Katolišk cerkven list*
Tečaj XIV.
V Ljubljani 7. listopada 1861.
UM S3.
Statut pesem od vernih dus
\ as k daritvi svete maše
Mili zbral zvonov je klic. Naj pulite molitve vaše. l)c gasi se ogenj vic.
Morebit je oča, mati.
Brat. sestrica ali stric. Ki nas prosjo pomagati. De se rešijo iz vic.
Kteri dans smo tukaj zbrani.	Mož ne mara je, al žena.
Bog ve, čc več bomo kdaj}	Troj sin. tvoja ljuba hči.
Bli eni so tukaj lani.	Ki od tebe zapušena Ki jih vidil' več ni zdaj. Dolgo časa tam terpi.
Cerna zemlja trupla krije, Duša šla jc pred sodbo. Tam od čednost, hudobije Dala terd o«lgo\or bo.
Kje so /.daj lete dušice.
To Sodnik sam večni vej Ce obsojene so v vicc. Hude martre tam terpe.
Al tovarši naši ranjci
K nam prebritko kličejo, Ali tud preljubi znanci Zdaj pomoči išejo.
Milovšnju in svete maše.
Post. molitve naj zveste. Spovdi. obhajila vaše. Dušam ogenj vic sase.
Torej dans zvesto molimo	Varite pa tud se sreha
Za te v bose duše vse.	Vsega, — še nar manjšiga,
K večnime cc) Bogu zdihnimo	Praznih m aren j in« smeha. Dc jim skaže usmiljenje. De b' nc žgal vas osinj ta.
De bi Bo-r se hitro vsmilil
Tih terpecih sirotic. Ki k nam kličejo premilo . Naj jih reši kdo iz vic.
Za žaljenja pokorite
lladi se že zdaj na svet'. Voljno vse zdaj prenesite: V vicah je hudo terpet':
Ti pa Jezus naš premili.
Zlij na duše svojo Kri, Vsih dobrotno se usmili, Sš \ c t i raj jim dans odpri.
Mi ta gos to rita a ti zegni matere kaio-tišlie Verhre.
(Dalje.)
It I a g o s I o v I j e ii j e v o ti e.
.Ic li raba blagoslovljene votle stara navada? Ze v stari zave/,i najdemo podobo blagoslovljene votle, kakor se bere v bukvah Kraljev (4. Kralj. 2, 19—22). Možje .lerihunci so namreč preroku Eiizeju tožili, de je prav dobro v mestu Jerihi prebivati, le samo voda de je prav slaba iu zemlja nerodovitna. Iu prerok reče: ,,I*ri-nesite mi novo posodo, iu deuite vanjo soli." Ko so mu jo prinesli, gre ven k vodnjaku, verže soli vanj in reče: „'1' o govori G o s p o d: to v o do si iti zdravo n a r e d i 1, in ne bo posili mal več smerti v nji, tudi n e n e-rodovitnosti. Tako je voda zdrava do ti a u a š-njiga d ne."
Torej je blagoslovljena voda sprejeta tudi v novi za-
*) Ta pesen« (..Verne duše skupej zbrane") sc poje po prijetnim napevu v Ternovem in je zdaj opiljena in dopolnjena.
••) Ta lepogla.-na oblika v izviru je ravnolična serbski „večnome.u in kaže. kako močno se natorno uho ogiblje krivoglasja. ker preccj potem spet nekaj težavni u nasledva.	Vred.
vezi; njena raba izvira od aposteljskiga izročila. Ze v apostoljskih vstanovilili ( L. 7., c. 45) je omenjena. V začetku so si ljudje grede v cerkev roke in obraz umivali, sčasama pa je v navado prišlo, se samo pokropiti v cerkev stopivšiui, ali tudi uar poslednje, tle je duhoven vso občino pokropil.
Kdaj se voda po pravim redu blagoslovlja ?
Ob nedeljah preti veliko mašo in se ljudstvo z njo pokrupi.
Kakošin namen in moč ima blagoslovljena voda?
Zavernemo biavce na to, kar je bilo v začetku od bla-goslovilne muči sploh rečeno in z unim v edinosti velja naslednje.
