5000004453 Celje - skladišče D-Per III 5/1997 COBISS Leto XVIII - številka 4 - april 1997 Dekliški pevski zbor Gomilsko na enem od svojih nastopov. Revija pevskih zborov v Gotovljah V soboto in nedeljo je v Gotovljah zvenelo zborovsko petje. Zveza kulturnih organizacij Žalec — odbor za vokalno glasbo in Kulturno društvo Gotovlje sta namreč organizirala vsakoletno revijo pevskih zborov, ki delujejo v občini Žalec. Letošnja revija je bila v dvorani zadružnega doma v Gotovljah. V soboto je na dveh koncertih ob 17. in 20. uri nastopilo skupaj 16, v nedeljo ob 17. pa na tretjem koncertu še 7 pevskih zborov in vokalnih skupin. Njihovo petje sta ocenjevala strokovna sodelavca Zveze kulturnih organizacij. K. T. Pomoč likovnikov_______________________ Zavod za kulturo Žalec pripravlja številne akcije za pridobitev sredstev, ki jih bodo namenili za popravilo Doma II. slovenskega tabora. Ena od pomembnejših akcij je tudi velika dražba likovnih del slovenskih akademskih ustvarjalcev, ko bo v petek, 25. aprila, ob 20. uri v Hotelu Žalec. ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE ŽALEC, OBČINA ŽALEC in ZAVOD ZA KULTURO vabijo NA PROSLAVO DRŽAVNEGA PRAZNIKA DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU. Proslava bo v petek 25. aprila 1997, ob 18. uri v dvorani Doma svobode v Grižah. Osrednja točka na prireditvi bo celovečerni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! Intex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: - 4-metrske tople pode 'm itisone. - 2-metrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren f - material za polaganje talnih oblog , - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov - zavese standardnih mer in zavese po **2.$g0 ’ posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom' - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture. Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo ___________________na dom in položimo. __________________ Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 832-840, int. 216 Košarkarski praznik v Žalcu V telovadnici Športnega centra v Žalcu je bil v nedeljo finalni turnir Pionirskega košarkarskega festivala osnovnih šol Slovenije. Na finalnem turnirju so nastopile štiri področne zmagovalne ekipe, med njimi tudi košarkarji osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec. To je bil pravi košarkarski praznik, organizatorji Šolsko športno društvo, osnovna šola in še mnogi drugi so svoje delo opravili odlično. Finalno tekmo je prenašala tudi TV Slovenija. Žreb domačinom ni bil naklonjen, saj so se že v prvi tekmi pomerili s kasnejšim zmagovalcem turnirja, košarkarji osnovne šole Grm Novo mesto in tesno izgubili z rezultatom 52:57 Sicer pa je tudi četrto mesto uspeh žalskih košarkarjev. Med pet najuspešnejših igralcev je bil izbran Tilen Sarlah, član domače ekipe. Priznanja je najuspešnejšim ekipam podelil dr. Janko Strel, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport. Več o košarkarskem pra^iiku v Žalcu bomo poročali v naslednji številki Savinjčana. BRALCEM SAVINJČANA ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC in LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -občinski odbor Žalec ter OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC vabijo ob dnevu upora proti okupatorju na proslavo na Bukovico. V NEDELJO, 27. APRILA OB 10. uri pri planinskem domu. V kulturnem programu bodo sodelovali: pihalna godba Zabukovica, planinski mešani pevski zbor Žalec in učenci OŠ Žalec. Za razvedrilo po prireditvi bo skrbel narodnozabavni ansambel. Vljudno vabljeni! NASLEDNJA ŠTEVILKA Savinjčana bo izšla 14. maja 1997 I 8Ü I 1 ■' . - ’ozdrav iz vesolja Ne bomo dlakocepili, koliko svetlobnih let je podoba kometa Hale -Bopp potovala do našega planeta. Takole nas je komet več dni zapored pozdravljal z neba nad Savinjsko dolino (Srečko Laubič ga je posnel s Šmohorja), do konca aprila pa bo nekoliko slabše viden. In čeprav je ponekod povzročil precej razburjenja, teče življenje v Savinjski dolini naprej nemoteno . Kaj vse se je zgodilo, preberite v tokratni številki Savinjčana, ki jo ob dnevu Zemlje - 22. aprilu - posvečamo predvsem okolju. vrópío Cafffe Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci desetega kroga žrebanja: t nagrada: Matic Gerčar, Tabor 56/b, Tabor Z nagrada: Justina Mam, Ponikva 44/e, Žalec 3. nagrada: Ivana Prekoršek, Savinjske čete 6, Žalec VABILO OBČANOM OBČINE ŽALEC Vljudno vas vabimo, da se udeležite javne razprave z naslovom STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTVA V OBČINI ŽALEC, ki bo potekal v četrtek, 24. aprila 1997 ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Žalec, Ul. heroja Staneta 1 (nasproti avtobusne postaje). Javna razprava naj bi pomagala odgovoriti zlasti na naslednji vprašanji: Ali nadaljevati z zasebnim delom v zdravstvu in lekarniški dejavnosti - kako ter kje? Ali naj bosta zdravstveni dom in lekarna javna zavoda ali naj postaneta združbi zasebnikov? Razprava bo odprta tudi za druga vprašanja, predloge, mnenja, ki nam bodo v pomoč pri pristavi strategije razvoja zdravstva v naši občini. Eno od pomembnih vprašanj, o katerem upamo in želimo, da bo med drugim tekla beseda, je gotovo vprašanje: Kaj smo v Savinjski dolini sami pripravljeni narediti za svoje zdravje. Na javni razpravi pričakujemo novega zdravstvenega ministra ali njegovega sekretarja, generalnega sekretarja zdravniške zbornice, državno svetnico, odgovorno za zdravstvo, avtorja. brošure Koncesijsko razmerje v javni zdravstveni službi g. Marjana Česna. Le z široko in aktivno udeležbo občanov, javnih ter zasebnih zdravstvenih in lekarniških delavcev, predstavnikov iz javnega in političnega življenja, bomo dosegli namen razprave, zato ste posebej vabljeni. Organizator javne razprave: OBČINA ŽALEC Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti do&uA vía 4J¿(HAM4Á štora in komunalnih zadev naj bi po sedmem dopolnilu predloga proračuna vodij svetnikov znižali 3 milijone za prostorsko dokumentacijo oziroma za zazidalni načrt za območje južno od železnice v Žalcu, urbanistične zasnove naselja Tabor in zazidalni načrt Škafarjev hrib II. Tudi 4 milijoni, ki so pod kontom Ostalo predvideni za izdelavo projekta Savinjska domačija, nadzor pri plinifikaciji in deponijah viškov materiala ter ostalo, naj bi se zmanjšali za 2 milijona tolarjev. Na področju izobraževanja oziroma investicijskega vzdrževanja naj bi se po osmem dopolnilu prednostno predvidilo 9 milijonov tolarjev za prekritje strehe, ureditve strelovodov in žlebov na osnovni šoli Braslovče, Prav tako so vodje skupin svetnikov predlagali sklep, da morajo krajevne skupnosti pri vseh prihodnjih vlaganjih v vodovod in kanalizacijo zagotoviti sofinanciranje krajanov, kot v krajevni skupnosti Vrbje. Pri prenosu taks za varovanje okolja naj bi se po 10. dopolnilu zagotovil milijon tolarjev za okrepitev vodovoda v Rakovljah. Na isti seji sta svetnika Ivan Fale in Marjan Ribič vložila dopolnilo, da se sredstva na področju požarne varnosti - nakup zaščitne opreme - namenijo tako, kot predvideva predlog proračuna. Anton Rozman pa je v svojem dopolnilu predlagal, da se v proračunu v postavki Obnova cest in javnih poti uvrsti asfaltiranje odseka ceste Juteršek - Škafar -Selič, dolg približno 700 metrov. Poročilo nadzornega odbora Zadnjo sejo so svetniki tako pravzaprav začeli z obravnavo poročila nadzornega sveta občinskega sveta o porabi sredstev za sanacijo deponije odpadkov na Ložnici, 14,7 milijona .tolarjev s postavke za deponijo je bilo namreč v letu 1995 neporabljenih. Ta denar je občina konec leta 1995 nakazala na žiro račun mestne skupnosti Žalec, ki je morala ta denar v lanskem letu vrniti na Ložnico iz svojih rednih sredstev za leto 1996. Po precej dolgi razpravi, ali je pri tem šlo za nenamensko trošenje proračunskega denarja ali ne, so svetniki nazadnje'potrdili poročilo nadzornega odbora, ne pa tudi sklepa o neustreznosti ravnanja nekdanjega vodstva mestne skupnosti Žalec. Nadzorni svet je pregledal tudi poslovanje krajevne skupnosti Griže v zadnjem trimesečju lanskega leta in pri pregledu dokumentacije na preskok ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Odlok o komunalnih odpadkih Nato so svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki med drugim predvideva precej visoke kazni za neurejeno odlaganje odpadkov. Odlok sicer predvideva tudi nov obračun cene odvoza odpadkov - po številu oseb v gospodinjstvu - vendar pa to določilo zaradi izrecnega navodila vlade zaenkrat še ne bo veljalo.’ V prvi obravnavi so sprejeli tu- di predlog odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju ravnanja z odpadki. Prispevek naj bi plačevali občani ob ceni odvoza odpadkov in bi po prvem predlogu znašal 5,5 tolarja na kvadratni meter uporabnih površin. S tako zbranim denarjem bi občina Žalec poravnavala obveznosti iz pogodbe o skupnem ravnanju s komunalnimi odpadki z mestno občino Celje, sanirala deponijo na Ložnici in divja odlagališča. V javno obravnavo so dali 'predlog odloka o spremembah odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov. Sprememba odloka predvideva, da se stanovanjski, industrijski, poslovni in drugi objekti v mestu Žalec, ki so že priključeni na toplovodne sisteme, ne morejo izključiti z namenom, da si uredijo lasten vir ogrevanja. Izključitev velikega porabnika bi namreč po opozorilu Sipra, ki upravlja s toplovodnim sistemom, pomenilo občutno povečanje cene ogrevanja. Prav tako so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine, ki znaša, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča na 31. december 1996, 109.211 tolarjev. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 11 odstotkov vrednosti povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine. Sejo so svetniki zaključili z obravnavo prej vloženih pobud, še pred tem pa so v komisijo za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta imenovali janeza Šketa, v odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve pa Ivana Godlerja. K. R. 1 ... Pobude in vprašanje svetnikov Ložničani še vedno nezadovoljni Pred dnevi sta zbor krajanov Ložnice sklicala vaški svet Ložnica in tamkajšnja komisija za varstvo okolja-in urejanje prostora. Nanj so poleg župana povabili predsednika občinskega sveta Franca Žolnirja, prišli pa so tudi predsednik odbora za okolje občinskega sveta Niko Rožič in nekateri svetniki. Vprašanje o kamnolomu Nataša Jan je zaradi ponovnega povpraševanja in vznemirjenosti sosednjih prebivalcev predvidenega kamnoloma na območju Braslovč zahtevala pisni odgovor na vprašanja -ali sploh obstaja potreba in s tem verjetnost, da se bo kamnolom odprl, kakšni so pogoji, ki ščitijo bivalno okolje na tem območju in ali je zakonsko dovoljeno odpreti kamnolom, če se lastniki sosednjih zemljišč in prebivalci v bližini lokacije (150-200 metrov) ne strinjajo s tem? Ta problem oziroma javno pismo prebivalcev v zvezi z odprtjem kamnoloma Dolarje že pred sejo občinskega sveta obravnaval tudi odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve občinskega sveta. Glede na to, da postopek za pripravo sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Žalec, ki se nanašajo na odprtje kamnoloma Dolar, poteka skladno z določili veljavne prostorske zakonodaje, je odbor ocenil, da ni potrebno pripraviti pisnega odgovora na objavljeno pismo bralcev. CRPOV tudi za Tabor Krajevna skupnost Tabor je na občinski svet naslovila vlogo za prijavo za projekt CRPOV. Ta krajevna skupnost se je prek KS Gomilsko že vključila v ta projekt; in sicer z na- seljem Miklavž pri Taboru. Tako bi pravzaprav šlo za drugo fazo. Vloga pa bi morala biti vložena kot pobuda, da bi lahko občinski svet odločal o njej. Zato bo to pobudo uradno vložil svetnik iz Tabora Anton Grobler. Depoziti proračunskih sredstev Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je pripravil pisni odgovor na vprašanje, kakšni so podrobnejši podat-kso višini sredstev, ki jih je občina vezala v posameznih bankah, iri zneskih obresti, ki jih je prejela na ta račun. V obdobju od 1.1.1996 do 31.12.1996 je občina razpolagala z viški sredstev v začetku leta 1996, tako da so bile sklenjene naslednje depozitne pogodbe: 1.2.1996 za depozit v višini 40 milijonov tolarjev; 27 2. 1996 za 50 milijonov in 31. 5.1996 za depozit v višini 60 milijonov tolarjev, skupaj 150 milijonov tolarjev. Vse depozitne pogodbe so bile sklenjene z Banko Celje d.d. Celje. Vračila depozitov so potekala v skladu s proračunskimi potrebami, in sicer v osmih delih od 29. 2. do 12. 8,, ko je bilo vrnjenih vseh 150 milijonov tolarjev. Obračunane in nakazane obresti od vezanih depozitov so znašale 6,719.282,90 SIT in so bile vključene kot vir proračuna občine. K. R. Ložničani so od občinskega vodstva želeli odgovore, kako poteka obnova lani zaprtega odlagališča, zakaj občina oziroma župan v zadnjem času ne odgovarjata več na dopise komisije v zvezi z sanacijo in zakaj morajo na Ložnici spet plačevati odvoz odpadkov. Trdijo, da se pogodba, podpisana med Ložničani in občino, ne izvaja, saj med drugim niso sproti seznanjeni z vsemi deli v zvezi z odlagališčem. Zahtevali so tudi več proračunskega denarja za naložbe na komunalnem področju na Ložnici, kot odškodnino za 20-letno odlaganje odpadkov iz vse občine. Lani niso dobili nobenega pločnika ali nove asfaltne prevleke, glavni razlog pa naj bi bil, da bodo na Ložnici v kratkem začeli zaradi gradnje primarne plinovodne napeljave s priključki prekopavati ceste. Zahtevajo tudi status ogroženega območja in ustrezne odškodnine, kar pa naj bi po besedah župana morali uveljavljati s tožbo. Milan Dobnik in svetovalka za okolje občine Žalec Marjana Kopitar sta povedala, da je bil projekt ureditve odlagališča izdelan lani, nato pa je bila na zahtevo Ložničanov oziroma komisije za okolje opravljena revizija. Na osnovi te so se odločili za podrobnejše raziskave in dopolnitev projekta, celotno območje pa bodo uredili z ureditvenim načrtom. * Proti koncu lanskega leta so tako izvedli le najnujnejša dela, kot je odvodnjavanje, smeti so prekrili z 10.000 kubičnih metrov gline s trase avtoceste, potrebovali pa jo bodo še dvakrat toliko. Na nekaterih mestih namreč odpadki še vedno gledajo izpod zemlje. Lani in v začetku tega leta je bilo za odlagališče porabljenih skupaj nekaj manj kot 22 milijonov tolarjev. V tem letu naj bi bil izdelan dokončni projekt, za kar je v predlogu letošnjega proračuna po županovih zagotovilih dovolj denarja. Z izvedbo projekta bodo lahko začeli šele po pridobitvi vseh dovoljenj, verjetno ne prej kot drugo leto. Po dolgi in precej burni razpravi so Ložničani nazadnje sprejeli sklep, da naj bi bilo v tem občinskem proračunu zagotovljenih 20 milijonov tolarjev za vlaganja na Ložnici in da mora občina sproti seznanjati komisijo z vsem, kar je v zvezi z odlagališčem. V nasprotnem primeru jo bodo tožili za kršenje pogodbe med občino in vaškim svetom Ložnice. Čeprav to ni običajno, jim bo občina omogočila vpogled v gradbeni dnevnik del na odlagališču. Franc Žolnir je njihovo zahtevo zaradi pomanjkanja proračunskega denarja za vlaganja na komunalnem področju ocenil kot nerealno in predlagal uvedbo ekološke rente. Župan pa je povedal, da bo na seji občinskega sveta predlagal sklep, s katerim bi bili Ložničani spet oproščeni plačevanja stroškov odvoza odpadkov. K. R. HKS KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS o dodelitvi likvidnostnih kreditov za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo za leto 1997 na območju občine Žalec C Razpisani znesek: 40.000.000 SIT (štirideset milijonov tolarjev) II. Namen: vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo. Likvidnostni krediti za‘vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo se bodo dodeljevali fizičnim osebam s prebivališčem v občini Žalec in statusom kmeta, ki se ukvarjajo s pridelavo in imajo sedež in obdelovalne površine v občini Žalec. IV. Likvidnostni kredit za vlaganje v tekočo kmetijsko proizvodnjo se bodo dodeljevali za najdaljšo dobo enega leta v maksimalnem znesku 500.000 SIT, v izjemnih primerih večjih vlaganj je lahko maksimalni znesek tudi večji. Obrestna mera je T + 0%. Koriščenje kredita je gotovinsko. V. Kandidati za likvidnostne kredite naj svojo vlogo, skupaj z zahtevano dokumentacijo, oddajo do konca aprila 1997 na naslov: HKS KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC, Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC Vloga mora vsebovati: - potrdilo o oddanih tržnih viških za leto 1996, - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - izjava o statusu kmeta. VI. Vlagatelji bodo o dodelitvi likvidnostnega kredita obveščeni najkasneje v 15 dneh od roka za vložitev zahtevkov. VIL Realno obrestno mero regresira občina Žalec. Pogoj obrestne mere T + 0% naveden v IV. členu Razpisa, je vezan na sprejetje proračuna občine. V primeru spremembe predloga proračuna občine si pridržujemo pravico do spremembe obrestne mere. OBČINA ŽALEC JAVNI RAZPIS O PODELITVI NAGRAD INOVATOR LETA 1996 Za nagrado INOVATOR leta 1996 lahko kandidirajo prebivalci občine Žalec, ki dosegajo uspehe na inovacijskem in raziskovalnem področju. Nagrade bodo podeljene za enkratne dosežke ali večletno inovativno dejavnost: 1. inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke, 2. raziskovalnim delavcem za pomembnejša razvoj-no-razlskovalna dela na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Prijava na razpis mora vsebovati: - osnovne podatke o kandidatu (Ime In priimek, naslov, zaposlitev...), - opis in predstavitev inovacijskih dosežkov raziskovalne naloge, - druge podatke, ki se nanašajo na Inovacijsko dejavnost kandidata. Diplome z nagradami bodo podeljene INOVATORJEM LETA 1996 na podlagi pravilnika. Prijave pošljite najkasneje do 30. maja 1997 na naslov: OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom: Razpis - INOVATOR LETA 1996. Obvestilo RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC obvešča, da so se preselili v nove prostore na Šlandrov trg 20 a, (zgradba nasproti stare policije). Spremenjeno imajo tudi tel. št.: 716-616. Popravek V prejšnji številki Savinjčana je na 2. strani v prispevku z naslovom Pobude in vprašanja svetnikov prišlo do neljube napake. Pobudo s podnaslovom Službeni avtomobili je podal svetnik Janko Kos in ne Zvonko Kos, kot je bilo napačno zapisano. Za napako se Janku Kosu opravičujemo. K. R. Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. 160 let šolstva v Grižah Na slovesnosti ob 160-letnici šolstva v Grižah so odprli nov prizidek. Med udeleženci praznovanja tudi številni ugledni gostje. Razstava slikarja Rudija Španzla. Prireditve so bile še ves teden. Kot se spodobi, je bil slavnostni govornik ravnatelj šole Franci Žagar, ki si je za to priložnost dodobra ogledal šolsko kroniko. Med drugim je povedal, da je kot začetek organiziranega pouka sicer zapisano leto 1837 vendar segajo prvi podatki o poučevanju že v leto 1751. Zaživelo pa je v letih 1780, ko je službo nastopil župnik Janez Goličnik. Ta je napisal knjigo o čebelarstvu, ki jo je povzel po Antonu Janši, vendar je bila v slovenskem jeziku. Leta 1824 so v Grižah že imeli prvo nedeljsko šolo. Zares pa se je začelo v Grižah pred 160, leti, ko so dobili trivialko. Prvi učitelj in upravitelj je bil Sebastjan Berna. Poučevali so verouk, branje,_ pisanje, računanje in petje. Že leto kasneje so zgradili šolo z eno učilnico, vendar so Griže hitro rasle in imele že leta 1858 skupaj z zaselki 215 šolarjev. Šola je po odloku takratne avstrijske države postala'dvorazrednica. Veliko zaslug za šolstvo v Grižah ima nadučitelj Jožef Zupanek, ki je ravna-teljeval 16 let. V tem času je šola dobila nova zemljišča, začeli pa so poučevati vrtnarstvo in sadjarstvo. Zanimiv je tudi podatek, da so bile poletne počitnice od 15. avgusta do 1. oktobra - predvsem zaradi obiranja hmelja. Leta 1912 je šola postala petrazredna. Med vplivnimi učitelji sta bila tudi Ludvik Cernej in Radovan Gobec, s prihodom katerega se je v Grižah močno dvignil kulturni utrip, in drugi. Vojna leta tudi tej šoli niso prizanesla, učenci so se učili v nemščini. Je pa značilno, da so imeli v letih po drugi svetovni vojni največ učencev, v enem šolskem letu celo 417 Pomemben datum je 1. julij 1968, ko so začeli graditi sedanjo šolo. Zgrajena je bila z denarjem prvega samoprispevka za šolstvo občine Žalec. Deset let pozneje so k tej šoli dogradili prizidek, zaradi vedno višjih standardov v šolstvu pa so se pred kratkim ponovno lotili dela in dogradili prostore, ki so jih odprli na tokratni slovesnosti. Dobili so upravne prostore, zbornico, vrtec in garderobe. Po krajšem kulturnem programu je zbranim spregovoril tudi župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, potem pa je trak prerezal Branko Pipan, najstarejši učitelj na šoli. Ob 160-letnici šolstva v Grižah so ob praznovanju pripravili tudi razstavo del akademskega slikarja Rudija Španzla. Rudi Španzel je doma iz Zabukovice, osnovno šolo pa je obiskoval prav v šoli, ki praznuje. Na odprtju razstave, ki so jo postavili v mali telovadnici, je zbrane najprej pozdravila direktorica Zavoda za kulturo občine Žalec Anka Krčmar, o slikarju in razstavi pa sta govorila kustusinja prof. Milena Moš-kon in literarni kritik in filozof Taras Kermauner. Kot je rečeno v spremni besedi, je Rudi Španzel umetnik SUIGENERIS, renomiran v domovini in po svetu. Sedaj živi v Ljubljani, znano pa je, da je velik domoljub, da s ponosom pravi, da je Šavinjčan, da z veliko radostjo in slikarsko virtuoznostjo večkrat ponazarja spo- min na Savinjsko dolino in življenje njenih ljudi. Prav zaradi tega so Grižam še posebej ponosni, da je nekdanji učenec ob jubileju šole znova pri njih in z nji- mi na posebni razstavi prispeva k temu dogodku. V kulturnem programu je nastopila dramska igralka Jerica Mrzel. T. Tavčar Delegacija VViilinngena v Žalcu________________ Prejšnji teden je bila na obisku pri žalskem županu delegacija nemške pokrajine Severno Porenje - Vestfalija, ki jo je vodil župan Willinngena g. Siebenkoten. Obisk je nadaljevanje zelo dobrih odnosov med nemško pokrajino in občino Žalec. Tako so v Žalcu nedavno gostili finančnega ministra Severnega Porenja -Vestfalije. V petek se je župan Siebenkoten sestal s predstavniki občinskega odbora socialdemokratske stranke. Žalski socialdemokrati so predstavili svoje delovanje nemškemu strankarskemu kolegu. V petek ob 18. uri je delegacija VVillinngena obiskala še žalske gasilce in jim ob tej priložnosti izročila gasilsko vozilo za tehnično reševanje v prometu. K. R. Poslovalnica Šempeter, tel.: 063/702-205, 063/702-405 Poslovalnica METRO Celje, tel./faks: 063/481-550 Poslovalnica Mestni trg Ljubljana, tel.: 061/126-41-73 Turistična agencija NIKOLI VEČ TAI DUBROVNIK, KORČULA 7 dni že za 340 DEM; vključeno letalo, 7x pol penzion, ogled mesta; odhodi iz Ljubljane, Maribora, Zagreba; največji izbor hotelov v Dubrovniku; kartica DOBER DAN s popusti (gostinske štor., rent-aca, diskoteke) BHHHH EHHI8■■■ Agencija DOBER DAN priporoča: ** Peščene plaže ELAFITSKIH OTOKOV (Lopud, Koločep) že za 374 DEM (letalo, 7x pol penzion). ** Zelena oaza sredi Jadrana: KORČULA že za 340 DEM (letalo, 7x pol penzion). ** Lepota narave in harmonija stare arhitekture: CAVTAT že za 378 DEM (hotel lux. kat., letalo, 7x polpenzion). ** Počitnice na OTOKIH: HVAR, BRAČ, VIS s posebnim letalom iz Ljubljane. ** Samo za ljubitelje morja in sonca: KRIŽARJENJE - 7 dni, od otoka do otoka, že za 360 DEM. ** Najcenejša izvenpenzionska ponudba: BALATON, MADŽARSKO MORJE, 7x pol penzion, že za 159 DEM. **Tudi Slovenija je ugodna: PORTOROŽ, HOTELI MORJE, 7x pol penzion, že za 290 DEM, otroci 50% popusta. ** V kraljestvu narave: ROGLA, novi apartmaji DOBER DAN (40-80 m2' sauna, SATTV, piknik prostor) že za 420 DEM - najem za 4 osebe, 7 dni ** Ugodne cene tudi v IZOLI, UMAGU, NOVEM GRADU, POREČU, VRSARJU, RABCU, na KVARNERJU in SREDNJI DALMACIJI v katalogu DOBER DAN. **VABIMO NA IZLETE: velik izbor potovanj številnih agencij, katerih programe lahko najdete na policah agencije DOBER DAN - gradovi Bavarske (23.-24. maj, 159 DEM). Pozdravljamo tisoč Slovencev, ki bodo z nami preživeli prvomajske praznike na Korčuli. Vabimo tudi vas v naše poslovalnice, da vam ponudimo naše programe ter vas seznanimo z ugodnostmi, plačilnimi pogoji... Ža odhode z letalom v juniju in septembru nudimo plačilo na 6 obrokov oz. gotovinski popust (ostalo na 5 obrokov). Možno telefonsko naročilo in plačilo. Štorman odstopil od projekta Lopata Zasebni gostinec Zvone Štorman se je skupaj s kolektivom svojih gostišč odločil, da po petih mesecih čakanja na odgovor Darsa v zvezi s pritožbo na odločitev komisije o izboru gradnje oskrbnega centra ob avtocesti na Lopati odstopi od tega projekta. Pet mesecev čakanja na odgovor Darsa je po mnenju Zvoneta Štormana dokaz, da je bila zadeva že prej zrežirana, saj je nelogično, da komisija oziroma nadzorni odbor Darsa v tem času ne moreta ugotoviti, kateri ponudnik je boljši in primernejši glede na ponujeno lokacijo. Zvone Štorman je zato Darsu oziroma tudi predsedniku uprave Jožetu Brodniku poslal pisno izjavo, s katero odstopa od projekta, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev v zvezi s pritožbo. Svoj razvoj bodo Gostišča Štorman preusmerila v odprtje šestega gostišča v Velenju čez nekaj dni, predvidoma sredi maja letos pa bodo odprli novo restavracijo in hotel Ranč Veniše v bližini Nazarij.'Poleg tega se z Avstrijci pogovarjajo o dveh lokacijah ob avstrijskih avtocestah, kjer naj bi skupaj z eno od avstrijskih naftnih družb zgradili oskrbna centra- K. R. Vpis predšolskihotrok v program VVZ ŽALEC VVZ Janko Herman ŽALEC vabi k vpisu predšolske otroke za šolsko leto 1997/98. ‘PRIJAVNICE ZA VPIS novincev so na voljo na sedežih enot in sicer za vključitev otrok v vrtce: - ŽALEC I, II, III, IV, GRIŽE in ZABUKOVICA - na upravi VVZ, Tomšičeva 5, tel.: 712-212 ali 712-201 (ga. Zora Gajšek); - PETROVČE, LEVEC, LIBOJE, VELIKA PIREŠICA -v vrtcu PETROVČE, tel.: 708-285 (ga. Alma Jensterle); - PREBOLD, TABOR, TRNAVA - v vrtcu PREBOLD, tel.: 724-082 (ga. Marija Jager); - POLZELA, BRASLOVČE, LETUŠ - v vrtcu POLZELA, tel.: 722-018 (ga. Lidija Ušen); - ŠEMPETER, VRANSKO, ANDRAŽ, PONIKVA, GO-MILSKO In GALICIJA - v vrtcu ŠEMPETER, tel.: 701-200 (ga. Barbara Urbanci); * starši izbirajo med naslednjimi programi: DNEVNI PROGRAMI - od 6 do 8 ur za otroke stare od 1 do 7 let (v poslovalnem času enote); POLDNEVNI PROGRAMI - od 4 do 8 ur za otroke stare od 1 do 7 let (dopoldne, popoldne, izmenično), KRAJŠI PROGRAMI - od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev; 420-urni program priprave na šolo; * izpolnjene prijavnice oddajo starši na sedežu enot do 31. maja; * na osnovi vpisov bo narejena razporeditev v oddelke do 30. junija. Informacijo o vključitvi otroka dobijo starši po 1. juliju na oglasnih deskah ali po telefonu (na sedežih enot). Starši, omogočite svojim otrokom razvoj skozi igro, izkušnje in doživetja v družbi sovrstnikov in prijaznih, strokovno usposobljenih pedagoških delavk. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČ E PRODA poslovni prostor v Zadružnem domu v Galiciji: - trgovina in skladišče 125 m2 - skladišče-prizidek 62 m2 - klet, delavnica 144 m2 (prostori so primerni tudi za preureditev v stanovanja) in - stanovanje v II. nadstropju 70 m2 - stanovanje v lil. nadstropju 69 m2 in ODDA V DOLGOROČNI NAJEM poslovni prostor - predprostor - soba - pisarna - pisarna - soba - balkon - predprostor v Zadružnem domu v Vinski Gori, I. nadstropje, v skupni izmeri 241 m2. 13.32 m2 26.32 m2 9,93 m2 10,04 m2 41,86 m2 5,31 m2 23,40 m2 3,18 m x 4,19 6,30 m x 4,15 2,72 m x 3,65 3,69 m x 2,72 5,68 m x 7,37 2,95 m x 1,80 2,47 m x 2,97 - WC - WC - dvigalo - frizerski salon - sobe nad kom. - soba 1,70 m x 1,06 1,48 m x 2,57 2,50 m x 1,50 7,00 m x 9,60 4,06 m x 4,03 4,16 m x 5,22 1.80 m2 3.80 m2 3,75 m2 67,20 m2 16,36 m2 21,72 m2 1,46 m x 11,00 Prostori so primerni predvsem za preureditev v stanovanja. Informacije in ogled oziroma dogovori po tel: 063/708-173 in 063/708-258. Kako varno smo živeli lani Ko človek bere črno kroniko in posluša dnevna poročila policistov o delu, ki so ga opravili, se ne more znebiti občutka, kako krvave so slovenske ceste in koliko nepridipravov, ki ogrožajo naše premoženje in celo življenje, je med nami. Pa vendar statistika, ki jo vodi policija, kaže nekoliko manj črno podobo varnostnih razmer. Tudi na območju policijske postaje Žalec, je povedal komandir Zvone Šmid. Je bilo leto 1996 s stališča dela policije bistveno drugačno od leta 1995? Zvone Šmid: »Policija je v preteklem letu delovala s ciljem, ohraniti ugodne varnostne razmere in v skladu s svojimi programskimi usmeritvami. Glede na lani dosežene rezultate menim, da smo zadane naloge opravili profesionalno, korektno in z vso odgovornostjo ter da smo občanom zagotovili varnost v širšem pomenu.« Zdi se, da tudi na cestah v žalski občini vlada kaos. Kaj pa kažejo številke o prometnih nesrečah v lanskem letu? Zvone Šmid: »V primerjavi z letom 1995 se je lani število prometnih nesreč res povečalo, in sicer jih je bilo 1263, leto prej pa 1234. Vendar se je zmanjšalo število nesreč s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom — leta 1995 je bilo takšnih nesreč 250, lani pa 190. Precej se je povečalo število nesreč, katerih posledica je bila zgolj materialna škoda — lani 1073, leto prej pa 984. Razveseljivo je, da pada število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci telesno poškodovani ali je nastopila smrt — za 35%. To je bil tudi eden od naših ciljev. Lani so na cestah našega območja umrle štiri osebe, ena manj kot leta 1995, telesno poškodovanih pa je bilo 70 ljudi, leto prej 101.« Vzroki prometnih nesreč verjetno ostajajo enaki. Koliko pa, po vašem mnenju, na število nesreč vplivata zelo gost promet skozi Savinjsko dolino in gradnja avtoceste? Zvone Šmid: »Čeprav se je lani ob začetku gradnje avtoceste na lokalnih, regionalnih in magistralnih cestah precej povečalo število udeležencev v prometu, zlasti težkih tovornjakov, se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami zmanjšalo. Na povečanje števila prometnih nesreč z materialno škodo pa je vsekakor vplivala tudi gradnja avtoceste. Upoštevati moramo tudi, da je prišlo do precejšnjih poškodb cest, kar se pozna zlasti letos. Vendar pa glavni razlogi za prometne nesreče ostajajo vedno enaki: na prvem mestu hitrost — ljudje še vedno ne upoštevajo vseh omejitev hitrosti; število vozil se je zelo povečalo in ceste so v slabšem stanju. Na drugem mestu je kot vzrok nesreč prednost vožnje, sledi stran vožnje, še vedno pa je zelo pogosta prisotnost alkohola.« Koliko kršitev cestnoprometnih predpisov ste policisti ugotovili lani in koliko represivnih ukrepov ste izrekli? Zvone Šmid: »Policisti so lani ugotovili 2203 kršitve cestnoprometnih predpisov, leto prej 1418. Napisali so 1678 (1105) predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Mandatno so kaznovali 3635 (2047) kršiteljev, in napisali 2578 (1176) plačilnih nalogov. Med vsemi kršitvami je bilo 473 (331) vinjenih voznikov, 118 (84) pa jih je odklonilo preizkus — podatki kažejo na povečano število vinjenih voznikov. Brez vozniškega izpita je bilo lani kar 250 (192) voznikov. Tudi v tem letu bomo posebej poudarjali odkrivanje prekrškov, ki so med glavnimi vzroki prometnih nesreč. Naš cilj je, da se število mrtvih in poškodovanih na naših cestah še zmanjša. Na preventivnem področju sodelujemo tudi z vrtci in šolami, da zavarujemo mlade, ki šele stopajo v svet udeležencev v prometu.« Pričakujete bistveno izboljšanje prometne varnosti, ko bo zgrajena avtocesta skozi Savinjsko dolino? Zvone Šmid: »Z dograditvijo avtoceste skozi Savinjsko dolino sicer pričakujemo, da se bo prometna varnost na našem območju izboljšala. Vendar pa se zna zgoditi nekaj drugega: stara magistralka bo razbremenjena, nikjer ne bo več takšne gostote prometa, zaradi tega se bo na njej verjetno spet povečala hitrost. Za najhujše prometne nesreče, ki se končajo s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom, pa je najpogostejši vzrok prav hitrost. Ko bo zgrajena avtocesta, bomo dali temu še večji poudarek.« Koliko je bilo lani kršitev javnega reda in miru? Zvone Šmid: »V lanskem letu smo zabeležili 1-odstotni padec kršitev javnega reda in miru in ostalih v javnosti zelo mote- čih prekrškov. To je bil tudi cilj, ki smo ga uspeli uresničiti s preventivno dejavnostjo. Ugotavljamo pa porast števila kršitev zakonov o orožju, mamilih in tujcih. Lani smo obravnavali 615 kršitev, leto prej 622, podali pa smo 461 (475) predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Največji problem je, da se pri polovici vseh kršiteljev pojavlja kot spremljevalni faktor alkohol.« Kako pa je na področju kriminalitete? Zvone Šmid: »Tudi na področju kriminalitete so podatki ugodni, saj ugotavljamo 79-od-stotni padec kaznivih dejanj. Obravnavali smo 448 kaznivih dejanj, leto prej 502. Poleg tega se je raziskanost teh dejanj s 554% v letu 1995 dvignila lani na 64,8%. Z vsemi temi dejanji je bila povzročena skupna škoda 287267186 tolarjev. Glede na to, da se pojavljajo nove oblike kriminala, kot je organiziran kriminal in vedno več nasilja pri kaznivih dejanjih, pa policisti uporabljamo tudi posebne metode dela. Na žalski policijski postaji imamo sistematizirane kriminaliste, ki še ves čas ukvarjajo samo s kriminaliteto.« Pa imajo ves čas dovolj dela? Zvone Šmid: »Dela imajo ves čas dovolj. Poleg tega smo lani posebno pozornost namenili preventivi — vzpostavili smo vodje policijskih okolišev, ki delujejo predvsem na preventivnem področju. Policisti policijske postaje Žalec pa smo v preteklem letu pomagali občanom in raznim inštitucijam — posredovanje informacij, iskanje oseb in podobno. Tako smo lani organizirali iskanje 18 oseb, vse smo tudi našli. Med drugim smo varovali vse prireditve na cestah in v športnih objektih. Sicer pa je pomoč občanom temeljna naloga vsakega policista.« K. Rozman «SAVINJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA LAŠKO 2.200,00 SIT PETROL 17.000,00 SIT KLASJE 550,00 SIT POTROŠNIK 650,00 SIT SAVA KRANJ 4.500,00 SIT DOBRNA 500,00 SIT in druge... Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). Anketa Kako s Slovenskimi gozdovi? To vprašanje pretresa Slovenijo že nekaj časa, vse od sprejetja Zakona o denacionalizaciji, ki ga je sprejela že Demosova vlada. Temu je sledil moratorij na vračanje gozdov cerkvi in tujcem, bivšim fevdalcem in veleposestnikom. Po sklepu ustavnega sodišča se letos moratorij ukine. Po raznih poskusih da bi že med poslanci zbrali dovolj podpisov za spremembo zakona o denacionalizaciji, pobudi magistra Černača za referendum in zatem pobudi ZLSD, SNS in Zelene alternative, teče sedaj zbiranje podpisov za Černačev predlog in predlog ZLSD, ki naj bi obvezoval državni zbor za razpis referenduma. In kaj o tem vprašanju menijo naši občani? Karli Kolar: »Ne morem razumeti, da je sploh prišlo do sprejetja takšnega zakona o denacionalizaciji, kaj šele da bi na osnovi le-tega slovenski cerkvi, bivšim fevdalcem in veleposestnikom vračali naše gozdove. Odločno sem proti temu in zato tudi z vsem srcem podpiram pobudo ZLSD, SNS in Zelene Alternative. Iskreno upam, da smo Slovenci toliko narodnostno ponosni, da ne bomo dopustili razprodaje našega bogastva.« Mirko Lebar: »Nikakor nisem za vračanje gozdov cerkvi in bivšim fevdalcem, saj bi se morali ob tem vprašati, kako so prišli do njih. Če bi gozdove dobila cerkev in še to v obsegu, ki ga zahtevajo, potem si ne znam predstavljati kako bo. Poglavar rim-sko-katoliške cerkve je v Vatikanu in tako bodo gozdovi potemtakem tuja last. Mislim, da tega Slovenci ne bomo dopustili. Ob tem pa se seveda zavedam, da bo nekaj potrebno vrniti, vendar nikakor ne tujcem in bivšim veleposestnikom.« Stane Jakše: »Jaz mislim, da naj bodo gozdovi v večinski lasti države, ker je s tem tudi zagotovljena prihodnost slovenskega naroda. Če se že mora vračati, Uroš Premik: »Sem že podpisal listino za podporo referendumu, saj se mi zdi nedopustno, da bi vsa ta bogastva, ki jih imamo, prepustili cerkvi in tujcem. Ljudje dobro vedo, kako je bilo, ko je gozdove imela cerkev in fevdalna gosposka, zato so v velikem odstotku proti temu, da gozdovi postanejo zopet njiho vi. Srčno upam, da bo zbrano volj podpisov in da se bomo lah ko o tem vprašanju izrazili ferendumu.