NIKRW TROJICA
DIRIGENT: N. ŠTRITOF.
BURKA S PETJEM V TREH DEJANJIH (7 SLIKAH) P°jj^STROY-U NA SLOVENSKO POSTAVIL IN S SVOJO IN TUJO MUZIK^EMIL NIKO ŠTRITOF
INŠTRUME1TAL: S. HUBAD.
Janez Edini, cesar Imaginarije ..... B.
Gustel, njegov minister...........................F.
Teta Tombola, predstojnica odseka za
srečo in blaginjo naroda.....................N.
Rožmarinka, zaščitnica prave in čiste lju- M
bežni..........................................
Lumpacius Vagabundus............................B.
Dreta, čevljar 1 .	,	.	I................D.
Nitka, krojač brezpose n........................Mi
Lim, mizar ' pomočniki |...........................y
Brozga, krčmar..................................\.
Micka I ,	. . |.................... P.
Urška J natakarici (............................
Bosanec...........................................F.
itrukelj........................................T.
Stružnik, mizarski mojster......................Z.
Peček
Lupša
Španova
Mencinova
Sancin
Zupan
Sancin
Janko
Sekula
Rupnikova
Ramšakova
Jelnikar
Anžlovar
Pianecki
REŽISER: D. ZUPAN.
KOREOGRAF: ING. P. GOLOVIN.
e#e’ del;
Pepca, njegova hči.................................E.	Barbičeva
Anastazija, njegova nečakinja........................... U^baničeva
Jerica, služkinja	pri Stružniku....................R.	Škeletova
Slikar . . '.......................................J.	Rus
Vokurka, mesar...................................Leben
Frfolja............................................F.	Jelnikar
Madame de Co ]uay , vdova, poznejša
žena Nitke.....................................M. Kogejeva
Kamila, njena hči..................................S.	Japljeva
Gnspa Dreta......................................P. Škrjančeva
Prvi šetalec.....................................=: * *
Drugi šetalec....................................* * *
Profesor...........................................F.	Marolt
Uradnik............................................A.	Gašperšič
Policaj............................................F.	Kavčič
Sluga pri Nitki..................................* !> *
Blagajna se odpre ob pol 20.
Meščani, m^L ^^vci j. t. d.
»1^ ob
SCENOGRAF: ING. E. FRANZ.
ZaCfi'1
Konec po 22.
Parter:
Sedež: 1 vrste . . il.-lll. vrste
..	.v.-VI. „
VIJ.. IX. „
.. X XI.
„ XII.
Loir: Lože v parterju
I. reda 1 - 5 . . 6-9
Din
40'-36‘-32--28‘-24'-24‘-120--120*-140 —
Dodatni
Balkon:
i ložni se^ v ,arteriu Din 20-—
. vrst» •
fedu .
II.
"J- " b,ik
l. •• In II.
on
Galerijsko stojišče
B-w . . .	..	14U—	II. .. jV *> n IU'—	Dijaško	.,	.	„	o—
' STOPNICE sp dobivaj« v predprodaji pri gledališki bla-^jpsi rn<*m gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ur«> Telef. 4611
Predpisana taksa zn P6" n< i0 vračunana v cenah
22'—
24'— 20'— 16--20-10--
Valerija: Sedeži I. vrBte
,. II.
111. ..
,. IV ..
V. ..
Din
2-
10-—
10'-
8- -8- -
2-
5'—
OB
LEPI
GLASBI,
SLADKE
BON-
BONE!
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 30
	•	Knjigarna Kleinmajrr & Bamberg
—	—	najstarejša v Jugoslaviji, priporoča
im	tm ■	svojo bogato zalogo st okovnih in
■im	■HIB ■HIB	zabavnih ki jig v vseh jezikih
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16		
ŠUMI
ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D. VEDNO SVE2E BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA
GRADIŠČE ŠTEV. 7-9
POLEG DRAME