Blagoslovljena voda služi 1) v zbrisanjc odpust-Ijivih grehov, ako se s skesanim sercam z njo pokro-pimo. Torej se z blagoslovljeno vodo pokropimo, ko v cerkev stopimo; kje namreč je čistost bolj potrebna, kakor v cerkvi pri nar svetejši daritvi? Kavno iz tega namena se kropimo grede iz cerkve, tle bi nam llog usmiljeno odpustil, kar smo s svojimi razmišljenji zagrešili. Bokropi se pa človek grede domu tudi zato. de bi zadobil blagoslov Božji ali žegen za svoje domače opravila, in de bi bil obvarovan vsiga du^iiiga in telesuiga zlega. Tih dubrot iz blagoslovile vode nas zagotavlja blagoslovita molitev, iu na to merijo besede pri kropljenji: ,.l'o k rop i me s ii i-s o p a iii. i u bo m o č i š e u : o p e r i me. i n b o iii b e I na d sneg." 2) Blagoslovljena voda sluzi v obudovatije obžalovanja aii grevitige iu pobožnosti. Za vsako odpust. nje greha je potrebno obžalovanje greha, iu za vsako guado, ki jo hočemo pridobili, je potrebno pobožno iu spoštljivo sprejeti tisto guado. Torej naj nas opominja blagoslovljena voda. de obžalovanje iu sveto pobožnost v sercu obudimo, kolikorkrat se z njo pokropimo. de bi si zamogli kej odpustljivih grehov zbrisati. 31 Blagoslovljena voda služi v preguaiije hudobnih duhov iu njih zalezovanj. bolezen in druzih z lego v. Ta moč blagoslovljene vode je v blagoslovljevanji prav posebno zalerjena. Torej nahajamo v cerkvenih zgodbah toliko zgledov, kako prečuduo je blagoslovljena voda pomagala zoper duhovne sovražnike, bolezni, nevihte in druge vsaktei c zlege iu nesreče. Sv. Gregorij Veliki jc z njo pregnal huhobue duhove iz svojiga samostana. Sv. Kligij je rešil ž njo nad 50 obsedenih. Sv. K vi ucja u jc ozdravil ž njo merzličiiiga; sv. Krizostom griže viga; sv. Kortu-ii a t dečka, ki si je bil nogo zlomil; sv. Mal ah ija ženo. ki je imela raka: sv. Bernard veliko bolnikov z mnogoterimi boleznimi. S s. German in I, up sta utolažila ž njo strašiti vihar. Sv. Afrant je z njo pregnal stra-no silo kobilic, ki so vse pokončevale itd.
Kako se tedaj voda blagoslavlja ?
Mašnik pokliče pomoč Boga, kteri je nebo iu zemljo •) Dr. J. Schuster, katechet. Ilandb.
stvaril, io potem izreče nar popred zarotilo in blagoslovno molitev nad soljo, ki se z vodo ob enim blagoslovi. Nar-pred tedaj sol zaroti pri živim f Bogo, pravim *j- Bogu, svetim -j- Bogu, de uaj bo vsim vernim v zveličanje in vsim jo vživajočim v zdravje za dušo iu za telo; in kjer se potrese, de naj beži od ondot vsa nakazin in zalezovanje hudobniga duha, in vsaki nečisti duh, zaroten pri Njem, ki bo prišel sodit žive in mertve. Enakih dobrot prosi v naslednji molitvi, v kteri sol v rabo človeškima rodu blagoslovi.
Nato zaroti vodo v imenu Očeta, Sina in sv. Puha, de naj bi se s to zaroteno vodo vsa sila hudobniga sovražnika odpravila in de bi nasprotnik sam potcrt bil s svojimi odpadenimi angeli vred — po moči ravno tistiga Gospoda našiga Jezusa Kristusa, ki bo prišel sodit žive in mertve in svet z ognjem. S posebno tehtnimi besedami pa se v naslednji molitvi voda blagoslovlja, v kteri mašnik Boga med drugim prosi, naj nad ta življej, za mnogoterne očiševanja pripravljeni, moč svojiga blagoslova zlije, de sprejme sad Božje gnade k odganjanju hudobnih duhov in preganjanju bolezen: de kar koli se bo v hišah ali po krajih vernih s to vodo pokrepilo, se obvaruje vse nečistosti, se reši vsakiga zadolženja: tamkej naj se ne zaseda kužna sapa, ne škodljiv zrak; naj odstopijo vse zalezovanja skritiga sovražnika; iu ako jc kej, kar je sreči p r e b i v a v c o v nevarno ali njih pokoju škodljivo, uaj po pokropljeuji s to vodo beži in odstopi. — Potem vsuje mašnik trikrat v podobo križa blagoslovljene soli v vodo, rekoč: /mešanje soli in vode naj se zgodi: v imenu Očeta 7-, in Sina -j-, in sv. Duha -j-. Odg. Amen. K sklepu se moli silo tehtna in pretresljiva molitev: „0 Bog. Ti začetnik nepremagljive moči, Ti neužugljivi Kralj kraljestva, in zmiraj veličanski zrnagovitnik; ki moči na-sprotuiga gospostva zatiraš; ki togoto tulečiga sovražnika premaguješ; ki protivne hudobije mogočno prevladuješ: k Tebi, o Gospod, trepeče in ponižno kličemo in Te prosimo, to stvar soli in vode blagovoljno poglej, dobrotno poveli-čaj. z roso Svoje ljubezni posveti: de kjer koli se kropi, po klicanji T v o j i g a sv. imena se odpodi vsaka zalezba n c č is t i g a duha. se deleč odžene groza strupene kače, in de bomo mi, ki Tvojiga usmiljenja prosimo, povsod vredni p r i č u j o č n o s t i sv. Duha. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Tvojim Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti ravno tistiga sv. Duha, Bog, vse večne čase." Odg. ..Amen."