« Stanka Jordan: »Gozdovi naj ostanejo naši, slovenski. Nikakor nisem za to, da se zemlja vrača cerkvi in bivšim veleposestnikom, vsaj ne v takšnem obsegu, kot to želijo oni. Mislim, da je predlog ZLSD, SNS in ZA še najbolj sprejemljiv, zato sem že tudi dala svoj podpis za razpis referenduma. Mislim, da bo tako naredila tudi velika večina ostalih Milan Šmigovc: »Tudi jaz sem proti vračanju gozdov nad 100 ha, saj menim, da je to vračanje brez smisla, saj cerkev tako in tako ne bo mogla s tem upravljati sama. Poleg tega so tudi po svetu v večinskem deležu gozdovi v javni lasti, saj je to vsesplošno narodovo bogastvo. Mislim, da se tega morda premalo zavedamo, čeprav reakcija ljudi ob tem Cekuta: »Nisem in ne za to, da bi se gozdovi vračali Cerkvi, bivšim fevdalcem in veleposestnikom, saj bi to pomenilo, da se odpovedujemo svojemu, slovenskemu bogastvu. V največji meri bi to dobili tujci, saj jih večina ne živi v Sloveniji. Pa tudi cerkev ima svojega poglavarja v Vatikanu, ki je druga država, tako da bi bil posredno potem lastnik izven naših meja. Mislim, da bi bilo to nedopustno. Vsekakor bo referendum pokazal, kakšna je volja našega naroda.« D. Naraglav potem nikakor ne tolikšnih površin, kot jih predlaga mag. Černač. Zato podpiram pobudo ZLSD in bom z veseljem dal tudi svoj glas za razpis referenduma. Mislim, da bo do njega prišlo, saj večini Slovencev ni vseeno, kaj bo z našimi gozdovi in zemljo.« vprašanju kaže, da je v nas močan odpor proti nameravanemu vračanju, saj množično podpisujemo pobudo za referendum.« IZVAJAMO: . NOVE GRADNJE IN ADAPTACIJE . SLIKOPLESKARSKA DEU . KUSIČNE IN DEMIT FASADE . PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO Z Agrino v 20. pomlad Pred dvajsetimi leti, natančneje 26. aprila 1977 je tedanja Hmezadova Notranja trgovina v Žalcu odprla blagovnico Zelena trgovina. Prav ta dogodek so delavci Agrine izbrali za svoj praznik, ki ga bodo praznovali predvsem delovno, z mnogimi akcijami in presenečenji za kupce. V teh prazničnih dneh pa je Hmezad Agrina z vpisom v sodni register postala tudi delniška družba. Ob jubileju so bili naši sogovorniki predsednica začasne uprave delniške družbe Danica Jezovšek-Ko-rent, vodja blagovnice Jože Derča in Milan Ašenberger, komercialist, ki je v Agrini že od začetka. tovljene tudi ustrezne prostorske pogoje. To pa so predvsem programi, povezani z oskrbo kmetijstva, in nekateri specializirani programi za oskrbo obrti in podjetništva pa tudi končnih potrošnikov. Z zaključenim lastninskim preoblikovanjem, v katerem smo zaposleni že 35-odstotni lastniki, imamo pa možnost z notranjim odkupom postati skoraj 50-od-stotni lastniki podjetja, so dani pogoji za konsolidacijo in nadaljnji razvoj Agrine. Zato se že pripravljamo na nekatere nove poslovne povezave. Tako v prodajnem centru v Žalcu skupaj s poslovnimi partnerji načrtujemo razvoj, ki bo prinesel novo vsebino in seveda tudi bogatejšo ponudbo. V prazničnem mesecu od 14. aprila dalje v blagovnici pripravljamo presenečenja in posebne akcijske prodaje s popusti za veliko število izdelkov. Tako se želimo zahvaliti našim kupcem za dosedanje zaupanje. Kupce in poslovne sodelavce pa še posebej vabimo, da nas obiščete v soboto, 26. aprila,« je dejala Danica Jezovšek-Korent. Jože Derča, vodja blagovnice: »Čeprav je Zelena trgovina kasneje spremenila svoje ime, je to še vedno priljubljeno med našimi kupci. Zaupanje smo si ustvarili z bogato ponudbo, saj na 2500 kvadratnih metrih prodajnih površin ponujamo več kot štirideset tisoč izdelkov. Poleg blaga široke potrošnje za individu- Jože Derča alne kupce predstavljajo v naši ponudbi pomemben del reprodukcijski materiali, oprema, Danica Jezovšek-Korent, »V letih, ko je tedanja Notranja trgčvina in kasneje Agrina oskrbovala kmetijstvo na jugoslovanskem tržišču, se je zelo hitro razvijala. Hiter razvoj pa je kasneje pustil tudi določene posledice. Z razpadom Jugoslavije se je bistveno zmanjšalo tržišče, izgubljenih pa je bilo tudi precej poslovnih enot. Tedaj je bilo v podjetju zaposlenih prek petsto delavcev. Nove razmere so zahtevale racionalizacijo poslovanja in tudi zmanjševanje zaposle- nih, kar je bij najbolj nepriljubljen ukrep. Število zaposlenih smo zmanjšali na 174. S sanacijskimi ukrepi smo vsako leto zmanjševali izgubo in ponosni smo lahko, da smo se obdržali. Ohranili smo programe, pri katerih imamo primerjalne prednosti, opustili pa tiste, ki niso bili rentabilni. Primerjalno prednost vidimo v programih, za katere smo si v dosedanjem razvoju pridobili izkušnje, znanje, poslovne povezave in imamo zanje zago- orodja in stroji za podjetnike in obrtnike (semena, sredstva za varstvo rastlin, kmetijska mehanizacija, rezervni deli, barve, laki, gradbeni material, vodovodni in elektroinštalacijski material, orodje, idr.). Zaposleni v blagovnici si prizadevamo zadovoljiti kupce s kakovostno ponudbo, bogato izbi- Milan Ašenberger ro, strokovnimi nasveti in seveda tudi ugodnimi cenami. Še posebej ugodne prodajne akcije bodo v naslednjih dneh, zato vas vabim, da nas obiščete.« Milan AšenbergersV Agrini sem od začetka in prehodil sem pot od trgovca, prek vodje blagovnice do komercialista. Doživljali smo dobre in težke čase. Veseli me, da smo obranili predvsem zaupanje kupcev, zato sem prepričan, da bomo z izkušnjami in vztrajnostjo, ki smo jo pridobili v dvajsetih letih, kos novim izzivom.« TRAKTORSKA KOSILNICA s košem MURRAY ftfyeucjle f etomi 20. fiomCod 279.539,00 Sl 79.508,1 MOTOR ACME 330 ŠKROPILNICA BAKRENA PANONIJA MOTOKULTIVATOR ROBI 66 OPORA BAMBUS OD 1,8 m do 3 m 76.545,00 SIT ČEBULICE LILIJ ČEBULČEK holandski rumen 0,5 NAHRBTNA KOSILNICA YAMATO 70.911,00 SIT VRTNA KOSILNICA MURRAY s košem 53 cm HUMOVIT L 1/10 231,00 SIT 46.958,00 SIT SAMOHODNA VRTNA KOSILNICA s košem 53 cm 71.503,00 SIT Najugodnejša ponudba rezervnih delov BCS, SIP, ACME, LAMBORGHINI. Vse gornje cene veljajo za gotovinska plačila. Najbogatejši in najširši asortiman semen, čebulnic, sadik vrtnic in drugih okrasnih rastlin, organskih gnojil, zemeljskih substratov in ostalih sredstev za varstvo rastlin. KMETOVALCI IN VRTIČKARJI, PRI NAS DOBITE VSEI Ob prazniku prodajnega centra Agrina vam poklanjamo 5% POPUST pri gotovinskem plačilu ZA VSE IZDELKE NA ELEKTRO ODD., ODD. ORODJA, VODOVODA, INSTALACIJ IN BARV. Popust velja od 18. do 30. aprila. Obiščite nas in praznuj mo skupaj. 1liao/ail At.KINA Žalec. C eljska c. 7, 3310 Žalec, tel. 063 715 -311 ISO 9002 Inntalu in LIG-u Podjetji Inntal Petrovče in Lesna industrija Gomilsko sta se pridružili že več kot 200-tim slovenskim podjetjem, ki poslujejo po zahtevah standardov ISO 9000. Priložnostno slovesnost ob podelitvi priznanja kakovosti ISO 9002 so pripravili v modri dvorani Celjanke na Celjskem sejmišču. Od leve proti desni: Zoran Lekič, Milan Lukič in Tomaž Sluga Sodelovanje v obsežni mednarodni izmenjavi informacij o vseh novostih s področja številnih medsebojno povezanih storitev, vključno z novimi tehnologijami, standardi in predpisi, je za posamezno podjetje in za slovensko gospodarstvo v celoti strateškega pomena. Pridobitev priznanja kakovosti, ki ga je Inntalu in Leseni industriji Gomilsko podelila Bureau Veritas Quality International s sedežem v Londonu, pomeni izenačitev s svetovno konkurenco in je prav gotovo razlog za priložnostno slovesnost. Delniško družbo Inntal Petrovče so pred petimi leti ustanovili SKB-nepremičnine in Lizing, Inntal - Holzhaus Fertighaus GmbH • iz Munchna, in sedanji direktor Milan Lukič. Podjetje je z izdelavo montažnih hiš začelo v Petrovčah, skoraj vsi zaposleni pa so prišli z zavoda za zaposlova- nje. Poleg ustanovitvenega kapitala so k uspešnemu poslovanju podjetja pripomogla naročila, ki jih je zagotavljal nemški partner. Leta 1993 sta SKB-nepremičnine in podjetje Lumar iz Maribora ustanovila podjetje Lesna indsutri-ja Gomilsko, ki je tehnološko tesno povezano z Inntalom. Skupaj sta podjetji zgradili več sto stanovanj, hiš in poslovnih objektov, večinoma v Nemčiji. Tako v njihovi hiši živi tudi smučarski skakalec Jens Weissflog. Več kot 90 odstotkov proizvodnje izvozijo, zadovoljni pa so tudi s svojim deležem na slovenskem trgu. Priznanje kakovosti ISO 9002 je direktorjema Milanu Lukiču in Tomažu Slugi izročil Zoran Lekič, direktor ljubljanske podružnice Bureau Veritas Quality International iz Londona. K. R„ foto: J. K. Jože Petrovčič CV izroča priznanje direktorju KI V Vransko Ivu Kreča Ekološki izdelek leta Na sejemski prireditvi Eko v Celju je državni podsekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti in vodja slovenske podjetniške inovacijske mreže Gorazd Jenko podelil priznanja za ekološke izdelke leta. Priznanje je prejelo tudi podjetje KIV Vransko za sežigalno napravo in termično procesiranje posebnih odpadkov. Tudi v mednarodni konkurenci so namreč uspeli dobiti že tretje veliko naročilo za sežiganje medfaznih oblog avtomobilskih pnevmatik v nemškem podjetju EMPE. Izvirnost naprave in tehnologije dokazujejo podeljeni slovenski in evropski patenti ter vložena mednarodna patentna prijava PCT. NOVO V ABANKI -RENTNO VARČEVANJE Z rentnim varčevanjem v ABANKI boste za dolgo obdobje zagotovili finančno varnost in neodvisnost sebi in svojim najbližjim. Na primer: 10 let vplačujete mesečno po 10.000 tolarjev, da sami ali katera koli oseba, ki jo določite, 30 let prejema 12.877 tolarjev mesečne rente. Oglasite se v enotah ABANKE, z veseljem vam bomo pestro in konkurenčno ponudbo rentnega varčevanja podrobneje predstavili. KO DENAR TEČE V VAŠO SMER! Novo vodstvo Tekstilne tovarne Prebold V Tekstilni tovarni Prebold so pred nedavnim dobili novo vodstvo. Dosedanji direktor Drago Pušnik je z mesta direktorja odstopil na lastno željo, ker se namerava upokojiti. Kot je povedal, tovarno zapušča v dobrem stanju, saj so med redkimi tekstilnimi tovarnami, ki so se uspele obdržati in uspešno poslovati tudi v najtežjih trenutkih slovenskega gospodarstva. Krmilo podjetja je prevzel dipl. ing. tekstilne tehnologije Vinko Žohar, ki je dosedaj opravljal delo direktorja Poslovno-proiz-vodnega programa Tkanin. V tej tovarni je zaposlen že 23 let. —dar AVINJfln trgovska družbam Žalec UGODNA IN PESTRA PONUDBA POHIŠTVA REGAL META 57.240,00 SIT gotovinski popust -5% 54.378,00 SIT OTROŠKA SOBA BINE gotovinski popust -5% SEDEŽNA GARNITURA PARIZ 88.500,00 SIT gotovinski popust -5% 84.075,00 SIT 78.298,10 SIT 74.383,20 SIT i t** * J GUGALNIK 12.144,00 SIT (za gotovino) STOL TRIP-TRAP 8.904,00 SIT (za gotovino) UGODNI PLAČILNI POGOJI: * gotovinski popusti za predplačila do 40%; * možnost plačila s čeki na 6 mesecev brez obresti ali s kreditom na daljši rok z ugodno obrestno mero od 5% dalje; * brezplačna dostava na dom. VABIMO VAS, DA Sl TUDI Vi PREUREDITE DOM IZ NAŠE PONUDBE V TRGOVINAH: Pohištvo Žalec tel.: 715 474 Blagovnica Polzela tel.: 720 321 Dom Vransko tel.: 725 028 AKCIJSKA PRODAJA BLAGA ZA VRTIČKARJE KORITA ZA ROŽE, 40cm 1 i k k SUBSTRAL, 2 I- od 795,00 SIT ZEMLJA ZA PRESAJANJE, 10 I dalje Velika izbira ORODJA (vrtne kosilnice, škropilnice, cevi za zalivanje ipd.) in ostalega blaga za vrtičkarje po ugodnih cenah! c Spoštovani bralci! ŽANA vam sporoča, da ta mesec čanu, ker smo izdali OG ŽANA >BA BLAGA v 50.000 izvodih na dvajsetih straneh lama Pekel &ŠBUKik Podzemni slap že na ogled Nove raziskave preboldskih jamarjev drugi strani sifona pravi jamski El-dorado z bogastvom kapniških tvorb, prostornimi rovi in drugimi jamskimi zanimivostmi. Z izmero teh rovov, skupaj z že znanimi, bo jama Pekel verjetno postala najdaljša jama na Štajerskem. Darko Naraglav Čudovit poeled z lovske koče na dolino zelenega zlata. KS Tabor praznuje Preboldski jamarji smo se pred nedavnim ponovno podali v objem jame Pekel, ki je neločljivo povezana z ustanovitvijo našega kluba. V njej smo namreč doživeli prvi stik s temnim in skrivnostnim podzemljem. Navdušenje nad lepoto podzemlja je bilo tolikšno, da skorajda ni minila nedelja, da ne bi obiskali kakšne jame. Vedno znova pa smo se vračali v jamo Pekel, ki je bila od vseh takrat obiskanih jam najzanimivejša in najbolj skrivnostna. Odpiranje vrat turizmu Krajevna skupnost Tabor sodi med večje krajevne skupnosti v žalski občini, saj obsega 3474 ha. Ta prostornost pa seveda ni v sorazmerju s številom prebivalcev, ki jih je le 1454. Ti živijo v sedmih naseljih: Črni Vrh, Loke, Kapla, Pondor, Miklavž pri Taboru, Ojstriška vas in v središčnem naselju Tabor. V zadnjih letih je bilo storjeno veliko in tudi v prihodnje ne želijo stati križem rok, o čemer govorijo njihovi načrti. Te dni se vneto pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na enega večjih kmečkih uporov na Slovenskem, ki je zajel te kraje davnega leta 1635. Ker pa v to spominsko praznovanje sovpada tudi godovanje njihovega farnega zavetnika Sv. Jurija, imajo kar dva razloga za praznovanje. Tako bo nedvomno okrog 23. in 24. aprila zagotovo lepo in slovesno. Takšna ostaja še danes, po skoraj treh desetletjih. Glavni krivec za to je sifon, torej potopljen vodni rov, ki preprečuje prodor v nadaljevanje jame. Doslej je te dele podzemeljskega sveta uspelo videti le jamskemu potapljaču Marku Krašovcu iz Ljubljane. Po njegovi oceni je na drugi strani sifona še najmanj toliko jame, kot je-je znane in raziskane doslej. Prav to spoznanje pa nas je že večkrat vodilo do sifona, kjer smo poskušali s potopnimi črpalkami izčrpati vodo in si zagotoviti prehod na drugo stran. Žal nam to ni uspelo, saj je ob ustavitvi črpalke voda takoj napolnila sifonsko jezerce. Tokratna, v uvodu omenjena akcija je bila namenjena izmeri padca rova od sifona do slapa, ki je nedvomno pravi biser podzemnega sveta. Od 1. marca dalje je na ogled tudi turistom, ki obiščejo jamo, saj je do njega speljana dobro urejena turistična pot. S tem odsekom je jama Pekel dobila nove metre zanimivih jamskih rovov, ki jih na koncu krona lep pogled na pet metrov visoki slap. Prav slap s tem postaja vaba, ki bo v jamo pripeljala tako stare kot nove obiskovalce. Uradno naj bi ta odsek jame slovesno predali namenu v okviru krajevnega praznika KS Šempeter v mesecu juniju. Nova pridobitev pa je pomembna tudi za jamarje, saj lahko sedaj hitreje pridemo do slapu in mimo njega do sifona. Tam nas čaka zelo zahtevno delo, saj bo najverjetneje potrebno nad sifonom narediti umetni rov, kar bi bila tudi trajna rešitev za nadaljnje raziskovanje tega jamskega sistema, ki ga je ustvarjala Peklenščica skozi milijon in več let. Če držijo trditve jamskega potapljača, nas čaka na Kratek skok v zgodovino nam pove, da je Tabor kot samostojna lokalna skupnost zaživel že leta 1774, leta 1850 je bila ustanovljena samostojna občina Sv. Jurij ob Taboru, leta 1952 je bil preimenovan v občino Tabor. Dve leti kasneje je bil vključen v občino Žalec, njegovo območje pa je dobilo status krajevne skupnosti. Zemljepisno je Tabor zelo zanimiv in razgiban. Ker v njem ni industrije, ponuja domačinom in obiskovalcem čisto in lepo okolje, svež zrak, mirne sprehode na planinskih in drugih poteh med samotnimi, a prijaznimi zaselki in kmetijami. Zato ni naključje, da je že pred zadnjo vojno privabljalo to območje izletnike iz Celja, Ljubljane in od drugod, ki so pomenili dobre obete za prihajajoči turistični razvoj tega hribovskega področja. K temu cilju se sedaj znova vračajo in to še z večjo zagnanostjo kot prej, za kar ima nedvomno največ zaslug predsednica sveta KS Vida Sla-kan. Ceste, telefonija... Ob bližnjem prazniku bodo poudarjene tudi pridobitve, ki so rezultat prizadevanj minulega obdobja. Čeprav je Vida Slakan prevzela krmilo KS šele po lanskoletnih junijskih volitvah, seže ima s čim postaviti, četudi je na posameznih področjih le dokončala začeta dela. Za največji uspeh si v KS štejejo asfaltiranje cestnega odseka Gozdnica - Lovska koča. Naložba sicer še ni povsem pokrita, je pa zato toliko večje zadovoljstvo tistih redkih prebivalcev v predelu gornjega Miklavža, ki se sedaj vozijo po asfaltu. V veliki meri je to zasluga ocene, da to področje sodi med demografsko ogrožena področja, o čemer zgovorno priča tudi podatek, da je nekoč živelo v tem predelu več kot 400 prebivalcev, danes pa jih je le okrog 150. Prav tako so denar vlagali v redno vzdrževanje krajevnih cest in pohvalijo se lahko z dobro organizirano zimsko službo, kar je v tej KS poseben zalogaj, saj ima več kot 120 km krajevnih makadamskih cest. Poudarjajo, da je za te potrebe imela posluh tudi občina Žalec. V teh dneh podjetje Telekom zaključuje priklop okrog 180 novih telefonskih priključkov. Delno s to akcijo poteka tudi polaganje voda za kabelsko televizijo. S prihodom Vide Slakan na čelo KS se je še okrepil boj za lepo in čisto okolje. Predsednica KS poudarja, da so njeni predhodniki znali kraj obvarovati predvsem pred industrijskim onesnaževanjem. Sedaj pa je potrebno kraj obvarovati še pred lastnimi odpadki. Zato želi, da se celotna KŠ vključi v organiziran odvoz odpadkov. Delno jim je že uspelo povečati vključenost v organiziran odvoz, nedolgo nazaj pa so temeljito očistili črno odlagališče v gozdu za domom krajanov. V minulem mesecu so izvedli organiziran odvoz kosovnih odpadkov, podobno akcijo pa načrtujejo v oktobru. Načrti za prihodnost Kot prednostni načrt za prihodnost KS Tabor si je svet KS za- dal širitev šole in vrtca. »Za širitev sedanje 4-razredne v 6-raz-redno šolo že imamo pozitivno mnenje ministrstva za šolstvo. S tem bi se zadovoljili le deloma, saj je naš cilj popolna osnovna šola. Istočasno pa bo potrebno, reševati problem že sedaj premajhnega vrtca. Poleg tega želi naš svet v naslednjih letih narediti nekaj konkretnih korakov na področju urbanistične ureditve. Najprej želimo priti do ureditvenega načrta samega Tabora, zatem pa pridobiti nova območja zazidljivosti. Trenutno zbiramo predloge krajanov, zainteresiranih lastnikov zemljišč. Dejstvo je, da bi mnogo mladih rado ostalo v domačem kraju, pa ni zemljišča, kjer bi si lahko zgradili svoj dom,« doda Vida Slakan, ki upa, da bo kmalu zaživel tudi projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in vasi), od katerega pričakujejo predvsem možnost usmeritve kmetov v dopolnilno dejavnost. Z njim je povezana usmerjenost v kmečki turizem in pridelavo zdrave hrane. Bogata društvena dejavnost KS Tabor se lahko pohvali z lepim številom raznih društev in organizacij. Znani so po več kot 100-letni tradiciji organiziranega petja, ki ga gojijo v mešanem in dveh moških pevskih zborih, ki delujejo v okviru Pevskega društva in v okviru Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor. Tu pa imajo svoje zatočišče še Savinjski ro-gisti, ki so lani praznovali 15. letnico delovanja. V okviru podružnične osnovne šole deluje otroški pevski zbor. Pozabiti ne sme- mo dramske skupine Teloh in zelo aktivnega Športnega društva Partizan in njegove sekcije. V delovanje KS so lepo vpeta še lovska družina Tabor, društvo podeželske mladine, društvo kmečkih žena, društvo upokojencev, organizacija RK in tri gasilska društva. Čebelarji po sedaj znanih podatkih praznujejo letos 90-letni-co ustanovitve njihove čebelarske zadruge, ki je bila ena prvih v Sloveniji. V'vodstvu KS vidijo čebelarjenje kot možno dopolnilno dejavnost v okviru CRPOV. Svoj prispevek k zanimivosti kraja pa nedvomno daje tudi njihova farna cerkev sv. Jurija, za katero ob podpori faranov prizadevno skrbi dekan Polde Selčan. Skupaj z njimi se pripravlja na montažo dveh cerkvenih barvnih oken, ki bosta upodabljali svetniška kandidata škofa Antona Martina Slomška in misijonarskega škofa Friderika Barago. Za konec še povejmo, da bodo ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika izdali zanimivo zgibanko z naslovom: Krajevna skupnost Tabor, te poznam? Nastala je pod mentorstvom geografa prof. Milana Na-teka, pripravili pa sta jo učiteljica Iva Leskovšek s svojimi učenci in predsednica KS Vida Slakan. Zgibanka celovito in zanimivo prikazuje krajevno skupnost. Avtorici ob tej zgibanki dodajata, da je to le začetek projekta večih zgibank, ki jih bodo pripravili v naslednjih letih. Z njimi želita aktivno poseči v predstavitev domače krajevne skupnosti in s tem čim širše odpreti vrata turizmu. D. N. PROGRAM PRIREDITEV OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI TABOR sobota, 19. april ob 20. uri v domu krajanov Tabor drama F. S. Finžgarja RAZVALINA ŽIVLJENJA v režiji Jožice Ocvirk in izvedbi dramske skupine Prebold petek, 25. april ob 2030 v domu krajanov Tabor predavanje ob barvnih diapozitivih TRIGLAVSKI NARODNI PARK - Jože Mihelič sobota, 26. april ob 16. uri v domu krajanov Tabor OSREDNJA PROSLAVA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS TABOR sobota, 26. april ob 20. uri TRADICIONALNI NOČNI TEK nedelja, 27. april ob 830 SLOVESNA OTVORITEV TRADICIONALNEGA 6. ŠENTJURSKEGA SEJMA nedelja, 27. april ob 10. uri v župnijski cerkvi v Taboru SLOVESNA SV. MAŠA OB ŠENTJURSKI NEDELJI nedelja, 27. april ob 16. uri v župnijski cerkvi v Taboru DOBRODELNI KONCERT KAMNIŠKIH KOLEDNIKOV VLJUDNO VABLJENI! «Piiv trgovska družba,^, Žalec V času od 14. 4. 1997 do 26. 4.1997 oz. do prodaje zalog bo akcijska prodaja naslednjih artiklov, in sicer: TIROLSKA SALAMA Mesnine Celje ARAŠIDI, LUŠČENI, UVOZ, 200g 159,00 ''KOMPOT BRESKEV, X / uvoz, 850 g \ NAPOLITANKE, 1/1, k MEDEX ®9ches Halves in liaht svrup / NOGAVICE / ŽENSKE \TOALETNI/ PAPIR, 8/]/ \ 288,60 \ ROLERJI xRO-500 E2y .6.350,00 IIoha Nova fasada ob 100-letnici V drugi polovici 19. stoletja so štajerski trgi dobivali novo podobo. Med njimi tudi Sv. Pavel pri Preboldu, ki se je iz vasice ob Bolski razvil v značilen slovenski in srednjeevropski trg. Krajani so začeli graditi stavbe, kakršne je bilo dotedaj videti le v mestih, in prvo takšno v Šentpa-vlu je postavil takratni župan Norbert Zanier. Prav on je bil glavni pobudnik za postavitev nove cerkve sredi trga z Marijinim znamenjem pred njo. Cerkev svetega Pavla je bila posvečena 16. oktobra 1898. Naslednje leto bo torej minilo 100 let od posvetitve preboldske farne cerkve. Prav toliko pa je star tudi zunanji omet na cerkvi, ki na več mestih odpada. Zato je cerkveni gospodarski svet z župnikom Francem Serecem sklenil, da bodo skušali do praznovanja 100-letnice obnoviti zunanji omet. Obnavljati naj bi pričeli že letošnjo jesen, ob strokovni pomoči Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Vendar pa bodo morali denar za obnovo zbrati sami, predvidoma kar 11 milijonov tolarjev. Ker je cerkev del kraja in kulturne dediščine ljudi, organizacijski odbor verjame, da jim bo ta podvig uspel prav s pomočjo krajanov. Denarne prispevke bodo v naslednjih dneh začeli zbirati tudi po hišah, prav tako pa računajo na kakšen tolar iz občinskega proračuna. Tako bi pravzaprav izpolnili obljubo, ki so jo dali njihovi predniki. V listini županstva Sv. Pavel pri Preboldu št. 15 iz leta 1895 je namreč zapisano, da so občinski odborniki februarja tega leta sklenili, da bo županstvo vzdrževalo tudi novo zasnovano cerkev, kot dotedaj staro, in da bodo krili devetino stroškov gradnje nove. Nemirni časi so bili tudi preboldski cerkvi včasih bolj, drugič manj naklonjeni. Marijino znamenje, ki je za nekaj časa izginilo izpred cerkve, so farani pred nekaj leti spet postavili sredi starega preboldskega trga. Zdaj jih čaka mnogo večji izziv. Če jim bo uspelo, bo praznovanje 100-letnice cerkve naslednje leto gotovo mnogo bolj slovesno. K. R. NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v aprilu povečale za 0,20 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu aprilu 1997 9.852,03 SIT in je 201,36 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v aprilu povečale za 0,20 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 741,55 SIT. PO SKLEPU KURILNEGA ODBORA bo v mesecu aprilu 1997 znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 90,35 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije v pretekli kurilni sezoni so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1996/97 bo v mesecu juniju 1997 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1996/97. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. ODDAJAMO POSLOVNE PROSTORE V NAJEM: • Velenjska ul. 9 - 38 m2 • Čopova ul. 1 - 50 m2 »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/713-121, faks: 063/714-282 Lipa za bolj ureiene Novo vodstvo krajevne skupnosti Gotovlje si je ob izvolitvi zadalo tudi skrb za lepšo urejenost kraja. Razmišljali so o ustanovitvi posebnega društva in tako so pred dnevi v dvorani zadružnega doma pripravili ustanovni zbor Turistično-olepše-valnega društva Lipa Gotovlje. Delovna skupina je pripravila statut, v katerem je med drugim določeno, da je lahko član društva kdorkoli, ki se ljubiteljsko ukvarja ali je kako drugače povezan s tem področjem, podpiše pristopnico in plača tisoč tolarjev letne članarine. Društvo ima svoj sedež v prostorih krajevne skupnosti, sestajalo pa se bo predvidoma ob četrtkih zvečer. Delovna skupina, ki je pripravila ustanovni zbor in statut, je že predlagala tudi sedemčlanski upravni odbor, ki ga kot predsednica vodi Mirjam Janežič. Predsednik nadzornega odbora je Oskar Šoster, častnega razsodišča pa Srečko Meh. Ena glavnih nalog turistično- olepševalnega društva Lipa bo poskrbeti za preštevilčenje hišnih številk oziroma postavitev enotnih smernih tabel in košev za odpadke. Pripravljali bodo razne akcije, prvo načrtujejo na Šentjursko soboto, 26. aprila, ko bodo pripravili srečanje in izmenjavo sadik. Skrbeli bodo tudi za strokovno izobraževanje svojih članov in že ustanovni zbor se je začel s predavanjem o okrasnem cvetju priznanega slovenskega vrtnarja in florista Izidorja Goloba iz Maribora. Prisluhnilo mu je veliko Gotovljanov, kar kaže, da je zanimanja za novo društvo in skrbi za urejeno okolje v Gotov-Ijah dovolj. K. R. Šešče Vsaj ena investicija letno Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Šešče so člani sveta s predsednikom Marjanom Golavškom in svetnikom Zvonetom Babičem sprejeli zaključni račun za lansko leto. Zaradi skromnih sredstev je ostalo neuresničenih precej nalog in kljub njihovi zahtevi, da mora biti vsako leto v tej krajevni skupnosti opravljena vsaj ena investicija, predlog letošnjega občinskega proračuna te zahteve ni upošteval. Kot so ugotovili pri obravnavi prednostnih nalog za letošnje leto, predlog letošnjega proračuna občine Žalec krajevni skupnosti Šešče namenja samo skromna sredstva dotacije, ni pa predvidena nobena investicija. Kljub temu so iz že sprejetega programa nalog izpostavili tri, za katere naj bi vendar uspeli dobiti denar ali jih vsaj začeli izvajati. Najbolj pereče je že več let križišče v Šeš-čah s cesto Griže - Sveti Lovrenc. Z njim se ukvarja tudi občinska pravna služba, vendar zaenkrat brez uspeha. Letos naj bi vendarle opravili že lani predvideno investicijo - asfaltiranje cestnega odseka Uplanik - Ramšak. Prav tako so načelno podprli namero krajanov z Golave, da asfaltirajo cesto na Golavo, čeprav te investicije niso uvrstili v letošnji program, ker z njo prej niso bili seznanjeni. Svet krajevne skupnosti Šešče je obravnaval tudi osnutek pogodbe, s katerim bi občina Žalec dala krajevni skupnosti v upravljanje zadružni dom v Šeščah. Člani sveta so menili, da mora ta dom v upravljanje dobiti domače kulturno društvo, kot zahtevajo že ves čas. Prav tako so se dogovorili za akcijo čiščenja in urejanja okolja, ki je potekala od 11. do 14. aprila. Na več mestih so postavili zabojnike za odpadke, v nedeljo pa so v sodelovanju z društvi in krajani čistili tudi brežine in divja odlagališča. K. R. TRG Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: BLAUPUNKT, PHILIPS, PIONEER in CARTEHNIC; glasbenimi stolpi: MARANTZ in SAMSUNG; komponentami: MARANTZ In 'NAD; televizorji: Gorenje, Samsung, Universum in Nordmende; telefonskimi aparati Najcenejši PHILIPS GSM in telefaksi Panasonic mobilni telefoni: ter zvočniki JAMO. CENA 69.932,00 SIT+P.D. V tem mesecu poseben, 10-odstotni popust ali plačilo na 6 obrokov za televizorje in videorekorderje. Posebna ugodna ponudba rolerjev od 6.000 SIT dalje. Franc Koreni Na žalskem pokopališču smo se pred dnevi poslovili od arhitekta Franca Korenta. Poslovili smo se od človeka, ki je zapustil mnogo del na področju gradbeništva, projektiranja in urejanja zelenih površin. Med drugimi je sodeloval pri obnovi Moderne galerije in stavbe Radia v Ljubljani. V Žalcu pa je projektiral in vodil gradnjo Hmeljarskega inštituta. Na tem objektu so njegove tudi freske, saj je bil eden redkih strokovnjakov, ki je obvladal to tehniko. Projektiral je tudi Hmeljarski dom in številne stanovanjske objekte. Z imenom Franca Korenta so povezani tudi žalski parki. Prvega je zasadil že leta 1956 nasproti avtobusne postaje. Največ zelenih površin pa je mesto dobilo prav v času, ko je bil predsednik Hortikulturnega društva. Torej v letih od 1981 do 1985. Tedej sta bila zgrajena parka v Športnem centru in pri blagovnici Savinjka. Za ta dela je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in plaketo občine. Zadnja leta pa je Franc Korent posvetil likovni umetnosti. Rad je upodabljal krajino, ki je bila z njim povezana vse življenje. V 83. letu je ugasnilo življenje arhitekta, hortikulturnika in likovnika, ostala pa so dela, s katerimi je vtisnil Žalcu svoj pečat. Janez Kroflič Telefonska centrala v Žalcu v celoti digitalna Liboje Na občnem zboru so se zbrali člani Društva upokojencev Liboje, ki so pretehtali uspešnost svojega dela v preteklem letu in si postavili naloge za naprej. Kot je v svojem poročilu povedal predsednik društva Feliks Srebot, so bili delavni. Društvo šteje 351 članov, od tega je 218. žensk. V lanskem letu je bilo na novo na svoje želje in interese. Delujejo pri pevskih zborih, godbi na pihala, raznih tekmovanjih, potovanjih in še kje. Med svoje osnovne naloge štejejo obiskovanje svojih bolnih članov. Lani so jih obiskali ob koncu leta in jih tudi obdarili. Svoj statut so prilagodili novemu zakonu o društvih, sicer pa S ponovno širitvijo telefonske centrale bo v Žalcu (to je tretja širitev v zadnjih treh letih) končno potekal telefonski promet le prek moderne digitalne telefonske centrale. Te dni so delavci celjske poslovne enote Telekoma dokončali dela pri razširitvi centrale Žalec. Skupna zmogljivost tako razširjene centrale je nekaj manj kot 5 tisoč priključkov. S to razširitvijo bo mogoče vse naročnike, ki so bili doslej vključeni še na analogno telefonsko centralo, preusmeriti na novo digitalno, ki omogoča mnoge dodatne storitve. Stara analogna telefonska centrala je bila zgrajena v začetku 80. let in je bila v zadnjih letih tako obremenjena, da ni več zmogla povečanega telefonskega prometa v zadovoljivi kakovosti. Celotna naložba je Telekom stala več kot 50 milijonov SIT. B. B. Študentje v Grajski vasi Komunalna inšpektorica Simona Bolarič Kazni za tiste, ki jim okolje ni mar Sprejeti so bili nekateri odloki, ki dajejo osnovo za delo občinske inšpekcijske službe za komunalne zadeve Občina Žalec je lani zaposlila svojo - doslej edino inšpektorico za komunalne zadeve. Njena pooblastila pa so bila omejena, saj ni bilo ustreznih odlokov, ki so osnova za delovanje občinske inšpekcije. Zdaj je sprejet tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki naj bi odpravil precej zmedeno stanje na tem področju. O njem smo v Savinjčanu že pisali. Tokrat pa ga predstavljamo v pogovoru s komunalno inšpektorico Simono Bolarič, dipl. ing. tekst, teh.. Kakšne so pravzaprav nalo- čenost KS Gomilsko, KS Šeše, KS fe občinske inšpekcijske služ- Tabor in KS Vransko. Odstotek e za komunalne zadeve? vključenosti gospodinjstev v teh Simona Bolarič: »V letu 1996 krajevnih skupnostih se giblje ce-je Občina Žalec organizirala inš- lo pod 50%. Med vzroki za tako pekcijsko službo za komunalne nizek odstotek pa so poleg nas-zadeve, katere naloga je nadzor protovanja posameznih občanov nad izvajanjem občinskih pred- vključitvi, tudi še neorganiziran pisov s področja komunalne ure- reden odvoz odpadkov na teh ditve. Občinska komunalna inš- območjih.« pekcija bo v prihodnje prednostno usmerjena na področje ravnanja z odpadki. Poleg tega bo njeno delo posegalo tudi na področje reklamiranja, nadzora nad plakatiranjem in izvajanjem odloka o komunalnih taksah. V nadaljevanju je predvidena tudi širitev delovanja na ostala področja komunalnih dejavnosti: varstvo okolja, oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in površinskih voda, javne poti in druge prometne površine... Pričetek vključevanja dela občinske inšpekcijske službe za komunalne zadeve na teh področjih bo v celoti odvisen od pooblastil, ki jih bo v prihodnje za ta področja delovanja občin uzakonila vlada Republike Slovenije. Predlagani zakoni - zakon o cestah, zakon o vodah, dopolnitev zakona o lokalni samoupravi - so v veliki meri konceptualno že pripravljeni in v postopku sprejemanja.« Pravite, da bo v naslednjih mesecih vaše delo prednostno usmerjeno na področje ravnanja z odpaki. Simona Bolarič: »V marcu je bil sprejet nov občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki v svojih določilih sledi strategiji Republike Slovenije in Evropske zveze. Določbe hkrati dajejo pooblastila za delo občinski inšpekcijski službi za komunalne zadeve, z delovanjem katere želim doseči čim bolj dosledno izvajanje določil odloka. Prvo tako določilo, katerega izvajanje bomo nadzirali, je obveznost vključitve v sistemu ravnanja z odpadki za vse lastnike, najemnike oziroma druge uporabnike (če so znani, sicer pa lastnike) bivalnih objektov, proizvodnih objektov in objektov za storitvene dejavnosti. Koliko jih je zdaj vključenih v organiziran odvoz odpadkov? Simon Bolarič: »Po uradnih podatkih je trenutno vključenih v sistem ravnanja z odpadki povprečno 77% gospodinjstev celotne občine. Ta odstotek je pred tretjim tisočletjem prenizek. Še veliko slabše je stanje v pos^pie-znih krajevnih skupnostih, med katerimi ‘dosegajo najnižjo vklju- Kako bo ukrepala inšpekcija? Simona Bolarič: »Ukrepi inšpekcijske službe glede obveznega vključevanja bodo usmerjeni najprej k tistim povzročiteljem -občanom, ki prebivajo na območjih občine, kjer je reden odvoz odpadkov že organiziran. Za vse tiste občane, ki jim nakup tipizirane posode za odpadke predstavlja preveliko naložbo, smo predvideli možnost najema posode pri izvajalcu javne službe in mesečnega plačila obrabnine za posodo. V primeru neupoštevanja obveznosti vključitve so predpisane kazni, in sicer denarne kazni v znesku najmanj 40.000 tolarjev za posameznika in najmanj 100.000 tolarjev za pravno osebo oziroma posameznika, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Kazni so visoke zato, da bi ravnanje z odpadki, to je zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov na urejenih odlagališčih, postalo čim prej v celoti uresničeno tako, kot je zamišljeno s strani strokovnih služb občine in tudi zato, da bo ravnanje z odpadki čim prej in čim bolj prijazno okolju in ljudem, ki v tem okolju živimo.« Med cilji, zapisanimi v odloku, je tudi preprečevanje divjega odlaganja odpadkov. Kako boste ukrepali v zvezi s črnimi odlagališči? Simona Bolarič: »Na tem področju pričakujemo pomoč vseh zavednih in okoljevarstveno usmerjenih občanov. Občinska inšpekcijska služba za komunalne zadeve ima pooblastila, da lahko zahteva odstranitev odpadkov, odloženih izven urejenega odlagališča, in njihovo deponiranje na urejenem odlagališču. Po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki je namreč prepovedano odlagati odpadke izven odlagališča odpadkov. Kdor kljub temu na črno odloži odpadke, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci javne službe. Če storilca ni mogoče ugotoviti, je odpadke dolžan odstraniti lastnik zemljišča. Pri tem pa mu občina zago- tavlja strokovno in finančno pomoč. Sicer pa naj bi preprečevanje divjega odlaganja odpadkov, ugotavljanje in prijavljanje kršiteljev, ki ustvarjajo mnogo neuglednih smetišč v naravi, postala dolžnost vseh občanov. Vir prijave je anonimen. Prijave naj obsegajo čim več podatkov o storilcu: ime in priimek storilca, dan, uro in kraj odlaganja odpadkov, registrsko številko osebnega avtomobila in če je mogoče tudi fotografijo ob dogodku. Prijave bomo zbirali v občinski inšpekcijski službi. Za lastnike zemljišč, ki ne bodo odstranili odpadkov, na črno odloženih na njihovem zemljišču v roku in na določen način, so predpisane denarne kazni najmanj 10.000 tolarjev. Za storilce, torej tiste posameznike, ki bodo povzročali divja odlagališča, pa so predpisane denarne kazni najmanj 40.000 tolarjev. Denarne kazni kot sanacijski ukrep so predvidene zato, ker želimo, da divje odlaganje odpadkov preneha tudi za tiste občane in njihove družine, ki jim čista in zdrava narava ter urejena okolica ne pomenita dosti.« Cilj odloka je tudi širitev sistema ravnanja z odpadki na celotno območje občine Žalec. Kako boste to izvedli? Simona Bolarič: »Pristop k širitvi bo raznolik, prilagojen razmeram na terenu. Naš cilj je organizirati reden odvoz odpadkov za vse občine. Za redkeje naseljena, oddaljena in težje dostopna hribovita naselja bomo izkoristili možnost zbiranja odpadkov v tipiziranih vrečah in odlaganje na skupnih odlagališčih na dan odvoza odpadkov.« Ločeno zbiranje odpadkov je delno že vpeljano, predvsem v večjih krajih občine. Tudi to naj bi razširili. Kako? Simona Bolarič: »Ločeno zbiranje odpadkov kot sekundarne surovine je delno že vpeljano. Ločenemu zbiranju starega papirja, stekla in kovin želimo dodati še zbiranje bioloških odpadkov in uvesti njihovo kompostiranje. V nadaljevanju bo predvidoma sledila širitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotno območje občine. Potek izvajanja vseh predvidenih aktivnosti pa bo odvisen od razmer na trgu sekundarnih surovin ter seveda od višine sredstev, ki jih bo občina v prihodnje namenjala za to področje dela.« K. R. Fotografski natečaj DRUŠTVO VARUHOV OKOLJA RADOŽIV iz ŽALCA razpisuje natečaj v barvni fotografski tehniki za najboljšo tematsko fotografijo o RIBNIKU VRBJE in njegovi okolici. V poštev pridejo vse fotografije, ki se vsebinsko vežejo na RIBNIK VRBJE od naravovarstvene do čisto pokrajinske motivike. Rok za prispele fotografije - 20. maj 1997. Avtorji in avtorice naj svoje izdelke pošljejo na naslov Društvo Radoživ, ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec. Vse prispele fotografije bo ocenila komisija v sestavi: MILAN VOGRIN - predsednik, JOŽE MEH, DARINKA KNAPIČ in GREGOR VOVK - člani. Komisija bo vse prispele fotografije pregledala in ocenila ter objavila rezultate v 14 dneh. Rezultati natečaja bodo objavljeni v junijski številki SAVINJČANA. Komisija bo podelila praktične nagrade za najboljše fotografije. Vsak udeleženec lahko pošlje najmanj tri in največ osem fotografij. Fotografije, poslane na natečaj, postanejo last društva. Društvo si pridržuje pravico objave fotografij v publikacijah društva. Avtorizacija pri publikacijah je zagotovljena. Fotografij ne vračamo. Eko šola na Vranskem se predstavlja__________________________________ Obveščamo vse krajane Vranskega, predstavnike Občine Žalec in sploh vse ljubitelje narave in okolja, da bo predstavitev celotnega inovacijskega projekta z naslovom POSTANIMO EKOFRAJERJI IN PODAJMO ROKO MATERI ZEMLJI, v četrtek 24. aprila 1997, s pričetkom ob 16. uri na OS Vransko. Projekt je potekal tako pri pouku kot izvenšolskih dejavnostih, hkrati pa je vključeval tudi zunanje sodelavce, posebno pri urejanju okolja. Pri tem gre zahvala še posebej Gozdarski zadrugi Vransko in Občini Žalec - oddelku za okolje in prostor, ki sta našo akcijo tudi idejno in finančno podprla. Projekt bomo kot inovacijo predstavili tudi na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani od 8. do 9. maja 1997 S tem je šola Vransko izvedla prvi korak za vključitev med evropske EKO ŠOLE. Valerija Pukl Rekli so: Štefan Frece, predsednik krajevne skupnosti Liboje: »Po sklepu sveta naše krajevne skupnosti smo tudi v naši krajevni skupnosti pripravili očiščevalno akcijo. Namen je bil generalno čiščenje. K akciji smo povabili vse prebivalce, določili smo mesta, kjer so se zbirali kosovni odpadki, pa tudi vsi drugi, ki smo jih zbirali v za to namenjene vreče. Mislim, da je akcija, ki je trajala v naši krajevni skupnosti od 22. do 26. marca, dosegla svoj namen.« T. T. Kdaj bo zaščiten ribnik Vrbje________________________ Tudi ptice so del čistega in zdravega okolja V Savinjčanu šmo že pisali o pobudi, da bi občina ribnik Vrbje zavarovala s posebnim odlokom kot naravni spomenik in tako med drugim preprečila praznjenje ribnika prav v pomladanskem obdobju. A v preteklih tednih je bil ribnik spet prazen in mnogi občani so spraševali, kaj se dogaja z njim in kdaj bo končno ustrezno zaščiten. Prav o tem, kdaj lahko pričakujemo sprejetje odloka in kakšna bo potem funkcija ribnika Vrbje, smo se pogovarjali z Dimitrijem Purom, ki je kot svetovalec zaposlen v ministrstvu za okolje in prostor. • Že več kot pol leta je minilo, odkar ste kot občinski svetnik, član Liberalne demokracije Slovenije, vložili pobudo v imenu okoljevarstvenega društva Radoživ. Kaj se je zgodilo od takrat? Dimitrij Pur: »V tem času je dal občinski svet v javno obravnavo osnutek odloka o razglasitvi ribnika Vrbje za naravni spomenik, ki ga je pripravil oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec. Poleg tega so potekali številni pogovori o zavarovanju ribnika z oddelkom za okolje, prostor in komunalne zadeve, KS Vrbje, upravo RS za varstvo narave, zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in Hmezadom. Pogovori so pokazali, da obstaja večinski interes, da se ribnik zaščiti v najkrajšem možnem času. Določene pripombe je imel le Hmezad Žalec, ki pa se načelno prav tako strinja s tem. Najbolj pomembno pa je, da se s tem strinja krajevna skupnost Vrbje, na območju katere leži ribnik.« • Kdaj bo odlok sprejet oziroma kakšne aktivnosti so še potrebne za njegovo sprejetje? Dimitrij Pur: »V letošnjem letu bodo strokovne službe občine Žalec začele postopek za spremembo prostorskih doku- mentov, ki so predpogoj za sprejem odloka. V ta namen bo potrebno v letošnjem proračunu občine zagotoviti približno 3,1 milijona tolarjev sredstev.« • Zakaj je po vašem mnenju zavarovanje ribnika z vidika ohranjanja narave v občini Žalec tako pomembno? Dimitrij Pur: »Raziskovalna naloga, ki jo je opravil ornitolog Milan Vogrin, je pokazala, da je na območju ribnika možno zaslediti 117 različnih vrst ptic, od katerih je večina zakonsko zaščitena. Zaradi negativnih posledic agromelioracij, izvedenih na površinah ob Savinji, predstavlja ribnik Vrbje eno izmed zadnjih mokrišč v dolini. Čeprav umetnega nastanka, ima ribnik Vrbje izredno velik ekološki pomen in je kot tak enakovreden naravnim mokriščem.« • Ali bo po sprejetju odloka ob ribniku dovoljeno samo opazovanje ptic? Dimitrij Pur: »S sprejetjem odloka bo imel ribnik več funkcij. Poleg varovanja narave so predvidene izobraževalne, vzgojne in rekreativne dejavnosti, predvsem pa bo zavarovan ribnik popestril turistično ponudbo občine Žalec. Ob dolčenih pogojih bo možno tudi nadaljevati ri-bogojstvo, kar pa bo določeno z odlokom.« K. R. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA OKOLJE, PROSTOR IN KOMUNALNE ZADEVE OČISTIMO OKOLICO RIBNIKA V VRBJU V okviru pomladanskega urejanja in čiščenja okolja v letu 1997, ki poteka v občini Žalec od začetka marca do konca junija 1997, in praznovanja svetovnega dneva Zemlje 22 aprila, ki naj bi bil v letošnjem letu na pobudo ministrstva za okolje in prostor in Turistične zveze Slovenije namenjen posebej celovitemu varovanju in urejanju voda, organizira Občina Žalec čiščenje okolice ribnika v Vrbju. Vabimo vse ljubitelje narave, da se zberejo v soboto, 19. aprila 1997, ob 9. uri ob dostopu k ribniku. Akcija čiščanja okolja bo trajala približno dve uri, organizator pa bo poskrbel za vso potrebno opremo in odvoz odpadkov. Ker ima ribnik Vrbje z okolico poseben naravovarstveni pomen, bodo v okviru akcije predstavljena tudi rastlinstvo in živalstvo območja ter prizadevanja za njegovo zaščito. Upamo, da bo akcija prispevala k manjšemu onesnaževanju ribnika v prihodnje in stalni skrbi za naše okolje. VODJA ODDELKA Slavko Šketa, dipl. ing. gr. Savinjska veterinarska ambulanta Drugačna organiziranost - enaka delo čiščenje zob. Marsikateri kosmatinec, ki mu je zlasti stalna konzervirana hrana načela zobe, ima po takšnem zobozdravstvenem posegu spet lepe bele zobe. Žalski veterinarji na dan opravijo od 50 do 60 obiskov na območju celotne Spodnje Savinjske doline, na mesec do 400. Približno 10 odstotkov njihovega dela jim vsako leto s koncesijo predpiše država. V ta del sodi ceplje- nje proti steklini, ki je obvezno za vse pse (v Savinjski dolini jih je prijavljenih približno 4.000), prav tako razne diagnostične preiskave pri govedu, prašičih, konjih in psih. Ostali del predstavlja tako imenovana mala praksa. Ljudje so za svoje ljubljence pripravljeni odšteti vedno več denarja in minili so časi, ko so psi v ambulanto prihajali samo zaradi neboleče usmrtitve. Precej domačih ljubljencev mora na operacijsko mizo. Primere, ki ne za- htevajo takojšnjega posega, naročajo v jutranjem čsu. Vse bolj je razširjena sterilizacija mačk in psov. Samčki so tako veliko bolj mirni, s sterilizacijo samičk pa odpade večni problem, kam z mladički. Ambulanta za male živali je v Žalcu odprta vsak dan od Z do 9. in od 16. do najmanj 1Z ure, oziroma dokler ne oskrbijo zadnjega pacienta. Ob sobotah je ambulanta odprta samo zjutraj. Po 9. uri gredo veterinarji na obiske. Dežurni je v ambulanti ali po mobitelu za nujne primere dosegljiv tudi ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob nedeljah se mu dopoldne pridruži kolega, tako da skupaj opravita navadno okoli 30 obiskov, večinoma pri velikih živalih. Žalski veterinarji skrbijo za približno 11 tisoč glav govedi, umetno osemenijo na mesec od 400 do 600 govedi (uspešnost prvega osemenjevanja je 60-70%), enkrat na leto preventivno cepijo približno 5000 prašičev. Dela je torej dovolj za pet veterinarjev. Verjetno se bodo morali sčasoma specializirati za posamezno področje, že zdaj pa se redno udeležujejo raznih strokovnih seminarjev. Kljub novi organiziranosti in samostojnosti so uspeli zagotoviti enako oziroma še višjo kakovost svojih storitev - v zadovoljstvo svojih pacientov in seveda njihovih lastnikov. K. R. Časi se spreminjajo, tudi za veterinarje in živali. Če so slednje deležne vedno več skrbi, za veterinarje velja, da so sicer organizirani drugače, njihovo delo pa ostaja v glavnem enako. Podobno kot v zdravstvu je zakon o veterinarstvu pred tremi leti prinesel možnost lastninjenja veterinarskih ambulant. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje je združeval osem poslovnih enot in tudi veterinarji žalske ambulante so se odločali za pot zasebništva. Drugi del - tako imenovana sekundama veterina - je postal javni zavod, katerega lastnik je država (Njihove naloge so: nadzor proizvodnje živil živalskega izvora, mednarodnega prometa z živili, krmili in surovinami ter spremljanje reprodukcije domačih živali). Mnogo papirjev, dovoljenj in dokazil so morali zbrati, odkupiti prostore veterinarske ambulante v Žalcu in na Vranskem. Zdaj je Savinjska veterinarska ambulanta Žalec d. o. o. tik pred registracijo na sodišču. »Organizirani bomo kot družba z omejeno odgovornostjo, delali pa bomo predvsem bolj vestno in strokovno kot prej,« pravi predstojnik ambulante Jože Hodnik. Vsi so lastniki v enakem deležu. Trenutno so zaposleni štirje veterinarji, veterinarski tehnik in administratorka, na staž pa bodo sprejeli še enega mladega veterinarja. In če so vsi v službj, teče delo brez večjih težav. Če pa ima samo eden od njih dopust, mora njegovo delo v tem času prevzeti drug kole- ga. Pravega dopusta tako pravzaprav nimajo. Veterinarji namreč delajo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ambulanto imajo tudi na Vranskem, to soboto pa so jo odprli še na Polzeli. V teh dveh ambulantah je mo- goče od 8. do 9. ure dobiti zdravila, recepte, zdravstvena spričevala in nasvete, zahtevnejše posege pa bodo še vedno opravljali samo v Žalcu. V ta namen ambulanto opremljajo s sodobnejšimi pripomočki, zlasti za zdravljenje malih živalih, ki postaja vse bolj razširjeno, stranke pa vedno bolj zahtevne. Rentgena sicer nimajo (z njim jim pomagajo celjski kolegi), imajo pa vse potrebno za preiskave krvi, kirurške posege, kupili so celo aparat za Ovčarja napadla pudlje Psi imajo kosmata ušesa, pravi ljudski rek in svari pred preveliko zaupljivostjo do teh, menda človekovih najboljših prijateljev. Vendar pa vsi lastniki psov trdijo, kako lepo vzgojeni, vodljivi in sploh prijazni so njihovi psi. Verjetno je prav to razlog, da se toliko kosmatih štirinožcev sprehaja brez povodcev in pogosto celo brez svojih gospodarjev po mestnih ulicah, podeželskih cestah, travnikih in gozdovih. Pogosto lahko beremo, da je lovec ustrelil takšnega psa - povsem neupravičeno, trdijo pozneje lastniki. Kje so meje med ljubeznijo, varnostjo in nenazadnje spoštovanjem javnega reda? Povod za tole pisanje ni kakšno nevrotično pozivanje k doslednemu upoštevanju zakonov in občinskih odlokov ali sovraštvo in preganjanje psov, ampak pripetljaj, ki nam ga je opisala Ivanka Vrbič iz Žalca. S svojimi tremi pudlji se je tistega popoldneva sprehajala po cesti ob železnici v Žalcu. Tam je priljubljeno sprehajališče pasjeljubcev, saj ni veliko pešcev, niti avtomobilov. Njeni pudlji so bili na povodcu, nenadoma pa sta z Levstikove ulice pritekla nemška ovčarja in se zapodila vanje. Povodec napada ni zdržal, pudlji so zdrveli domov, ovčarja pa za njimi - dva pudlja sta dohitela in ogrizla, eden od njiju je moral k veterinarju. Ivanka Vrbič je sicer kričala na psa napadalca, vendar sta bila gluha za njeno jezo. Stekla je za pudlji domov, a še isti dan obiskala lastnico ovčarjev, ki z obema psoma živi v bloku. Vendar menda ni nič videla. Ivanka Vrbič sicer kakšnega zadoščenja zaradi tega napada ni iskala niti ga ni prijavila, zamolčati ali pozabiti pa ga ni mogla: »To naj bo v opozorilo, da se ne bi kaj podobnega ponovilo ali da bi psa napadla celo otroka. In bi potem rekli - saj je ta pes napadel že druge pse, pa nikoli nihče ni nič rekel. Vem, da veliki psi ne marajo pudljev oziroma majhnih psov, vendar to ni opravičilo. Na javnih površinah morajo biti vsi psi na povodcih.« Veterinarji pogosto šivajo rane majhnim psičkom, ki so jih raztrgali večji psi in veliko hude krvi med lastniki je zaradi takšnih pasjih napadov. Vsako leto zabeležijo tudi nekaj pasjih ugrizov ljudi. Zaradi nevarnosti okužbe s steklino mora pes, ki je ugriznil človeka, vedno na pregled k veterinarju. Vendar veterinarji nikoli ne krivijo psov. V njih se - sploh če so večino časa priklenjeni na verigo - vzbudi nagon boja za obstanek. Zato je pomembna tako imenovana socializacija mladih psov. Čim prej jih je namreč treba navaditi na druge ljudi in živali. Sicer pa tudi izkušnje veterinarjev kažejo, da je pes ogledalo svojega lastnika. Nobenemu psu na čelu ne piše, da nas bo samo prijazno ovohal, ko se nam približa. Tudi zato in ne le, ker tako zahteva zakon, je dolžnost lastnikov, da imajo pse na povodcu oziroma da jim nataknejo nagobčnik. Sicer pa - če je pes najboljši človekov prijatelj, bi moral biti najboljši prijatelj psa prav njegov lastnik. K. R. PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Laikova vas 84, 3312 Prebold d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Tel:. 063/702-250, Faks: 702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA -in še mnogo več. JU Po izredno ugodnih cenah vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: *** ŠE POSEBNO UGODNO V MESECIH APRILU IN MAJU "* - TLAKOVCI HS (šestoglati) - TLAKOVCI BARVNI HS (šestoglati) - ROBNIKI, 5, 8,12 in 15 cm - PRANE PLOŠČE, 40x40,50x50 - TRAVNE PLOŠČE - VINOGRADNIŠKI STEBRI - VRTNA PLETIVA, 1 m, 1,25 m in 1,50 m (pocinkana) - POCINKANA ŽICA 1,6 mm do 3,1 mm - JUPOL, 3, 8,15 in 25 kg Material vam lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT. Obiščite pravi naslov in izkoristite ugodne cene! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ura AMON MARJAN s.p. Slatina 9/a, 3201 Šmartno v Rožni dolini Tel.: 063/777-157, mobitel: 0609 611-087 Izdelujemo: NAGROBNE SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE IN TLAKE IZ NARAVNEGA . MATERIALA Skupščina ribičev Ribiška družina Šempeter je imela redno letno skupščino konec marca v gostišču Zmet v Svetem Lovrencu. Prisotne je najprej pozdravil Zdenko Mak, ki šempetr-ski ribiški družini predseduje eno leto, skupščino pa je vodil Franc Vidmar. Med gosti je bil tudi delegat Zveze ribiških družin Celje Anton Bačič. V razpravi so opozorili predvsem na težave s pticami, ki jim pojedo dobršen del rib, na uničene jezove in brežine vodotokov, onesnažene vode in izkoriščanje gramoza. Ribiška družina Šempeter, ki upravlja s 102 ha ribolovnih vod, je imela v preteklem letu skupaj z mladinci 505 članov, letos pa ima 417 članov in 47 mladincev. Izpite za športnega ribiča je lani opravilo 8 članov. Zaradi domnevne nepravilnosti pri razpolaganju z ribiškimi dovolilnicami prejšnjega predsednika so v lanskem letu zamenjali vse dovolilnice. Delovnih akcij se je udeležilo 110 članov. Tudi v tem letu ostaja obveza za vse člane, da opravijo 10 obveznih delovnih ur, razen za starejše od 60 let in invalidne člane. Vsi, ki te obveze niso izpolnili, jih neopravljena ura stane 9 tisoč tolarjev (100 DEM). V tem letu načrtujejo štiri delovne akcije. V lanskem letu so izpeljali 16 tekmovanj, ki se jih je skupaj udeležilo 490 članov. Čuvajska služba je opravila 88 nadzorov in preverila 77 oseb. Za odlov in vlaganje mladic je bilo lani opravjenih 1185 delovnih ur. Skupna vrednost vloženih rib v gojitvene in ribolovne potoke je lani znašala prek 7 milijonov tolarjev. Zato je do neke mere razumljiva jeza ribičev na kormorane, čaplje in druge ptice, ki so jim po njihovi oceni lani na celotnem območju uplenili približno 10 ton rib. Športni ribiči pa so - brez upoštevanja ribnika Preserje - nalovili približno 4,5 ton rib. V razpravi so govorili tudi o ponovnem odprtju salmoni-dnega revirja od Podvinskega jezu do mostu v Letušu. Ukinili pa bodo revirje za lov sulca. Šempetrski ribiči si prizadevajo tudi za umetno vzrejo rib. Imajo lastno valilnico, v kateri lahko po lastnih izračunih na leto vzredijo 7 ton mladic konzumne ribe. Ribiška družina se je odločila, da bo svoj sedež ponovno preselila v Šempeter. Pomoč pri iskanju ustreznega prostora jim je zagotovil tudi predsednik sveta KS Šempeter Franc Laubič, ki se je prav tako udeležil letne skupščine. Ribiči so obravnavali tudi nov statut in podprli pobudo, da se organizira srečanje ustanovnih članov ribiške družine, ki je svojo 40-letnico praznovala lansko leto. K. R. OBČINA ŽALEC Savinjske čete 5 ŽALEC Javni razpis kreditov Eko sklada za zmanjšanje onesnaževanja zraka Spoštovani, dne 7. 3. 1997 je v Delu in Uradnem listu RS št. 13/ 97 izšel novi razpis Ekološko-razvojnega sklada RS, d. d. za dodeljevanje posojil za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Razpisani znesek je 1,2 milijarde SIT, razpis pa velja do 28. 2. 1998, vendar ti podatki ne predstavljajo nobenih dejanskih omejitev, kajti sredstev je dovolj za vse Interesente. V primeru predčasne porabe sredstev bo sklad razpisal dodatna sredstva. Bistvena novost, ki jo prinaša ta razpis, je, da lahko poslej posojilo dobijo vse fizične in pravne osebe, ki želijo opraviti predelavo ogrevalnega sistema v objektu, ki stoji kjerkoli na ozemlju Republike Slovenije. S kreditom Eko sklada je mogoče financirati 80% stroškov prehoda z ogrevalnih sistemov, ki uporabljajo trda goriva in težka olja, na uporabo plina (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin), ekstra lahkega kurilnega olja ali daljinskega ogrevanja. Novi ogrevalni sistem ne sme več dopuščati kurjenja na okolju škodljiva goriva. Poleg tega je mogoče dodatno namestiti ogrevalni sistem za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki zmanjšujejo emisije škodljivih snovi v ozračju (toplotne črpalke, solarni sistemi...), ne glede na to, kakšno gorivo se uporablja za osnovno ogrevanje. Kandidati oddajo vloge na obrazcih, ki jih dobijo v pooblaščenih poslovalnicah bank. (Žalec: Banka Celje, Savinjska 20) <‘J pogrebna oprema V ureditev pokopališč ‘bne storitve xi spomenikov Vrečerjeva 2 3310 Žalec Tel: 063/715-605, 716-S10 Mobitel0609 635-717 V//S//S/SS/S/S//S////S///S//A I I FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 Za vse ujete trenutke... • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov . vse fotografske storitve • fotokopiranje • ekspres izdelava fotografij za dokumente BOTRI PRIMERNO DARILO ZA PRVOOBHAJANCE IN BIRMANCE 20 plesnih skupin v Vrbju Za kulturno dejavnost v žalski občini je bil v preteklem letu najbolj značilen razcvet plesne dejavnosti. V Žalcu je delovalo kar 5 skupin za izrazni ples. Tako ni presenetljivo, da je Zveza kulturnih organizacij Slovenije letos zaupala Zvezi kulturnih organizacij Žalec in plesnemu ateljeju Sava organizacijo regijskega srečanja plesnih skupin. Revija plesnih skupin bi sicer poldne pa se je v mladinskem morala biti v žalskem kulturnem programu predstavilo 11 skupin s domu, ki pa je zaradi obnove skupaj 68 plesalci. Njihove nasto-strehe zaprt. Zato je bilo sreča- pe sta si ogledali strokovna so-nje v Domu krajanov v Vrbju, delavka za ples pri ZKO Sloveni-Udeležilo se ga je 20 plesnih sku- je Neja Kos in državna selektori-pin iz občin Laško, Celje, Velenje ca za plesno dejavnost Andreja in Žalec. V dopoldanskem pro- Obreza. Najboljše skupine bodo grpmu je nastopilo 9 otroških nastopile na državnem srečanju skupin s skupaj 98 plesalci, po- plesnih skupin. K. R. Koncert šolskih pevskih zborov_________________________________________________________ Tako kot vsako leto so glasbeni pedagogi OS Prebold tudi letos pripravili koncert šolskih pevskih zborov. Tokrat se jim je pridružil še cerkveni mladinski zbor, ki ga pravzaprav sestavljajo pevke šolskega zbora. Koncert je lepo uspel, hkrati pa tudi pokazal, da je glasbena in pevska ustvarjalnost preboldskih osnovnošolcev na primernem nivoju. Vsi, ki so prisostvovali temu kulturnemu večeru so domov odhajali zelo zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tudi pevke in pevci s svojimi pevskimi vodji, saj je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena s poslušalci, ki so njihovo petje vsakič nagradili z bogatim aplavzom. D. N. Koncert Celeie z Mastrinko Lepo sončno popoldne. Skoraj prelepo za ta letni čas. Na mestu večnega počitka pri farni cerkvi Sv. Tilna v Šentilju množica ljudi. Samo nekaj kretenj, in zemlja sprejme tisto, kar ji po zakonu narave pripada. Končana je življenjska pot enega izmed nas. Bila je to Elica Cokan, Mihelova mama iz Podkraja. Bila je ena izmed tistih kmečkih žena, ki se je znala še kako krčevito boriti za kar najboljše svoje družine in doma. Bila pa je še nekaj. Bila je pravi ljudski godec, kakršnih ni veliko in se jih ne da naučiti. Velikokrat v njenem skoraj 70 let dolgem življenju ji je bilo težko. Toda ko je vzela v roke harmoniko in so njeni, od trdega kmečkega dela zgarani prsti zaplesali Skupina Palma, ki deluje v okviru kulturno-umetniškega društva na Polzeli je imela ob svoji 10-letnici koncert z gosti, in sicer ansambli Happy Band, Globus Band, Comet in Vesele Štajerke. Skupina Palma (na sliki) v zasedbi Matjaž Vrtnik, kitara, Franc Mimik, baskitara, Ciril Skalič, bobni, in Robert Ravtar, klaviature, za to leto načrtuje tudi izid svoje prve kasete. Veliko pa pričakujejo tudi od skladbe Poletje bom ujel, ki so jo prijavili na festival Melodije morja in sonca. T. T. Novo vodstvo Svobode Prebold V salonu pohištva Žane v Žalcu je bila v četrtek, 27 marca, odprta razstava grafičnih upodobitev pisanic Arpada Šalamona. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelova- li mladi virtuozi Glasbene šole Žalec. Ob tej priložnosti ni manjkalo domačih dobrot in pisanic, saj je bila razstava namenjena prav praznovanju velike noči. Pisanice bodo na ogled do konca aprila, razstavljene grafike pa je mogoče tudi kupiti. J. M. Utihnila je harmonika po tipkah, je pozabila na vse težave in bolečine, tudi na duševne, ki znajo še kako boleti. Tudi pela je, in to tako, da bi utihnil še slavček, kakor pravi ljudski pregovor. Kadar sta se zlila skupaj njen glas in pa glas katere od harmonik, je prisluhnil in se nasmehnil tudi tisti, ki mu do tega ni bilo. Bila je odločna, a skromna žena. Nikoli se ni rinila v ospredje. To so storili tisti, ki so znali ceniti njene glasbene sposobnosti. Odšla je mati in žena, ki se je kljub težavam znala veseliti. Ljubila je naravo in gore, čeprav ji ni bilo dano, da bi se kdaj resnično srečala z njimi. Zato pa je večkrat dejala: »Od tukaj, kjer sem sedaj, se ne vidijo hribi, od tam, kjer bom pa potem, pa se bodo...« Ta njena želja se ji je izpolnila. Z gornjega konca mesta večnega počitka se ob jasnem vremenu ponuja prečudovit pogled na Kamniške planine. M. Hrusti DPD Svoboda LIBOJE vabi na VEČER S TAMBURICO v soboto, 19. aprila 1997, ob 18. uri v DOM SVOBODE LIBOJE. Ob dnevu žena in še zlasti materinskem dnevu je bilo veliko prireditev, ki so jih vodstva krajevnih skupnosti, krajevna kulturna društva, šole in vrtci pripravili v počastitev materinskega praznika. V Petrovčah je poleg otrok nastopila skupina Gloria iz Ljubljane, v Žalcu je koncertiral Zoran Predin, na Gomilskem pa so materinski dan združili še s 25-letnico mešanega pevskega zbora Celeia, ki ga vodi Matjaž Kač. Samostojni koncert z gostom - dalmatinsko klapo Mastrinka - je imel zbor dan prej tudi v Žalcu. Mešani pevski zbor Celeia (do leta 1995 imenovan Kovinotehna) za leto začetka svojega delovanja šteje leto 1972, ko je moški oktet zapel sodelavkam ob dnevu žena. Nato se jim je pridružilo še več pevk in pevcev, ki so bili zaposleni v Kovinotehni. Po 15 letih so na pobudo takratne zborovodkinje prof. Dragice Žvar začeli sprejemati v svoje vrste tudi pevce, ki niso bili zaposleni v tem kolektivu. Prvi je zbor vodil Julij Gorič, v dveh obdobjih kar 14 let Milan Kasesnik, pred letom dni pa ga je prevzel Matjaž Kač. Zbor nastopa samostojno ali na koncertih z drugimi zbori in vokalnimi skupinami. Ob 25-letnici so pripravili nov program in vanj vključili tudi umetne skladbe domačih in tujih avtorjev ter priredbe priljubljenih ljudskih pesmi. ’ Prav na pobudo Matjaža Kača so začeli sodelovati s pravo dal- matinsko klapo Mastrinka iz občine Kaštel pri Splitu. Mastrinka je bila ustanovljena marca 1991. leta. Ime je povzela po oljki - ma-strinki, ki raste v Kaštel Štafilicu in je kot naravni spomenik zakonsko zaščitena. Klapa nadaljuje tradicijo kaštelanskih pesmi, v šestih letih delovanja pa je ves čas prisotna na vseh večjih kulturnih dogodkih in koncertih. Tako je za klapo prek 200 nastopov in 10 humanitarnih koncertov. Njen cilj pa je repertoar dalmatinskih pesmi obogatiti s klasičnimi in zabavnimi skladbami domačih in tujih avtorjev, s čimer bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo samostojne zgoščenke. Seveda pa so prav z dalmatinskimi pesmimi navdušili tudi občinstvo v Žalcu in na Gomilskem. K. R., foto: J. K. 10 tet skupine Palma DPD Svoboda Prebold je na letošnjem občnem zboru dobilo novo vodstvo. O delu društva v preteklem letu pa je najprej poročal dosedanji predsednik Anton Farčnik. Povedal je, da je v obilju kulturnih dobrin, ki nas obdajajo, zanimanje za delovanje v ljubiteljski kulturi nekoliko manjše. Kljub temu pa se lahko Preboldčani pohvalijo z moškim pevskim zborom, ki sodi med najboljše v občini. Prav tako uspešno deluje pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold, ki je lani proslavil 70-let-nico in ki kljub lastnemu društvu še vedno deluje v okviru Svobode. In ponosni so na gledališko skupino, ki v tej sezoni nastopa z ljudsko dramo Razvalina življenja. Kinosekcija je zaradi premajhnega zanimanja za oglede filmov in visokih stroškov - tudi za najemnino kinodvorane - prenehala delovati. 33 let jo vodi Edi Govek. Poslavlja pa se tudi knjižničarka Pavla Mlakar, ki je vodila krajevno knjižnico kar 52 let. Zelo uspešno je bilo tudi šolsko kulturno društvo, ki ima kar tri pevske zbore, več knjižničarskih krožkov, najbolj množična pa je bralna značka. Izvedli so več prireditev, med njimi projekt ob 50-letnici Unicefa. Ker se je staremu vodstvu društva Svoboda Prebold iztekel štiriletni mandat, so na letošnjem občnem zboru izvedli volitve. Predsednica upravnega odbora je postala Anica Trivan, novemu nadzornemu odboru poslej predseduje Anton Farčnik, disciplinski komisiji pa Miha Stergar. V tej komisiji je članica tudi Pavla Mlakar. K. R. TELEFONSKI IMENIK MAREC 1997 - STRAN 13 Telekom Slovenije ^>\ POSLOVNA ENOTA CELJE Savinjčan Po uspešni akciji TELEKOMA Slovenije, PE Celje in krajevnih skupnosti Prebold, Tabor in Ponikva pri Žalcu objavljamo telefonske številke naročnikov, ki so vključeni na telefonske centrale Prebold, Tabor in Velika Pirešica. Vse uporabnike naših storitev pa vabimo v naše teletrgovine: • v Celju, Cankarjeva 4, tel. j)t. 421 -444 • v Celju, Lava 1, tel. f>t. 421-344 • v Velenju, Kidričeva 2a, tel. št. 861-444. kjer se lahko prepričate o tem, da Vam ponujamo vse za telefonijo na enem mestu: • informacije o naročniških razmerjih in TK storitvah. • INTERNET • ugoden nakup terminalnih naprav, tudi z odlogom plačila • plačilo računov za TK storitev brez provizije • in še več... Ali ste seznanjeni z dodatnimi možnostmi pri telefoniranju, kot so: klic brez izbiranja, vmesni klic, preusmerjanje dohodnih klicev...? Za dodatne informacije nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 8080 ali nas obiščite v teletrgovinah. Telekom Slovenije, PE Celje ČRNI VRH BERGANT —ANTON, ČRNI VRH 11 727 075 -JANKO, ČRNI VRH 12 727 072 BREZNIK ANDREJ, ČRNI VRH 51 727 051 CESTNIK —ALOJZ, ČRNI VRH 18 727 071 -JOŽE, ČRNI VRH 14 727 074 DROLC VIKTOR, ČRNI VRH 45 727 040 HABJAN —BRANKO, ČRNI VRH NN 727 025 —MILAN, ČRNI VRH 25 727 032 LESJAK JANEZ, ČRNI VRH 16 727 073 LOPAN FRANC. ČRNI VRH NN 727 026 LUKMAN ANTON, ČRNI VRH 15 727 058 PODBREGAR JOŽE, ČRNI VRH 22 727 023 SITAR ANTON, ČRNI VRH 23 727 024 ŠMIT JANKO. ČRNI VRH 34 727 052 DOLENJA VAS AGREŽ MIRO, DOLENJA VAS 89 724 151 ANCEU ANDREJA, DOLENJA VAS 122 724 075 AUGUŠTIN DANICA. DOLENJA VAS 170 724 844 BALDASIN BOGOSLAVA, DOLENJA VAS 133 724 596 BEŠVIR LILJANA, DOLENJA VAS 172 724 622 BRATINA FRANC, DOLENJA VAS 128 724 683 BRINAR MARIJA, DOLENJA VAS 87 724 041 BRITOVŠEK JELKA, DOLENJA VAS 121 724 842 CESTNIK ALOJZ, DOLENJA VAS 4 724 408 CUKJATI IVAN, DOLENJA VAS 127 724 459 CVERLE VINKO, DOLENJA VAS 116 724 447 ČRNILA MARJAN, DOLENJA VAS 111 724 663 DERČA — KARLICA, DOLENJA VAS 31 724 442 — SILVA, DOLENJA VAS 73 724 595 DEŽNIKAR IVAN, DOLENJA VAS 109 724 614 DOBNIK FERDO, DOLENJA VAS 80 724 509 DOBRIHA MARJAN, DOLENJA VAS 155 724 141 DOLINŠEK MIRA. DOLENJA VAS 170 724 845 DROBEŽ PETER, DOLENJA VAS 97 724 215 DROLC PETER. DOLENJA VAS 170 724 656 EBNER LEOPOLD, DOLENJA VAS 184 724 451 FARČNIK ANTON, DOLENJA VAS 169 724 582 GOROPEVŠEK — HELENA, DOLENJA VAS 158 724 216 —STANKO, DOLENJA VAS 86 724 149 GOVEK FRANC, DOLENJA VAS 121 724 468 GRABNAR JOŽICA. DOLENJA VAS 172 724 847 GRENKO RAJKO, DOLENJA VAS 12 724 567 GROFELNIK JOŽE, DOLENJA VAS 170 724 512 HANŽELIČ KUNIGUNDA, DOLENJA VAS 170 724 054 HERCOG ANTON, DOLENJA VAS 21 724 841 JELEN MARJANA, DOLENJA VAS 132 724 695 JOŠOVC VERA, DOLENJA VAS 173 724 555 KLANJŠEK MILAN. DOLENJA VAS 172 724 846 KLEMENČIČ PETRA, DOLENJA VAS 142 724 186 KOČEVAR — KRISTINA. DOLENJA VAS 139 724 025 — ROBERT, DOLENJA VAS 177 724 655 KORUN ERIH, DOLENJA VAS 135 724 593 KOS MARIJA, KEMIČNA ČISTILNICA, DOLENJA VAS 154 724 508 —TEREZIJA, DOLENJA VAS 175 724 651 KOSMAČ DOMENIK, DOLENJA VAS 124 724 063 KRALJ ANICA, DOLENJA VAS 48 724 686 KRANJEC ALOJZ. DOLENJA VAS 95 724 163 KREGAR JOŽE, DOLENJA VAS 162 724 580 KRIŽNIK NIKO. DOLENJA VAS 110 724 069 KROFLIČ NANDE, DOLENJA VAS 101 72« 181 KRONOVŠEK ANA, DOLENJA VAS 72 724 835 LAPAN JUSTINA, DOLENJA VAS 67 724 426 LEBAN FERDO, DOLENJA VAS 96 724 642 LOKAN FRANC, DOLENJA VAS 105 724 061 MAC D.O.O., PE PROMUSICA, RADIO GOLDI, DOLENJA VAS 83 724 427 MARČINKO DARINKA, DOLENJA VAS 170 72« 701 MARKON NORBERT, DOLENJA VAS 114 72« 159 MEDVED KARL, DOLENJA VAS 112 724 301 MEŽNAR DRAGO. DOLENJA VAS 177 724 469 MIKLAVC LUDVIK, DOLENJA VAS 182 724 047 NATEK RUDI ML., DOLENJA VAS 121 724 839 NEMEVŠEK ERNA. DOLENJA VAS 131 724 837 OCVIRK —FRANC DIPL.VET., DOLENJA VAS 63 724140 — VLADO, DOLENJA VAS 54 724 693 PEČAR DRAGO, DOLENJA VAS 126 724 456 PEČNIK ZDENKA, DOLENJA VAS 164 724 865 PETERNEL MATJAŽ, DOLENJA VAS 121 724 310 PLESEC HERMINA. DOLENJA VAS 88 724 454 POČEJ JANI, DOLENJA VAS 35 724 089 PODGORŠEK — BORIS, DOLENJA VAS 6 724 831 — PETER, DOLENJA VAS 7 724 608 PREDOVNIK JULČKA, DOLENJA VAS 137 724 675 PRISTOVEC FRANC, DOLENJA VAS 138 724 07« PUNGARŠEK TOMAŽ, DOLENJA VAS 121 724 838 RANDL JOZEFINA, DOLENJA VAS 16 724 645 RAZPOTNIK VLADO, DOLENJA VAS 170 724 471 REBERŠEK FRANC, DOLENJA VAS 161 724 399 REZAR —FRANC, DOLENJA VAS 156 724 475 — FRANC, REPROM D.O.O., DOLENJA VAS 156 724 662 —JOŽE, DOLENJA VAS 39 724 470 RIZMAL FRANC, DOLENJA VAS 134 724 659 ROGEL JOŽE. DOLENJA VAS 47 724 395 SELIČ CVETKA, DOLENJA VAS 79 724 594 ŠIRŠE PETER. DOLENJA VAS 171 724 510 SKOK STANISLAV, DOLENJA VAS 77 724 396 SLOKAN FRANC. DOLENJA VAS 85 724 598 SMRKE —ALBIN, DOLENJA VAS 76 724 428 -ROK, DOLENJA VAS 76 724 836 SOVINC ANTON, DOLENJA VAS 123 724 463 STANKO MARA, DOLENJA VAS 84 724 394 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO GRENKO, DOLENJA VAS 12 724 840 ŠKOBERNE KONRAD. DOLENJA VAS 163 724 423 ŠKORJANC — EDI. DOLENJA VAS 50 724 173 — FRANC, DOLENJA VAS 70 724 415 — IVAN. DOLENJA VAS 61 724 091 -JOŽE, DOLENJA VAS 81 724 438 -MILAN, DOLENJA VAS 68 724 045 ŠKRUBEJ IVANKA, DOLENJA VAS 78 724 618 ŠTRAUS IGOR, S.P., STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, DOLENJA VAS 167 72« 770 TERPIN ZDENKO, DOLENJA VAS 113 724 234 TRATNIK PETER, DOLENJA VAS 146 724 654 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM. DOLENJA VAS 62 724 090 URŠIČ ANTON, DOLENJA VAS NN 724 138 VEDENIK -JOŽE, DOLENJA VAS 180 724 402 — ROBERT ING., DOLENJA VAS 157 724 204 VERK BRANKO, DOLENJA VAS 24 724 339 VERK MARTIN, DOLENJA VAS 36 724 171 VERTOČNIK META, DOLENJA VAS 177 724 195 VIDMAJER SREČKO, DOLENJA VAS 72 724 382 VIDMAR MARJAN. DOLENJA VAS 29 724 042 VOŠNJAK MARTIN, MVM AVTOPRALNICA IN BISTRO, DOLENJA VAS 25 724 318 VOZLIČ —MARTA,AVTO KAMP, DOLENJA VAS 152 724 501 —TOMAŽ. DOLENJA VAS 147 724 378 ZAGORIČNIK IVO, DOLENJA VAS 108 724 583 ZAGOŽEN-REMS OLGA, DOLENJA VAS 107 724 682 ZAKONJŠEK SREČKO, DOLENJA VAS 170 724 400 ZALOŽNIK ANTON, DOLENJA VAS 38 724 833 ZAVRŠNIK FRANC, DOLENJA VAS 115 724 643 ZLOBEC —HENRIK, DOLENJA VAS 174 724 184 —IRENA, DOLENJA VAS 130 72« 916 ZORKO RAJKO, DOLENJA VAS 30 724 085 ZORKO RUDI. DOLENJA VAS 136 724 392 ZUPANC VERONIKA, GOSTILNA FIUALKA, DOLENJA VAS 43 724 336 ŽAGAR VILI, DOLENJA VAS 103 724 418 ŽGANK ALOJZ, DOLENJA VAS 10 724 620 GRAJSKA VAS DOLER MARIJA, GRAJSKA VAS 62 B 727 164 DOLINŠEK JOŽE, GRAJSKA VAS 62 A 727 163 MERZEU FRANC, GRAJSKA VAS 64 727 159 PINTAR MARIJA, GRAJSKA VAS 62 727 162 POLAJŽER MAJDA, GRAJSKA VAS NN 727 158 KAPLA DRAKSLER RAJKO, KAPLA 56 727 429 DRČA — BOJAN, KAPLA 42 727 171 -JANKO, KAPLA 36 727 421 — MIRAN, KAPLA 44 727 423 GROS STOJAN, KAPLA 55 727 428 HOSTNIK JOŽE, KAPLA 45 727 176 KOKOLE MIHAEL, KAPLA 46 727 307 MARN — ANCELA, KAPLA 43 727 170 — DRAGO, KAPLA 54 727 180 MIKLAVC MILENA, KAPLA 35 727 175 PETEK BRANKO, KAPLA 41 727172 PIRNAT MARJAN, KAPLA 31 727 087 PODGORŠEK MILAN, KAPLA 39 727 094 PRIČA MIRAN, KAPLA 36 A 727 422 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KAPLA - TABOR, KAPLA NN 727 177 REBERŠEK ZDRAVKO, KAPLA 57 727 43C ROTAR IVANA, KAPLA 32 727 173 SUŠNIK JOŽE, KAPLA 83 727 415 VOŠNJAK FRANC, KAPLA 18 724 144 KAPLJA VAS AHAC EDVARD, KAPLJA VAS 44 724 226 BORAK KARLA, KAPLJA VAS 15 B 724 532 BURKELC — ANTON, KAPLJA VAS 4 724 067 — BOJAN. KAPLJA VAS 4 724 038 -FRANC, KAPLJA VAS 68 724 398 — MARJAN. KAPLJA VAS 78 724 429 CESTNIK DAMJAN, KAPLJA VAS 26 724 219 CIGLER STANKO, KAPLJA VAS 69 724 745 CILENŠEK ANTON, KAPLJA VAS 15 A 724 123 CIZEJ CILČI, KAPLJA VAS 13 724 264 ČEDE IVAN, KAPLJA VAS 53 724 435 DEŽNIKAR ANTON, KAPLJA VAS 73 724134 DOBRINA UUBAN, KAPLJA VAS 51 724 465 FARČNIK IVAN, KAPLJA VAS 7 724 095 FELICIJAN FANIKA, KAPLJA VAS 37 724 238 FLERE MIRANDO, KAPLJA VAS 65 724 473 GOLIČ IVANKA, KAPLJA VAS 16 724198 GRENKO FRANC, KAPLJA VAS 48 724 551 KOLAR IVAN, KAPLJA VAS 22 724 295 KOLŠEK EDI, KAPUA VAS 40 724 461 KORITNIK SLAVKO, KAPUA VAS 15 724 780 KORUN RAJKO, KAPUA VAS 77 724 464 KREŽE FRANC, KAPUA VAS 23 724 539 KRULEJ AMALIJA, KAPUA VAS 3 724 783 KUKOVNIK IVAN, KAPUA VAS 24 724 016 MATKO FRANC. KAPUA VAS 18 724 445 MERZEU FRANC, KAPUA VAS 46 724 710 NOVAK MARUA, KAPUA VAS 11 724 547 OCVIRK IVAN, KAPUA VAS 12 724 437 PETERNEL LOTI, KAPUA VAS 76 724 690 PIKL IVAN, KAPUA VAS 32 724 545 PODKRAJŠEK — ANTON, KAPUA VAS 8 A 724 452 — STANKO, KAPUA VAS 8 A 724 453 POTOČNIK ANTON, KAPUA VAS 38 724 449 POTOČNIK — EDO, KAPUA VAS 45 724158 —JOŽE, KAPUA VAS NN 724 146 —JOŽE, KAPUA VAS 6 724 535 POVŠE PETER, KAPUA VAS NN 72« 319 POZNIČ MILAN, KAPUA VAS 53 724 553 RIBIČ — MARIJA, KAPUA VAS 1 724 921 — VIDA, KAPUA VAS 19 724 543 ROCL IVAN, KAPUA VAS 43 724 549 ROJNIK IVAN, KAPUA VAS 21 724 629 ROVŠNIK — MIRAN, KAPUA VAS 75 724 170 —TEREZA, KAPUA VAS 69 72« 657 RUDNIK RUDOLF, KAPUA VAS 20 A 724 887 SKOK ZOFUA, KAPUA VAS 47 724 287 SKORNŠEK BRANKO, KAPUA VAS 5 724 078 STERNAD FRANC, KAPUA VAS NN 724 616 STUHNE JOŽE, KAPUA VAS 66 72« 557 SVET VLADO, KAPUA VAS 25 724 052 TOMAN ANTON, KAPUA VAS 27 A 724 504 TROGAR FRANC, KAPUA VAS 20 724 541 TURECKI BRANKO, KAPUA VAS 55 724 17« TURK JOŽE, KAPUA VAS 59 724 232 TURNŠEK IVANKA, KAPUA VAS 9 724 162 VEDENIK MILENA, KAPUA VAS 10 724 268 VERDEV —BOŽA, KAPUA VAS 53 724 278 — MATJAŽ, KAPUA VAS 56 724 685 VINCEKOVIČ ALOJZ, KAPUA VAS 52 A 72« 314 ZUPANC VLADO, KAPUA VAS 42 724 457 ŽABKAR IVAN. KAPUA VAS 3 724 316 ŽGANK GOLIČ IRENA, KAPUA VAS 16 A 724 781 ŽLIČAR ELIZABETA, KAPUA VAS 14 724 441 LOKE CENTRIH SILVO, LOKE 39 727 059 DRNOLŠEK -DOMINIK. LOKE 35 727 091 -MANJA, LOKE NN 727 011 COLAVŠEK JOŽE, LOKE 4 727 277 HABJAN ANTON, LOKE 14 727 017 JELEN ANTON, LOKE 8 727 202 KOS VINKO, LOKE 20 727 143 KOVČE — MARIJA, LOKE 36 727 076 — MILAN, LOKE 32 727 12C OCEPEK MILENA, LOKE 6 727 185 PAVLINC SILVA, LOKE 1 727 21« ROPAŠ VINKO, LOKE 17 727 23« SAJOVIC JOŽE, LOKE 15 727 041 SLATINŠEK ALOJZ, LOKE 12 727 125 STANKO VLADIMIR, LOKE 7 727 187 TEKAVC FILIP, LOKE 16 727 012 VERDEU MILAN, LOKE 19 727126 ZUPANČIČ IVAN, LOKE 28 727 090 MARIJA REKA AHAC ZDRAVKO, MARUA REKA 10 724 610 ARNČNIK BORIS, MARIJA REKA 3 A 724 311 ARTEU VEKOSLAV, MARIJA REKA 19 724 298 BREZNIKAR —ANTON, MARUA REKA 30 724 302 -LEOPOLD, MARUA REKA 24 724 266 CESTNIK MIHA. MARIJA REKA 38 724 602 DOLAR DANILO, MARIJA REKA 37 724 613 HRIBAR —ALEKSANDER, MARUA REKA NN 724 694 —IVAN, MARUA REKA 63 724 586 -JOŽE, MARUA REKA 71 724 196 JAGER VINKO, MARIJA REKA 1 724 129 KORITNIK FRANC, MARIJA REKA 5 724 030 KOS KONRAD, MARUA REKA 25 724 237 KREŽE JOŽE, MARUA REKA 6 724 868 LOBNIKAR DRAGO, MARUA REKA 14 72« 207 OTAVNIK FRANC, MARUA REKA 69 724 383 PIŠEK — IVAN, MARIJA REKA 27 724 055 — STANKO, MARUA REKA 20 724 665 PLANINSKI DOM POD REŠKO PLANINO, . MARUA REKA NN 724 723 PODBREŽNIK VINKO, ' MARUA REKA 28 724 749 RIZMAL BOGOMILA, MARIJA REKA NN 724 077 ŠKRABE FERDO, MARUA REKA 41 724 386 TRATNIK FRANC. MARUA REKA 70 724 619 VASLE DANIEL, MARUA REKA 9 724 700 ZAGOŽEN BLAŽ, MARUA REKA 74 724 634 ZAKONJŠEK ALOJZ. MARUA REKA 42 724 430 ZMRZLAK RAJKO, MARIJA REKA 29 724 270 ZUPAN JOŽE, MARIJA REKA 37 724 343 MATKE BABIČ BOŠTJAN, MATKE 32 B 724 915 BALOH JOŽE. MATKE 52 724 367 BEŠKOVNIK MARINA, MATKE 34 724 130 BREZNIKAR —JAKOB, MATKE 83 724 705 —ZVONKO, MATKE 79 724 641 BRŠEK DARJA, MATKE 34 A 724 529 BRVAR LEOPOLD, MATKE 1 724 907 CENCEN FRANC, MATKE 23 A 724 051 CESTNIK — ERNEST, MATKE 3 A 724 711 —ZDRAVKO, MATKE 8 72« 715 GASILSKO DRUŠTVO MATKE. MATKE 724 130 GERMADNIK ROZI, MATKE 56 724 094 GOLAVŠEK MARJAN. MATKE 34 724 615 GORJUP FILIP, MATKE 4 724 282 COVEDIČ JOŽE, MATKE 21 724 531 HOJNIK BOJAN, MATKE NN 724 605 HRIBAR — AMALIJA, MATKE 30 724 519 — RADO, MATKE 33 724 059 — RUDI, MATKE 33 A 72« «17 IGRIŠNIK STANISLAV. MATKE 78 724 235 JERMAN JOŽE, MATKE 14 72« «77 JEROMEL FRANC, MATKE 77 724 513 KAČ ALBIN, MATKE 7 724 517 KOBAL ALOJZ, MATKE NN 724 600 KRAU PAVLA, MATKE 15 724 906 KRAŠOVEC — MIHA, MATKE 38 724 702 — RUDI, MATKE 2 A 724 127 KRK JAKOB, MATKE 40 724 369 LEBER IVAN. MATKE 29 724 403 LIKOVIČ ŠTEFAN, v MATKE 58 724 165 LOKAN ZDENKA, MATKE 28 724 912 LUBEJ MARJAN. MATKE 18 A 724 421 MARČEN DARKO, MATKE 18 724 433 MASTNAK JOŽE. MATKE NN 724 206 PINTER IVAN, MATKE 5 A 724 707 PIŠEK PETER. MATKE 13 724 633 POTOČIN MARJAN, MATKE 22 724 649 PRJLŽNIKAR — FRANC, MATKE 73 A 72« 577 -FRANC. MATKE 26 724 910 PUŠNIK MARJAN, MATKE 76 724 179 RANDL KATI. MATKE 12 724 334 ROMIH ALBIN, MATKE 77 A 724 384 ROŠKAR -FRANC, MATKE 31 724 909 —FRANC,GOSTILNA. MATKE 82 724 167 SENČAR VILI, MATKE 42 72« 913 SLATINŠEK MIRKO, MATKE 42 A 724 653 SLEMENŠEK JOŽE, MATKE 32 A 724 081 STRNIŠNIK IVAN. MATKE 2 724 751 ŠARLAH SLAVI, MATKE 50 724 073 ŠIBILA NIVES. MATKE 74 724 273 ULAGA ZLATKO. CENTRALNE KURJAVE, MATKE 6 724 152 UPLAZNIK MATEVŽ, MATKE 55 724 285 VASLE FERDINAND, MATKE 9 724 601 VEBER —JOŽE, MATKE 41 724 289 —SLAVKO, ■ MATKE 5 724 597 VEDENIK EVGEN, MATKE 39 A 724 385 VELER RAJKO, MATKE 16 724 905 VRAČKO BRANKO, MATKE 74 A 724 272 ZAGOŽEN — ERNEST, MATKE 72 724 559 -JOŽE. MATKE 11 724 589 — PETER DIPL.ING., MATKE NN 724 581 — SLAVKO,PREVOZNIŠTVO, MATKE 73 724 227 —VERONIKA, MATKE 36 724 743 — ZDRAVKO KOVINOSTRUGARSTVO, MATKE 84 724 203 ZAVERŠNIK JANEZ, MATKE 27 724 688 724 537 ŽELEZNIK ANTON, MATKE 80 72« 914 MIKLAVŽ PRI TABORU BUKOVEC JURU, MIKLAVŽ PRI TABORU 21 727 047 KRJUNC EMIL, MIKLAVŽ PRI TABORU 19 727 068 LESJAK BRANKO, MIKLAVŽ PRI TABORU 12 727 304 LOBNIKAR STANISLAV, MIKLAVŽ PRI TABORU 20 A 727 161 MASTNAK JOŽE, MIKLAVŽ PRI TABORU 14 727 020 MATKO JURIJ, MIKLAVŽ PRI TABORU 24 727 048 OJSTERŠEK IVAN, MIKLAVŽ PRI TABORU 15 727 035 PEČNIK VLADIMIR, MIKLAVŽ PRI TABORU NN 727 167 PINTAR HELENA, MIKLAVŽ PRI TABORU 16 727 15« RAK MARTIN, MIKLAVŽ PRI TABORU 11 727 036 SKOK SLAVKO, MIKLAVŽ PRI TABORU 13 727 022 TURNŠEK FRANČIŠKA, MIKLAVŽ PRI TABORU 17 727 033 OJSTRIŠKA VAS BALOH JANEZ, OJSTRIŠKA VAS 35 A 727 229 BASLE IVAN, OJSTRIŠKA VAS 26 727 174 724 476 724 409 724 148 724 413 724 404 724 178 724 518 724 733 724 419 724 628 724 401 724 072 724 020 724 023 724 023 724 467 724 121 724 814 724 817 724 621 724 627 724 763 724 436 724 040 724 612 724 026 724 647 724 309 724 584 724 191 724 192 724 502 724 797 724 765 724 527 724150 724 350 724 132 724 194 724 344 724 768 724 816 724 819 724 284 724 422 724 331 724 267 724 507 724 769 724 676 724 049 724 680 724 106 724 875 724 058 724 552 724 687 724 568 724 784 724 773 724 796 724 137 724 691 724 312 724 815 724 681 724 648 724 444 724 185 724 143 724 143 STRNAD MILAN, PONDOR 20 A 727 381 SALAMON MARTIN, PONDOR 18 727 147 PONIKVA PRI ŽALCU BANOVŠEK —JANKO, PONIKVA PRI ŽALCU 23 728 519 — MILAN, PONIKVA PRI ŽALCU 24 B 728 517 —NEVENKA PONIKVA PRl'žALCU 23 A 728 576 CIGLAR FRANC, PONIKVA PRI ŽALCU NN 728 574 CVIKL CVETO, PONIKVA PRI ŽALCU 37 728 570 DOLŠAK FRANC, PONIKVA PRI ŽALCU NN 728 490 DRUŽINEC DRAGICA, PONIKVA PRI ŽALCU 44 A 728 480 DUŠAK FRANC, PREVOZNIŠTVO, PONIKVA PRI ŽALCU 20 728 520 FIDERŠEK KAREL, PONIKVA PRI ŽALCU 45 728 591 JELEN -CIRIL, PONIKVA PRI ŽALCU 35 728 512 — IVAN, PONIKVA PRI ŽALCU 60 728 505 — IVAN, PONIKVA PRI ŽALCU 24 A 728 521 — JANEZ,MIZARSTVO, PONIKVA PRI ŽALCU 14 728 513 —LEOPOLD. PONIKVA PRI ŽALCU 41 728 585 —MARIJA PONIKVA PRI ŽALCU 21 728 577 — MILAN, PONIKVA PRI ŽALCU 44 728 532 —VLADO, PONIKVA PRI ŽALCU 50 728 597 JEZERNIK ANTON, PONIKVA PRI ŽALCU 40 728 475 JEZERNIK —FERDO, PONIKVA PRI ŽALCU 1 728 514 —FRANC PONIKVAPRI ŽALCU 44 G 728 589 — MARTIN, PONIKVA PRI ŽALCU 34 728 568 KALŠEK MILKA, PONIKVA PRI ŽALCU 26 728 573 KOS — FRANČIŠKA, PONIKVA PRI ŽALCU 27 A 728 581 —JOŽEF, PONIKVA PRI ŽALCU 61 728 560 — LOVRO, PONIKVA PRI ŽALCU 8 728 524 —ZVONKO. PONIKVA PRI ŽALCU 61 B 728 561 LEŠNIK IVAN, PONIKVA PRI ŽALCU 47 728 477 MARINKOVIČ PUNIŠA, PONIKVA PRI ŽALCU 49 B 728 594 MARN ROMAN, PONIKVA PRI ŽALCU 44 6 728 588 MESTNA SKUPNOST ŽALEC, -KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA PRI ŽALCU, PONIKVA PRI ŽALCU 728 030 OCVIRK -ALOJZ, PONIKVA PRI ŽALCU 4 728 584 —JOŽE, PONIKVA PRI ŽALCU 42 A 728 471 OGRAJENŠEK FRANC, PONIKVA PRI ŽALCU 48 A 728 612 OGRAJENŠEK — IVAN, PONIKVA PRI ŽALCU 51 B 728 504 -MARTIN ML., PONIKVA PRI ŽALCU 51 728 595 OSNOVNA ŠOLA PONIKVA, PONIKVA PRI ŽALCU 17 728 522 PIRŠ ANDREJA. FRIZERSTVO DEJA, PONIKVA PRI ŽALCU 16 728 600 PODLINŠEK ŠTEFAN, PONIKVA PRI ŽALCU 64 728 527 PODPEČAN FRANC, PONIKVA PRI ŽALCU 11 728 523 POTOČNIK MARJETA, PONIKVA PRI ŽALCU 44 D 728 493 MARTIN PONIKVA PRI ŽALCU 26 A 728 518 -MARTIN ML., PONIKVA PRI ŽALCU 26 A 728 579 PUSOVNIK MARTIN, PONIKVA PRI ŽALCU 27 728 580 RAZDEVŠEK —EDITA, PONIKVA PRI ŽALCU 36 728 569 —SILVA, PONIKVA PRI ŽALCU 19 728 575 —VINKO. PONIKVA PRI ŽALCU 5 728 029 REPAS FILIP, PONIKVA PRI ŽALCU 46 C 728 592 REPAS — MARTIN, PONIKVA PRI ŽALCU 61 A 728 559 — MILAN, PONIKVA PRI ŽALCU 37 A 728 619 REZMAN FRANC, PONIKVA PRI ŽALCU 49 728 593 REZMAN — IVAN, PONIKVAPRI ŽALCU 43 728 526 —JANKO, PONIKVA PRI ŽALCU 62 728 596 —MARTIN, PONIKVA PRI ŽALCU 45 A 728 482 SAVINJSKI MAGAZIN, PONIKVA PRI ŽALCU 728 052 SREDENŠEK —ALOJZ, PONIKVA PRI ŽALCU 9 728 582 -LJUDMILA,GOSTIŠČE, PONIKVA PRI ŽALCU 6 A 728 010 STRAHOVNIK JANEZ, PONIKVA PRI ŽALCU 3 A 728 583 STRAHOVNIK MARUA, PONIKVA PRI ŽALCU 43 A 728 528 ŠELIH SREČKO, AVTOPREVOZNIŠTVO, PONIKVA PRI ŽALCU 20 728 494 ŠTAMOL JOŽICA, PONIKVA PRI ŽALCU 6 728 529 ŠTUCIN ANDREJ, PONIKVAPRI ŽALCU 63 728 587 Super danilo, PONIKVA PRI ŽALCU 53 728 483 TRNOVŠEK EDVARD, PONIKVA PRI ŽALCU 58 728 563 URANJEK —STANISLAVA, PONIKVA PRI ŽALCU 13 728 572 — VINKO, PONIKVA PRI ŽALCU 22 728 578 VASLE ALBIN. PONIKVA PRI ŽALCU 31 728 509 VASLE -ALOJZ, PONIKVA PRI ŽALCU 30 728 510 —ANTON, PONIKVA PRI ŽALCU 66 728 478 -CVETO, PONIKVA PRI ŽALCU 65 728 476 —IVAN, PONIKVA PRI ŽALCU.33 728 567 — IVO, PONIKVA PRI ŽALCU 44 C 728 533 — MILAN PONIKVA PRI ŽALCU 42 D 728 586 VERDEV STANKO, PONIKVA PRI ŽALCU 45 728 613 VOH VINKO, PONIKVA PRI ŽALCU 38 728 571 VOVK RENATO, PREVOZNIŠTVO. PONIKVA PRI ŽALCU 16 728 511 ZAGORIČNIK JOŽE, PONIKVA PRI ŽALCU 55 728 481 ŽIBRET MARJAN, PONIKVA PRI ŽALCU 44 B 728 492 ŽUPNIJSKI URAD, PONIKVA PRI ŽALCU 12 728 516 PREBOLD ADRINEK CIRIL, NAD TOVARNO 22 724 677 AJDIČ MARJANA, GRAŠČINSKA CESTA 15 724 380 ANTONIČ MILANKO, NA ZELENIC114 724 849 ANŽEL BORIS, NA ZELENICI 6 724 792 ANŽLOVAR — LJUBICA, NA ZELENICI 2 724 873 —MAKSIMILJANA, NA ZELENICI 3 724 188 ARH BOŽO. REŠKA CESTA 59 724 279 ARNŠEK STAVRULA, GRAŠČINSKA CESTA 6 724 236 BABIČ VILIJEM, GRAŠČINSKA CESTA 13 724 778 BANKA CELJE D.D., GRAŠČINSKA CESTA 3 724 218 BEDŽETI RIŽA, SLAŠČIČARNA, HMELJARSKA CESTA 5 724 022 BELA FRANC, NA ZELENIC117 724 503 BEVC SLAVICA, GRAŠČINSKA CESTA 15 724 084 BLUMER DOROTEJA, REŠKA CESTA 58 724 031 BORIŠEK MIRAN, SOSESKA 9 724 017 BOŽIČ KOŠANA, NA ZELENIC114 724 810 BOŽIŽ SLAVICA, NA ZELENIC114 724 809 BRINAR ANDREJ, GRAŠČINSKA CESTA 25 724 036 BRODAR LEON, NAD TOVARNO 2 724 080 BURKELC — FRIDA, NA ZELENIC112 724 209 — MIRAN, REŠKA CESTA 86 724 021 CAREX D.O.O., PREČNA POT 4 724 034 CESAR TONE, NA ZELENIC11 724 740 724 920 CESTNIK —ANTON, NA ZELENIC113 724 304 —DINO, HMEUARSKA CESTA 11 724 764 — FRANC, GRAŠČINSKA CESTA 4 724 048 CILENŠEK BORIS, REŠKA CESTA 27 724 050 CILENŠEK RUDI, REŠKA CESTA 29 724131 CVIJANOVIČ DIANA. NA ZELENIC113 724 871 ČMAK ERNEST, GRAŠČINSKA CESTA 27 724 032 ČRETNIK MARJAN, KLJUČAVNIČARSTVO, HMEUARSKA CESTA 10 724 303 ČVAN JOŽE, NAD TOVARN017 724 825 DEŽMARIČ ŠTEFAN, NA ZELENICI 3 724 646 DIVJAK FRANC, SKOZI GAJ 15 724 029 DJORDJEVIČ BRANKO, NA ZELENIC119 724 664 DRAKSLER LJUBO, REŠKA CESTA 9 724 037 EBERLINC DORA, GRAŠČINSKA CESTA 10 724 230 ERDEUI AMALIJA, GRAŠČINSKA CESTA 10 724 271 FERJUC OLGA. NA ZELENIC11 724 424 FONDA MARJETA, HMELJARSKA CESTA 6 724 684 FRAMA D.O.O., SKOZI GAJ 19 724 550 FRIC DUŠAN, GRAŠČINSKA CESTA 20 724 229 GAJ1Ž VINKO, NA ZELENIC114 724 811 GASILSKI DOM, HMEUARSKA CESTA 10 724 086 GODNIK ANGELA, SKOZI GAJ 9 724 053 GOGALA ŠTEFKA, NA ZELENICI 2 724 777 GOLAVŠEK — FRANC, PREČNA POT 13 724 190 —PETER, NA ZELENICI 2 724 590 GOLIČ JOŽE, NA TERASI 2 724 561 GOLOB JANA, NA ZELENIC118 724 822 GOMINŠEK BOGOMIR, GRAŠČINSKA CESTA 22 724 638 GORJUP KAREL, NA ZELENIC110 724 460 GOROPEVŠEK FRANC, GRAŠČINSKA CESTA 16 724 891 GORŠEK MAJDA, NA ZELENICI 6 724156 GOVC — ROBERT, REŠKA CESTA 25 724 650 -ROBI. REŠKA CESTA 25 724 575 -STANKO, KOVINOSTRUGARSTVO, PREČNA POT 15 724 294 GRENKO FRANCI, VRBOPLETARSTVO, REŠKA CESTA 65 724 290 GROBOTEK MARIJAN, NA ZELENIC118 724 820 HABJAN RUDI, NA TERASI 3 724 407 HAUER JUSTINA, NAD TOVARNO 7 724 823 HEDL PAVLA, GRAŠČINSKA CESTA 15 724 767 HERMAN —ALBIN, SOSESKA 12 724 039 —MARIJA, HMEUARSKA CESTA 19 724 530 HLADE KONRAD, NA ZELENIC11 724 874 HMEZAD KMETIJSKA PRESKRBA PREBOLD, PREBOLD 724 411 KMETIJSKA ZADRUGA PREBOLD Z.O.O., PREBOLD 724 411 724 544 HOLOBAR SONJA, NA ZELENICI 3 724 785 HORVAT MILAN, NA ZELENIC119 724 505 HRAMEC DAMJANA, NA ZELENIC113 724 420 HRASTNIK BORUT, REŠKA CESTA 15 724 018 HRBOKA BOŽO. GRAŠČINSKA CESTA 12 724 056 HRIBAR — MILKO, NA ZELENIC117 724 466 -OLGA, NA ZELENIC113 724 805 HRIBERŠEK ANTONIJA, NA ZELENIC112 724 692 HRIBERŠEK MARTIN, TRG 10 724 560 HRŽENJAK FRANC, GRAŠČINSKA CESTA 6 724 652 HRŽICA SILVO, NA ZELENIC119 724 624 HUDOURNIK VLADO, REŠKA CESTA 32 724 712 HUŠ FRANC, NA DOBRAVI 5 724135 IMENŠEK AMALIJA, GRAŠČINSKA CESTA 14 724 771 IVANOVSKI DIMCE, NA ZELENIC118 724 330 JAGER -ANTON, REŠKA CESTA 74 724 579 -JOŽE, REŠKA CESTA 36 724 093 —MARTIN, REŠKA CESTA 38 724 175 JAHIČ OSMAN, NA ZELENIC118 724 821 JAKUŠ — ERNA, REŠKA CESTA 3 724 147 VILMA PREČNA POT 16 724 212 JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB, GRAŠČINSKA CESTA 18 724 211 JAMŠEK MARUA, NAD TOVARNO 20 724 388 JANC IVANA, NA ZELENICI 6 724 790 JANŠE — FRANC, SKOZI GAJ 3 724 153 -ZDRAVKO, REŠKA CESTA 76 724 193 JAZBEC CECILIJA. TAXI, NA BAZEN 4 724 670 — MARIJA, NA ZELENICI 4 724 670 724 787 JELEN CIRIL, NA ZELENICI 3 724 689 JELEN JOŽE. PREČNA POT 11 724 288. JERIN VERA, REŠKA CESTA 22 724 630 JERMAN DANICA, CVETLIČARNA, HMEUARSKA CESTA 1 724 210 JERNEJŠEK MARIJA. GRAŠČINSKA CESTA 10 724 293 JEZERNIK PAVLA, NA ZELENCU 724 228 JOŠT FRANČIŠKA, NA ZELENC110 724 804 JUG EMIL, GRAŠČINSKA CESTA 13 724 308 JURJOVEC MARJAN, GRAŠČINSKA CESTA 16 724 276 KAČ MILKO, REŠKA CESTA 39 724 223 KAČIČ MARJETA, NA ZELENC113 724 807 KAJBA MARINC IRENA, REŠKA CESTA 16 724 514 KALAN VOJKO, NAD TOVARNO 18 724 640 KALIŠEK RUDI, NAD TOVARNO 4 724120 KALŠEK FRANC, NAD TOVARNO 5 724 028 KLADNIK DRAGUTIN, NA ZELENCI 6 724 793 KLAMPFER MARJAN, PREČNA POT 8 724 076 KLAVŽAR MILENA, NAD TOVARNO 24 724 824 KMECL ALBINA, NA ZELENCI 2 724 432 KMET KARL, GRAŠČINSKA CESTA 2 724 166 KOBAL —FRANC, REŠKA CESTA 60 724 087 — LJUBO, PREČNA POT 17 724 200 -STANISLAV, REŠKA CESTA 87 724 889 KOLŠEK LEOPOLD, PREČNA POT 2 724 292 KOMEL VILMA PROF., REŠKA CESTA 84 724 145 KOMES MARUAN, NA ZELENIC110 724 803 KORBER -ANDREJ, NA ZELENCI 6 724 431 —VLADIMIR, NAD TOVARNO 8 724 565 KORUN JOŽE, GRAŠČINSKA CESTA 23 724 019 KORUN MILICA, REŠKA CESTA 20 724 083 KOSTANJŠEK -JOŽE. NA TERASI 9 724 893 —ROMAN, GRAŠČINSKA CESTA 13 724 776 —ZLATKO, NA TERASI 8 724 324 KOŠIR ROZALUA, NA ZELENC110 724 801 KOTNIK -ANTON, NA TERASI 7 724349 —JANJA, PREČNA POT 7 724 169 KOVAČEVIŽ DRAGUTIN, NAD TOVARNO 25 724 826 KOŽUH JOŽICA, NA ZELENC117 724 696 KRAJEVNA SKUPNOST, -PREBOLD, HMEUARSKA CESTA 3 724 066 KRAJNC -LEOPOLDINA, NA ZELENC118 724 848 — RADO, NA ZELENCI 3 724 786 KRANJC DR.VLADO, NA ZELENCI 4 724 668 KRANJC VLADO DIPL.ING., PREČNA POT 4 724 034 KRAŠOVEC STANE, SOSESKA 13 724 405 KREGAR ZDENKA, NA ZELENICI 6 724 791 KRENKER ROZALIJA, NA ZELENC112 724 329 KREŽE JOŽE, REŠKA CESTA 72 724 747 KRISTAN VIKTOR, TRG 9 724 578 KRSTIČ MILEVA, NA ZELENC11 724 697 KUMER —IRENA, TRG 10 724 079 —MARIJA, NA ZELENCI 4 724 632 KUTNJAK ANTON. TRG 6 724 672 KVARTIČ ROMAN, NAD TOVARNO 15 724 576 KVARTUH ANTON. NA ZELENC113 724 806 LAH DRAGO, REŠKA CESTA 89 724 829 LANCNER LEOPOLD, SOSESKA 4 724 057 LAZNIK JANEZ, PREČNA POT 3 724 088 LEBIČ ANICA, HMEUARSKA CESTA 11 724 671 LEKARNIŠKA POSTAJA, GRAŠČINSKA CESTA 11 724 635 LERRA D.0.0. PREBOLD, SKOZI GAJ 2 724 049 LESJAK-TRATNIK MILENA, SKOZI GAJ 11 724 213 LIHTENEGER KAREL, NA ZELENCU 724 525 LOBNIKAR -FRANC, SOSESKA 8 724 623 -MARIJA, NA TERAS110 724 604 LOČNIKAR ZLATKO, GRAŠČINSKA CESTA 21 724136 LOKAN IVAN, REŠKA CESTA 28 724155 LOPAN EDVARD, NA ZELENCU 724 876 LUKMAN-FLIS NADA, DIPL.ING., GRAŠČINSKA CESTA 13 724 189 MAČEK MIRKO, NA TERAS113 724 440 MAK JOŽICA, REŠKA CESTA 67 724 321 MARINC -JOŽE, SKOZI GAJ 16 724 625 — KAREL, REŠKA CESTA 80 724 065 —MARJAN, REŠKA CESTA 13 724 639 MARKO JANKO, NA BAZEN 5 724 393 MARKOVIČ KRISTJAN, SOSESKA 2 724 157 MAROUN KATICA, NA ZELENCI 6 724 795 MEDVED FRANC, NA ZELENCI 4 724 789 METLIČAR TATJANA. GRAŠČINSKA CESTA 16 724 890 MUIŽ MIRO. NA ZELENC118 724 818 MIK -PROIZVODNO PODJETJE, TRG 8 724 114 —TRADE D.0.0., HMEUARSKA CESTA 2 724 794 724 511 MIKUUAN MIROSLAV, NA ZELENCI 4 724 788 MILIČ CRADIMIR, NA ZELENCI 6 724 044 MLADENOVIČ NIKOLA, NAD TOVARNO 3 724 124 MRAZ MARIJA, NA ZELENCI 4 724 338 MRKAJIČ ŠTEFICA, NA ZELENCI 2 724 872 NAPOTNIK JANKO, GRAŠČINSKA CESTA 15 724 414 NEČIMER MARUA, NAD TOVARNO 21 724 305 724 617 724 286 724 116 724 708 724 708 724 472 724 133 724 172 724 772 724 391 724 585 724 569 724 667 724 779 724 658 724 828 724 775 724 125 724 679 724 870 724 813 724 450 724 062 724 043 724 669 724 607 724 637 724 300 724 540 724 550 724 827 724 636 724 674 724 524 724 766 724 808 724 709 724 802 724 774 724 563 724112 724 800 724 448 724 313 724 243 724 243 724 224 724 297 724 798 724 455 724 661 724 306 724 647 724 506 724 092 724 064 724 660 724 588 724 296 724 678 724 830 724 416 724 591 724 071 724 208 724 365 724 035 724 281 724 082 NIK Savinjčan GRAŠČINSKA CESTA 15 724 214 PEČAR BOGDAN, —BORIS, GABERŠEK ZAGORIČNIK ALOJZ, STUDENCE 54 C 728 087 SV. LOVRENC 82 724 217 -JOŽE, PREBOLD 724 412 PEČNIK MARJANA, — MARJAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 13 A 724 376 ZDRAVSTVENA POST/UA, STUDENCE 45 728 210 SV. LOVRENC 14 724 307 -ROBERT, GRAŠČINSKA CESTA 6 724 500 PRAŽNIKAR RAJKO, — MILAN ML., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 13 724 180 ZELIČ ZDRAVKO. STUDENCE 47 B 728 530 SV. LOVRENC 83 724 222 — ROBERT ML., NAD TOVARNO 11 724 280 PRIVŠEK VLADO, — SONJA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 13 B 724 626 ZMRZLAK RAJKO, STUDENCE 53 H 728 547 SV. LOVRENC 33 724 434 GASILSKO DRUŠTVO NA ZELENIC117 724 812 PRUNGL MILAN. -STANKO, ŠEŠČE, ZUPANC MARJAN, STUDENCE 56 728 554 SV. LOVRENC 7 724 269 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 724 346 NA ZELENIC11 724 068 PUGEU — VOJKO, GOLAVŠEK ZUPANEK ALOJZ, -KATICA, SV. LOVRENC 10 724 410 —JULIJAN. REŠKA CESTA 55 724 521 STUDENCE 64 A 728 538 LESAR SLAVKO. ŠEŠČE PRI PREBOLDU 6 724 755 ŽAGAR ANGELA, -MILAN, SV. LOVRENC 17 724 353 — MILAN, GRAŠČINSKA CESTA 16 724 892 STUDENCE 58 B 728 537 MARINC ŠEŠČE PRI PREBOLDU 68 724 714 ŽLIČAR EDI, PUSOVNIK JOŽE, — ERNEST, — SLAVA, NA TERAS11 724 474 AVTOPREVOZNIŠTVO, SV. LOVRENC 2 724 126 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 46 724 360 ŽOHAR STUDENCE 40 B 728 507 —JANKO, —STANKO, — PAVEL, RAZDEVŠEK BRANKO, SV. LOVRENC 93 724 462 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 73 724 758 PREČNA POT 9 724 220 STUDENCE 33 728 495 MARUŠIČ UUDMILA, -VOJKO, -VINKO, REMIH LADISLAV, SV. LOVRENC 31 724 886 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 55 724164 NAD TOVARNO 19 724 317 STUDENCE 53 C 728 549 MASNEC MARJAN, -VOJKO, ŽOLNIR JOŽE DIPL.VET., REZMAN STANKO, SV. LOVRENC 51 724 283 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 74 724 860 HMELJARSKA CESTA 17 724 322 STUDENCE 63 728 003 MIKLAVC LUDVIK. GOLIČ JOŽE, ŽUPNIJSKI URAD, RIBIČ RAJKO, SV. LOVRENC 87 724 197 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 19 724 372 TRG 5 724 183 STUDENCE 58 C 728 016 NATEK FRANC, GOROPEVŠEK JOŽE, ŠKOFLEK ALOJZ, SV. LOVRENC 18 724 332 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 65 724 746 STUDENCE 36 C 728 620 NOVAK GRENKO FRIDERIK, PREKOPA ŠMIGOVC ANTON, — IGNAC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 65 A 724 756 STUDENCE 42 ŠTORMAN FRANC, STUDENCE 54 E 728 565 SV. LOVRENC 47 — RAFKO, SV. LOVRENC 120 724 274 HABJAN —ANDREJA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 43 728 552 724 741 724 857 ŠOŠTAR ZMAGO, ŠUPER OJDANIČ SLAVKO, -STANE, PREKOPA 43 A 727 085 -ANA, SV. LOVRENC 87 A 724 333 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 43 A 724 858 STUDENCE 24 728 491 PAVLIČ MIRKO. HERMAN FRANC, —JANKO, SV. LOVRENC 94 724 027 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 40 A 724 859 STUDENCE STUDENCE 37 728 508 PETEK VINKO, HERODEŽ KARLI, — LIDIJA, SV. LOVRENC 63 724 060 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 5 724 542 STUDENCE 24 728 599 PILKO IVAN, SV. LOVRENC 20 JELEN JOŽE, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 72 — RUDI. 724 345 724 759 ARNŠEK STUDENCE 37 A 728 046 PLUTON D.O.O., JEZERNIK MILAN, — LUDVIK, VASLE FRANC. SV. LOVRENC 62 724 231 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 73 724 754 STUDENCE 58 A 728 556 STUDENCE 54 B 728 062 724 231 JOŠT JANKO, — MARJANA, VERDEV PODLUNŠEK PETRA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 38 724 320 STUDENCE 27 A 728 603 -ALOJZ, SV. LOVRENC 41 724 139 KAČ PETER, — MIRAN, STUDENCE 26 728 485 POLAK ZVONKO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 67 724 716 STUDENCE 59 728 013 — BRANKO, SV. LOVRENC 86 724 882 KLASIČ ANTON, —VINKO, STUDENCE 31 728 606 PRAŽNIKAR MARKO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 81 724 358 STUDENCE 27 728 484 — EDI,PREVOZNIŠTVO, SV. LOVRENC 113 724 443 KLENOVŠEK JAKOB, 3ARTLMA HAINZ, STUDENCE 32 728 515 PRIVOŠNIK STANE, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 8 724 573 STUDENCE 53 G 728 541 — IVAN, SV. LOVRENC 30 724 160 KOČEVAR FILIP, 3ASTIČ KRISTINA, STUDENCE 34 728 609 RAKUN FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 21 724 609 STUDENCE 54 D 728 616 —IVAN ML., SV. LOVRENC 54 724 895 KONČINA RAFAEL NN 724 523 BOROVNIK STUDENCE 24 A 728 602 SAVINEK RUDI, KOVAČ ROBERT, —ALOJZ, -LOVRO, SV. LOVRENC 89 724 327 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 15 724 854 STUDENCE 43 728 044 STUDENCE 35 728 610 SIGRA D.O.O., KRAJEVNA SKUPNOST. —KAREL, -SLAVICA, SV. LOVRENC 8 724 880 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 724 340 STUDENCE 43 728 503 STUDENCE 32 A 728 525 SKOČAJ VLADO, KRJUNC MAJDA, BRDNIK FRANC, VOH ANTON, SV. LOVRENC 32 724 673 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 78 A 724 520 STUDENCE 40 728 039 STUDENCE 57 728 558 STENOVEC JANEZ, KREBS ALOJZ, BREZNIKAR FRANC. VOLK SV. LOVRENC 72 724 161 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 77 724 354 STUDENCE 47 A 728 531 -FRANC ML., ŠRIBAR MILICA, KUDER ALOJZIJA, COKAN ALOJZ, STUDENCE 52 728 071 SV. LOVRENC 107 724 347 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 39 724 357 STUDENCE 25 A 728 601 -FRANC ST.,GOSTILNA, TRNOVŠEK ZDRAVKO, KUMER DANILO, ČIŽMEK LEOPOLD, STUDENCE 52 728 222 SV. LOVRENC 67 724 533 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 45 724 850 STUDENCE 53 I 728 546 ZALOŽNIK PANKRACIJ, TRŽAN IVICA. LUBEJ JOŽE, ČREŠNIK ANTONIJA. STUDENCE 29 B 728 605 SV. LOVRENC 43 724 902 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 53 A 724 128 STUDENCE 50 728 540 ZUPANC ANTON, UPLAZNIK MARINC VALENTIN, DREV JOŽE, STUDENCE 54 728 027 —ANDREJ, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 76 A 724 375 STUDENCE 47 728 555 ŽNIDARIČ OLGA, SV. LOVRENC 104 724 878 MARKOVIČ ZDRAVKO NN 724 856 DROFELNIK SLAVKO, STUDENCE NN 728 545 — PETER, MATJAŽ MARIJA, STUDENCE 59 DROL RUDI, STUDENCE 33 B FLORJANC FRANC, STUDENCE 53 A 728 536 728 608 728 544 STUDENCE 65 728 534 ADAMIČ STANKO, -JOŽEF, GOLČMAN JOŽE, SV. LOVRENC 24 724 325 SV. LOVRENC 53 724 896 STUDENCE NN 728 543 BOLTE SLAVKO, -UUDMILA, GOSTILNA, HABOT FELIKS, SV. LOVRENC 6 724 359 SV. LOVRENC 55 724 603 STUDENCE 45 B 728 208 BORINC ELIZABETA, VODOVNIK ALOJZ, HACE MARJAN, SV. LOVRENC 44 724 644 SV. LOVRENC 23 724 201 STUDENCE NN 728 550 CESTNIK IVAN, VRANKAR STANKO, HUDOVERNIK TEREZIJA, SV. LOVRENC 4 724 515 SV. LOVRENC 105 724 599 STUDENCE NN 728 535 CIGLER WASERMANN VIDA, JANIČ RUDOLF ERNST, — BLANKA, SV. LOVRENC 71 724 177 STUDENCE NN 728 499 SV. LOVRENC 98 724 666 ZAVRŠNIK STANE, JELEN — NADA, ELEKTROINSTALACIJE, —ALOJZ, SV. LOVRENC 110 724 275 SV. LOVRENC 52 724 263 STUDENCE 33 A 728 607 DIVJAK MIHA, ŽAGAR ANTON, —DANILO, SV. LOVRENC 88 724 323 SV. LOVRENC 58 724 341 STUDENCE 39 728 562 DRUŠKOVIČ FRANC, ŽLIČAR — MIHA, SV. LOVRENC 42 724 202 -HERMINA, STUDENCE 21 728 486 ERGOT OTO, SV. LOVRENC 37 724 753 JEZERNIK STANE, SV. LOVRENC 48 724 361 -IVAN, STUDENCE 58 D 728 024 GODEC MARTIN. SV. LOVRENC 28 724 355 KANTUŽER - BURJA SV. LOVRENC 101 724 299 ŽOHAR ALOJZ, ALOJZIJA, GOLIČ SV. LOVRENC 102 724 631 STUDENCE 53 K 728 542 -JOŽE, ŽOHAR RAJKO, KOČEVAR DUŠAN, SV. LOVRENC 19 724 142 SV. LOVRENC 5 724 277 STUDENCE 60 728 614 -VINKO, ŽUŽA TONČKA, KOS SV. LOVRENC 39 724 351 SV. LOVRENC 106 724 154 — FRANC, GRAVERSTVO STUDENCE 41 728 506 GODEC MARTIN ML., —FRANC, STUDENCE 22 728 564 SV. LOVRENC 101 GRENKO FRANC, 724 299 ŠEMPETER -ŠTEFAN, SV. LOVRENC 13 724 335 V SAVINJ.DOLINI STUDENCE 36 B —VIKTOR, 728 489 HERODEŽ —JOŽE, STUDENCE 38 A 728 566 SV. LOVRENC 29 724 363 ZUPANC RUDI, —VINCENC, — MILKO, TENIS IGRIŠČE, STUDENCE 36 A 728 611 SV. LOVRENC 115 724 439 ŠEMPETER KOVAČ KAREL, HRIBAR FERDO, V SAVINJ.DOLIN1103 A 724 247 STUDENCE 53 D 728 501 SV. LOVRENC 64 724 225 KRAJNC FRANC, HRIBAR ŠTEFAN, STUDENCE 30 B KRIŽNIK JANEZ, 728 617 SV. LOVRENC 14 IGRIŠNIK 724 877 ŠEŠČE STUDENCE 61 728 496 — LUDVIK ML.. PRI PREBOLDU KRULEJ MARTINA, STUDENCE 47 D 728 333 SV. LOVRENC 45 —ZINKA. 724 897 KRUŠIČ MARTIN, SV. LOVRENC 65 724 337 BABIČ ZVONKO. STUDENCE 55 A 728 615 JEZERNIK IVAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 20 A 724 366 LEDNIK SV. LOVRENC 60 724 233 BASLE IVAN, — MARIJA, JOŠOVC JOŽE. ŠEŠČE PRI PREBOLDU 53 724 374 STUDENCE 51 728 557 SV. LOVRENC 84 724 898 CENTRIH ŠTEFAN, — SREČKO, KAČ IVAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 12 724 182 STUDENCE 51 728 474 SV. LOVRENC 40 724 265 CESTNIK FRANC, LEVOVNIK GREGOR, KAJBA FRIDO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 7 724 528 STUDENCE 64 728 032 SV. LOVRENC 26 724 205 CUAN MAK TEREZIJA, KAMPUŠ VERA, -FRANC, STUDENCE NN 728 598 SV. LOVRENC 70 724 425 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 66 724 699 MOSER TEREZIJA, KAPUS JOŽE, -VINKO, STUDENCE 64 728 539 SV. LOVRENC 92 724 446 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 16 724 713 MOŠNIK GENOVEFA, KLEMEN MIRA, CINK TOMAŽ, STUDENCE NN 728 553 SV. LOVRENC 80 724 869 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 2 724 570 MRAVINEC JOŽE, KOČEVAR DERČA FRANC, STUDENCE 53 728 551 — BOGDAN, DIPL.ING.GRAD., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 52 724 379 OBREZA FRANC, SV. LOVRENC 41 724 458 DIVJAK STUDENCE 45 A 728 209 -ROBI, -BOJAN, OGRAJENŠEK DAMJAN, SV. LOVRENC 35 724 221 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 48 724 534 STUDENCE 28 728 604 KOS IVAN, -MARJAN, OSOLNIK ANTON, SV. LOVRENC 74 724 033 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 49 724 371 STUDENCE 30 728 487 KUMAR ANDREJ, DOLINAR ERVIN, OSTROŽNIK FRANC, SV. LOVRENC 15 724 611 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 62 724 328 STUDENCE 67 728 498 KUPEC EDIT D.O.O., PADER DANIELA, — ALBIN,ŽAGA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 22 724 373 STUDENCE 53 F 728 548 SV. LOVRENC 9 724 291 724 373 SV, LOVRENC 3 UŽMAH ANGELA, SV. LOVRENC 16 VEBER ANTONIJA, SV. LOVRENC 85 VEDENIK 724 389 724 315 724 894 ŠEŠČE PRI PREBOLDU 11 724 760 MAVSAR VERONIKA, SEŠČE PRI PREBOLDU 59 724 562 MOTOH DANIJEL, SEŠČE PRI PREBOLDU 35 724 564 MRAK IANE? ŠEŠČE PRI PREBOLDU 79 724 348 MURATOVIČ BOJANA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 33 A 724 368 OBLAK FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 29 724 342 OCVIRK ANICA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 30 724 516 OZIR KARLI, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 25 724 352 PIKEU FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 75 724 853 PIKU SILVO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 3 724 356 PODKORITNIK ANTON. ŠEŠČE PRI PREBOLDU 47 724 546 POTOČNIK MARJAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 1 724 852 RJUH JANKO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 4 724 574 RANDL EDVARD, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 71 724 752 REDNAK MARJAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 61 724 587 ROGL FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 84 724 863 ROZMAN FANIKA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 6 A 724 558 SITER — FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 60 724 706 — RUDOLF, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 76 724 761 SKORNŠEK MILKA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 83 724 556 SOPOTNIK FRANC, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 63 724 698 ŠKRUBEJ SLAVKO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 18 724 855 ŠVIGEU MILENA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 34 724 526 TERŽAN MILAN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 80 724 861 URANJEK FRANC. ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70 724 757 VEBER VINKO, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 58 724 572 VOLMUT MILENA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 17 724 864 VRŠIČ FRANCI, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 32 724 070 ZOBOVNIK ANDREJ, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 7 B 724 176 ZUPANC RUDI, TENIS ŠEŠČE PRI PREBOLDU NN 724 247 ŽAGAR IVAN ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70 724 762 ŽGANK IDA, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 64 724 703 ŽOHAR MARTIN, ŠEŠČE PRI PREBOLDU 9 724 571 ŽUŽA IVAN ŠEŠČE PRI PREBOLDU NN 724 370 BERGANT —MIHAEL, TABOR 54 727119 BRASLOVČE Priznanja najbolj priljubljenim športnikom Na zaključni slovesnosti 33. delavskih športnih iger v Braslovčah so podelili priznanja najboljšim trem ekipam. Nastopilo je kar 1800 udeležencev. Priznanja so podelili tudi najbolj priljubljenima športnikoma in športni ekipi. Prireditev, ki je bila v kinodvorani Braslovče, so pripravili Zveza telesnokulturnih organizacij Žalec, posebna komisija za DŠI in uredništvo našega glasila. V lanskem letu so bralci Savinjčana vsak mesec glasovali za najbolj priljubljenega športnika, športnico in ekipo, ki pa je tudi najboljša po tekmovalni plati. Tako so za najbolj priljubljeno športnico razglasili lokostrelko Jožico Emeršič, ki je lani dosegla 3. mesto na svetovnem prvenstvu, kapetana KK Kovinotehna Savinjska Polzela in za najbolj priljubljeno ekipo KK Kovinotehna Savinjska Polzela, ki je lani postala pokalni zmagovalec Slovenije. O 33. DŠI je govoril predsednik komisije za pripravo iger Vinko Banovšek, ki je dejal, da so to še edine takšne igre v Sloveniji in da so nanje ponosni. Lani je sodelovalo v devetih športnih panogah več kot 1800 zaposlenih iz 67 delovnih in drugih organizacij. Največ, 276, jih je nastopilo v streljanju z zračno puško, med ekipami pa kar 28 ekip v košarki. Pri starejših in mlajših članicah je zmagala Tekstilna tovarna Prebold, pri veteranih in mlajših članih Pekarstvo Roter Šentrupert in pri mlajših članih Tenis center AS Žuža Žalec. Vse ekipni prehodni pokal je osvojilo Pekarstvo Roter Šentrupert. V kulturnem programu sta nastopila citrarka Marija Završnik in ansambel Jožeta Sredenška. TONE TAVČAR Franc Kralj in Vinko Banovšek podeljujeta pokal predstav niči Tekstilne tovarne Prebold Glavni urednik Savinjčana Janez Kroflič podeljuje priznanje sekretarju KK Kovinotehna Savinjska Polzela Branetu Turnšku. v v Športni center Žalec Iščemo honorarnega oskrbnika teniških igrišč za popoldanske in večerne ure. Pisne prijave pošljite na naslov: Športni center Žalec, Aškerčeva 15. Rok za prijavo je 24. april 1997 Vrbanič in Stisovič v Istanbulu Na enem najmočnejših medcelinskih pokalov v karateju - Bospor Cupu v Istanbulu, ki se ga je udeležilo 25 reprezentanc iz Evrope, Azije in Afrike, sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi Damir Vrbanič iz Žalca in Mitja Stisovič iz Petrovč. Vrbanič je v borbah do 60 kg osvojil 5.-8. mesto. V 1. kolu je premagal Baky-ita (Kirgizija) z 2:0, v 2. kolu pa še svetovnega podprvaka s svetovnega prvenstva lani v Sun Ci-tyju v Južni Afriki, Yaglija (Turčija) z 2 : 1, nato pa izgubil z Yazis-hulinom (Gruzija) z 2:3. Stisovič pa je v katah dosegel 16. mesto med 25 tekmovalci. Damir Vrbanič je tako potrdil članstvo v slovenski reprezentanci, ki bo nastopila na mediteranskih igrah v Bariju in na članskem evropskem prvenstvu v začetku maja na Tenerifu v Španiji. Na ev- ropskem prvenstvu v Španiji bo nastopil tudi Mitja Stisovič, nam je povedal sekretar Karate zveze Slovenije Silvo Marič. Damir Vrbanič T. Tavčar Najbolj priljubljeni športniki Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence. To so: 1. NATAŠA GERM, Zabukovica 174, Griže 2. UROŠ OCVIRK, Dolenja vas 54, Prebold 3. TOMAŽ KUMER, Vinska Gora 60, Velenje Pokrovitelj izbire najbolj priIjubljene(ga) športnice(ka) je PEDIKURA KANA ŽALEC z izdelki za nego nog. Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Tudi tokrat si je največ glasov prislužila Jožica Emeršič, sledita ji Veljko Petranovič in Matjaž Cizej. Najbolj priljubljena športna ekipa ostaja Kovinotehna Savinjska Polzela. Glasovnice iz aprilske številke Savinjčana nam pošljite do 7 maja 1997 Glasujem za najbolj priljubljeno športnico: za najbolj priljubljenega športnika: za najbolj priljubljeno športno ekipo: Moj naslov: L RUM Žalčanke četrte Mlade rokometašice Juteksa Žalec (letnik 84) so v državnem prvenstvu, ki se je zaključilo 6. aprila, zasedle četrto mesto. Medtem ko so bile v državni ligi Vzhod prve (pred Ormožem, Celjem, Velenjem in Ptujem), se jim na treh polfinalnih turnirjih z Olimpijo in Zagorjem ni uspelo uvrstiti v finale. Dvakrat so bile sicer boljše od Olimpije in enkrat od Zagorja, ki pa jih je premagalo dvakrat - kar je tudi odločilo finalista. Kljub temu varovanke Anite Seleš niso razočarale, še posebej pa so bile vesele, da so bile letos za razliko od lanskega leta pred Celjankami. Plamen prijateljstva Mirko Lebar z Ložnice je pred dnevi opravil nov športni podvig. V soboto, 5. aprila, se je odpravil na dvodnevni maraton od Ljubljane do Zagreba, imenovan Plamen za plamen prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško. Pri maratonu se mu je pridružil hrvaški boksar Željko Ivnik, s katerim sta se srečala lani pred začetkom olimpijskih iger v Atlanti, kjer sta bila nosilca olimpijske bakle. Mirko je maraton opravil na posebej prirejenem invalidskem vozičku. Start je bil pred slovenskim parlamentom, znak za začetek maratona pa je dal predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Lebar in Ivnik sta istega dne prenočila na Otočcu, v nedeljo pa maraton končala na Trgu bana Jelačiča v Zagrebu. K. R. Polzelani drugi v Franciji____________________________ Potem ko so na letošnjem državnem prvenstvu v Ljubljani mladinci Kovinotehne Savinjske Polzela osvojili 4. mesto (zmagala je ekipa Litostroja Slovan pred Mariborskimi Ovni in Smelt Olimpijo), so mladi Polzelani več kot odlično zastopali Slovenijo na velikem mednarodnem turnirju v Franciji. Osvojili so odlično drugo mesto, potem ko so v finalni tekmi pred 1000 gledalci izgubili z znano evropsko ekipo Aduela iz Villeurbana (Francija). Ob razglasitvi rezultatov je bilo posebej poudarjeno, da so moralni zmagovalci turnirja mladi košarkarji Kovinotehna Savinjska Polzela iz Slovenije, ki so finalno tekmo izgubili z rezultatom 98:97 po treh podaljških (40:40, 75:75, 80:80) ob nerazumljivih sodniških odločitvah. Za mladimi Polzelani so ostale ekipe, kot so P S. G. Racing Paris, S. L. U. C Nancy Die Vosges Basket (Francija), Olympic Charleroi (Belgija), Birt-burg Barons (ZDA) in druge. Na sliki: Stojijo od leve proti desni: Medvešek (pomočnik trenerja), Kobale, Vrhovec, Majerle, Ručigaj, Zupanc. Štravs, Trunšek (trener), čepijo: Udrih, Medvešek, Bajo, Milčič, Gržina, Klanšek in Simonovič. T. T. TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC vabi k VPISU V TENIŠKO ŠOLO V APRILU. Pričetek vadbe 5. maj 1997. Vpisujemo v cicibanov teniški vrtec (5 do 7 let), teniško šolo (7 do 15 let), nadaljevalno teniško šolo, tečaje za odrasle - začetni (največ 4 v skupini), nadaljevalni, organiziran družinski teniški vikend, poletne teniške kampe - pričetek vsak teden med počitnicami. Prijavite se lahko vsak dan od 16. do 20. ure, po tel.: 715-117 ali 443-414. FAKULTETA ZA ŠPORT, INSTITUT ZA ŠPORT IN TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC razpisujeta tečaj za vaditelja tenisa, ki bo v Žalcu 25., 26. In 27. aprila in 2., 3. in 4. maja (praktično na igrišču TA Žalec). Predavala bosta dr. Aleš Filipčič in prof. Tomaž Volk. Prijavite se lahko po tel.: 715-117 ali 443-414 od 16. do 20. ure. Najmlajši plavalci Zimska bazena celjske dvorane Golovec sta tudi letos ponujala obilo užitka in sprostitve. Zlasti mali bazen je bil poln radostnega živžava, saj so v njem vsak dan čofotali udeleženci plavalnega tečaja iz Savinjske doline oz. iz tamkajšnjih vrtcev. Iz vzgojno-varstvenega zavoda v Žalcu se je v osmih skupinah tečaja udeležilo kar 205 otrok, in sicer iz vrtcev Žalec /.c II. in IV., Prebold, Tabor, Šempeter, Polzela, Griže, Zabukovica, Petrovče, Vel. Pireši ca, Liboje, Ponikva in Levec. Tečaj so obiskovali otroci, ki bodo jeseni prestopili prag osnovne šole. Zaradi velikega zanimanja bodo tečaje organizirali spet maja to leto. -Dar- 15. pohod po mejah KS Liboje Pred kratkim ustanovljeno planinsko društvo Liboje in TVD Partizan Liboje organizirata 26. aprila 1997 15. pohod po mejah krajevne skupnosti Liboje in ob spominskih znamenjih. Pohod se bo pričel ob 9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah - ob gostišču Pri mostu. Pohod bo trajal predvidoma 3 do 4 ure, cilj pa bo na Brnici nad Libojami, kjer je postojanka Savinjske transverzale. Novost tega pohoda je sodelovanje maratoncev TVD Partizan Liboje in od drugod. Maratonci bodo štartali ob 12. uri, prav tako pri mostu v Kasazah, tekmovali pa bodo za najboljši posamezni doseženi tekmovalni čas. Organizatorji so za najboljše pripravili lepe nagrade. Pohodnike in maratonce bodo na ci- lju na Brnici pogostili z golažem. Letošnji 15. pohod prvič organizira Planinsko društvo Liboje. Stroške pohoda bodo pokrili s pomočjo pokroviteljev. Glavni pokrovitelji so: KS Liboje, Frece d.o.o. Liboje in Kili Liboje. Organizacijski odbor seveda vabi vse planince, maratonce, rekreativce in prijatelje narave, da se udeležijo jubilejnega 15. pohoda po mejah KS Liboje in ob spominskih znamenjih. Feliks Srebot Največji klubski uspeh pionirjev V Domžalah je od 15. do 17. marca potekal finalni turnir. Iz kvalifikacij se je uspelo uvrstiti na finalni turnir kar štirim tekmovalcem TA Žalec: Nejc Podkrajšek, Aljaž Šon, Robi Cokan in Gregor Štorman so se uvrstili med 16 najboljših. Nejc Podkrajšek pa je postal zmagovalec turnirja. Prepričljivo je premagal vse najboljše pionirje (do 12 let) v Sloveniji v tej kategoriji. Finale Nejc Podkrajšek : Anže Cevka, Kamnik 6:2 6:3. Na poti do zmage je premagal državnega prvaka in prvega z lestvice TZS. V kvalifikacijah sta nastopila tudi Nina Herzog in Kaja Toplak. V Kategoriji do 14 let je odlično igrala Tinka Uranjek, ki se je uvrstila med 8 najboljših. Vsi igralci so varovanci prof. Tomaža Volka. T. V. KOŠARKA *“*“““*“*“—■*“*“—.. Prvi v svoji skupini Ptvenslveno tekmovanje v slovenski košarkarski ligi, kjer uspešno nastopajo košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela se končuje. Polzelani so v soboto doma gostili ekipo Satexa iz Maribora ter jo premagali z rezultatom 78:65, polčas 38:31.5 to zmago so že postali zmagovalci v svoji skupini. Polfinalni in finalni turnir košarkarskega pokala Slovenije pa bo na Polzeli 26. in 27. aprila. V polfinalu se bosta pomerili Smelt Olimpija : Ovni Maribor in Kovinotehna Savinjska Polzela : Idrija. Polfinalni tekmi bosta v soboto, 26. aprila, finalni pa naslednji dan, v nedeljo, 27. aprila. T. T. \ * « S9PSH seiest stpett rtetovtNA UGODNO: rJUPOL, 25 kg r JUBOLIN KIT, 30 kg rCEMENT t APNO, 33 kg t BELTOP, 0,9 I r NIVEDÜR P, 25 kg r KOMBI PLOŠČE, 5 cm ¿.o.«. ŠLANDROV TRQ 20, 3310 ŽALEC TEL: (063) 716-240 TEL.& FAKS: (063) 716-260 MOB.: (0609) 610-088 (0609) 625-368 2.660.00 SIT 2.490.00 SIT 625.00 SIT 399.00 SIT 1.080.00 SIT 1.050.00 SIT 1.380.00 SIT VELIKA IZBIRA ORODJA MÜLLER, VUAKI, ŽIČNIKI, VHODNA IN SOBNA VRATA, OKNA, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, VODOVODNE INSTALACIJE, LAMELNI PARKET, KOPALNIŠKA OPREMA... A GflMNr pohištvena industrija polzela Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA ********************** ** dodatno znižanje vseh zakonskih spalnic ** omare z drsnimi vrati v barvi: jesen bela, jesen črna in hrast 85, dvodelne - 23.061,00 SIT, tridelne - 29.133,00 SIT ** delavniške omare v barvi: bukev, zelena enodelne - 10.794,00 SIT ** SAMSKA SPALNICA LEA CENA: 47.507,00 SIT, z dodatnim elementom za knjige 65.974,00 SIT, barve: jelša, beli jesen ZAKONSKA SPALNICA VENEZIA CENA: 103.459,00 SIT, barva: hrast, bela BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: DNEVNIH SOB * OTROŠKIH SOB * PREDSOB; SEDEŽNE GARNITURE * JEDILNICE * POHIŠTVO IZ MASIVE * PISARNIŠKO POHIŠTVO * VZMETNICE VSEH DIMENZIJ in ŠE in ŠE * UGODNA PONUDBA KUHINJ V IZVEDBI HRAST Delovni čas prodajalne: ponedeijek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ura POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tet 063/720-020 VABLJENI! TVD PARTIZAN LIBOJE organizira 26. aprila 1997 gorski tek po-mejah KS Liboje. Start bo ob 12. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah. Dolžina proge je 15340 m. Startnina je 1.000,00 SIT. Vsak tekmovalec prejme na cilju topel obrok in spominsko majico, najboljši trije v vsaki kategoriji pa medalje in diplome - za 1. mesto še pokal. Z denarno nagrado 20.000,00 SIT bosta nagrajena tekmovalec in tekmovalka, ki bosta dosegla najboljši rezultat v moški in ženski konkurenci. Organiziran bo prevoz opreme na cilj in tekmovalcev nazaj na start. Vabljeni! Jure Jerman se ob koncu letošnje sezone, v kateri je med drugim dosegel drugo mesto na državnem prvenstvu, za pomoč zahvaljuje vsem svojim pokroviteljem. To so: Vodotehnik Maks Kač iz Prebolda, Občina Žalec, Hmezad trgovsko podjetje Žana Žalec, Savinjska trgovska družba Žalec, Era Šmartno in Prostovoljno gasilsko društvo Prebold - Dolenja vas - Marija Reka. V spomin Dragu Mehu Med ljubitelji športa in člani družbenih organizacij v Žalcu je boleče odjeknila vest o smrti Draga Meha. Drago Meh je bil velik ljubitelj nogometa in igralec NK Žalec, ki si je s svojim 20-letnim delom z nogometaši pridobil velik ugled in veliko prijateljev. Njegova življenjska pot je bila vseh 77 let tesno povezana z Žalcem in njegovimi prebivalci. V Žalcu si je ustvaril topel dom in družino. Opravljal je odgovorno delo v Tekstilni tovarni v Preboldu kot računovodja, a vedno je našel čas tudi za nogomet, ki ga je začel igrati kot mlad fant. S 15. leti je igral že v SSK Žalec —- vse od leta 1935 do 1950. Rad je prihajal na tekme v športni center Žalec, kasneje je bil tudi podpredsednik NK Žalec. Zaradi bolezni se je upokojil v letu 1980. Ljubezni do športa mu bolezen ni odvzela. Ko se ni več mogel udeleževati srečanj, je društvu pomagal kot blagajnik. Rad je pomagal z nasveti in ponudil svojo pomoč. O svojih težavah ni tarnal, le večkrat je rekel, da je utrujen od dolgega dela. Tako je neozdravljiva bolezen položila Draga Meha k zadnjemu počitku. Za njim je ostala praznina, ki jo čutijo predvsem njegovi najbližji, sosedje in prijatelji nogometa. jože Grobelnik GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, ŽALEC, tel./faks: 063/712-265 ___ ...,- mobitel: 0609 618 443 PROJEKTIRANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: NIZKE GRADNJE OBRTNA DEU \ /ADAPTACIJE INŠTALACIJSKA DEU\ / REKONSTRUKCIJE MOTO CENTER YOGI VINSKA GORA (Preteka 21 b) Velenje Tel.Aaks: 063/853-471 Kawasaki SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA I LETNIK 1997 C/IGI1//I YAMAHA Husqvarna - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN METZELER -fr ČELADE: ŠMO/RtM MOTORNA OLJA: Castro! FtA<žBei) HetnetsbyHmez T7Â.ÙÜB Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN LIZING. TENISKI KLUB ŽALEC obvešča, DA BO V PRIMERU UGODNIH VREMENSKIH RAZMER PRIČETEK IGRALNE SEZONE 1997, V PETEK, 25. APRILA 1997. Pogoj za začetek igranja je plačana igralnina, ki znaša 13.500,00 SIT. Interesenti lahko igral-nino poravnajo na ŽR: 50750-678-53552 ali pri prostorniku na teniškem igrišču pred začetkom igranja, vsak dan od 15. do 16. ure. Vabljeni! PRODAJA RABLJENIH VOZIL DACA do.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE (TRENUTNO NA ZALOGI ) SEAT IBIZA 1,9 DCLX L 94 ALFA ROMEO 33, 1,3 L 91 FORD RESTA FUN, 16 V L 96 VW GOLF, VR 6 L 93 VW GOLF, 1,4 BON JOVI L 96 15.900 DEM 9.200 DEM 18.900 DEM 23.900 DEM 24.500 DEM OPEL KADETT, 1,6 D L 87 MAZDA 323, LX, 16 V HB L 90 PEUGEOT 106 XN L 95 AUDI 80, 1,8 L 91 AUDI 100, 2,4 D KARAVAN L 92 6.700 DEM 9.800 DEM 11.600 DEM 14.500 DEM 25.900 DEM /'(Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17, ure, petek: od 7. do 13. ure. Za vsa rabljena vozila možen kredit Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu Ali bo samo referendum rešil naše gozdove? Letos so gozdovi po daljšem zatišju ponovno deležni precejšnje pozornosti javnosti. Nazadnje je bilo tako v letih po osamosvojitvi naše države, ko se je ob sprejemanju novega zakona o gozdovih reorganizirala gozdarska služba. venskih gozdovih nehote ali pa morda celo hote vsaj delno zavedena tudi celotna slovenska javnost. Pravi problem v normalno delujoči pravni državi (!) ne bi smel biti v tem, kdo je lastnik gozdov, ampak kako se z gozdovi gospodari in ravna, ne glede na njihovo lastništvo. Pri tem je treba enakovredno z državnimi obravnavati tudi zasebne gozdove, ki so zaradi neprimerno večje površine, trenutno je v Sloveniji v zasebni lasti okrog 80% vseh gozdov, strateško gledano mnogo pomembnejši. Če bodo prekrški in kazniva dejanja, kot so nenadzorovane sečnje praviloma najkvalitetnejših dreves, opustošenja gozdov, goloseki in z ekološkega stališča nesprejemljivi posegi v gozdni prostor, ostali še naprej stalna praksa pri gospodarjenju z gozdom in s strani pravosodnih organov nekaznovani, čeprav obstajajo veljavna zakonska določila za sankcioniranje tovrstnih dejanj, je povsem vseeno, kdo bo lastnik gozdov. Pred zakoni in ustavo so namreč vsi lastniki enaki in potrebno je zgolj zagotoviti izvajanje veljavnega zakona o gozdovih ter ostalih zakonov, ki obravnavajo gozdni prostor. Ko bo doseženo uresničevanje veljavne zakonodaje, ne bo več bojazni, da pri gospodarjenju z gozdovi ne bi bil zadovoljen tudi javni interes. Pri tem seveda ni dovolj, da Zavod za gozdove le evidentira nepravilnosti pri gospodarjenju z gozdom, ampak morata svoj del opraviti tudi inšpekcija in v končni fazi predvsem pravosodni organi. Šele ko bodo vsi, ki so ali pa se čutijo poklicane za skrb nad usodo slovenskih gozdov, vključno s politiki, poskusili preprečiti pustošenje slovenskih gozdov, jim bo moč verjeti, da jim gre dejansko za usodo slovenskih gozdov in ne za kaj drugega. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva Kaj je dobro vedeti o čebelah? Pomlad nezadržno trka na vrata in narava se iz dneva v dan odeva v cvetje. Mnogi sadjarji in vrtičkarji že mislijo na pridelek, ki jim bo v jeseni poplačal ves vložen trud. Pri svojem delu so dosledni in ne dopuščajo nikakršnih spodrsljajev. Že v zimskem in zgodnjespomladanskem času zaščitijo svoje rastline pred različnimi škodljivci, pršicami, ušmi, glivicami itd. Tokrat so v središču pozornosti državni gozdovi, ki so bili v povojnem času z denacionalizacijo oz. v okviru agrarne reforme odvzeti nekdanjim lastnikom, ter vprašanje, kdo bo v prihodnosti njihov lastnik in bo kot tak užival tudi vse pravice, ki izhajajo iz lastništva gozdov. Med temi je, upoštevajoč značilnosti zasebnega interesa lastnika, najpomembnejša gozdna renta. Seveda v svojem prispevku ne nameravam razsojati o tem, komu in v kolikšnem obsegu bi morali biti vrnjeni nekoč podržavljeni gozdovi. O teh stvareh bi morali predvsem odločiti tisti, ki so za to pristojni in plačani, to pa so gospodje poslanci državnega zbora. Glede na to, da politične stranke po zaključku štetja glasov po volitvah zagotavljanje javnega interesa postavijo šele na drugo mesto, za zagotavljanjem strankarskih interesov, pa bodo o vprašanju prihodnjega lastništva podržavljenih gozdov, kot vse kaže, imeli možnost odločati vsi državljani na referendumu. Glede na to, da je v državnih gozdovih pri gospodarjenju z gozdovi veliko lažje zadovoljevati t. i. javni interes, bi bilo seveda bolje, če bi čim več gozdov ostalo v državni lasti. Pri še večjem deležu zasebnih gozdov, zlasti velikih gozdnih posesti, obstaja namreč kar precej strahu, da bi novi lastniki začeli uveljavljati nekatere bonitete in omejitve, ki izhajajo iz lastniške pravice, kakršne poznajo ponekod v tujini (pravica do lova v lastnem gozdu, prepoved nemotenega gibanja javnosti po zasebnih gozdovih, prepoved nabiranja gozdnih plodov v zasebnih gozdovih ipd.). Seveda bi ob spremembi lastništva vsaj v začetnem obdobju zašla v težave tudi nekatera gozdarska izvajalska podjetja, ki imajo s trenutnim upravljalcem »spornih« gozdov (SKZG RS) podpisano koncesijo za izvajanje del v teh gozdovih. Po drugi strani pa tudi težnja, da bi velik del državnih gozdov razglasili za krajinski park, ki je prišla s strani gozdarjev s Kočevskega, nekako ni v skladu z javnim interesom, saj Slovenija ni tako bogata država, da bi se lahko odrekla dohodku z nekaj tisoč hektarjev kapitalnih gozdov. Tudi sicer bi razglasitev teh gozdov za krajinski park pomenila nezaupnico tamkajšnjim gozdarjem in njihovemu delu v preteklosti, čeprav je glede na današnje stanje teh gozdov očitno, da so z njimi dobro gospodari- li. Če jim je to uspevalo v preteklosti, verjetno ni razloga za bojazen, da jim ne bi tudi v prihodnje. Pri vsem tem dogajanju okrog prihodnjega lastništva dela državnih gozdov očitno ne gre zgolj za zagotovitev javnega interesa, ampak v precejšnji meri za to, kdo bo v prihodnje razpolagal s kapitalom v obliki gozdne rente, ki v obravnavanih gozdovih še zdaleč ni zanemarljiva. Vsi pa vemo, na kaj vse ima danes vpliv tisti, ki razpolaga s kapitalom. Seveda je vse lepo in prav, če je politiko in velik del slovenske javnosti naenkrat zaskrbelo za usodo slovenskih gozdov, vendar pa so se problema reševanja usode slovenskih gozdov lotili na napačnem koncu, pri čemer je bila zaradi nepoznavanja dejanskih razmer v slo- Vemo, da so vsa sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev draga, zato je pomembno, da jih uporabljamo ob najugodnejšem času in razumno. Ni dovolj, da si priskrbimo sredstvo, potem pa pozabimo prebrati navodilo za njegovo uporabo in ga uporabljamo po lastni presoji. Velikokrat pride pri takšni nestrokovni uporabi do zlorabe, zato lahko povzročimo več škode kot koristi, če ne upoštevamo navodil proizvajalcev in strokovne službe. Ker je tole članek, bom govoril le o škodi, ki jo lahko povzročimo čebelarju, s tem pa tudi sadjarju. Od kulturnih rastlin, ki nam ustvarjajo dohodek, je 90% takšnih, ki jih morajo oprašiti žuželke. 80% teh rastlin pa op-rašijo čebele, ker edine preživijo zimo v večjem številu in zgodaj spomladi opravijo funkcijo oprašitve. Pri ostalih žuželkah preživi zimo le matica, ki začne spomladi odlagati jajčeca, za svoj razvoj pa porabijo več časa, medtem pa večina sadnega in drugega drevja odcveti, tako da ga ne oprašijo. Za zatiranje sadnih pršic, uši in drugih insektov uporabljamo insekticide in akaricide, ki pa so vsi škodljivi tudi za čebele, saj spadajo čebele med žuželke. Če te pesticide uporabljamo ravno v času cvetenja, mnogokrat povzročimo zastrupitve čebel, ki pa sadjarja ne prizadenejo. Kako je takrat lastniku čebel, raje ne govorim. Pogled v njegov čebelnjak je boleč. Čebele odmirajo v tisočih, po navadi odmre tudi vsa nedolžna zalega, skratka propade nam cela družina. Velikokrat mi kakšen sadjar vneto zatrjuje, da ni škropil v času cvetenja. Verjamem mu! Toda pozabil je pokositi cvetočo podrast, največkrat je to regrat, ki ponuja čebelam pašo, zato je kljub vsem navodilom, ki jih je upošteval, povzročil škodo. Če je potrebno škropiti sadno drevje proti škodljivcem v času cvetenja, opozarjam vse uporabnike škropiv, naj to storijo pozno popoldne oziroma proti večeru, pred tem pa naj pokosijo vso podrast, da čebele resnično nimajo tam kaj iskati. To opozorilo velja tudi za vse vrtičkarje, ki imajo samo nekaj sadnih dreves, pa velikokrat uporabljajo pesticide bolj zaradi lepšega kot zaradi potrebe. Zavedati se moramo, da brez čebel ni sadja, brez pesticidov pa je ta sad dosti slajši. Vsem sadjarjem, ki škropijo tako, kot sem navedel, se za njihovo uvidevnost v imenu vseh čebelarjev zahvaljujem, od vseh tistih pa, ki do sedaj o uporabi pesticidov niso razmišljali tako, kot je treba, pričakujem razumevanje in sodelovanje. Drago Goručan, dr. vet.med., specialist za zdrav, varstvo čebel e PINUS TKI Rače d.d. KMETOVALCI - VRTIČKARJI ARO Pl d.o.o. TRGOVINA 2327 RAČE Grajski trg 21 tel.: (062)608 240 tel./fax:(062) 608 631 OBVEŠČAMO VAS, DA SMO V CELJU LJUBLJANSKA 93 (Medlog - Vrtnarstvo Celje) tel.: (063) 473-012 ODPRLI NOVO KMETIJSKO PRODAJALNO Nudimo vam: - veliko izbiro sredstev za varstvo rastlin - gnojila in semena - čistila za higieno mleka - krmila in vitaminske dodatke - škropilnice - nakup po konkurenčnih - tovarniških cenah - strokovno svetovanje POPOLNA OSKRBA KMETIJSTVA VAŠA ŽELJA - NAŠ CILJ VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI: Ponujamo vam bogat izbor! OPREME ZA ZALIVANJE VRTOV m KANALIZACIJSKIH CEVI Posebno ugodno: IZJEMNE CENE * PO DOM ETNIII + NADOMETNIHin +> ZEMELJSKIH KABLOV! I Obiščite nas, pri nas ste zaželena stranka! SETVENI KOLEDAR ZA APRIL DATUM DEL RASTLINE IN URA 17. četrtek plod 18. petek plod 19. sobota plod do 15. ure, od 16. korenina 20. nedelja korenina 21. ponedeljek korenina od 8. ure 22. torek korenina 23. sreda korenina do 9. ure, od 10. cvet 24. četrtek cvet do 18. ure, od 19. list 25. petek list 26. sobota * konec presajanja ob 24. uri; list 27. nedelja plod 28. ponedeljek plod 29.torek — 30. sreda korenina ZA MAJ 1. četrtek od 7 ure cvet 2. petek cvet 3. sobota 4. nedelja list do 10. ure in od 18. ure 5. ponedeljek list do 14. ure 6. torek plod 1. sreda plod 8. četrtek korenina 9. petek korenina 10. sobota * začetek presajanja; korenina 11. nedelja cvet do 20. ure 12. ponedeljek od 20. ure list 13.torek list 14. sreda plod Hi fl l B I d d.o.o. POLZELA, Ločica 75a INŽENIRING • PROIZVODNJA • TRGOVINA Tel.: 063/701-249, faks: 063/701-366 - IZDELAVA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN BOJLERJEV IZ NERJAVEČIH MATERIALOV, - MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA - možnost plačila s kreditom ekološkega sklada, pri nas zahtevajte predračun, - SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTU ZA TEKOČE GORIVO IN PUN, - KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO, - VZDRŽEVALNA DELA - VARJENJE, REKONSTRUKCIJE IN POPRAVILA M RAZVOJ - TRGOVINA IVA, LOČICA PRODAJNI CENTER Z IZDELKI GORENJA Ponudba meseca: BELA TEHNIKA in BTV- GORENJE: - hladilnik z zamrzovalnikom, 260 I 38.102,00 - pralni stroj, PS 909 71269,00 - štedilnik, kombinirani 4Z746,00 - BTV-Voyager, 51 TTX 47.250,00 MALI GOSPODINJSKI APARATI M GA, BOSCH, SIEMENS, CORONA - friteza vrtljiva, Gorenje Lux 20.514,00 - rezalni stroj, R 404 7.106,00 KUHINJE GORENJE IN SVEA, KOPALNICE GORENJE IN KOLPASAN - KUHINJE: 7% popust na tovarniške cene - KOPALNIŠKA OPREMA: široka barvna paleta sanitarne opreme, kopalniških blokov in omaric po naročilu Z vami načrtujemo, pomagamo pri izbiri vgradnih aparatov. Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije po tel.: 701-249, faks: 701-366 _______ gorenjeserws gorenje Toplotna črpalka z energijo okolja ob minimalni porabi električne energije segreva sanitarno vodo. Poraba električne energije je trikrat manjša. To pomeni, da pri 3 kWh porabljene toplotne energije uporabnik plača 1 kWh, 2kWh pa dobi brezplačno iz okolja. VELIKI PRIHRANKI KONKURENČNE CENE IN NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI »IIÉ ;N\*W * ; jftVMIMl IIÜ Silil MËÊ8KËÈ llllllllllliii fHÏillItlIlpl llllllBllllllll lipg|l|ip ifillltlllli . : .. : * ‘-C/** SaunierDuval visoka kakovost priznanega francoskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo gospodarno in zanesljivo delovanje ekskluzivni zastopnik in serviser gorenjesems Dodatne informacije, ki bodo olajšale vašo odločitev, vam bomo z veseljem posredovali. Pokličite nas: 063/854-030 AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIC Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 PONUJAMO VAM: AVTOAKUSTIKO - kenwood - fujitsu ten - infinity - phonocar - philips Avtoradio MlLDIPi 16.250,00 SIT Prodaja in montaža centralnih zaklepanj, električnih pomikov stekel, avtoalarmov ter popravilo splošne avtoelektrike. **************** * _ / w.'L'Ä SV. LOVRENC 24 Vabimo vae na tedeneko * JÄGERMEISTER * COLA RARTY ^ * Cena 200,00 SIT * Ko r\e veste kako, me obiščite! ******* Orla vas n.h., Braslovče AVTOHIT TRGOVINA tel.: 701-749 mobitel: 0609 638 841 PEČI, GORILCI, CISTERNE, REGULACIJE, EKSPANZIJSKE POSODE, RADIATORJI, ARMATURE, CEVI... LD.tradEit.t. trgovina, zastopanje ogrevanje - vodovod - klimatizacija - montaža - servis TRGOVINA Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM K IMITP E? IM1 RbJP B^B-B B BG*sBrm.BBB* Gotovlje 71/A, Žalec 3310 tel.: (063) 716 111, tel./faks: (063) 716 112 rr\ Vabimo vas, da nas obiščete v novih prostorih v Odi vasi, ; .. >:■ ■ ■ ■ ■ : : V zalogi imamo rezervne dele za golf, škodo, lado, renault in zastavo, po naročilu tudi za več tipov vozil. Ponujamo vam tudi avtokozmetiko. Možnost dobave sedežnih prevlek za novejša vozila. Obveščamo vas, da bomo poskrbeli tudi za servis osebnih vozil. Se priporočamo. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * ZELO UGODNE CENE FOTOKOPIJ A4-format - samo 8,00 SIT ODSLEJ FOTOKOPIJE TUDI V BARVAH * VEZAVE 260,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike. Predan narodno-zabavni glasbi in oetiu 25-1 étnica glasbe Jožeta Galiča S slavnostnim koncertom, ki bo v petek, 25. aprila, ob 20-ih v Hmeljarskem domu v Šempetru, bo 25-letnico svojega glas-benga delovanja proslavil Jože Galič. Orglice so bile prvi instrument, ki se jih je pri sedmih letih naučil igrati v nekaj dneh, glasba pa je nato postala del življenja. Jože Galič se je rodil 23. januarja leta 1955 v Celju, otroška leta pa je kot edini sin v delavski družini preživel v Šempetru. Srednjo šolo je končal v Krškem, višjo v Mariboru in v elektrotehniškem poklicu - zaposlen je bil v Celju, Velenju in Dravogradu - je vztrajal vse do leta 1990. Dve leti pozneje se je z družino preselil v novi dom v Šempetru. Glasbi je Jože Galič predan od svojega sedmega leta, ko so mu starši kupili orglice. Čez pet let je z orglicami prvič nastopil v otroški oddaji Radia Ljubljana, ni pa bil to njegov prvi javni nastop. Že kot tretješolec je namreč z izrazitim sopranskim glasom navdušil polno šempetrsko dvorano. Njegova največja mladostna želja pa je bila harmonika. Prvo si je kupil kar sam, s prihranki od štipendije in seveda s pomočjo staršev. Marsikdaj mu v šoli ni šlo najbolje prav zaradi nje, saj je igral po tri do štiri ure na dan, pogosto pa še dlje. Prvi harmonikarski nastop je imel leta 1971 v Krš- kem, potem pa so se povabila na različne nastope začela kar vrstiti. Jože je igral na godovanjih, domačih zabavah ali kar na vlaku, ko se je vračal iz Krškega domov. Že proti koncu šolanja je začel igrati na pravih ohcetih. In leta 1972 se je dokončno zapisal glasbi. Kot študent je pel v moškem pevskem zboru KUF Študent in z njim gostoval tudi v tujini. Leta 1974 je spoznal Borisa Terglava, ki ga je povabil v svoj ansambel. Malo manj kot leto dni je bil njihov pevec in z njimi naredil svoja prva dva naro-dno-zabavna posnetka. Zatem je spet pristal v gostilni - Pri Zmet je igral kar 70 sobot in se preizkusil tudi v vlogi animatorja zahtevnejših poslušalcev. Iz tistih časov so njegove prve šaljive pesmi, med njimi Gasilska veselica. Kot harmonikar je ob tem spremljal folklorno skupino iz Šempetra. Vedno večja pa je bila želja po lastnem ansamblu. Ko se je nekega popoldneva vračal iz službe, je slišal vaditi Zdenka Ha jubilejnem koncertu, 25. aprila ob 20. uri v Hmeljarskem domu v Šempetru, bodo skupaj z Jožetom Galičem praznovali: Ansambel Ekart, Edvin Fliser, Cita Galič, Ansambel Mira Klinca, vokalni kvintet Ajda, družina Galič, kvartet Zven, Marko Galič, Jani Jošovc, Debeli Žan in suhi Fran ter drugi. Koncert bo povezoval Toni Rehar. Štrucla. Čez nekaj dni je sklep dozorel. K sodelovanju sta povabila Franca Burjana in nastal je Ansambel Jožeta Galiča, ki je kmalu začel nastopati po Savinjski dolini. Jožetov 22. rojsnti dan je bil eden najbolj odločilnih trenutkov v njegovem življenju. Na koncertu ansambla Prijatelji izpod Reške planine v Matkah je spoznal Cito Zakonjšek, ki je kasneje postala njegova življenjska sopotnica in najtesnejša glasbena sodelavka. Od tedaj naprej so se dogodki v njunem življenju začeli odvijati z bliskovito naglico. Cita mu je predlagala, da si pridobi glasbeno izobrazbo, pri ansamblu pa naj se posveti izključno orglicam. Ansamblu je priskrbela harmonikarja - Marjana Kneza iz Trbovelj, in tudi njihov prvi nastop na ptujskem festivalu leta 1977 je bil njena ideja. Da so bili nasveti dobri, je pokazalo drugo mesto, ki so ga na festivalu v močni konkurenci osvojili že kot debitanti. Zatem so se jim na stežaj odprla tudi vrata radia in posneli so svojo prvo samostojno ploščo. Vez med Cito in Jožetom je bila že tako močna, da sta se istega leta odpovedala vsak svojemu ansamblu in skupaj ustanovila Ansambel Slovenija. Uspehi so se začeli vrstiti že po enem letu delovanja tega nedvomno enega najboljših ansamblov slovenske narodnozabavne glasbe. Zdenko Štrucl, Marjan Knez, Jelko Jurkovič, Citina sestra Erika, poročena Fele ter Cita in Jože so želeli igrati dobro glasbo in se predvsem zabavati, že leta 1978 pa so zmagali na ptujskem festivalu, leto pozneje posneli prvo ploščo, leta 1985 zmagali na Lojtrci domačih, leta 1991 izdali prvo srebrno kaseto, leta 1992 pa zlato kaseto ob 15-letni-ci ansambla. Sredi leta 1996, po zmagi na izboru slovenske polke in valčka ter 20-letnici ansambla, so se soglasno odločili, da se uspešna zgodba Ansambla Slovenija za vedno konča. Poleg delovanja v narodno-za-bavni glasbi je Jože Galič sodeloval tudi v malih pevskih skupinah. V Dravogradu sta bila s Cito soustanovitelja vokalnega kvinteta Zven, pet let je pel v kvintetu Ajda, katerega vodenje je prevzela Cita, ki je velikokrat petje spremljala s citrami. Pred približno dvema letoma pa sta skupaj z Jožetom in Ivanom Groblerjem ter Jankom Jutriša v Šempetru ustanovila novo skupino, ki še po snemanu prvih radijskih posnetkov ni imela imena. Deset poznavalcev in ljubiteljev tovrstne glasbe je nato med predlaganimi imeni izbralo ime Kvartet Zven, ki bo s citrarko Cito Galič kmalu izdal svojo prvo samostojno kaseto in zgoščenko. In tako mineva 25 let glasbenega življenja Jožeta Galiča, ki je ob vsem povedanem kot orgličar nastopal ali snemal tudi z mnogimi slovenskimi ansambli in glasbeniki, zanje piše glasbo in besedila. Po glasbeni poti stopata tudi njegova otroka in za sina Marka je Jože napisal prvo skladbo, ki jo je posnel pri šestih letih za Radio Slovenija -Al' res sem premajhen. Seveda pa mu veliko časa in energije vzame tudi vodenje priljubljene televizijske oddaje Po domače. In če v zadnjih letih nekoliko manj deluje kot izvajalec domače glasbe, pa rad s skladbami in besedili pomaga mlajšim izvajalcem. Čisto brez nastopanja pa le ne more. V posebno veselje mu je petje v družinskem kvartetu. Skupaj so Galičevi nastopili že na več kot 30 koncertih doma in v tujini, najlepše spomine pa imajo Cita, Jože, Katarina in Marko na petje pri polnočnici med Slovenci v Berlinu. A tudi po 25 letih uspešne glasbene kariere ima Jože Galič še nekaj neuresničenih želja. Ena od teh je oživitev šaljivih skladb. Tako že leto dni sodeluje z Mirom Klincem, s katerim je - kot poudari Jože - mogoče narediti vse. Prvi dve skupaj posneti skladbi napovedujeta nove uspehe in dober odziv poslušalcev. Še vedno je v Jožetovem predalu tudi precej neobjavljenih skladb, ki nastajajo ob različnih priložnostih. Pred 20 leti, ko se nam še sanjalo ni o samostojni Sloveniji, je na primer nastala skladba Tebi, Slovenija. Tudi zdaj se rojevajo nove, sedanjemu in prihodnjemu času namenjene skladbe. Gotovo jih bodo glasbeniki, ki čutijo podobno kot letošnji jubilant Jože Galič, radi igrali. SPOMINI NA... OBČINSKO mi JO PEVSKIH ZBOROV Humanitarna akcija za Anio Hudobreznik iz Andraža S hišnim dvigalom v drugi razred. Anja je zelo vedoželjna in ustvarjalna deklica. Že v vrtcu je hodila v dramski krožek, v šoli je v lut-kovno-pravljičnem krožku, poje prvi glas v šolskem pevskem zboru, obiskuje verouk. Pred kapjo je zelo lepo pisaja, rada bere in je tudi osvojila bralno značko, prejela je priznanje za odličen uspeh in še bi lahko naštevali. Poleg tega je že kar mala pesnica in pisateljica, saj ima lepo zbirko pesmic in precej sestavkov, ki bi jih težko prisodili osemletnemu dekletcu. Tudi ko sva se pogovarjala, mi je povedala, da želi biti pesnica, pisateljica ali knjižničarka. Poje t^ko dobro, da je zmagala na šolskih karaokah. Pesem Naš mali avto, ki jo poje Anja Rupel, mi je tudi z veseljem zapela. Poleg tega je na hitro sestavila pesmico, mi govorila o svojih živalih, mucah, kužku Medu in ribicah v akvariju, ki ji ga je podaril neki dober človek. Rekla je tudi, da si zelo želi dvigala, ker bo tako lahko sama šla na dvorišče med svoje živali. Rada bi tudi, da bi ji čim manjkrat bilo potrebno iti v bolnico, kjer je preživela že veliko dni in noči. Zdravniki in medicinske sestre so njeni prijatelji, vendar je bolje biti zdrav in pri mamici, očku, dediju Milanu, babici Jožici in med sošolci. Denar za Anjo Oče Franc Hudobreznik je po poklicu inženir strojništva, star je 31 let, sedaj dela v zasebnem podjetju Ideal v Velenju. Dalj časa je bil zaradi stečaja bivšega podjetja brezposeln. Mama Milena je po poklicu kmetijski tehnik, dela pa v podjetju Elektronika Velenje. Tudi njo je doletel stečaj podjetja, sedaj pa zaradi hčerke Anje dela le pol delovnega časa. Temu primerna je seveda tudi plača. Ker ves denar, ki ga uspeta prihraniti, vlagata v izboljšanje stanovanjskih razmer (sedaj so vsi trije v eni sobi), sama ne zmoreta te naložbe, ki je po predračunu dobavitelja vredna 1.640.000 tolarjev. V to vsoto pa niso zajeti stroški priprave prostora po navodilu dobavitelja. Ker se bodo letos selili v nove, gornje prostore, bi radi izpeljali tudi to zamisel. Denar zanjo se že zbira in na račun za ta namen se je pri Centru za socialno delo Žalec (do 3. 4.1997) nabralo že 424.000 tolarjev. Vsem tistim, ki so že ali pa še bodo prispevali denar za to dvigalo, se Anja ter njuna starša iskreno V soboto in nedeljo je v Gotovljah na občinski reviji prepevalo 23 odraslih pevskih zborov. Verjetno je Spodnja Savinjska dolina res med redkimi s takim številom pevcev, zagotovo pa je k temu precej pripomogla dolgoletna tradicija organiziranega prepevanja. Približno pol stoletja prepevajo zbori na revijah. O tem priča tudi posnetek ene privih revij otroških pevskih zborov v Savinjski dolini. Lastnica fotografije natančnega datuma nastanka posnetka ne ve, ugibamo pa lahko, da gre za leto 1946 ali 1942 Morda pa bo kateri od naših bralcev vedel o tem povedati kaj več ali pa bo kdo izmed množice mladih pevcev kljub nekoliko slabšemu posnetku celo prepoznal sebe... svet zahvaljujejo. Srčno upajo, da jim bo uspelo, saj vedo, da smo Slovenci dobri ljudje, ki radi pomagajo, kar smo ob tovrstnih akcijah doslej dokazali že večkrat. Od Hudobreznikovih odhajam s prijetnimi občutki, saj je optimizem male Anje tako močan, da človek, ki je dalj časa z njo, enostavno pozabi, da je tako krhka in odvisna od pomoči drugih. Ob tem, da je na vozičku, jo pestijo še druge zdravstvene težave, o čemer govorijo razne diagnoze na odpustnem listu izTdiničnega centra. Tako je zmanjšana moč srčne mišice, ima razširjeno srce, zmanjšana je moč pljuč, težave ima z ledvicami, močno je občutljiva na razne okužbe, jemati pa mora tudi zdravila za redčenje krvi. Vsekakor je to že za odraslega človeka veliko, kaj šele za dekletce, kot je Anja. Preden odidem, še skupaj pogledava njene ribice v akvariju. Obljubim ji, da jo ponovno obiščem,ko bo dobila dvigalo. Darko Naraglav Anja se igra s svojimi barbikami Naložba za lažje življenje male invalidke V začetku tega meseca nam je direktorica Centra za socialno delo Žalec Irena Pražnikar sporočila, da je prek njihovega centra stekla akcija zbiranja denarja za malo, osem in pol leta staro Anjo Hudobreznik iz Andraža, ki je priklenjena na invalidski voziček. Še isto popoldne sem se odpravil na obisk in preživel v družbi male Anje in njenih staršev tri ure, ki so obogatile moj pogled na svet in življenje, ki ga zdravi ne znamo dovolj ceniti. Velika življenjska energija, optimizem, nasmejan obraz, neizmeren pogum male Anje in njenih staršev, ki bi storila vse, da bi kljub težki invalidnosti hčerka živela čim bolj normalno življenje, so dokaz velike volje do življenja in vsega, kar nas obdaja. Bilo je okrog četrte ure popoldan, ko sem se ustavil na dvorišču domačije Grobin oziroma Hudobreznik v Andražu. Po opisu, ki mi ga je po telefonu dala Anjina mama Milena, sem zlahka prišel do njih. Velika, neometana hiša in zraven nje kozolec s koruzo sta bili dovolj opazni zgradbi, tako da sem uro po telefonskem klicu že lahko segel v roko deklici, ki jo je življenjska usoda zaznamovala z drugačnostjo, a ji hkrati dala lastnosti, zaradi katerih je Anja ljubko in priljubljeno dekletce. Tudi meni je že po nekaj izgovorjenih stavkih, milem pogledu in z zgovornostjo segla do srca. Mislim, da bo tudi vam, ko boste prebrali ta zapis in ji priskočili na pomoč, da bo tako čim prej prišla do dvigala, ki ji bo odprl pot na dvorišče, med ljudi, v naravo in svet. Anjina zgodba Anja Hudobreznik je privekala na svet 27 septembra leta 1988 v celjski bolnišnici. Rodila se je mlademu zakonskemu paru, mami Mileni iz Andraža in očetu Francu iz Belih Vod nad Šoštanjem. Vse od rojstva dalje je njeno življenje povezano z boleznijo. Še pred letom starosti je dobila močan bronhitis in od takrat dalje je stanje dihalnih funkcij zelo problematično. Ko je bila stara dve leti, so zdravniki ugotovili mišično obolenje (diagnoza: miopatya substrukturnega tipa I. in II.) Lani, nekaj dni pred njenim osmim letom starosti, jo je zadela še možganska kap, ki je njene gibalne sposobnosti in splošno zdravstveno stanje še poslabšala. Pred kapjo se je z oporo vsaj malo postavljala na noge, po kapi pa je levi del telesa popolnoma ohromel. Rehabilitacija poteka sicer uspešno, vendar ne spreminja osnovne Anjine bolezni, ki jo najverjetneje za vse življenje priklenja na invalidski voziček. Zaradi tega spoznanja sta se starša odločila svoji hčerki olajšati nje- no drugačnost in ji zagotoviti čim bolj normalne pogoje za življenje. To pa ji bo v veliki meri omogočalo medetaž-no dvigalo, ki naj bi ga kupili in montirali ob pomoči dobrih ljudi, podjetij in drugih organizacij. Z njim Anja ne bo več toliko odvisna od pomoči drugih, saj bo lahko iz svoje sobe in družinskega stanovanja, ki ga starša dokončujeta nad dosedanjim stanovanjem, kjer živijo v skupnem gospodinjstvu z babico in dedijem, sama šla na dvorišče in nazaj v stanovanje. Le-te-ga sta starša prilagodila njeni invalidnosti (večja kopalnica, širša vrata, nižja stikala itd.), kar bo Anji olajšalo bivanje. Vesel, radoživ in ustvarjalen otrok Anja Hudobreznik je kljub bolezni in težavam, ki jo pestijo, nadvse vesel, radoveden in ustvarjalen otrok. Takšna je bila že v vrtcu in takšna je tudi v šoli. Obiskuje drugi razred os- Denar za Anjo lahko nakažete na žiro račun Centra za socialno delo Žalec, številka:50750-603-36264, pod oznako 2970-1 za Anjo Hudobreznik. novne šole Antona Aškerca - podružnica Pesje. Tja so jo dali starši v šolo, ker je edina šola na širšem območju, ki nima stopnic. Zelo rada je med svojimi sošolci. Kako radi jo imajo, pričajo številna pisma, ki ji jih pišejo, in obiski, ki jih ne manjka. Nekoč jo je obiskal cel razred, sicer pa je v rednem stiku z učiteljico Nado Janež. Nada spremlja učenje na domu, ki ga pod njenim mentorstvom z Anjo opravlja delavka javnih del iz Centra za socialno delo Žalec Vesna Štraus. Tako bo lahko Anja kljub odsotnosti končala Trnuljčica v kavbojkah Tina Gorenjak Sočne, zapeljive ustnice. Izrazite, mehke poteze ženskega obraza. Sijoče rjave oči. Ljubek nos. Belina skladnega zobovja. Ljubeč nasmeh. Živahen, nagajiv pogled. Brez ličila, zgolj v prozorni tančici mladostne, neokrnjene lepote... Mlada ženska. Nadarjena umetnica. Igralka. Zdaj je tu, a morda jo kdaj odnese daleč, daleč proč od rodnih Petrovč. Pred nama je obsežna knjiga - nezapisan roman Tvojega življenja. Kakšen bi bil začetek? Sem, kakršna sem, tako sem narejena - ne morem nič storiti. Biti igralec. Ali meso in kri, ki mu zgolj reflektorji nadenejo umetniško palerino igralstva? Hm. Verjetno je neko posebno življenje, a ne da bi bilo drugačno od ostalih. Nikoli nisem verjela govoricam, da so igralci drugačni.. Imaš pač nek specifičen ritem življenja, ki te v bistvu dela drugačnega. Zagotovo nisi umetnik le, ko si na odru - že zato ne, ker v vlogah, ki jih ustvarjaš, razmišljaš ves čas. Z vlogo se poistovetiš, jo nosiš v sebi in s seboj. Seveda usode posameznih likov ostajajo v igralcu, tako kot pri vsakem človeku osebne izkušnje, ki jih je doživel, ostajajo v njem - nikoli jih ne moreš pozabiti. Ni radirke na svetu, ki bi mogla zbrisati izkušnje: grenke ali lepe. Tako v igralcu ostajajo liki, ki jih je kdajkoli igral - s tem v bistvu živi življenje igralca. To pa ne pomeni, da vse življenje igra, nasprotno. Meni osebno je prav zato lepo biti igralka - da mi v zasebnem življenju ni treba igrati. Odigrane vloge, predstave, ponudbe. Moja prva igralska izkušnja je bila v francoski predstavi Učna ura, Eugenea Ionesca, ki je nastala v okviru gimnazijskega francoskega krožka. Vodil ga je profesor Slavko Deržek. Celotno predstavo smo seveda odigrali v francoščini. To je bila moja prva, prva vloga, ki je bila odločilna za moje nadaljnje življenje in vpis na akademijo. Nato so se vrstile različne vloge na akademiji, kjer smo vsako leto delali dve produkciji. Takrat sem delala tudi tri predstave s Tomažem Štruclom: Hamlet Pacard, Hamletš and Roses, Xanax, ki se še vedno igra (gre za monodramo, kjer se vživim v žensko, ki je množična morilka). Z Matjažem Latinom smo uprizorili Ionescovo dramo Kralj umira, v gledališču na Ptuju. V režiji Borisa Cavazze sem delala Don Juana, v ljubljanski Drami. Igrala sem v Florentinskem slamniku, režija Vito Taufer. Pozabiti ne smem Mačka v Žaklju in Trnuljčice, ki ju je režiral Miha Alujevič. Trenutno igram v Ukročeni trmoglavki, režiserja Janus-za Kiča. A! Film... Začelo se je na akademiji: šest študentskih filmov, nagrajena in odmevna sta bila dva: Sabajev, Maruška. Režiral ju je Mitja Novljan, s katerim sem posnela tudi svoj prvi celovečerni film: Čamčatka. Jeseni pa pride moj drugi celovečerni film, v režiji Damjana Kozoleta. Ob meni igra glavno moško vlogo Roberto Magnifico. Ameboidno spreminjanje, skoki iz sveta v svet, nenehno preoblačenje lastnosti, silhuet, psih... Kako v tem valovanju plavaš, dihaš, čutiš samo sebe? Ljudje pogosto vprašajo, kako da se ne zmotiš, če igraš v eni predstavi in imaš naslednji dan že drugo, ki ima povsem drugačno besedilo. Zmotiš se ne, ker je nemogoče. Igralec si ne izmišljuje, ne igra. Vsaj naj bi bilo tako, in mora biti tako. Žal ti to povsem vedno ne uspe; vendar težiš k temu, da si takrat, ko stopiš na oder, resnično tista oseba... In če si resnično lik, v katerega si se kot igralec preoblekel, ne moreš razmišljati kot neka druga oseba, vzeta iz neke druge pravljice oziroma drame. Ti resnično si oseba, ki jo igraš, in se povsem resnično odzivaš na dogodke in osebe, ki te obkrožajo v tisti igri. Jaz si želim... Na akademiji sem igrala večinoma negativke - hladne odbijajoče, vzvišene, nesramne, kar mi ni dalo možnosti razvoja oziro- ma nisem izpela, kar bi mogla in želela. To je nekako tudi prav, saj. se je moja igralska pot šele začela. To spreminjanje - ne morem reči, da ni težko - je! Celotno kožo spreminjaš! Spremeniti moraš način tipanja, način dihanja, govorjenja, hoje... Marsikdaj je to zelo težko - pravo trganje kože s telesa, a v bistvu je užitek. Ljudje marsikdaj rečejo: »Ta lahko igra le takšne vloge...« Jaz mislim, da se v vsakem človeku skriva celotna mavrica vseh občutkov - od najbolj negativnih do najbolj pozitivnih. Vprašanje je le, kateri so pri kom bolj izraziti, na kar vplivajo dogodki in izkušnje v življenju. A če imaš v sebi to celotno mavrico, lahko izbrskaš katerokoli barvo. In igralci smo zato na svetu, da te barve v sebi iščemo in jih izvlečemo. Jaz se trudim, da te nenehne preobrazbe čimmanj vplivajo name. Nekateri moji kolegi so obsedeni s tem, da so tudi v zasebnem življenju evforični, odštekani, in trdijo, da je nemogoče, da ne bi igra vplivala nate. Meni se zdi škoda, da bi bila žrtev tovrstnih vplivov, saj sem celotna osebnost. Liki, ki jih igram, so le deli mene. Ko ustvarjam, se poskušam povsem predati liku. Z njim se poistovetim, v svoje osebno življenje pa teh drobcev ne mešam. Moje vedenje do soljudi nima pridiha po vlogi, ki jo delam oziroma na odru živim. Pri filmu pa se... Ves čas snemanja živiš s celotno snemalno ekipo v absolutnem duhu nastajajočega filma. Snemaš od jutra do večera ali obratno, in živeti začneš že skoraj enako kot oseba, ki jo igraš. A ko vse to mine, tudi ta vpliv shlapi, in si rečen. Kdo je Tina Gorenjak? Smeh. Pojma nimam. Smeh. Ne vem. Kaj vem, kdo sem. Jaz mislim, da sem kar Tina Gorenjak. Ja! Morda kaj povedo besede, ki sem jih zapisala na začetku svoje nastajajoče diplome: Moje ime je Tina Gorenjak. Stara sem štiriindvajset let. Rada imam živali in rastline. Rada imam ljudi. Ljubim sonce in planjave. Ljubim ples, igranje in vse lepe stvari. Predvsem pa ljubim življenje. Torej premierno predstavljen košček diplome... Kdaj jočeš? Preklinjaš? Ee, večkrat preklinjam oziroma... Vprašanje je, kaj pokažem in česa ne? Če bi me kdo vprašal, kaj večkrat v sebi počnem, potem večkrat jočem. Če pa bi vprašal, kaj večkrat navzven počnem, pa absolutno večkrat preklinjam. Okusila si že marsikaj, tudi kraljestvo pravljic... Ljubek nasmeh. Ja. V življenju si želim igrati povsem različne vloge, v različnih žanrih, na različne načine. Zato me zanima gledališče Glej, ki mi je trenutno najbolj pri srcu. Ena izmed mojih želja je bila tudi igrati otroško predstavo. Vedela sem, da je to zelo lepo, nisem pa mislila, da je tako zelo lepo. V tej sezoni je bila ta izkušnja, torej Trnuljčica, ena najlepših, ki so se mi zgodile oziroma se mi dogaja, saj je vsaka predstava novo, popolno doživetje. Sicer nimam treme, v tej vlogi pa sem jo imela zelo veliko. Otroci imajo namreč blazno predstavo, kako naj bi... Sploh pa Trnuljčica, ki jo vsi poznajo, si živo predstavljajo, kakšna mora biti. Meni se je zdelo nemogoče, da sem lahko jaz tista, ki otrokom pričara to njihovo domišljijo. Kako ustvariti Trnuljčico, ki je popolna, lepa, dobra...? Nisem si znala predstavljati, da je en človek zmožen ustvariti vso to popolnost, lepoto, in me je bilo resnično strah. V predstavi sprva vsi le govorijo o Trnuljčici, in šele potem se le-ta znenada prikaže. Ves čas sem bila prepričana, da Jx>do v tistem trenutku razočarano vzdihnili in za- stokali: »Ah, to je ta Trnuljčica?« A, to se ni zgodilo. Zaslišalo se je njihovo veselo presenečenje: »Ooooo...?« Vsi očarani so... To je čudovito poslanstvo, sploh na koncu, ko vidiš velike črne očke, ki vzhičeno strmijo vate. Krasno je ob tem spoznanje, da si jim kot igralec dal nekaj lepega, še več pa oni tebi. Resnica je... Vedela sem, da je res, da otroci ne znajo lagati, ampak da je tako zelo res...? Prekrasni občutki, ki sem jih doživela ob tem, prepričajo, da v to trdno verjameš, in ti poplačajo marsikaj... Zame je Trnuljčica pravi balzam. Ko stopim v to predstavo, namreč pozabim na vse - da prostor okoli odra sploh obstaja. Trnuljčica ni bila nagrajena le z aplavzom otroških dlani, temveč... Bila je nagrajena s štirimi zlatimi palčkami: kot najboljša otroška predstava v letu 1996, za režijo (Miha Alujevič), za najboljšo žensko (Vesna Jevnikar) in moško vlogo (Tomaž Gubenšek). Najlepše priznanje pa je bilo, ko so glasovali iz- ključno otroci, ki so med vsemi predstavami izbrali prav Trnuljčico za svojo najljubšo predstavo. O čem se pele Tvoje otroške sanje? Moje otroštvo je bilo obdano s plišastimi medvedki. Prebrala sem nešteto pravljic. Iskreno rada sem imela prav Trnuljčico, zato mi je veliko pomenilo, da sem jo lahko tudi igrala. Bila je nekakšna uresničitev otroških sanj... Veliko so mi pomenile igrače, in sploh je bilo moje otroštvo eno veliko sanjarjenje... Veliko sem bila sama, vendar nikoli osamljena. Uživala sem v svoji sobi, sanjarila o tujih deželah, se prepuščala širjavam otroške domišljije. Nikoli pa nisem vedela, si želela, kaj bi nekoč postala. Šele proti koncu srednje šole, ko sem bila prepričana, da bo moja prihodnost balet, sem se prvič srečala z razmišljanjem, kaj želim postati. Torej zgodica o baletnih copatkih... Začela se je pri treh letih, ko me je mama vpisala k baletu. Takrat je v Celju poučeval Damir Zlatar-Fray. Starši so mi v življenju vselej puščali svobodo, da vidim, spoznavam stvari - od baleta, glasbene šole, učenja tujih jezikov, potovanj... Že kot otroku so mi dopuščali, da uveljavljam svojo voljo, odločitve, kaj izbrati. Po nekaj letih sem z baletom prekinila in začela z glasbeno šolo. A očitno je bil ples tisto pravo... Z osmimi leti sem se na lastno željo sama vrnila in aktivno plesala do konca četrtega letnika gimnazije. Ja! Bil pa je en hec tukaj... Mama me je namreč vpisala k baletu, ker sem imela ploska stopala, ha ha ha. No, in iz ploskih stopal se je potem razvila, poleg igranja, največja ljubezen v mojem življenju. Balet mi je prinesel najlepše izkušnje, doživetja, poznanstva in prijateljstva sploh. A bila si zelo dobra plesalka, nadvse nadarjena, perspektivna balerina. Igriv nasmešek. Ko sem se sama odločila vrniti k baletu, sem po- stala učenka Igorja Jelena. Naj povem, ha ha ha, primerno seveda, da začnem jutri spet hoditi k baletu. Smeh. Brez plesa namreč ne morem. Ko sem začela plesati pri Ignu, ki ga je vodil Igor, ki je eden mojih najboljših sodelavcev in prijateljev, se je nedolžno hrepenenje po plesu razvilo v zelo široke obsege. Bila sem prepričana, da bo to nekoč moj poklic. Ukvarjala sem se tudi s koreografijo, eno leto vodila Studio za ples Celje, se redno udeleževala poletnih in zimskih plesnih šol, tečajev, seminarjev... Z baletnim ansamblom smo ogromno potovali oziroma gostovali v tujini: na Kubi, v Rusiji, Turčiji, po vsej Evropi... Z Igorjem sva ustvarjala plesne predstave, ki so bile zelo odmevne in predstavljene na številnih mednarodnih plesnih festivalih. Ti projekti so bili sicer plesni, a dramsko zelo, zelo bogati -in morda že od tu moje veselje do igranja. Štiriindvajset let. Absolventka AGRFT-ja. Vzpenjajoča se kariera. Talent. Odrske deske. Ambicije. Film. Ja, čaka me še diploma. Ja, hm, ja... Moja kariera je na začetku in lahko me še marsikaj doleti, a upam, da kaj lepega. Pri nas je pač tako, da imamo igralci več možnosti, pokazati se na odrskih deskah. Filmov se namreč dela dosti manj. Čeprav se mi zdi, da se tudi pogoji za film pozitivno spreminjajo. Začenjajo se delati boljši, bolj gledljivi filmi. Mene film zelo zanima in mislim, da sem imela veliko srečo, da sem že na samem začetku kariere posnela dva celovečerna filma. Omenila si tudi talent... Mislim da je bistven. S trditvijo, da je umetniška ustvarjalnost grajena iz: 98% dela in 2% nadarjenosti se ne bi strinjala. Mislim, da je potrebne vsaj 50% nadarjenosti, drugače ni smiselno biti igralec oziroma umetniško ustvarjati na kateremkoli področju. Čamčatka! Lepo vzgojenim in brezmadežno mislečim zastaneta dih in um, ko se Tvoje telo sleče in ostane golo. Ja, golota..., hm. Zdi se mi... Meni je veliko bolj všeč človek, ki je gol, kot pa človek, ki je slabo oblečen. Smeh. Ne vem, golota, se mi zdi, je del življenja vsakega človeka. Prepričana sem, da ni človeka, ki ne bi nikoli v življenju bil gol. Tako da... Verjetno se vsi ljubijo, vsi ljudje se dotikajo golega telesa koga drugega. In če že igralci predstavljamo življenje ljudi oziroma zgodbe posameznih življenj, zakaj bi bilo narobe, če te zgodbe zaobjemajo tudi goloto, ljubljenje, dotikanje? Mislim, da je to bistven del vsakega človeka. Meni se zdi golota zelo lepa. Prijatelji, starši, kolegi igralci, občinstvo... Zadrhtim ob besedi: starši, saj so prvi, s katerimi imaš stik. Imam veliko, veliko srečo, da imam izjemne starše, ki me nadvse razumejo, mi vedno stojijo ob strani... Skratka, so moji prijatelji, starši... In če se mi nič lepega več ne zgodi v življenju, mislim, da je to največja sreča, ki sem jo doživela v življenju. Kot drugo pa: nimam veliko prijateljev, a vem, da so tisti, ki jih imam, res dobri. Neštetokrat bi me prizadelo, ko slišim mnenja ljudi o sebi, a če imaš resnične prijatelje, je to največji zaklad, ki ga imaš v življenju. Medtem ko kolegi igralci... Smeh. Jaz sem družinski človek, ha ha ha. Pred Teboj stoji osem črk: ljubezen. Hm, ljubezen... Vse, najlepša, najbolj bistvena in edina stvar, ki sploh obstaja. Moški. Moški? Smeh. Moški., so tudi bistvena stvar v življenju, ha ha ha. Moški kot moški... Mislim, da so zelo nežna bitja in dosti bolj občutljivi kot ženske. Veliko bolj ranljivi so... Joj, kaj naj rečem, da jih ne bom užalila? Mislim, da so moški ena fajn bitja. Smeh. Na katero svojo lastnost si še posebej ponosna? Na to, da ne lažem. Bi katerega od delčkov sebe odvrgla, če bi bilo mogoče? Em... Neodločnost. Katera žanrska vrsta Ti je najljubša, najbližja? Em, to zdajle težko rečem. Zelo si želim igrati vse različne, različne stvari. To bom verjetno vedela, ko bo nekaj let igralskega poklica za menoj. Ja, težko rečem, res. Zelo... Vse mi je všeč, in tudi vse vrste teatra, film, in vse. Nimam nekih posebnih... Trd oreh igralskega sija je nedvomno učenje besedila na pamet. imam srečo, da si zelo hitro vse zapomnim, tako da mi to ne predstavlja posebnega problema. Kateri drobec Tvoje poti od platnic scenarija do premiere je še posebej zanimiv? Hm.. To je dosti homogena enota. Meni se vedno dogaja, da ko prvič berem scenarij, spozavam osebo, si jo takoj predstavljam. Imam zelo dobro vizualno predstavo... Takoj vidim, tudi celo zgodbo. Moja izkušnja je takšna, da je prav prvi stik s posameznim likom tisti, ki je najbolj odločilen. Ja, način sproščanja... Nekega posebnega, ustaljenega načina nimam, ne. Imam pa pri vsaki predstavi drugačnega. Najbolj bistveno je, da se prilagodiš situaciji, ne da si vezan na neke stereotipne kalupe, ki te utesnjujejo. Zame je premiera praznik, prav poseben dan. Nekateri so panični: »Joj, groza, groza, jutri imamo pa premiero...!« Jaz se vedno zelo zelo veselim premiere, ki je zame nekaj izredno lepega. In trema, strah? Strah me ni. Sploh me je redkokdaj v življenju strah. Ne zato, ker me ne bi bilo, temveč ker ne dovolim, da bi me bilo strah - česarkoli. Trema? Prvič v življenju sem jo spoznala na akademiji. Nastopanje mi je bilo vedno popoln užitek popolnega užitka. A... Na akademiji te vsi ocenujejo, le čakajo, kdaj ga boš polomil... Ob tem sem čutila pritisk nad svojim ustvarjanjem oz. se soočila s tremo. Kaj ti v življenju pomeni največ? Poštenost, odkritost, ljubezen. Tina in idoli. Moram priznati, da nisem nikoli imela idola. Res, res ne. Tvoj najljubši kotiček... Je hkrati oaza miru? Je, je, je. Ko sem še živela doma pri starših, je bila to moja soba. Zdaj so pa to različni prostori - tam, kjer najdem svoj mir. Je to doma, ko ustvarjaš, na potovanju, v naravi, na sprehodu, kjerkoli, kjer najdem svoj mir. Notranji mir... Kdaj skopni? Zagotovo. Zapusti me takrat, ko se začno dogajati stvari, ki jih ne razumem. Vsakdanje banalnosti; iz tira me vrže človeška neumnost. Najbolj mi gredo na živce ljudje, ki so neumni. Ne gre zato, da mora biti človek filozof, da je sprejemljiv. Gre za razumevanje sočloveka, življenja kot takšnega, za lepoto bivanja, za takt, ki naj bi ga imel človek do sočloveka... In če tega ni, v odnosu do mene, mojih prijateljev, me to popolnoma iztiri. In čeprav sem zelo miren človek, se znam zelo na hitro... nastane nevihta! Resen, prodoren pogled. Lepoto Tvojega obraza, privlačnost Tvojega telesa je priznal tudi fotoaparat. Tina fotomodel? Ne, to me nikoli ni zanimalo. Mislim, nikoli se nisem niti tako videla, ha ha ha. Bolj me zanimajo žive slike. Bistvo ni le vizualna lepota... Pri ženski je bistven njen način gibanja, govorjenja, odzivanja, način, kako se smeje, pogleda... Ne govorim, da bi to počel zavestno na način, da bi bilo všečno, ampak to so drobtinice, ki naredijo človeka lepega. Zato, ne ne, hm... so mi bolj všeč gibljive slike, kjerkoli že. Smeh. Je moto Tvojega življenja mogoče ujeti v besede ali zgolj v šepet hrepenenja? Moto mojega življenje je: Zašepetana beseda: ljubezen. Zakričana beseda: življenje. In velik, topel, močan objem. Kazalec na uri se je zaspano premikal v pozno noč. Na mizo so pari le fotografije. Različne poze, izrazi, kosi odeval, pogledi. Umetniške mojstrovine z nadvse izvirnim, vrhunskim fotomodelom. Vse pa so izžarevale, govorile o Njeni lepoti... Mojca Vočko moči MANJ ZNANO 0 JOŽICI EMERŠIČ Savinjčani in Slovenci govorimo o Jožici Emeršič predvsem kot o odlični lokostrelki. Seveda pa se za to podobo vrhunske športnice skriva marsikaj drugega, kar ji vzame najbrž več časa kot lokostrelstvo. Radi bi jo predstavili tudi po tej manj znani plati. Brez vsakih zadržkov, ki so za ženske tako značilni, nam je povedala, da bo letos maja dopolnila 40 let. Njeno otroštvo je bilo takšno kot pri večini njenih vrstnikov; po končani osnovni šoli na Polzeli se je vpisala na srednjo medicinsko šolo in jo tudi uspešno končala. Prvih pet let je delala v celjski bolnišnici, potem pa se je zaposlila v Zdravstvenem domu na Polzeli. Zadnja tri leta je zaposlena kot medicinska sestra v zasebni ambulanti dr. Janeza Cukjatija. Šport je bil njena ljubezen že v osnovni šoli, pa tudi vsa srednješolska leta. Takrat se je ukvarjala z igranjem košarke, po končanem šolanju pa za to ni bilo več časa. Delala je v izmenah, nato se je poročila, prišli so otroci in še mnogo drugih obveznosti. Ko sta se leta 1993 z lokostrelstvom pričela ukvarjati njena sinova, sta ju z možem spremljala na treningih in tekmovanjih. Naslednje leto jo je lokostrelstvo že toliko pritegnilo, da so zanjo kupili prvi lok. Pridno je začela trenirati in že oktobra istega leta prvič tekmovala. Naslednjo pomlad se je uvrstila v slovensko reprezentanco za evropsko prvenstvo na Norveškem, kjer je dosegla šesto mesto, kar je bila do takrat najboljša slovenska uvrstitev. Uspehi so se vrstili, iz leta v leto so bili bolj bleščeči, toda o njih smo že pisali, zato dodajmo le, da je bila v lanskem letu razglašena za najboljšo lokostrelko v Sloveniji, in da je letos marca na slovesnosti v Ljubljani prejela mali kipec olimpijskega komiteja, ki ga najboljšim športnikom v pretekli sezoni podeljuje Olimpijski komite Slovenije. Jožica Emeršič je dokazala, da lahko tudi žena in mati, ki je povrhu vsega še zaposlena, z mnogo volje in odrekanja postane tudi odlična športnica. Njej je to uspelo v treh letih in tudi zato si zasluži našo pozornost in občudovanje. T. TAVČAR Hmeljarski instrumentalni kvintet - HIK Najlepše pesmi Savinjska dolina je že imela kar nekaj narodnozabavnih ansamblov, ki so opevali dolino zelenega zlata in vse, kar je povezano s hmeljarstvom. Dva ansambla pa sta že z imenom povedala, od kot so njuni člani. To sta ansambel Veseli hmeljarji, ki sicer že vrsto let ne deluje več, in ansambel, o katerem teče beseda danes: Hmeljarski instrumentalni kvintet ali na kratko HIK. V lanskem letu je izšla njihova druga kaseta z naslovom Najlepše pesmi. Naslovno vižo je prispeval Igor Podpečan, besedilo pa Jože Galič. Hkrati s to kaseto pa je izšla tudi zgoščenka z najlepšimi skladbami z obeh kaset. Ansambel hmeljarski instrumentalni kvintet prihaja iz Velike Pirešice pri Žalcu. Začetki ansambla segajo v zgodnja sedemdeseta leta, ko se je nekaj nadobudnih mladcev pod vodstvom Tineta Krajnca zbralo, da bi igrali na »ohcetih« in različnih prire- ditvah, bolj za šalo kot zares. Iz želje po druženju in velikem veselju do glasbe pa se je kmalu rodila zamisel o kvintetu in ker so bili fantje doma iz Savinjske doline, ki je ljudem poznana po grenki roži, so si nadeli ime Hmeljarski instrumentalni kvintet. Tako še danes razveseljujejo staro in mlado na veselicah, porokah, glasbenih revijah in drugod. Fantje obvladajo širok program glasbe za ples: od narodnozabavne glasbe, dixielanda, country glasbe do modernih pop IVA AVTODELI d. o. o. Šempeter 126 b Telefon: 3311 ŠEMPETER___________________063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI ' UGODNE CENE , , , ' PLOČEVINE V zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo telefonski aparati telefonske centrale GSM mobiteli telefaksi tiskalniki dalje od 15.900 SIT dalje od 64.900 SIT dalje od 39.990 SIT dalje od 28.900 SIT dalje .'.'.'BREZPLAČNI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! .'.'.'BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! MSA CEUE Šempeter 21 a tel: 063170 20 31 faks: 063170 20 65 V cene ni vštet davek. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Ti# Doberteša vas 46 b ŠEMPETER (063) 702-231 V mesecu aprilu vam po zelo nizkih cenah ponujamo: * VINOGRADNIŠKE STEBRE * * STREŠNO IZOLACIJO * * BETONSKE IZDELKE * ČRPALKA #D€DROllO Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM melodij, tako da uspevajo zadovoljevati vse okuse. Kot pri vsaki skupini so se tudi v tem ansamblu člani menjavali, ker nekateri zaradi družinskih in drugih obveznosti niso več zmogli naporov, ki jih prinašajo vaje in igranje na različnih prireditvah. Z večino prejšnjih članov pa fantje še vedno vzdržujejo prijateljske stike in jih enkrat letno tudi povabijo na sedaj že tradicionalni piknik ob Šmartinskem jezeru. Po številnih gostovanjih doma in v tujini se je v začetku devetdesetih let porodila ideja o snemanju kasete, kar je zahtevalo tudi glasbeno tržišče, hkrati pa so fantje želeli svoje lastne skladbe slišati na kaseti in jih tako ponuditi širšemu občinstvu v poslušanje in zabavo. Njihova želja je bila uresničena leta 1992. V založbi Zlati zvoki pod mentorstvom Igorja Podpečana je izšla njihova prva kaseta z naslovom Pri nas je glasba doma. Skadbe s te kasete so naletele na veliko odobravanje poslušalcev, saj so in Martin Kranjc, pihalca sta Jože Ošep na trobenti in Andrej Novinšek na klarinetu ter saksa-fonu, harmonikar in klaviaturist je Franci Ribič, baritonist in ba-skitarist Franc Kramer in kitarist Marjan Šertl, ki je hkrati tudi vodja ansambla. Želja jim ne manjka, prav tako ne zagretosti. Vsekakor pa si želijo veliko igranja za domače občinstvo, prav tako pa bi radi odšli na gostovanje k Slovencem v Avstralijo, o čemer se že dogovarjajo. Hmeljarski instrumentalni kvintet ima za sabo že kar lep kos glasbene poti. Lepo bi bilo, da bi na njej vztrajali še dolgo in tako tudi s svojim imenom in vižami predstavili dolino zelenega zlata doma in po svetu. Sicer pa fantje in dekle v en glas pravijo: »Ml VEMO, DA Ni VESELICE BREZ AVSENIKOVE GOLICE.« Če bi radi zaplesali na njihove viže in si zaželeli njihovega igranja na kakšni prireditvi, jih lahko pokličete tudi po telefonu 741-571 ali 728-281. Darko Naraglav Na fotografiji: Člani ansambla HIK Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu marcu ste, cenjeni bralci, izbrali za najbolj priljubljeno trgovino Žano Žalec, sledita ji trgovina RR Žalec in Blagovnica Polzela. Za najbolj priljubljeno trgovko ste tudi tokrat izbrali Marinko Vošnjak (Blagovnica Polzela), sledita ji Zvone Kos (Žana Žalec) in Dragica Štorman (Trgovina s svetili Prebold). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. NATAŠA ZAZIJAL, Drešinja vas 53, Petrovče 2. ROMANA TUHTAR, Parižlje 23 a, Braslovče 3. ŠPELA TEVŽIČ, Podvin 10 c, Polzela Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz aprilske številke Savinjčana nam pošljite do 7 maja 1997 ----------------------------------------------- GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:______'_______ ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:_____ Moj naslov: ***************** GOSTIŠČE SAVINJA * MARINKA PLEVCAK * LATKOVAVAS, PREBOLD, TEL.: 701-030 * * * Pomlad je že tu, zato vas vabimo, da * preživite proste trenutke v prijetnem * * naravnem okolju ob dobri hrani in izbrani * pijači. •fo it Ob bližajočih se birmah, porokah in * ostalih praznovanjih priporočamo * * rezervacije. * Kolektiv Gostišča Savinja, Plevčak ************** * bile velikokrat uvrščene na lestvice lokalnih radijskih postaj po vsej Sloveniji. Kasneje so sledila snemanja televizijskih spotov za nacionalno televizijo, nekaj lokalnih televizij in leta 1995 sodelovanje na elitnem srečanju narodnozabavnih ansamblov Alpski večer na Bledu. Logična posledica vsega tega pa je bila še večja prodornost ansambla, zato so izdali novo kaseto in zgoščenko Najlepše pesmi. Prav gotovo pa to ni vrhunec njihovega igranja, saj jim volje in zagnanosti ne manjka. Za konec tega zapisa naj predstavimo člane ansambla. Pevski duet sestavljata Dušanka Pešak Nojerejci Slovenije v Žalcu__________________ Nojerejci Slovenije so kaj hitro ugotovili, da bodo laže in bolj uspešno delali združeni. Zato so že 15. januarja letos imeli ustanovno skupščino, na kateri so ustanovili Društvo nojerejecev Slovenije. Minulo nedeljo pa so se zbrali na 1. redni skupščini v Žalcu. Društvo ima sedež v Žalcu, šteje več kot sto članov. Kot je povedal predsednik Štefan Simončič, bodo prek društva no-jerejcem na voljo številne uporabne informacije, strokovno usposabljanje, pomoč pri uveljavljenju prodaje mesa, jajc in perja. Na skupščini so sprejeli program dela in finančni načrt za letošnje leto ter izvolili nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Po skupščini so si ogledali farmo nojev Stefana Simončiča iz Podvina pri Žalcu, ki ima tudi največ zaslug, da so se nojerejci organizirali v društvo. T. TAVČAR NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnika. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri odT+7% dalje. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T +8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari; ki jih lahko ponudi le dobra banka. 0) banka celje V varnem zavetju tradicije Letos so prvič pripravili zanimivo sadjarsko razstavo. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel: 725-104, slaščičarna Žalec, tel: 712-105, pekama Velenje, tel: 854-181 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. NOVA NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO! Spoštovani kupci! Od 20. marca do 1. maja nova nagradna igra za zvestobo. Tako na Vranskem kot v Grižah lahko z nakupi prislužite lepe nagrade. Med njimi velja omeniti dva barvna televizorja, ki sta namenjena tako kupcem v Grižah kot na Vranskem. Še je čas, da si prislužite katero od nagrad. Prav tako še naprej veljajo običajne nagrade za zvestobo ob nakupih za tri ali šest tisoč tolarjev. Pri nas nakupi kar trikrat nagrajujejo. Ne pozabite tega! ŽELIMO VAM LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE IN OBILO LEPEGA VREMENA kolektiv pekarne, trgovin, slaščičarne in bistroja BRGLEZ HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p. O. Žalskega tabora 1, 3310 ŽALEC, Telefon: 063/715-211, 715-249 VAŠA PRAVA HRANILNICA VAM V MESECU APRILU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA: 1-odstotno letno obr. mero za a vista vloge, T - temeljno obr. mero za vezane vloge nad 15 dni, T+4% letno obr. mero za vezave nad 31 dni, T+4,5% letno obr. mero za vezane vloge nad 90 dni, T+5% letno obr. mero za vezane vloge nad 180 dni, T+6% letno obr. mero za vezane vloge nad 1 letom. Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed poslovnih enot po Savinjski dolini. OHRANJAMO TRADICIJO. SKRBIMO ZA RAZVOJ. Živahno na Jožefovem sejmu v Petrovčah Na god. sv. Jožefa, ki se je tudi letos izkazal s svojo zimo, čeprav bolj skromno, sta Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Slovenije, enota Žalec, pripravili Jožefov sejem, že deveti po vrsti. Sejem je bil v Petrovčah, obiskalo ga je več tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Ta sejem je, kot zatrjujejo organizatorji, največji podeželski sejem pri nas. Tudi letos je bilo postavljenih veliko stojnic, na katerih so predstavljali in prodajali vse vrste kmečkih pripomočkov, potrošnega materiala, kmetijske mehanizacije, stare in nove, pridelke, od sadja do suhomesnih izdelkov pa kruha, peciva itd. Kot vsako leto so tudi tokrat ocenjevali domače kmečke salame in kruh. Najboljšo salamo sta naredila zakonca Branja in Jože Vedenik iz Dolenje vasi, sledita Martin Kuder iz Levca in Polde Janežič iz Petrovč. Posebni strokovni komisiji je na ogled svoje proizvode poslalo kar 15 proizvajalcev salam. Najboljši domači kruh pa je spekla Ema Zagoričnik iz Vinske Gore, drugo mesto je pripadlo Mariji Sedminek iz Podloga in tretje Mariji Felicijan iz Vinske Gore. Novost na letošnjem sejmu je bila dobro pripravljena sadjarska razstava. T. TAVČAR ' \ T'' « tr': ' 1 ' ■ • . ■ ’ Tudi pri Florjančevih na Polzeli so zgodnji krompir že posadili. Zgodnji krompir že v zemlji____________________________________ Med prvimi spomladanskimi kmečkimi opravili je tudi sajenje zgodnjih sort krompirja. S tem se v naši občini ukvarja kar precej kmetovalcev. Sadijo ga, ko je zemlja dovolj ogreta. Sedaj je na voljo že veliko sort, kmetje pa, ki ga sadijo za zares zgodnje pridelavo, krompirišča po sajenju pokrijejo s kopreno, ki v zemlji zadržuje toploto in vlago ter s tem pospeši kaljenje in rast posevkov. T. T. Hren v obliki slonove glave RoMargIcioo Partije 38Æ, BRASLOVČE Velikonočnih praznikov ni brez hrenove korenine. Medtem ko se drugi trudijo, da jo izkopljejo posebej za to priložnost, pa je Stanislavu Pinteriču s Polzele kar sama prišla pod motiko, ko je v vrtu okopaval mačice. Bil je prijetno presenečen, saj je bila korenina res ogromna. Poleg tega pa je potem, ko jo je očistil, postala podobna slonovi glavi z rilcem. Z njo je prišel tudi v naše uredništvo in tako sedaj fotografijo z zanimivo hrenovo korenino, ki je tehtala več kot kilogram in pol, tudi objavljamo. D. N. tel&faks: (063) 720-587 KMCTJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA SPORN Parižlje 12, tel: 063/720-587 * SEMENA TRAV: lucerna, detelja, travnik II, angleške trave * SEMENSKI KROMPIR * CVETLIČNA KORITA vseh velikosti zelo ugodno BRŠUANKE IN SURFINkJE RAZLIČNIH BARV * KOSILNICE VRTNE, 4-taktni BRIGGS motor novo *** novo b~ ČEBELARSKI KOTIČEK vsa oprema in repromaterial za čebelarstvo (okvirji, satnice, žica, žeblji.. HOŽINA^ »s bPervis Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. "" r ? j . Plâninska cesta 5 ; 0||90 BeSijTlcarf • Tel./faksf 0808/ 82N 800 " posl: ŽALEC « Ut. talcev 3 TeL/fakS: 063/ 714 175 J t 71^,188 POSL. TREBNJE Baragov trgSfl Tel.: 068/ 45 609 Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. STANE VALANTing. ŠEMPETER 91 /h tel.: 063/702 641 ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA Hmeljarska 3, Ž A L E C Brezplačno strokovno svetovanje o: - učinkoviti rabi energij za ogrevanje, - izbiri ustreznega goriva, - izbiri ogrevalnih sistemov in naprav, - zmanjšanju porabe goriva, - zamenjavi ogrevalnih naprav, - obnovljivih virih energij. PONEDELJEK: od 16. do 18. ure SREDA: od 16. do 18. ure Izven tega časa informacije po tel. št.: 063/702 641. ■j A HMEZAD KZ BRASLOVČE I|1 KOVINOOPREMA Parižlje ™ TEL/FAKS: 063/722-055 Hmezad BENIKI, POZOR 640.00 SIT 112.00 SIT 1147.00 SIT 2.693.00 SIT 1.198.00 SIT 38.987,00 SIT CEMENT, ITALIJANSKI BRAMAC STREŠNIK ARMATURNA MREŽA 4/4 JUPOL, 25 kg BETONSKI TLAKOVEC H CISTERNA ZA OLJE, 2000 I 722® 055 Ne pozabite! PLOŠČICE SMOV Delovni čas: pon.-petek 7.30 do 17. ure sobota 7.30 do 12. ure. Rok Robič okoli sveta IV. MEXICO D.F. (CIUDAD DE MEXICO) • V glavno mesto Mexico D. F. sem se pripeljal ravno v največji popoldanski gneči. Oznake ulic so zelo slabe, večina cest pa je enosmernih, zato je bilo nemogoče najti katerega od petih hotelov z mojega seznama. Kmalu mi je postalo zelo vroče, tako da sem se ustavil pred hotelom s tremi zvezdicami, kjer sem se tudi nastanil. Popoldne in večer sem preživel ob spoznavanju naj večjega mesta na svetu. Po neuradnih podatkih ima Mexico D. F. že prek 25 milijonov prebivalcev, vsak dan pa se jim pridruži še 2000 novih. V naslednjem desetletju bo mesto tako zrastlo, da se bo povezalo z okoliškimi mesti v eno samo velemesto s 35 milijoni prebivalcev. Kar ena četrtina ljudi je trgovcev, zato se večina zanimivih stvari dogaja na ulicah. Vsepovsod je polno majhnih okrepčevalnic s hrano in pijačo, na stopnicah prodajajo vse mogoče in nemogče stvari, avtomobili pa trobijo drug čez drugega. Meni je še posebej padel v oči policaj na sredini križišča, ki je žvižgal in krilil z rokami, kot bi bil na koncertu, kljub temu da so semaforji normalno delovali. Pri delu sta mu pomagala še dva kolega, ki pa sta bila manj aktivna. Središče dogajanja v Mexicu D. F. je osrednji trg Zocalo. Na tem mestu se prepletata sedanjost in preteklost Mehike. Nekoč je obstajalo mesto Tenochtitlan, ki so ga Azteki zgradili na sredini jezera in ga s petimi mostovi povezali s kopnim. V 16. stoletju so prišli Španci, pobili večino Indijancev, porušili Tenochtitlan do tal in iz njegovih ostankov zgradili največjo cerkev na tem kontinentu - Catedral Metropolitana. Na nasprotni strani trga se nahaja vladna palača, kjer se sprejemajo pomembne odločitve o prihodnosti Mehike. Med vsemi mogočimi prodajalci spomenikov, hrane in pijače so me še posebej pritegnili pravi potomci Aztekov. V značilnih oblačilih, s perjanicami na glavah in ropotuljicami na nogah so prikazovali stare plese. Postavljeni so bili v krogu (simboli za planete), na sredini pa so imeli kadilo (simbol za sonce). Z raznovrstnimi plesnimi koraki so uprizarjali različne elemente, ki so imeli pomembno vlogo v njihovem življenju: voda, ogenj, sonce... Mestna vlada Mexica D. F. je posebej ponosna na sistem podzemne železnice. Zgrajen je bil ob koncu 60. let, danes pa se z njim na dan prevozi prek 5 milijonov potnikov. Vožnja z metrojem naj bi bila po zagotovilih reklamnih panojev najcenejša na svetu (cena vožnje je 1 peso = 18 SIT). V času mojega bivanja v Mexicu D. F. seje po celi državi praznoval dan neodvisnosti (15. septem- ber), najpomembnejši nacionalni praznik. Zvečer je bila glavna »fiesta« na Zocalu, kjer se je množica ljudi obmetavala s papirčki in moki podobnim prahom. Točno ob 23. uri je predsednik Zedillo z vladne palače zavpil nekaj besed v smislu »Viva México!« - »Živela Mehika!«, navdušena množica pa mu je glasno pritrdila. Po zvonjenju v Catedral Metropolitana je sledil 15-minutni ognjemet, potem pa se je množica pričela valiti proti domovom. V México D. F. se mi je za mesec dni pridružila tudi prijateljica iz Slovenije. Po treh mesecih sem imel ponovno sveže informacije o dogajanju v domovini veliko več pa mi je pomenilo, da sém lahko spet govoril slovensko. Tudi sicer je bilo veliko lažje, saj mi ni bilo treba več skrbeti za prtljago in motor. V Mehiko sem prišel predvsem zato, da bi odkrival ostanke stare civilizacije Aztekov in Majev. Zato je bil po desetih dneh v Mehiki že skrajni čas, da si ogledam Teotihu-acan, eno najlepše ohranjenih az-teških mest. Od México D. F. je oddaljen le 60 km, ali uro vožnje z avtobusom. Avtobus je bil v prav žalostnem stanju, vožnja z njim pa zelo razburljiva. Težko bi našel kakšno nerazbito šipo, še težje pa bi se pogovarjal s potnikom na sosednjem sedežu, saj je bil hrup motorja glasnejši od letalskega. I. srečanje vaščanov Dolenje vasi Ženam in materam za praznik_______________ S takšnim naslovom je v preboldski kinodvorani potekalo nepozabno srečanje vaščanov Dolenje vasi, ki so slovesno proslavili praznik žena in mater. Posebnost te prireditve je, da so jo prvič samostojno pripravili vaščani Dolenje vasi, ki so povezani s Preboldom. To ni bila le navadna prireditev, ampak pravo srečanje vaščanov s polno družabnosti, pesmijo, plesom in vsesplošno zabavo. Zadovoljnih obrazov ni manjkalo in vaščani si še želijo srečanj, ki utrjujejo njihove medsosed-ske odnose. V prihodnje naj bi tako srečanji ob osmem marcu in materinskem dnevu postali tradicionalni. Pevski zbor iz skupine starih za samopomoč, Lipa in Dobra misel, pod vodstvom Valčke Gnus Ko je tudi starost lepa Ob obletnici skupin Lipa in Dobra misel Na Centru za socialno delo Žalec je že dolgo znan program projekta o uvajanju skupin starih za samopomoč. Tudi udejanjajo ga že. Še več, mnogi drugi centri za socialno delo so iz žalskih izkušenj in spoznanj črpali za delovanje takšnih skupin v svojih okoljih. Vsem, tudi žalskim socialnim delavcem, ki so vključeni v ta projekt, je glavno vodilo »oče« tega projekta, dr. Jože Ramovš, poleg tega pa znanje in izkušnje njegovih sodelavcev z Obale, Toneta Kladnika in Branke Knific. osnovni šoli. Na vsakem srečanju imajo skupno razgibavanje, skupno petje, prebirajo lepe misli in knjige, opisujejo svoje doživljanje... Poleg tega skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine svojega kraja in ohranjanje spomina na zanimive sovaščane. Povezujejo se z mladimi, z drugimi skupinami za samopomoč, s stanovalci Doma upokojencev Polzela, s skupinami mladih za zdravo življenje in medgeneracijsko povezovanje iz Podmornice, planinskim društvom itd. Ob vsem tem ne smemo prezreti njihovih obiskov pri bolnih sovaščanih, rednega merjenja krvnega pritiska, krajših predavanj o zdravstvenih in drugih temah, obujanja starih običajev in uspešnega medgeneracijskega povezovanja. Skratka, aktivnosti ne manjka, tako da na svoja leta niti ne mislijo. Zanje je to novo zadovoljstvo, nova stran knjige, ki jo piše življenje, sreča, ki jo opisujejo tudi v sestavkih na straneh svojega biltena. D. Naraglav Za letošnji res lep večer je zaslužnih veliko vaščanov. Nedvomno pa bi ga ne bi bilo mogoče pripraviti, če ne bi v vasi bilo toliko navdušencev, kulturnih delavcev, pedagogov in za akcije zavzetih vaščanov. Iz spontane ideje je nastala prireditev, ki je presegla njihova lastna pričakovanja. Vsekakor pa niso računali na tolikšen odziv, ki jih je iz gasilskega doma pripeljal v kinodvorano. Dobro zastavljena akcija je obrodila sadove in tako so zadovoljni prav vsi. Tudi tisti, ki so se odločili kot sponzorji podpreti prireditev, ki bo vsem udeležencem srečanja ostala v nepozabnem spominu. Še posebno rad se je bo spominjal Franc Pristavec, ki je na ta dan praznoval svoj rojstni dan, in Rozalija Kroflič, ki je bila najstarejša udeleženka srečanja. Te dni je namreč praznovala osemdeseti rojstni dan. Prireditev je res dobro uspela tudi v veliko veselje predsednika vaškega sveta Milana Škorjanca, ki je znova dokazal, da lahko z dobrimi sodelavci pripravi tudi takšno prireditev. D. N. V žalski občini deluje več skupin za samopomoč. Z najdaljšim stažem se lahko pohvali skupina Zimzelen, ki jo vodita Irena Potočnik in Štefka Štar-kelj. Delujejo že šest let. Najmlajša skupina starih za samopomoč je začela z delom v začetku tega leta na Polzeli. Vodi jo Anuša Juntez, z njo pa sodelujeta socialna delavka Marinka Povše in delovna terapevtka Sergeja Mastnak, ki sta zaposleni v polzelskem domu za ostarele. Tokrat predstavljamo dve skupini starih za samopomoč, Lipa in Dobra misel iz Griž. Nedavno sta praznovali prvo obletnico delovanja v dvorani doma upokojencev Griže. Tudi tokrat je polna dvorana uživala ob petju lepih slovenskih pesmi, branju proznih sestavkov in spominov na mladost, ob pripovedovanju doživetij na izletih. Svoje so prispevali mladi iz Podmornice - Dnevnega centra za otroke in mladostnike iz Žalca, gostje iz skupine za samopomoč Vrtnica iz Šentjurja in drugi, zlasti pa harmonikar Ivan Starc, ki je po koncu uradnega dela skrbel za zabavo in ples. Skupini Lipa in Dobra misel iz Griž sta tako najlepše proslavili svojo obletnico in si dali novih moči za nadaljevanje uspešnega dela. Skupini vodita Irena Pražnikar in Anuša Juntez. Dobivajo se vsako sredo v griški ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 j%SL I AM 8j% TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, POMIVALNE STROJE, BOJLERJE. BELA TEHNIKA: AKUSTIKA: VELIKA AKCIJSKA PRODAJA KOMBINIRANIH HLADILNO-ZAMRZOVALNIH APARATOV GORENJE 39.900.00 SIT 48.900.00 SIT 44.712.00 SIT MAU OOSTODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI HZ 26,3 60x138 cm HZ 31,3 60x160 cm HZK 33,3 60x177 cm PRALNI STROJ PS 906 39.758.00 SIT 45.777.60 SIT 67.953.60 SIT 59.900.00 SIT VIDEOREKORDER SV 30 SAMSUNG TELEVIZOR CB 5073, 51 cm, TTX GLASBENI STOLP MAX 440 k MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km. r i SPLÛSNÛ GRADBENIŠTVO DREV Mobitel: 0609 652-186 I V I - - ------------ II Opravljamo naslednja deta: l v -4 RUŠENJE STARIH OBJEKTOV, IZKOPI TER ODVOZI -4 ADAPTACIJE STARIH OBJEKTOV -4 NOVOGRADNJE ■4 ZAKLJUČNA DELA U GRADBENIŠTVU SANACIJA DOTRAJANIH DIMNIKOV Z VSTAVITVIJO TULJAV IZ NERJAVEČEGA JEKLA y d.o.o. Trgovina na debelo in drobno LATKOVA VAS 51,3312 PREBOLD Latkova vas Marelica Dolenja vas tel.: 00386631702-315 tel.: 00386631724-090 ŽIVILSKA IN AGROTEHNIČNA TRGOVINA V LATKOVI VASI in DOLENJI VASI MARELICA VAM PONUJATA VELIKO IZBIRO BLAGA ZA VAŠ DOM IN VRT Velika izbira semen in vrtnega orodja. Vrtne kosilnice še vedno po akcijskih cenah. Novo - novo: zaščitni premazi BIOTAN. Z veseljem vas bomo postregli MANEL LATKOVA VAS Z VAMI IN ZA VAS Se priporočamo. d.o.o. TEHNIČNA TRGOVINA Hmeljarska c. 11, 3312 Prebold. * Tel.&faks: 063/724-764 SUPER AKCIJSKO ZNIŽANJE 10% - 40% ARTIKLOV ŠIROKE POTROŠNJE od 10. do 30. aprila (PVC izdelki, kristal, posoda, lončki, korita, drobni gospodinjski pripomočki, ARCOPAL servisi, TEFAL ponve...) BOTRI, POZ6RH! BOGATA IZBIRA KOLES IN GLASBENIH STOLPOV! V 7 :■■■• ' ' ":.-y -V ! / - 7 : v...2:.:.v.7.:: ...iG.:../:.:::./;:'....::X NAJ BO VAŠ NAKUP ZADETEK V POLNO!!! Savinjčan Slovesna prisega vojakov V celjski vojašnici tudi fantje iz naše občine V Vojašnici Celje je 28. marca slovesno prisegla že 16. generacija vojakov Slovenske vojske, ki se tu usposablja. Temu slovesnemu dogodku smo prisostvovali tudi mi in o tem pripravili pričujoči reportažni zapis. Bilo je malo pred četrto uro popoldan, ko smo se ustavili pred glavnim vhodom v vojašnico. Tam so nas že čakali vojaki in starešine, ki so bili zadolženi za sprejem predstavnikov medijev. V njihovem spremstvu smo se napotili na prireditveni prostor. Nenadoma se je pred nami odprl nevsakdanji prizor. Na prostranem dvorišču kasarne so bile postrojene enote vojakov, ki bodo slovesno prisegli, pred njihovimi enotami so bile postavljene lepo pogrnjene in okrašene mizice s slovenskimi zastavami, okrog strumnega postroja vojakov pa se je gnetla množica civilnih oseb: staršev, prijateljev, bratov in sester in drugih, ki so prišli na slovesno prisego njim dragih oseb, ki služijo vojaški rok v tej vojašnici. Prijeten pa je bil pogled tudi na vojaško godbo, ki je že pred tem imela promenadni koncert, na slavnostno tribuno in zastavni oddelek, ki je bil pripravljen na začetek slovesnosti. Prisega 430 vojakov Slovesnost je najavila trobenta, ki je dala znak za mimohod zastavnega -oddelka pred slavnostno tribuno in postrojenimi enotami. Kot eden so pripadniki zastavnega oddelka paradirali mimo nas in mnoge, ki smo bili v vojski, spomnili na čase, ko smo sami »gazili Strojevi korak«. Zbrano množico je nato najprej nagovoril poveljnik bataljona stotnik Ivan Zore. Slavnostni nagovor je zatem imel general Iztok Podbregar, ki je med drugim povedal: »Danes je velik dan za vse nas in še posebej za našo domovino in za slovensko vojsko, ki ji bo slovesno priseglo 430 novih vojakov na služenju vojaškega roka v I. bataljonu 82. brigade v Celju. Svojevrsten prispevek k slovesnem trenutku je tudi današnji postroj te 16. redne generacije vojakov - nabornikov, ki bodo danes v celjski vojašnici prisegli svoji domovini. Svojevrsten prispevek zato, ker je to prva generacija nabornikov, ki se bo usposabljala po novo uvedenem, zahtevnejšem programu usposabljanja, ki ga zaradi postopnega uvajanja novih učinkovitejših bojnih sredstev in opreme v vojaške enote po odpravi večletnega embarga pospešeno uvajamo v enote Slovenske vojske. To velja tudi za veličasten postroj vojakov - nabornikov, ki bo služenje vojaškega roka opravil v organizacijski strukturi novo oblikovanega bataljona Slovenske vojske. Bataljona, oblikovanega v skladu s sodobnimi vojaškimi merili, ki so že uveljavljena v vojskah visoko razvitih zahodno evropskih in drugih držav v svetu, s katerimi želimo aktivno soustvarjati kolektivno varnost. Vse naloge so že sedaj zahtevale veliko naporov pripadnikov slovenske vojske in v prihodnje jih bodo zahtevale še več. Za vse bo potrebno veliko dodatnega učenja in usposabljanja tako v sodobni tehniki in oborožitvi kot v načelih uporabe enot... Čaka vas težka, pomembna in častna naloga. Upajmo, da bomo kot majhen, marljiv in pošten narod v bodoče živeli v miru, toda če se bo potrebno kdajkoli braniti in dokazati svojo iskreno željo po miru in svobodi, bomo to odločno tudi storili. Skupaj z vami, ki danes postajate del Slovenske vojske, del obrambnega stebra svoje domovine...« Postali so vojaki Po govoru generala Podbregar- ja je sledil kratek kulturni program, sledila pa je prisega vojakov. To priložnost smo izkoristili tudi mi in se odpravili na lov za fanti, ki so v celjsko vojašnico prišli iz žalske občine oziroma Celja in okolice. Kar nekaj časa smo morali povpraševati, da smo našli med množico vojakov prvega Savinjčana. To je bil Andrej Menčak iz Griž. Na vprašanje, kaj mu pomeni da-n a*š n j i dan, je dejal, da veliko, saj s tem dnem postaja pravi vojak. Povedal nam je tudi, da je v intendantskem vodu in da se s tovariši dobro razume. V začetku je bilo sicer vse drugače, vendar se je sedaj že privadil in upa, da bo po odsluženju vojaškega roka veliko bolj znal ceniti življenje, saj so že včasih rekli, da je služenje vojaškega roka pomembna šola za življenje. Naslednjega Savinjčana smo našli v drugi enoti. Povedal nam je, da se piše Robert Zagoričnik in da je doma iz Zabu-kovice. Današnji dan je tudi zanj neka velika prelomnica v življenju. Lepo in slovesno je, a potrebno bo še veliko učenja in napora. Robert je pripadnik minometne čete, lepo se razume s svojimi tovariši in tako mu ni nič pretežko. Nedaleč stran od Roberta smo o vtisih o današnjem dnevu povprašali Draga Džoko-viča. Povedal nam je, da je v oddelku za netrzajne topove. Današnji dan je za njega res nekaj slovesnega, s tem dnem je postal pravi vojak. Za njim so prvi trije tedni vojaškega življenja, kot za vse njegove sovrstnike, ki so danes slovesno prisegli. Spoznal je, kakšno je vojaško življenje in prepričan je, da mu bo leto pomembna šola za naprej. Tudi Zlatko Kuhar iz Petrovč je bil podobnega mnenja. Glede slovesne prisege pa je dejal, da mu bo ostala v ne-pozab-nem spo-m i n u . Zanj je današnji dan dogodek, ki ga ni mogoče pozabiti. Postal je pravi vojak in s tem tudi zapriseženi branitelj svoje domovine, ki nadaljuje poslanstvo vseh tistih Slovencev, ki so v prvi, drugi in slovenski vojni vedeli, kje je njihovo mesto. Malo pred zaključkom prireditve »ulovimo« še Simona Umka iz Levca. Povedal je, da je današnji dan in ta prisega tudi zanj nepozaben in časten dogodek. Po treh tednih privajanja na vojaško življenje, disciplino in red postajajo danes pravi vojaki, ki so se s prisego obvezali, da bodo zvesto služili svoji domovini in branili njene državljane ter imetje, če bo to potrebno... Tako so nam povedali nekateri »novopečeni« vojaki, ki so nato skupaj s svojimi starši, prijatelji in svojci odšli na ogled njihovih bivalnih in delovnih prostorov. Tudi nas je potegnilo v ta vrvež in bili smo prijetno presenečeni nad urejenostjo in udobnostjo bivalnih prostorov. Vse je bilo resnično kot iz škatlice in nesporno dejstvo je, da imajo sedanje generacije vojakov res vse pogoje za ustvarjalno vojaško življenje, ki se bo za tokratne slavljence začelo po vrnitvi v vojašnico. Darko Naraglav Dr. Jane Bluestein na OŠ Vransko Pretekli teden je bila na OŠ knjiga Disciplina 21. stoletja, ki ob-Vransko gostja dr. Jane Bluestein, ravnava vzgajanje samoodgovorno-ameriška pedagoginja, mednaro- sti, samokontrole in samodiscipline dno priznana strokovnjakinja s otrok. Knjigo je predstavila tudi na področja vzgoje otrok in mladost- Vranskem in bila vesela, da so jo po-nikov. V okviru PRELOME - Cen- vabili in s tem izrazili željo doseči pri tra za razvijanje osebne kakovo- otrocih ljubeč in spoštljiv odnos z sti je imela seminar s področja največjo stopnjo sodelovanja in naj-discipiine 21. stoletja. Vranskim manjšo stopnjo konfliktov. Njena ve-učiteljem so se pridružile še sve- iičina se je odražala v preprostem na-tovalne delavke in knjižničarke stopu, neposrednem stiku, predvsem žalske občine. pa nenehnem prepletanju praktičnih Kdo je pravzaprav ta izjemna pre- izkušenj s teoretičnimi spoznanji, davateljica, ki je s svojimi bogatimi Sporočilo celotnega seminarja je izkušnjami in prepričljivim nastopom bilo usmerjeno k odraslim za razu-navdušila domala vse občinstvo? mevanje odraščajočega mladostnika, Ukvarja se z razvijanjem samoza- vzpostavljanju odnosa zmagam-vesti, odgovornosti in samospoštova- . zmagaš, skratka motiviranju za za-nja. Že vrsto let predava pedagogom, upanje v življenje in za upanje v lepši psihologom, učiteljem, vzgojiteljem jutrišnji dan. Ravnateljica Valerija in staršem po vsem svetu, v zadnjem Pukl se je ob koncu seminarja zah-času pa tudi v Sloveniji, je avtorica valila predavateljici in dejala: »Z va-številnih knjig o poučevanju, vzgoji mi nam je bilo lepo, da nas boste tež-in izboljšanju medsebojnih odnosov ko prepričali o čem lepšem...« Na sli-med odraslimi in otroki. V sloven- ki: del udeležencev seminarja na OŠ skem prevodu je pravkar izšla njena Vransko. T. TAVČAR Članstvo v planinskih društvih Znano je, da je članstvo v planinskih organizacijah med najbolj množičnimi v Sloveniji. V Sloveniji je bilo leta 1995 85.340 članov, leta 1996 81.521 in mladih (indeks 95,5). V Savinjskem meddruštvenem odboru, ki obsega planinska društva celjske regije, je bilo leta 1995 11441 članov in leta 1996 10.722 članov in mladih (indeks 94). V meddruštvenem odboru so prva tri društva po velikosti: PD Velenje, ki je imelo leta 19% 1.741 članov in mladih, od tega 1126 članov. Na drugem mestu je Celje z 823 člani in mladimi oziroma 539 članov, tretje pa je PD Zabukovica s 1154 člani in mladimi oziroma 623 članov. To pomeni, da je v skupnem seštevku PD Zabukovica tretje ali, če upoštevamo samo člane, drugo v MDO Savinjska, in v naši občini: tu so težave, ker ne moremo upoštevati PD Prebold, ki v letu 1995 ni napravilo obračuna članarine, in PD Tabor, ki tega obračuna ni napravilo za leto 1996. Brez teh dveh društev in Vinske Gore, ki je šla pod Velenje, je bilo v občini Žalec v letu 1995 2210 in v letu 1996 2228 članov in mladincev - indeks 101. Za Zabukovico dosega drugo mesto PD Žalec, ki šteje 369 članov in mladih, v letu 1996 je število malo upadlo. Tretje je PD Braslovče, ki šteje 242 članov in mladih in je doseglo najvišji indeks v občini -116%. Najvišji padec je doživelo Vransko, ki je padlo s 53 na 41 članov in mladih - indeks 72 in PD Polzela z 240 na 207 članov - indeks 86. Če pogledamo samo člane, je bilo v letu 1995 v obravnavanih društvih 1282 članov in v letu 1996 1268 članov - indeks 99. Največ članov je v PD Zabukovica (623), sledi Žalec (184), Šempeter (161), Braslovče (144), ki je doseglo največjo rast v primerjavi z letom 1995 - indeks 113. Franc Ježovnik INTER TIMEX borzno posredovanje, d.o.o. 1000 Ljubljana, Tivolska 50 tel.: 061 13 28 222, faks: 061 13 33 006 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE (PIVOVARNE LAŠKO, CINKARNE, CESTNEGA PODJETJA, RADENSKE, PETROLA, SAVE) IN OSTALE VREDNOSTNE PAPIRJE V VSEH ENOTAH HMEZAD BANKE v ŽALCU, CELJU, ŠENTJURJU, ROGAŠKI SLATINI, SLOVENSKI BISTRICI in LAŠKEM. DODATNE INFORMACIJE VAM POSREDUJEMO PO TELEFONU, ŠTEVILKA 063/715-602 NA HMEZAD BANKI in 061/132-82-22 na sedežu družbe v Ljubljani, kjer vam opravimo tudi vse _________storitve pri prenosu lastništva vrednostnih papirjev_ Družba INTER TIMEX ima dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji s strani AGENCIJE za trg vrednostnih papirjev in je član Ljubljanske borze in Klirinško depotne družbe Ljubljana. POZDRAVLJENE, NAŠE STALNE IN NOVE STRANKE! OBVEŠČAMO VAS, DA ZOPET OBRATUJE FRIZERSTVO Zdenka Rom, Florjana Pohlina 4, ŽALEC (v pritličju bloka, nasproti gasilskega doma) Odprto: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, v soboto od 6. do 12. ure SE PRIPOROČAMO ZA VAŠ OBISK! i. . ' V - • • - ■ i Na svidenje! ( Cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike ") Odprto pismo občinskemu svetu Žalec Smo krajani Podvrha in Dobrovelj in teži nas problem odprtja kamnoloma Dolar. Pred letom in pol se je pričela ta zgodba, ko je g. Završnik želel na črno odvažati nasipni material na traso avtoceste Arja vas-Vransko, kar smo mu preprečili. Vsi smo proti, tako smo se soglasno še uradno izjasnili pri razgrnitvi plana na KS Braslovče, proti je KS Braslovče, krajani KS Vranskega, ne pa g. Sušnik, proti so tudi druge uradne institucije, dovoljenja za odprtje kamnoloma ni, ceste za odvoz ni, ogrožene so do-' mačije, cerkev sv. Martina, gozdne živali, narava, gojitveni potok... Vendar se kljub vsem tem / proti-argumentom postopek odpiranja nadaljuje. Krajani, Jd smo svoje stališče že neštetokrat povedali in zapisali in od njega ne odstopamo, bomo morali isto stališče spet ponavljati na KS Braslovče. Želimo in zahtevamo, da se ponovnega srečanja udeležijo svetniki iz braslovškega okoliša. To so g. Nikolaj Rožič, g. Frančišek Derča in g. Ivan Fale, da prisostvujejo in pred nami povedo stališče občinskega sveta o kamnolomu. ki si jo podajate in valite odgovornost za ekološko katastrofo na nas, ki ne maramo tega posega v naravo? Ali nimate ravno vi moči, ali pa morda ne volje, da bi prekinili ta postopek? Če to storite, boste zadovoljili zahteve, želje in prošnje krajanov, okoljevarstvenikov, jamarjev, gozdarjev, vodarjev... g. Završnika pa nehali vleči za nos, da bo uspel. In naj že enkrat konča uničevati dobroveljske gozdove. Krajani Podvhra, Braslovč, Prekope, Stopnika, Vranskega in okolice Montaža spuščenih stropov in montažnih predelnih sten po sistemu RIGIPS in Armstrong Iztok TROBIŠ, s. p. Gotovlje 74 b, 3310 Žalec - SLOVENIJA teL/faks: 063/715-783, mobitel: 0609/630-828 Zakaj nas imate za žogico, «do koga Ščiti? Vljudnostne fraze o pozdravih in pohvalah časopisa bom kar izpustil in prešel k dejstvu. Ker Savinjčana jemljem kot naš list, preberem v njem vsako črko. Na koncu so mi lasje stopili pokonci, ko sem prebral prispevek pod naslovom Brez zadržkov. Občanko iz Zabuko-vice, ki je odvrgla smeti kar v gozd, ste imenovali gospa. Lepo vas prosim - ta oseba ni vredna, da ima samo dve nogi, ampak bi morala imeti štiri ter rep in roge, pa tudi malo brado. Ne vem, čemu jo omenjate z inicialko. Zakaj ni slika na prvi strani in njeno ime napisano z velikimi črkami, da bi vsi vedeli in videli, kdo med drugimi svinja našo lepo domovino. V Zabukovici je več ljudi z inicialko K. Z.. Ta ženska se pa lepo med njimi skriva. Lahko vas soočim z gospodom, ki je začasno v Nemčiji in je samo tri zvezke od hčerke nepremišljeno odvrgel na tako črno odlagališče. Veste, da ni biljnič kaznovan, ampak je moral na Študentski Celje IZPLAČILO 20% ZASLUŽKA VNAPREJ KVALITETNA PONUDBA BANČNIH STORITEV TAKOJŠNJA IZPLAČILA, PRIJAZNOST TRENUTNO NAJBOLJŠA PONUDBA DEL NAJCENEJSE FOTOKOPIRANJE POPUSTI, AVTOSOLE, AVTOBUSNI PREVOZI OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE INFORMACIJSKI SERVIS tel.: 063/442-533 od X. marca 1997 tudi tel./faks: 063/483-522 . ........ NOVOST za vse člane ŠSC KLUB ŠTUDENTOV - Miklošičeva I 3000 Celje CELJSKE REGIJE Študentski Servis Celje najboljši servis daleč naokoli svoje stroške sanirati celo odlagališče, kar ga je stalo 8600 mark. Je pač pustil malo sled -na zvezkih je bil njegov naslov. Verjemite, da kot on sam pove, tudi ogorka ne vrže kar tako in si zasluži, da mu rečemo gospod. Pa me k pisanju ni spodbudil samo ta dogodek z odpadki. Odkar smo pred občino »protestirali« proti ekološki taksi, bi rad našim svetnikom sporočil naslednje. Z vsem svojim osebnim premoženjem jim zagotavljam, da v roku dveh let saniram vsa divja odlagališča, pa še za njihove sejnine bo kak tolar, če mi zagotovijo pomoč lokalne policije in sodnikov. Tudi ti so za to odgovorni. V nasprotnem primeru pa naj gredo na teren in raziskujejo, na vsakem smetišču je kaka sled, da si bodo zaslužili sejnino, ker imajo urno postavo večjo kot dvajsettonski buldožer. Posebno bi to predlagal tistim, ki so na seji vztrajali, da je predlagana taksa prenizka. To so bili v glavnem mlajši svetniki, ki so do včeraj živeli na račun staršev, danes pa na račun občanov, samo z delom ne bi. Razpravo sem spremljal na TV. Vili Erjavec, Ločica 87 a, Polzela Ko nastopajo naši otroci Mali šolarji iz skupine vzgojiteljice Irene Solar in njene pomočnice Tanje Verš-nak iz vrtca v Žalcu so nam polepšali družinsko popoldne ob materinskem dnevu. Radostne otroške oči in lička so jim zažarela ob uprizoritvi igrice Zaljubljeni raček, različnih drugih pesmicah in francoskem plesu kankanu, katerega ritem jih je resnično prevzel. Še večja presenečenja pa so bila kroglice, ki so jih v dopoldanskem času naredile drobne ročice naših otrok. Veselimo se takih srečanj in radi prihajamo v vrtec. Majda jurač SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS m MONTAŽA Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev; SERVIS IN MERITVE oljnih gorilcev. IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne Izpuhe ZASTOPSTVO ZA Avto 1 bosal^S VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 DLJSETl d o TRGOVINA — SERVIS ParlžIJe 8/a, 3314 BRASLOVČE tel. in faks: (063) 720-598 POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC IZDELKOV STIHL, JONSERED, HUSQVARNA, VIKING, SOLO, HARRY, RAM&DA, CASTEL GARDEN, KAWASAKI - MOTORNE ŽAGE - hobby, kmečke in profesionalne - VRTNE KOSILNICE - s košem ali brez, različne širine reza, s pogonom ali brez.. - MOTORNE KOSE - stranske ali nahrbtne, z različnimi priključki - MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE - GOZDARSKA OPREMA (čelade, metri, zagozde, pile, krede, rokavice, olja za mešanico in za verige mol žag...) - ZAUVALNI SISTEMI (cevi za zalivanje, navljalci cevi, razpršilci in priključki) - KOSILNICE IN MOTOKULTIVATORJI BCS in GOLDONI - Generalna popravila motorjev in prodaja rezervnih delov MAG, ACME, LOMBARDINI, BCS, SIP, GORENJE MUTA... Vsak pri nas kupljen stroj vam sestavimo in preizkusimo, vas poučimo o načinu delovanja in vam zagotavljamo servis. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! VABUENI! Odprto vsak dan od 7. do 1& ure, sobota od 7. do 12. ure. 3302 GRIZE IZDELAVA, MONTAŽA SENČIL IN VERTIKALNIH ŽALUZIJ TER TRANSPORT Cesta žalskega tabora 1, Žalec, v stavbi Hmezada H KS Tel.: 063/715-410, 712-238, popoldne 715-480 mobitel: 0609/616-750 Ponujamo vam: - lamelne zavese • žaluzije - plise zavese - roloje - senčila screen Vočeg tega opravljamo tudi prevoze s fgmioni in kgmbijem v domačem in mednarodnem cestnem prometu. kCeljskij plini Celjski plini d.d. Plinarniška 1, 3000 Celje, Slovenija tel.: 063/33-231, 31-568; faks: 31-432 H OD O fe > < b P us“ 1ST na* B3° Hs- us’ trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi; trgovina s plinsko opremo, kotli, gorilci in opremo za kampiranje ter drugimi pripomočki za uporabo plina; prodaja utekočinjenega naftnega plina v malih rezervoarjih in v jeklenkah; prodaja vseh vrst tehničnih plinov; gradnja in popravila plinovodov, mer-noregulacijskih postaj, napeljav ter plinskih naprav; prevoz nevarnih snovi; distribucija zemeljskega plina izven mestne občine Celje. Obratovalni čas: • uprava od 7. do 15. ure, • blagajna od 7. do 14. ure, ob sobotah do 12. ure, • izdajno mesto utekočinjenega naftnega plina in tehničnih plinov od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. Priporočamo se in se veselimo Vašega obiska! O tovarni Juteks Če se bo tovarna juteks preselila na Ložnico in zakaj, je vprašanje, ki si ga zastavlja večina Žalčanov. Prav to vprašanje je mene in mojo sošolko napotilo v juteks. Izvedeli sva nekaj zelo pomembnih stvari, ki vam jih bova po-bliže predstavili v intervjuju z g. jožetom Zajcem, namestnikom direktorja v Juteksu. Juteks je v Žalcu med dokaj uspešnimi tovarnami. Tudi vi mislite tako? »Seveda je Juteks med najuspešnejšimi tovarnami.« Mislite odpreti še kakšno novo prodajalno s talnimi oblogami in s tem pridobiti še kakšno delovno mesto? »Prodajalne ne, imamo eno in nismo zainteresirani za nove.« Koliko delavcev je zaposlenih v vašem podjetju? »Zaposlenih je 165 delavcev.« V zvezi z vašo selitvijo na Ložnico ne vemo veliko. Nam lahko poveste vsaj nekaj pomembnih stvari v zvezi s tem? »V Žalcu v bistvu zmanjšujemo proizvodnjo, včasih smo imeli tu tudi tkalnico, predilnico, proizvodnjo filca; vsa proizvodnja toplega poda je bila tu v Žalcu. Potem smo celotno proizvodnjo toplega poda preselili na Ložnico, kjer deluje kot osnovni obrat, ostale programe pa smo postopoma ukinili. Se pravi, da od leta 1991 ne tkemo več jute in zato tudi predilnica ne dela več. Proizvodnja filca se je bistveno zmanjšala, tako da zdaj obratuje le v manjšem obsegu. Poleg tega je lokacija podjetja zelo neugodna, ker podjetje stoji v središču mesta. Prav zaradi tega se ima podjetje namen v dveh ali treh letih preseliti na Ložnico. V zvezi s tem sta se krajevna skupnost in občina obrnili na podjetje z nekimi idejami, kako bi ta prostor, ki je zelo velik, izkoristili v druge namene. V zvezi s tem se tudi že pripravljajo urbanistični načrti. »Vaš obrat skupaj s proizvodnjo je zelo velik. Ali to zelo obremenjuje naše okolje? »Predpostavljam, da vsaj v zadnjih nekaj letih ni bilo tukaj pretiranega onesnaževanja. Edina stvar, ki je navzven opazna, so izpušni hlapi, ki pa tudi grejo skozi čistilne naprave, tako da tudi s tem ni velikega onesnaževanja.« Zadnje čase gre veliko iiodjetij v stečaj zaradi raz-ičnih dolgov in s tem veliko ljudi izgubi svoje delovno mesto. Ima juteks kakšne podobne težave? V stečaj naše podjetje niti slučajno ne bo šlo. Menimo, da trenutno še uspešno poslujemo. V zadnjih nekaj letih pa smo se tudi mi spoprijemali s številnimi težavami. Število zaposlenih se je bistveno zmanjšalo zaradi proizvodnje, v glavnem pa ni prišlo do prevelike brezposelnosti.« Kakšne možnosti pa ima mlad kemik, da se zaposli pri vas? »Tako kot sem že prej omenil, se število zaposlenih zadnje čase zmanjšuje. Torej v zadnjih letih tudi na novo ne zaposlujemo več.« Je delo v tovarni primerno tudi za ženske in če je, koliko jih je trenutno zaposlenih pri vas? »Delo v tovarni ni primerno, kar se tiče proizvodnje, v strokovnih službah in pisarnah pa lahko zaposlujemo tudi ženske.« Za konec pa še vprašanje, ki zanima mnoge. Če se bo juteks preselil na Ložnico, bo res na tleh Juteksa nastalo majhno trgovsko središče Žalca? »Da se bo Juteks preselil, je zagotovo, kaj pa bo nastalo, je stvar, prvič načrta, dru- gič pa kandidatov, ki bodo zainteresirani za odkup. Predvidevam, da tu ne more biti nič drugega kot trgovina ali kakšne uslužnostne dejavnosti. Govorijo pa o nekem majhnem trgovskem centru.« Katja Hrastovec in Urška Cokan, 7. b OŠ Žalec Čistilna akcija Odločili smo se, da bomo počistili gozd v bližini šole. Vzeli smo samokolnico, koše in vreče. rok umre zaradi pomanjkanja vode in kako zelo je pomembna za naše življenje. Kar ne mo^ rem si predstavljati, kako bi bilo, če je ne bi imeli. S čim bi se umili, s čim bi se odžejali, pa tudi naši vrtovi in polja ne bi bila tako zelena in lepa. Čeprav smo še majhni, je prav, da vemo, kako bomo poskrbeli, da bosta okolje in narava ostala čista. Tako bo ostala čista kapljica vode za nas in za vse, ki še prihajajo za nami. Katja Stantar, 2.a OŠ Vransko čete uživati nikotina in se bati narediti koraka v temi, poskusite s karatejem in ne bo vam žal.« Ana Zajc, 7. a OŠ Šempeter Pegam premaga Lambergarja Pesem s spremenjenim koncem___________________ Pegam zbil je Krištofa, z njegovega konja hitrega in sam skočil s konja brzega. Vendar Krištof upiral se je, saj noče umreti kot kakšen drob- po celem gozdu.« Ali imate navdih za pisanje pesmi ob vsakem koraku? »Navdih za pisanje pesmi pride največkrat tik pred spanjem. Pesmica se kar sama od sebe priklati, kar sama pade v posteljo.« Katero pesem ste napisali z največjim užitkom? »Vse ljubezenske, zlasti pa hudobne« Izdajte nam vašo najljubšo pesniško zbirko! »Okruški sveta. V njej so zajeti vsi najpomembnejši živ- do 36. leta moje starosti.« Vaši konjički! »Ljubezen, dobro vino, sončno jutro.« Kako sprejemajo vaše pesmi mladi, kako starejši? »Po mojih pesmih radi segajo tako mladi kot stari. Seveda pa so pesmi za odrasle težko razumljive mlajšim.« Boste še kaj napisali? »Pred kratkim je izšla knjiga pesmi za otroke VRANE. Za odrasle pa pripravljam komedijo iz sodobnega življenja po osamosvojitvi v Sloveniji.« Knjižničarski krožek OŠ Braslovče ■ m ne. Hitro potegne ostro in bleščečo sabljico. V filipinskem podzemlju XV* Krištof zamahne enkrat, dvakrat, vendar v tretje Pegam boj odloči in skoraj od smeha in veselja po- Izgubljeni pod vulkanom Najprej smo šli h kapeli. Tam smo pobrali odvržene sveče, pločevinke, stare lonce, karton... Globlje v gozdu smo našli več plastičnih škornjev, steklenice, stare tablete, folije, stiropor, živalsko lobanjo, papirčke, pločevino... Eno uro smo porabili, da smo delno očistili gozd. Smeti pa smo znosili v šolske zaboje za smeti. V šoli smo si roke temeljito umili. Kljub temu da je bilo veliko smeti, smo se zelo zabavali. Zdaj je taborski gozd bolj čist. Taborčani in krajevna skupnost bi morali bolj paziti, kje se odlagajo odpadki! Učenci 3. a razreda POŠ Tabor Kaj mislimo o požarni varnosti? Pred prazniki so ljudje zakurili kres. Začel je pihati veter. Iskre so zanetile suho travo in listje. Ogenj se je razširil vse do gozdiča. Ves gaj je pogorel. Gasilci so preprečili, da se požar ni še bolj razbohotil. Anže VVeichardt, 2. a OŠ Prebold Kaj mislimo ... O Hale-Boppovem kometu...? Pri dnevniku sem izvedel, da je na nebu komet. Z očijem sva ga šla gledat. Videl sem, da je podoben veliki zvezdi, le da se nanj sveti od zvezd. Ima dolg sij, ki je podoben rumenemu prahu. Bil je nad smreko, ko sem ga pa šel gledat čez eno uro, se je pramaknil že nad hišo. Rad ga gledam in sem kar jezen, če je oblačno. Miha Dolar, 2. b OŠ Prebold Stari ata me je poklical, naj pridem gledat komet. Zelo všeč mi je bil, ker se lepo sveti in je drugačen od zvezd. Ko sem ga opazovala, bi ga rada vprašala od kod prihaja in kam gre. Urška Javornik, 2. b OŠ Prebold Kapljica vode V šoli poslušamo predavanje z naslovom Kapljica vode. Ker smo še majhni, si starejši želijo, da razmišljamo o tem, kako pomembna je kapljica vode. Bilo je zanimivo izvedeti nekaj stvari, o katerih do sedaj nisem razmišljala. Zvedeli smo, koliko ot- Hvalnica naravi Hvalnico pojem naravi, ki spomladi oživi in vse živali prebudi: žabe, martinčke in kače, ki so velike in male klopotače. Hvalnico pojem travniku, ki spomladi prebudi in hitro pet zvončkov ven spodi. Ko je na dan prišlo pet zvončkov, so otroci prihiteli in jim življenje vzeli. Gašper Sedminek, 5. a OŠ Šempeter Trenutno mi pomeni vse_________________ Že od majhnih nog sem si želela postati športnica. A nikakor se nisem mogla odločiti, s čim bi se začela ukvarjati. Sestrična je trenirala rokomet, njen brat pa košarko. Ah, ne. Rokomet je dolgočasen, košarka pa... premajhna sem. Nekega dne sem listala po reviji in prišla do strani, kjer je bil naslikan karateist. Bil mi je tako všeč, da sem ga izrezala in si ga nalepila na vrata. Vsak dan sem občudovala njegovo obleko — kimono in črn pas, ki ga je imel okoli pasu. Velikokrat se mi je sanjalo, da sem nepremagljiva v karateju in da se me vsi bojijo. Kmalu sem se odločila, da bom začela trenirati karate. S staršema sem se odpravila do športne trgovine, kjer smo kupili vse potrebno za trening. Že od začetka sem se zabavala na treningih in res z veseljem hodim. Spoznala sem veliko novih prijateljev, s katerimi se dobro razumemo. Mnogo ljudi me nekako prepričuje, da je ta šport pregrob, a jaz se ne zmenim zanje, saj sem končno na pravi poti k uresničitvi otroških sanj. Doma vneto vadim vse udarce, bloke in kate. Položila sem 8. KYU, ki sem si ga prislužila z znanjem kate ŠIKO SAN ŠIKO IČ in ne manjka mi veliko, da si bom lahko okrog pasu zavezala rumeni pas, za katerega pa se učim kati ŠIKO SAN ŠIKO SAN in ŠIKO SAN ŠIKO NI. Moj cilj naj bi bil črn pas. Vem, da pomeni to veliko truda, če hočemo imeti ta črni trak zavezan na sebi. Karateja pa ne treniram samo zaradi tega, da bi imela čim višji pas, ampak tudi zaradi varnosti, ki si jo verjetno želi imeti vsak. No, pa smo prišli do konca. Mogoče samo še to: če no- či. Dunajci vsi razočarani so, saj vedo, da s smrtjo Lambergar- jevo postali reveži so. Vendar se pokaže pobič mlad, ki pravi, da je Krištofov brat. In s Pegamom v boj se poda. Fantič hiter je in to za Pegama konec je. Dunajci spet veseli so, ko vidijo Pegama glavo. Cesar vpraša fantiča, kaj želi v dar za junaštvo to, a fantič odkimava z glavo in odhiti z Dunaja lepo. Po ljudski Pegam in Lam-bergar prepesnil Gregor Jančič Ervin Fritz na obisku_______________________ Pesnik Ervin Fritz je preživel svojo mladost v Preboldu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Sedaj živi v Ljubljani in si služi kruh s pisanjem pesmi in z delom na radiu. Tam vsako nedeljo pripravi radijsko igro za otroke. Povabilu na šolo se je prijazno odzval in nam z obiskom popestril kulturni dan, ki smo ga strnili s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Učenci so se predstavili z njegovimi in lastnimi pesmimi. Ševeda pa smo se na njegov obisk pripravljali dalj časa, saj smo bralni značkarji prebrali njegove pesmi, jih poustvarjali pri likovnem pouku, dopolnjevali, pisali nove. Kar 247 učencem je podelil bralne značke, učence 1. razredov pa je sprejel v kulturno društvo. Da bi kulturnemu dnevu naredili še piko na i, smo z njim napravili kratek intervju. Kako ste se počutili, ko ste si ogledovali naše razrede? »Počutil sem se, kot bi bil 50 let mlajši. Ob pogledu na vaše delo pa mi je bilo zelo prijetno, saj ste bili pri ustvarjanju zelo sproščeni.« Pesnikovo delo v primerjavi z drugimi poklici »Kadar zabiješ žebelj v steno, je lahko nevarno. Kadar pa pišeš pesmi, je lahko včasih tudi nevarno.« Ali pišete pesmi, ki ste jih sami doživeli? »Skoraj vedno napišem pesmi, ki jih sam doživim, razen takrat, kadar moram napisati pesmi po naročilu za razne skladbe. Če hočeš napisati dobro pesem, se moraš v njo vživeti.« Kako nastane pesem po vaše? »Pesem vedno nastane po navdihu. Pesem se vedno priklati sama. Pesem na silo ne nastane kar tako. Pesmi so take kot gobe, kjer raste ena, jih je tudi še več. Ne najdejo se pa Za nami je dobro prespana noč v mehkih posteljah, pred nami pa lep dan, ki ga nameravamo čim bolje izkoristiti. Večina se jih odloči za kopanje in obisk tako imenovanega Belega otoka s čudovito belo peščeno plažo. Boris, Tone, Dolly in jaz pa naj bi se v spremstvu dveh domačinov povzpeli na vrh vulkana, ki je nazadnje bruhal leta 1952. Pri tem podvigu bi morali premagati kar 1600 m nadmorske višine. Obeta se nam torej precej naporen dan. Do vročih izvirov se pripeljemo z jeepnijem, potem pa se začne naporna pot. V začetku je še kar šlo, saj je bila steza vidna. Po dobri uri in pol skrenemo s poti. Sledi hoja po brezpotju. Z muko se prebijamo skozi podrast in pokrajino, razjedeno od izbruhov, ostro in s polno razpokami. Vodič, ki je sicer sorodnik družine, pri kateri smo bivali v Batu-anu, nam zagotavlja, da bomo kmalu naleteli na uhojeno pot, ki z drugega dela otoka vodi na vrh vulkana. Za nami je že štiri ure hoda. Zadnja ura je prav peklenska. Prebijamo se skozi gosto podrastje, na vsakem koraku pa preži na nas polno pasti v obliki lukenj med skalami, ki so prekrite z listjem in trhlim vejevjem. Lezemo gor in dol in iščemo najboljšo pot. Le počasi se vzpenjamo, saj se v tem delu gozdnata pokrajina le polagoma dviga. O poti, ki nam bi omogočila lažji dostop do vrha, ni duha ne sluha. Vodič nekajkrat spleza na drevo in poskuša najti pravo smer, vendar zaman. Tudi naša volja in zagnanost, da bi ta dan stali na vrhu počasi plahnita in končno imamo vsega dovolj. Tako tudi vodič, ki dokončno obupa. Predlaga nam, da se vrnemo. Vse bolj tudi razumemo pomen pregovora, da gora ni nora, ampak je nor tisti, ki gre gor. Nazaj gre hitreje in kmalu najdemo nam že znano stezo. V daljavi vidimo Beli otok in kar malo smo nevoščljivi tistim, ki so se odločili, za uživanje. Sicer pa je ura šele ena in tudi mi lahko še marsikaj nadoknadimo. Pod mogočnim slapom Malo smo jezni, ker nam podvig ni uspel, hkrati pa tudi zadovoljni, ker smo se odločili za vrnitev, saj bi se morda sedaj še vedno mučili po brezpotju neprijaznega okolja. Pri prvih domačijah si privoščimo nekaj kokosov, nato pa jo že bolj veseli mahnemo proti morju. Ko že nekaj časa hodimo in ko pustimo za sabo Hot springs - vroče izvire, se mimo pripelje tricikel. Prav prijetno se je peljati, saj smo se pod vulkanom dobro utrudili. Voznik tricikla pa je še posebej zadovoljen, saj smo se z njim dogovorili še za eno vožnjo. Po kosilu naj bi se odpeljali do še ene otoške posebnosti, okrog 90-metrskega slapu, ki je cilj večine tujcev, ki obiščejo otok. Kosilo smo imeli v restavraciji, ki po urejenosti v ničemer ne zaostaja za ameriškimi in evropskimi. Ob dogovorjeni uri pride po nas tricikel. Z njim smo se pripeljali precej daleč, preostanek poti pa smo morali pešačiti. Po njihovem le kakšen kilometer. Ponovno se izkaže, da so filipinski kilometri zelo dolgi. Pešačimo še debelo uro, in to kar hitre hoje. Končno le uzremo mavrični odsev, ki nam pove, da je v bližini slap. Mislim, da smo prehodili vsaj pet kilometrov, a je bilo vredno, saj se pred našimi očmi nenadoma odpre čudovit prizor. Med drevjem, visoko nad prepadno steno, se veličastno začenja pot slapu, ki se 90 m niže staplja z nekaj deset metrov velikim jezercem. Očarani smo, z nami vred pa tudi Nemci in Skandinavci, ki so bili tu že pred nami in se že pripravljajo na vrnitev. Naši aparati škljocajo kot za stavo. Prav vsi želimo ujeti to lepoto na film. Pravzaprav imamo srečo, saj se kmalu zatem usuje plaz Kitajcev in zastre naše objektive. Pustimo jih, da uživajo ob pogledu na to lepoto, mi pa se po številnih stopnicah vrnemo do koče, kjer smo kupili vstopnice za ogled te turistične zanimivosti. Ponovno smo na triciklu. Lastnik nas je prišel iskat nekoliko više k slapu, tako da smo pešačili le kakšna dva kilometra. Kmalu smo ob morju. Za nami pa je res prijetno doživetje, ki nam vsaj delno poplača brezplodno dopoldansko vzpenjanje na vrh vulkana. Z Borisom in Dollyjem se nato s triciklom odpeljemo še nekoliko iz mesta, kjer je pravo počitniško naselje z bungalovi. Pravzaprav je to turistični raj, kjer bi vsakdo od nas z veseljem preživel svoj dopust ob morju. Fantje, ki so zjutraj ostali doma, so si pošteno privoščili to čudovito morje, saj je nedaleč stran tudi znameniti Beli otok. Ta čas, ko smo se mi potili in mučili po brezpotju, so oni poležavali na belem pesku otočka in se namakali v morju. Res pa je, da niso videli tistega, kar smo mi, in tako smo tudi mi potešeni. Zvečer smo zopet vsi skupaj v restavraciji. Kmalu se začno oglašati prvi pevci karaok. Mikrofon potuje od mize do mize in vsakdo si želi, da bi mu seštevek točk prinesel naslov profesionalnega pevca. Pri naši mizi rešuje čast Batuanec Dolly, ki kar nekajkrat dobi točke za profesionalnega pevca. Prijetno je tu in kar škoda je, da moramo že jutri nazaj v Jagno. To pa tudi pomeni, da za nas ni popravnega izpita in da vsaj tokrat ne bomo videli kraterja vulkana. Kdo ve, mogoče pa bomo sem še kdaj prišli. Darko Naraglav (se nadaljuje) ovlor JANEZ KORENE REKA NA JUGU Škotske POHANJ- KANJE SVETLOBE RICHARD WAGNER DEL VODOVODA RAZPRAVA V UMETN. OBLIKI ZRTVENIK GORA V JULIJSKIH ALPAH SKUPEK LAS ROČNOST, SPRETNOST NEVARNA PADAVINA KOS POHIŠTVA ŽARKO PETAN PALEOLIT. OBLIKA ČLOVEKA LANGO- BARDSKI KRALJ GEPARD ADAM BOHORIČ MOHAMED. ROJSTNI K, PISATELJ SHUTE NORV. KNJIŽNI JEZIK LJUBEZEN DR. ZIVAGA GORA Čarovnic REKA V JAR POLJSKI SATIRIK PEDIKURA KANA HRIB PRI BEOGRADU FRAN ZlZEK GOVEJA MAŠČOBA SLAVKO FRAS 35 Br 79,90 53 J (?) 126,90 PTICA PEVKA JUNAK D2UNGLE SKLAD NEKD. LAHEK POLJSKI KONJENIK GORA NAO BOVCEM SIRSKI DRŽAVNIK (HAFEZ EL) SAVINJČAN STARI OCE AM.PEVKA (YOKO) VRTNINA NIKOLA TESLA RADIJ ZELIKA Z ELIPS. CVETI KOLO NA GREDI, PO KATEREM TEČE KOLO VEK, STOLETJE EDEN OD IZVIROV ROGAŠKE SLATINE PEVEC SLAVICA ZAGOZDA MESTO NA HRVAŠKEM ZIMBAB. POLITIK (JOSHUA) SEMENIŠČE, LEMENAT CHAPLIN. ZENA TELOVADNI ELEMENT CIRKUŠKI ŠALJIVEC iz a 35,45 KOSILO BIBLIJ. OSEBA VERO- VANJE NOGA NAO KOLENOM, STEGNO SLADKOV. RIBA (KAVIAR) DEL NOVE GVINEJE RJAV KONJ 2ENSK0 IME IZDELOVALEC KRST PEDIKURA KANA: VSE ZA DOBRO POČUTJE NOG ANTIČNO GRŠKO MESTO V ARGOLIDI KRAVJE OGLAŠANJE OKRASNI PTIC PEROCI UGAND. DR2AVNIK ODI) STROJENA 2IVAL. KOZA HRV. POPEVKARICA HRV. SKL. (KRSTO) ZIDNI OPORNIK KONEC POLOTOKA ENA OD BASKOV. PROVINC V ŠPANIJI REKA V ANGLIJI POJAV NA VODI JAP. PILOT, SAMO- MORILEC Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Savinjčana: CELJE, MESNICA ČAS ŽALEC, PETROVČE, DELIKATESA, MESNA PREDELAVA, ŠUNKA, NAREZKI, CENIK. KURILNO OLJE UBOJE •L: 707-420 KAR LAHKO STORITE DANES, NE ODLAŠAJTE NA JUTRI! *ity(A - bogato izbiro lončnic - rezano in suho cvetje - darila za vse priložnosti - nagrobne sadike, zemljo, pesek in sveče: * vse po konkurenčnih cenah. šopke vence ikebane. * * * * * * -k * * * -k -k •k •k ******************************************** Velika izbira bršljank in pelargonij. Se priporočamo! slovenska naftna družba, d.d., Ljubljana TEO CELJE, Gaji 30, Celje SPOŠTOVANI KUPCI KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO Sporočamo Vam, da smo za Vas pripravili posebne posezonske popuste (nižje cene, brez stroškov prevoza) z možnostjo obročnega odplačevanja. 063 33-931, SKLADIŠČE CEUE 31-796 - vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure, sobota do 14. ure; JGODNA PONUDBA KAKOVOSTNEGA OLJA JE ČASOVNO OMEJENA, TO NAS POKLIČITE ŠE DANES! . Se priporočamo! Mag. Franjo Velikanje, dr. med. Slabokrvnost Slabokrvnost imenujemo s tujo besedo anemija in ta beseda je pri nas kar »udomačena«. Je lahko samostojna bolezen ali pa posledica -znak neke bolezni ali poškodbe. V krvi predstavljajo najštevilnejšo vrsto celic eritrociti - rdeče krvničke, ki dajejo krvi tudi značilno rdečo barvo. Te krvničke prenašajo kisik iz pljuč do celic in ogljikov dioksid od celic nazaj v pljuča. Kri, polna kisika, je svetlo rdeča (arterijska), tista z ogljikovim dioksidom pa je temno rdeča (venska). Dobra prekrvlje-nost sluznic se kaže z rožnato barvo, npr. ustnic, očesnih veznic. Bledica že laika napoti na misel o slabokrvnosti. Slabokrvnost torej pomeni zmanjšano število rdečih krvničk, lahko pa tudi samo manj hemoglobina v krvničkah in/ali železa v hemoglobinu. To slednje - železo - je namreč odgovorno za transport kisika. Anemija zaradi pomanjkanja železa To je najpogostejša oblika anemije. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, ki v rodni dobi redno izgubljajo kri zaradi menstruacij. Zato je zaloga železa v telesu manjša in pogostejše ali močnejše menstruacije lahko hitro povzročijo slabokrvnost. V nosečnosti se taka izguba sicer ustavi, vendar težave niso manjše, ker plod zahteva svojo količino železa, ki jo pobere iz materine zaloge. Drugi vzroki povečane izgube krvi so lahko tudi različne bolezni. Potihoma, brez očitnih znakov, izgubljamo kri zaradi krvavitev iz prebavil. Kriva je lahko krvavitev iz želodca pri vnetju želodčne sluznice, krvavitev iz rane na želodcu ali dva- najsterniku, vnetja črevesa, krvavitev iz hemoroidov ali tumorjev črevesa. Na zunaj se kaže krvavitev kot črno ali temno rdečkasto blato. Spremlja jov lahko tudi bolečina v trebuhu. Če hitro naraščata bledica vidnih sluznic in omotica, je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Krvavitev je možna tudi iz sečil, ki obarva urin rdečkasto. Pri ženah s tumorjem maternice (lahko gre le za nenevarni miom, t. j. mišični tumor) so krvavitve obilne in pogoste in privedejo do slabokrvnosti. V vseh navedenih primerih je potrebno čimprej zdraviti osnovno bolezen in ne le slabokrvnost. Če odlašamo z zdravljenjem osnovne bolezni, je tudi zdravljenje anemije dolgotrajnejše. Seveda lahko slabokrvnost nastane tudi zaradi krvavitev iz zunanjih ran. Te pa so vidne in gremo takoj z zdravniku, zato jih tu ne bi posebej opisoval. Poleg opisanih bolezni zaradi prekomernega izločanja železa nastane slabokrvnost tudi zaradi manjšega vnosa železa v telo. Vzrok so tudi bolezni prebavil, pa tudi stanja po večjih operacijah želodca. Železo, ki ga dobimo s hrano v prebavni trakt, slabše prestopa skozi sluznico v kri. Pogosto se pojavi anemija pri starih, osamljenih ljudeh, ki se slabo hranijo, pri ljudeh, ki nepazljivo namenoma hujšajo, in pri otrocih ali nosečnicah, ki potrebujejo več železa v hrani, pa ga ne zaužijejo. Druge anemije Druge vrste anemij so znak različnih obolenj: - nesposobnost kostnega mozga, kjer rdeče krvničke nastajajo, da jih proizvede v potrebnih količinah; lahko so krive bolezni kostnega mozga, lahko se kot posledica obsevanja rakastih tumorjev okvari kostni mozeg, pogosto je vzrok te nesposobnosti neznan; - če eritrociti prehitro razpadejo; normalno živijo do 120 dni, lahko pa so manj kvalitetno »narejeni« in razpadejo že prej. Značilen znak pri tej bolezni je rumena obarvanost sluznic (zlatenica); - zmanjšana koncentracija barvila hemoglobina v rdečih krvničkah; krivo je pomanjkanje vitamina B12 ali vitamina, imenovanega folijska kislina. Vzrok za to je stanje po operaciji - odstranitvi želodca, pa tudi okvara prebavil pri alkoholikih; - bolezenska motnja vsrkavanja vitamina B12 skozi želodčno sluznico. Znaki slabokrvnosti Splošni znaki se kažejo kot glavobol, utrujenost in zaspanost, pomanjkanje koncentracije pri učenju. Vse to so posledice zmanjšanega dova-njanja kisika v možgane. Pri hujši obliki slabokrvnosti pride do omotičnosti, težkega dihanja pri naporu, zaradi slabe prekrvitve srčne mišice do bolečine pri srcu in burnega bitja srca. Pri določenih oblikah se kaže tudi rumeno obarvana sluznica (zlatenica), pri vseh pa so zunanji znaki bleda koža, blede vidne sluznice. Zdravljenje in preprečevanje Diagnozo bolezni naj postavi izbrani zdravnik ali internist. Potrebno je tudi ugotoviti morebitne druge bolezni, če so vzrok slabokrvnosti. Zdraviti je treba osnovno bolezen in tudi slabokrvnost. Pomanjkanje železa zdravimo z injekcijami ali tabletami železa, pri otrocih s sirupom, ki vsebuje železo. Preprečevanje je možno z ustreznim zdravim načinom življenja, pestro prehrano, ki vsebuje dovolj železa. Tega je največ v rdečem mestu, vsrkavanje pa pospešuje prehrana z veliko vitamina Č, t. j. sadja. Vitamin B12 je v živilih živalskega izvora (meso, jajca, mleko), soji in zelju. Zato se pri strogih vegetarijancih lahko razvije slabokrvnost. Obvezno cepljenje psov Steklina je ena najbolj nevarnih bolezni, ki jo živali lahko prenesejo na človeka. Zato je tudi slovenska država z uredbo predpisala cepljenje psov, ki je vsako leto obvezno za vse pse, stare štiri mesece in več. Obvestilo o cepljenju veterinarska ambulanta pošlje vsem lastnikom, ki imajo prijavljene pse, drugi pa morajo sami poskrbeti, da psa pripeljejo v ambulanto ali na eno od mest, kjer poteka cepljenje. Pogovarjamo se z Nado Mulej Umetnost preprostega življenja V žalski občini letos cepljenje proti steklini poteka od 8. do 26. aprila. Za zamudnike bo cepljenje organizirano v avgustu. Kdor kljub drugemu obvestilu ne poskrbi za cepljenje niti psa ne odjavi v veterinarski ambulanti, ga veterinarji prijavijo veterinarskemu inšpektorju. Na območju Vranskega so cepljenje opravili od 8. do 10. aprila. Na območju KS Polzela je bilo danes, 16. aprila, ob 8. uri cepljenje v Dobriču pri Drobežu, pol ure kasneje pa pri gostišču Zabukovnik, ob 9. uri pri Krašovecu-Melanšeku v Lovčah, ob 9.30 pri Vašlu v Andražu, ob 10. uri pri Satlerju v Podsevčniku, ob 11.30 pri Likebu v Založah, ob 11. uri pri Čedetu in ob 11.30 pri Rakunu, prav tako v Založah. In kje je poleg veterinarske ambulante v Žalcu še mogoče psa cepiti proti steklini? petek, 18. 4.: Prelska - ob 8. uri pri kapeli; Vinska Gora - ob 8.30 pri zadružnem domu; Pireši-ca - ob 9. uri pri Drevu;lanško-vo selo -10.15 pri cerkvi; Črnova -ob 11. uri pri Breclu; Stebevnik - 11.30 pri uti; Podkraj - ob 12. uri pri Kutičanu; Ponikva - 12.30 pri zadružnem domu; Studence -13.15 pri kapeli; sobota, 19. 4.: Ložnica - Z45 pri gasilskem domu; Vrbje - 8.30 pri gasilskem domu; Šempeter - 9. '5 pri zadružnem domu; Dobr-teša vas -10.'5 pri Franju Divjaku; Žalec - ob 11. uri v veterinarski ambulanti; torek, 22. 4.: Gotovlje - ob 8. uri pri zadružnem domu; Jedrt - 8.45 pri Nahtigalu; Zalog - 9.1S pri Zupancu; Zalog - 9.30 pri transformatorski postaji; Podlog - ob 10. uri na križišču; Zg. Grušovlje -10.30 pri Serdonerju; Sp. Grušovlje - ob 11. uri pri Hramcu; Roje - 11.30 pri zbiralnici mleka; Griže - Ne vem, ali se tudi vam kdaj dogaja to, kar ugotavljam zadnja leta sama - namreč, da bi radi svoje življenje poenostavili? Ste si tudi vi kdaj zaželeli, da bi iz njega odstranili vse, kar je nepomembnega, in ohranili samo tisto, kar je bistveno in zares dobro? Pomlad je čas, ko ljudje pospravljamo, prebiramo, izbiramo, izločamo, čistimo, prenavljamo svoje omare, predalnike, pisalne mize, kleti, podstrešja, garaže, stanovanja, avtomobile in še kaj. Ob takih opravilih ugotavljamo, da postaja sodobno življenje vse bolj zapleteno, nepregledno, polno nepravilnega balasta. Začne se že v omari za čevlje. V njej je vsaj osem parov čevljev, v katere najmanj leto dni ni stopila nobena noga, a smo jih shranili - »za vsak primer, ker so še čisto celi in dobri, morda bodo prav prišli za delo na vrtu ali za okrog hiše, ko bomo kosili travo«. Med njimi so trije pari še čisto uporabnih otroških čevljev, ki so premajhni, a bo »morda kdo prišel na obisk in ga bomo vprašali, ali njegov otrok potrebuje čevlje«. Res ne gre, da bi metali proč cele čevlje. Še ena gora odvečnih predmetov se skriva v kuhinjski omari. Strojček za pripravo rezancev, star mešalnik (ki mu deluje le še en priključek, a ga ne moremo kar vreči v smeti), cvrt-nik, ki ga nismo uporabljali že dve leti (saj veste, ocvrta hrana ni zdrava in za pripravo gre toliko olja), električni nož (nanj smo preprosto pozabili), aparat za sladoled (uporabili smo ga le dvakrat poleti), trije krožniki, ki so ostali od kompleta (in morajo ostati za spomin, ker so bili poročno darilo) in deset kozarcev različnega porekla (saj veste, za piknike in otroška praznovanja bodo še čisto dobri...). Tako je v hiši vedno manj prostora. Izbira predmetov pa je še velika in pestra: le enkrat ogledane videokasete, nekaj metrov škatel, polnih diapozitivov, ki jih (skoraj) nihče več ne gleda, zbirka starih gledaliških listov, razstavnih ka- ob 12. uri pri zbiralnici mleka; Petrovče - ob 15. uri pri zadružnem domu; Kasaze - ob 16. uri pri Ar-čanu; Liboje - 16.45 pri Škober-netu; Liboje -17“ pri Frecetu; Li-boje/Zagreben - ob 18. uri pri Švarcu; sreda, 23. 4.: Hramše - ob 8. uri pri Pušniku; Vel. Pirešica - 8.45 pri Fervegu; Pernovo/Gorca - 9.'5 pri vodovodu; Pernovo - 9.45 pri gasilskem domu; Podgora -10.15“ pri Podpečanu; Galicija -10.30 pri zadružnem domu; Zavrh - ob 11. uri pri zbiralnici mleka; Mala Pirešica -11.45 pri zbiralnici mleka; Arja vas -12.'5 pri zbiralnici mleka; Drešinja vas -12.45 pri Drevu; Levec -13.30 pri Strenčanu; četrtek, 24. 4.: Ruše - ob 10. uri pri Kramarju; Kale -10.30 v vasi; Sv. Lovrenc -11.30 pri Stenov-cu; Marija Reka -12.15 pri Vrbanu; Marija Reka - 12.45 pri Čeretu; Kaplja vas - 14.30 pri Svetu; Lat-kova vas - ob 15. uri pri gasilskem domu; Prebold - ob 16. uri pri Čmaku; Sv. Lovrenc - ob 17 uri pri Ergotu; petek, 25. 4.: Zabukovica -ob 8. uri pri gasilskem domu, ob 8.30 pri Minervi, ob 9.30 v Kurji vasi pri križu; Pongrac - ob 10. uri pri Žganku, ob 10.30 pri Mati-jevcu; Sp. Griže - ob 11. uri pod Naprudnikovim klancem; Za-hom -11.45 pri Poteku, ob 12. pri Pintarju; Matke - 12.15 pri Gasilcu; Šešče - ob 13. uri pri zadružnem domu. talogov, katalogov za tehnične predmete, prospektov za turistična potovanja, starih revij, izrezkov iz njih, kuharskih receptov, zdravstvenih nasvetov, nasvetov za nego živali, računalniških revij, ponudb za izobraževanje, katalogov in reklamnih sporočil. Da niti ne omenim kleti in garaže: smučarska oprema za tri generacije in štiri družinske člane, dvoje sani, štiri kolesa, plastični čoln, trije letalski modeli, badminton, nogometna, košarkarska in navadna žoga, trampolin in rolka... Res ni čudno, da se ob koncu tedna tako težko odločamo, kaj bi uporabili in gremo zato najraje na sprehod za Savinjo. Pomislite, koliko časa zahtevajo vse te priprave, aparati, pripomočki! Koliko nege potrebujejo vsi ti čevlji, obleke, gospodinjski in športni pripomočki, dan pa ima le štiriindvajset ur. Škoda, da nam ni nihče povedal, da vsi pripomočki, ki nam krajšajo, lepšajo, prihranijo in omogočajo (prosti) čas, zahtevajo toliko časa. Življenje naših babic je moralo biti zares lepo in predvsem - preprosto. Morda pa smo prezahtevni do sebe? Želimo si biti ljubeči starši in partnerji, poklicno uspešni, dolgo mladostni in lepi, razgledani, informirani, športni, ekološ- ko osveščeni in - še marsikaj. Vse to pa potrebuje svoj čas in sredstva in kmalu se znajdemo v začaranem krogu. Notranja ura pa kot da z leti teče vedno hitreje... Se bojimo, da bomo zamudili nekaj zelo pomembnega, za kar bo že čez nekaj tednov ali mesecev za vedno prepozno? Množica stvari, ki nam ponujajo udobje in užitek, seveda ne more biti nadomestilo za srečo in zadovoljstvo. Zato so taka pomladna pospravljanja (ki jih je najbolje začeti najprej v svoji glavi) zelo primerna za to, da si kdaj prek celega dne in ob vsaki stvari, ki se je lotimo, zastavljamo takale vprašanja. Ali je to, kar počnem, potrebno in smiselno? Ali je končni dosežek v skladu z vloženo energijo? Ali to zares potrebujem? Kaj lahko poenostavim, opustim, nadomestim s čim drugim? Kdo mi lahko pri tem pomaga? Možnosti, da si poenostavimo življenje, je veliko in naši ustvarjalnosti in odločnosti je prepuščeno, s čim bomo začeli. Poznam eno od zelo preprostih, poceni in uporabnih rešitev, ki lahko pomaga, da življenje postane spet pregledno: nov, večji zabojnik za smeti. VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144 bo v naslednjih dneh zamenjana s številko 716-733, 716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. VETERINARSKA AMBULANTA VRANSKO, tel.: 725-007 VETERINARSKA AMBULANTA POLZELA tel.: 722-333, delovni čas: od pon. do petka od 8. do 9. ure. ROPOTAR O Šempeter 112a O r 4 3311 Šempeter O. fSfe^Y (Tl telefon: 063/701-433 m /» mobitel: 041/613-269 Delovni čas 24. do 0. ure. se za zaupanje. Tl K A Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 (Svnvona (£^Coclwzv i.fi. Šentjur, Profenikova 16 VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL ul: 740 152 BOXER, COUNTRY, WINCHESTER, DETROID, O’NEILL, RAY BAN... ZADNJA MOŽNOST OKULISTIČNIH PREGLEDOV SAMO ŠE 25. APRILA! Zelo ugodno - očala za branje. Obiščite nas in videli boste bolje. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OPTIKA SIMONA. Zunaj sije sonce, ptički pojejo, vse se prebuja - le mi lezemo skupaj od utrujenosti, brezvoljnosti in odvečnih kilogramov. Čez zimo se je v našem telesu nabralo veliko strupov in kilogramov. Naredimo temu konec, očistimo svoje telo, preženimo pomladno utrujenost in znebimo se odvečnih kilogramov. Izkoristimo bljižnjico do zdravja in še danes obiščimo ZEUŠČNO DROGERIJO PUR v Žalcu, na Mestnem trgu 4, tel.: 715-691. In tudi mi bomo sončni in prepevajoči. MALI OGLASI in sadovnjakom (5 arov) v Kasazah (pri Libojah). Informacije: 385-49 376-669, po 16l uri. PRODAM PARCELO ob cesti Vransko- Šempeter, hišna številka, voda, elektrika, 3400m2 Grajska vas 1 Tel.: 063/708-081. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame FRANČIŠKE COKAN iz Gotovelj 188 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalja. Posebna hvala govorniku g. Pinterju, g. dekanu za pogrebni obred, pogrebcem in pevcem. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre BRANKE BORIŠEK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in sveče. Hvala za solidarno pomoč delavcem Coca cole Amatil in Tekstilne tovarne Prebold. Hvala tudi govornikoma KS Griže in Tekstilne tovarne Prebold. Prav tako hvala ga. Jasni Gojznik, Zofki Pantner in Editi Jančič za nego in pomoč na domu. Žalujoči: Ervin in Miran z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice ALOJZIJE KOLŠEK i* Podvrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za udeležbo na pogrebu in darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Zidanšku za opravljen obred in dr. Cukjatiju za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Žalujoči: vsi njeni Preklic Preklicujem besedil ki sem jih 24. marca 1997 izrekel v Hmeljarskem domu v Trnavi gospodu Francu Turku. Vlado Herodež MONTAŽA TV- in SAT-antert, Bojan Božič, Petrovče 13t Tel: 063/708-081 Izdelovanje in popravilo nagrobnih spomenikov. TeL 28-397 ZAPOSLIM stavbne kleparje, KV ali priučene Informacije po teL- 711434 PRODAM dvosobno stanovanje v Preboldu. Informacije po telefonu 724-297, med 19. in 20. ura PRODAJAMO HIŠO 7X8 m, delno opremljeno, z vrtom V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in orne GABRIJELE COKAN iz Podkraja, Žalec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, trobentarju za odigrano Tišino ter govorniku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mož Miha, sin Krizant ter hčerki Jelka in Cirila z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka ANTONA KOMPOLŠKA iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene namene ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja dr. Tereziji Potokarjevi z Inštituta za pljučne bolezni Golnik ter patronažni sestri Idi in zdravnikom iz ZD Žalec. Za opravljen obred pa hvala g. dekanu Branku Zemljaku, za besede slovesa Margit Juteršek in govorniku M. Derstvenšku, za zapete žalostinke pevskemu zboru Telekoma Celje, g. Križanu za odigrano Tišino, zastavonošem iz Gotovelj in pogrebni službi Strahovnik. Vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata DRAGA MEHA rojenega 1920, iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Mestni skupnosti Žalec in Tekstilni tovarni Prebold, govornikoma g. Dobrihu in g. Verhovšku ter g. patru Viktorju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mara, sin Srečko, hčerki Mija in Zlatka z družinami, sestra Slavica ter ostalo sorodstvo V Žalcu, 7. aprila 1997 Dela, ki z ljubeznijo so narejena, ne minejo, kot življenje naše mine. So v ljudeh, ko k naravi pripojena in jih ob slovesu dvigne v višine! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata FRANCA KORENTA dipl. inž. arhitekta iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v sočutju in ljubezni pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka EDIJA ŠUSTERJA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, vence in sveče ter nam izrazih sožalje. Še posebej pa se zahvaljujemo KS Polzela, KO ZB Polzela, Tovarni nogavic Polzela d. o. o., govornikom, pevcem in članom Lovske družine Polzela za lepo opravljeno zadnje slovo. Družini Šuster in Čeplak V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta JOŽETA KREŽETA iz Marije Reke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala pevcem in godbi TT Prebold, sindikatu podjetja TT Prebold, govornikoma g. Gustiju Dobrihi in g. Alojzu Weichardtu, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala sodelavcem enote Energetika. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Geli, sin Dušan z družino, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in ponovno bodo umrli z nami. Tistega, kar človeka bogati, danes več ni. ZAHVALA Ob prerani izgubi ljube in skrbne mamice, mame, stare mame, babice in sestre GABRIJELE SEVNIK iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. mašo ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govorniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, godbi na pihala, zastavonošem, (nosačem), osebju torakalne kirurgije KC U., dr. Šibljevi in dr. Grilu iz Bolnišnice Celje. Prisrčna zahvala patronažnima sestrama Jasni in Cvetki ter ostalim sestram ZD Žalec. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: sinovi Vojko, Toni, Božo z družino, hči Zdenka z družino, hči Gabrijela z družino, sestri Milka in Joža ter ostali sorodniki Vsem še enkrat hvala. Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več korakov tvojih ne sliši. V tej pomladni idili nate spomin kakor žarek gori, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, žene in stare mame VERONIKE KVEDER - Podverženove Veroni (roj. 4.1.1933) iz Zabukovice 119 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k preranem počitku. Posebna hvala ga. Valčki Gnus za prelepe besede slovesa, cerkvenemu zboru iz Griž, župniku g. Planincu za opravljen obred in godbi iz Zabukovice za odigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Celje ter pogrebni službi Strahovnik. _Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sin Janko z družino, mož Tonček in sin Andrej POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ELZE GOLOB iz Žalca se iskreno zahvaljujemo ga. dr. Bizjakovi in patronažnima sestrama Cvetki in Jasni iz Zdravstvenega doma Žalec. Hvala tudi osebju gastro oddelka Bolnišnice Celje -posebno g. dr. Grilu. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in počastili spomin nanjo - hvala. Vsi njeni Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostale le sledi so tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v srcih naših za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta BLAGOHNŠKA iz Podgore 13, Šmartno ob Paki (19. 3. 1921 - 15. 3. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko prelepega cvetja, sveč, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrazili sožalje. Lepa hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in ga. Zdenki Kolenc za poslovilne besede. Posebna hvala dr. Stuparju in ambulantnemu osebju Šmartnega ob Paki za zdravljenje in lajšanje bolezni v zadnjih urah. Hvala tudi ga. sestri Faniki Krbavac za obiske na domu in nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli počastili spomin na našega ata, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Joži, sin Peter in hči Martina z družinama Tiho h grobu mojemu stopite, ne jočite več, spomnite se le, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ate, brat in stric ALOJZ ŠTORMAN iz Podloga 21 Ob njegovi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot ter mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter denar za potrebe cerkve. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Maribor, patronažnim sestram, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in Tišino, g. Catru za poslovilne besede, gostišču Štorman in pogrebni službi Ropotar. Hvala KS Šempeter in Petru Škraberju. Žalujoči: žena Marinka, sinova Vinko in Robi, brat Franci, sestri Slavi in Beti z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame, babice, prababice, tete in botre ELIZABETE FARČNIK iz Prekope 53 (31. 10. 1906 - 18. 3. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki ste jo imeli radi. Hvala za pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za udeležbo na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravnici dr. Ljubi Centrih-Četina in patronažni sestri za nesebično pomoč ob njeni bolezni, g. Ivanu Brišniku za besede slovesa, g. župniku Jožetu Turineku za opravljen cerkveni obred, Blažu Lesjaku za odigrano Tišino in g. Ivanu Ropotarju za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: vsi njeni JOŽETA ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA KADIVNIKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo. Hvala kolektivom Kovinotehne, Agrine in Kmetijstva Žalec, Mestni skupnosti Žalec in RK Žalec za darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Rezika in otroci z družinami Kar ne boli, ni življenje, kar ne mine, ni sreča. V SPOMIN 4. maja bo minilo pet žalostnih let, odkar je za vedno obstalo zlato srce moje najdražje mame MARIJE KOBUAR iz Šempetra Bolečina za teboj je še vedno z nami. Iskrena hvala vsetp, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Hvala ga. Veri Božič za vso skrb. Vsi tvoji: hčerka Vida z možem Jankom, Maja z družino, Billy in Alexandra Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata JOŽETA JURENECA s Polzele, (24. 2. 1924-29. 3. 1997) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Intereurope Koper in Elektroniki Velenje. Prav tako se zahvaljujemo dr. Cukjatiju za trud, g. župniku, pogrebni službi Ropotar, KS Polzela, sosedom iz Šempetra kakor tudi vsem ostalim za darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Z žalostjo smo se poslovili od našega dragega očeta, starega očeta in strica JANEZATVANA POTOČNIKA iz Kasaz Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Strouhalu in patronažnim sestram za skrb in pomoč na domu. Hvala govorniku, pihalni godbi in duhovniku. Vsi njegovi Samo duša in srce vesta, kako boli, ko tebe, dragi mož, oče, sin, brat in stric, med nami ni. V SPOMIN 16. aprila mineva leto žalosti, kar nas je zapustil dragi ANDREJ KOREN s Polzele Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Že leto dni v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš. V SPOMIN IZLAKAR iz Podvrha pri Braslovčah Vse življenje cvetje si ljubila, Sedaj svečke in cvetje Tvoj grobek krasijo. Hvala vsem tistim, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. mož Matija Leto dni je zdaj minilo, a solza na očeh - od tvojih otrok vseh pet ■ se posušila ni, odkar te, ljuba mama, ni. ZOFUI njeni otroci Samo duša in srce vesta,' kako boli, ko tebe, dragi mož, oče in dedi, med nami ni. V SPOMIN 30. aprila bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi JOŽE VOH iz Šempetra Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre ANE MASTNAK iz Šempetra 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala župniku g. Škofleku za opravljen obred, KS Šempeter, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sestri Zofi in Marta, brata Vili in Stanko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame VERE FONDA roj. VEDENIK iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče ter nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih. Veliko zahvalo smo dolžni gospe dr. Ireni Roščič in osebju Zdravstvene postaje Prebold za razumevanje in pomoč ob njeni bolezni. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Francu Serecu za opravljen poslovilni obred in tople besede, g. Rudiju Hermanu za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem in Gasilskemu društvu Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Hči Veronika Zupanc z družino V SPOMIN KLOVAR PEPCI Morda veste, kje je to? TELEFONSKI OJAČEVALNIK Z1 Pripomoček pri telefoniranju, ki do desetkrat zvok, namenjen osebam z zaušesnim slušnim aparatom. Ojačevalnik je v posebnem plastičnem ohišju, na katerem lahko stoji telefonski aparat. Ojačevalnik je primeren samo za vrvlčne telefonske aparate. Ko želite telefonirati, morate preklopiti slušni aparat v položaj T (ali v položaj M+T, če ima vaš slušni aparat tudi to možnost). Z gumbom za regulacijo jakosti zvoka si nastavite želeno glasnost glede na vaše potrebe in kakovost telefonske zveze. Gumb za nastavitev barve tona pa si nastavite tako, da bo zvok za vas čim prijetnejši. TELEFONSKI APARAT Z OJAČEVALNIKOM LAHKO POVSEM NORMALNO UPORABLJAJO OSEBE BREZ SLUŠNEGA APARATA! Za naglušne osebe, ki nimajo zaušesnega slušnega aparata, ali za osebe, ki slušnega aparata še nimajo, pa priporočamo drugo izvedbo telefonskega ojačevalnika Zta. GARANCIJA ZA APARATE JE 24 MESECEV! ČE VAM APARAT NE ODGOVARJA, GA LAHKO V ROKU 15 DNI VRNETE! ELEKTRONIKA ZUPANC proizvodnja, prodaja in servis ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC 083 714-484 Javno opazovanje kometa Hale - Bopp Pred kratkim ustanovljeno astronomsko društvo SATURN se je odločilo organizirati javno opazovanje kometa Hale-Bopp za občane Žalca in okolice. Komet je v vsej lepoti najlepše viden nekje visoko v gorah, kjer je nebo temno, čisto in svetlobno jasno. Taki kraji so težje dostopni, zato smo poiskali kompromis in izbrali kraj opazovanja, kamor se da še normalno pripotovati z avtom, je pa vsaj malce odmaknjen od bleščave mesta. Dogovorili smo se za prostor pri osnovni šoli v Grižah, ki leži malo izven osvetljene doline in še.na njeni južni strani, da omogoča neoviran pogled na severozahod, kjer naj bi se nahajal komet. Da bi opazovanje uspelo, je bilo potrebno obvestiti čim več ljudi. Lokalna kabelska televizija nam je ustregla in zastonj objavila spot z vabilom, pripravili pa so tudi prispevek o našem društvu, o kometu in astronomiji nasploh. Pripravljena je bila tudi okrožnica za vse osnovne šole v občini Žalec, samo vreme smo še potrebovali. V četrtek, 25. marca, je sredi temačnega in oblačnega jutra vremenar na valu 202 napovedal popolno zjasnitev za popoldan tistega dne in odločili smo se. Obvestilo je zadonelo po šolah še tisto dopoldne, demonstratorji so bili obveščeni in ob 19. uri, ko se je opazovanje pričelo, smo člani društva Saturn pričakali prve opazovalce z velikim binoku-larjem 11 x 80 in še z enim manjšim, oba na stojalu, dvema Me-adovima, 25-centimetrskima teleskopoma in s plakatom, na katerem so bili narisani glavni deli kometa. Vrste so se seveda pričele pred obema velikima teleskopoma, v katerih pa se kometa, kot so rekli nekateri obiskovalci, »ni videlo«, potem pa so se preselili za binokularje, izza katerih so prihajali vzkliki občudovanja. Vidljivost je bila enkratna in že s prostimi očmi je bil komet »tak, kot da bi ga vzeli iz pratike.« Nekateri komentarji so bili prav zabavni, razveseljivo pa je bilo, kako so prisluhnili razlagi o samem pojavu kometa in nazorni razlagi ob njegovi skici. Demonstratorji smo usmerjali in ostrili daljnoglede in teleskope, drugi pa razlagali ozvezdja, o kometu in sploh o vsem, kar je obiskovalce zanimalo. Pojav kometa in njegova enkratnost sta mnoge pripravila do tega, da so se prvič zazrli v nočno nebo in upali postavljati vprašanja o njem. Morda pa se je to dogajalo zato, ker jih doslej niso mogli postavljati še nikomur? Tako smo si poleg kometa ogledali še Plejade, Orionovo meglico in seveda Mars. Zahvaljujoč demonstratorjem in dobri opremi, so mnogi od okoli 300 obiskovalcev lahko doživeli pravi astronomski večer. Dober obisk in navdušenje obiskovalcev sta spodbuda za še nadaljnje akcije astronomskega društva Saturn, da bodo astronomijo napravili ljudem še bolj vsakdanjo in domačo. Morda pa nas nekoč ne bodo več mešali med ASTROLOGE. Srečko Lavbič Salamiada v Braslovčah V prejšnji številki je bila na posnetku graščina Šenek, na kateri se nahaja tudi sončna ura, po kateri smo spraševali. Veseli nas, da vam je ta rubrika všeč. V uredništvo smo prejeli 175 dopisnic, na katerih je bilo samo pet nepravilnih odgovorov. Izžrebali smo tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v tajništvu. To so: 1. JERNEJA ČUK, Polzela 75, Polzela 2. BETI PRTENJAK, Arja vas 26, Petrovče 3. ELA KOBAL, Latkova vas 143, Prebold. Tokrat pa vas sprašujemo, kje stoji ta cerkvica ki je na posnetku. Odgovore pričakujemo do 7 maja 1997 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Prišla je pomlad in z njo čas, ki ga Imamo vsi zelo radi, saj narava opojno diši, vsa cveti in brsti ter polni naša srca s prijetnimi trenutki. Da bodo prihajajoči prazniki čim lepši, da bodo vaši sprehodi prijetni, pa se bomo potrudili tudi mi. Pridite in se prepričajte! Lepe in prijetne praznike! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Kranjska klobasa, Posebna ČAS Ervin - Silva Mesna predelava Žalec Ljubljana» marec 1997 PEKARNA -TRGOVINA Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 Za popestritev družabnega življenja in srečanj v Braslovčah so na pobudo krajana Miša Dobriška v sodelovanju s krajevno skupnostjo, turističnim društvom in lovsko družino Braslovče pripravili ocenjevanje domačih salam, ki je bilo v dvorani Doma lovcev v Braslovčah. Komisija, ki so jo sestavljali Janez Šumak, Ivan Kok in Janez Dernač (na sliki), je ocenjevala salame - proizvode domačih kolin, ki so še do nedavnega visele in zorele v omarah in se sušile s pomočjo vetrov, ki pihljajo skozi braslovške domačije. Komisija je po slabi uri dela seštela ocene ter razglasila rezultate, ki jih je neučakano spremljala množica lastnikov salam in degustatorjev tako salam kot dobre kapljice. Oglasila se je še pesem Dobroveljskih fantov, ki so se prav radi odzvali vabilu in dvigovali napetost in veselje. Prvo mesto za najboljšo domačo salamo je pripadlo izdelovalcema Danici in Ivanu Mogelu iz Podgorja pri Letušu, drugo Janezu Sterna-du iz Gorč pri Braslovčah in tretje Antonu Klokočovniku iz Braslovč. Prvi trije so prejeli priznanja, ostali pa spodbudo do prihodnjega leta. Predstojnik oddelka: L'■ cž doc. dr. Veronika ABRAM Predsednik ocenjevalne komisije: prof. dr. Božidar ŽLENDER - • - Komisija je za finale sprejela še točkami od možnih 20. Sala-en kos svinjskega želodca, last mjada v Braslovčah bo posta-Miša Dobriška, ki pa je ostal brez |a tradicionalna prireditev, konkurence. Ocenila ga je s 17 TAVČAR UN1VER2A V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO KATEDRA ZA TEHNOLOGIJO MESA SREBRNI PRIZNANJI NA OCENJEVANJU MESNIH IZDELKOV Nova prodajalna tekstila v Grižah Trgovsko podjetje MITA in prodajalna NIKA v Grižah sta 12. aprila odprla novo prodajalno tekstila v Grižah. Nudijo pestro izbiro ženske in moške konfekcije po ugodnih in konkurenčnih cenah. Vabijo, da jih obiščete!