Po blagoslovljenji vode ob nedeljah, preden se sv. maša začne, mašnik pokropi altar, potlej sebe, strežnike in ljudstvo, kakor je v mašnih bukvah velevano. (Compend. Ritual. Rom. I.abaci 1844.)
Ciuiu se primeša soli med vodo ?
Sol ima tako lastnost, de druge stvari gnjilobe obvaruje, iu nam tukaj uaznanuje, ko dušo greha očistimo, de jo vprihodnje skerbno obvarujrno gnjilobe iu spake greha, vse nečistosti, hudobije in zalezbe hudobniga sovražnika.
Ze sv. papež in mučenec Aleksander, ki je živel pod cesarjem lladrijanam, je zapovedal soli med vodo mešati, in de naj se blagoslovita voda vedno ohrani v cerkvah, pa tudi po spavnicah v preganjanje zalezovanja hudobniga duha.
Cimu se ob nedeljah pred sv. mašo ljudstvo z blagoslovljeno vodo kropi?
1. V spomin, de naj pristopimo čisti in sveti pred Božje obličje in k Božji službi; torej se tudi sami pokropimo, ko v cerkev pridemo. Pri tem nam je obžalovanje čez grehe obuditi, dc bi bili odpustljivih grehov očišeni, ki smo se jih kje zadolžili, in de bi očišeni svoje molitve k Božji službi začeli. 2. De bi se spomnili sv. kersta, pri kterim smo z vodo greha očišeni, in de stno dolžni si tisto čistost ohraniti, ali pa si jo s pokoro pridobiti, če smo jo nesrečno zgubili. 3. Tudi se nain s tem v spominu obnavlja, de smo bili vsi s presveto Kervjo Jezusa Kristusa
očišeni, kakor se bere v skrivnim razodenji (1, 15): „UmiI nas je v svoji kervi."
Kako se godi to pokropljeuje ob nedeljah ?
Po blagoslovljenji vode poklekne mašnik pred altarjem, pokropi trikrat altar, potlej sam sebe in strežnike, nato vstane iu zapoje: Asperges m e, to je: P o kr o p i iue, in pevci dalje pojo, tako ua priliko:
Pokrdpi me s hisopam : čist bom grešnih peg;
Umij me, o Bog! in b ,m bel na duši bolj ko sneg.
Usmili, Bog. se mene Ti
Po svoj' veliki milosti.
Naj ča6t Očetu, Sinil bo,
In Duhu svetimu tako ;
Kot v začetku, tudi zdaj,
In vselej, in na vekomej. Amen.
O velikonočnim času pa se to-Ie poje:
Sim vidil v sredi tempeljna Na desni vodo izhajati. Aleluja! Do kterih voda je prišla, Zveličani so bili V6i. Aleluja!
Boga hvalite, dober je . In večno Njega vsmiljenje.
Naj čast Očetu, Sinu bo, In Duhu svetimu tako ; Kot v začetku, tudi zdaj, In vselej. in na vekomaj.
Sim vidil v sredi itd. (Se ponavlja. *)
Med petjem gre mašnik po cerkvi, in na vse straiii verne kropi z blagoslovljeno vodo ter tned tem moli 50. psalm „Miserere" (usmili se me, o Bog itd.) Vernivši se k altarju poje molitev: „Usliši nas, o Gospod, sveti Oče, vsigamogočni, večni Bog, in pošlji milostno svojiga svetiga angela iz nebes, de naj brani, ut?rjuje, obiskuje in zaveta vse, ki v ti hiši prebivajo. Po Kristusu, Gospodu našim.'^ Odg. ,,Amen."
Cimu se tudi altar trikrat pokropi ?
V znamnje, de vse očiševanje izhaja od Kristusa, kteriga nam altar pred oči stavi; nekaj pa tudi, de se naznani češenje do ss. skrivnost, ki se na altarji obhajajo, in v oporniiiovanje, de naj verni čisto in vredno pri tih skrivnostih pričujoči bodo.
Koliko reči je treba pri blagoslovljeni vodi dobro pomniti iu razločiti ?
Dve. Njen skrivnostni pomen, in njeno moč. 1. Njen skrivnostni pomen je čistost duše vernih kristjanov, s ka-koršno naj zlasti o praznikih Božjo službo obhajajo. Torej je blizo vrat vsake cerkve eden ali več kropivnih kamnov ali kropilnikov, de naj se kristjanje pridši v cerkev z blagoslovljeno vodo pokrope in žalost nad svojimi grehi obude, prejden naprej po cerkvi gredo.
2. Lep in častitljiv je skrivnostni pomen blagoslovljene vode, vender ta pomen ni bistvena reč pri tem, kar iina sv. Cerkev s tako vodo odmenjeniga. Blagoslovljevavne besede so slovesne, določne in tehtne, in z njimi se prosi od Boga prav posebua moč za blagoslovljeno vodo, in njena raba ni le v cerkvi, ampak seže takorekoč v vse katoliške djanja in zadeve. V blagoslovnih molitvah je naravnost rečeno, de naj se z blagoslovno vodo kropi po hišah iu krajih ali prostorih vernih kristjanov, in naj se z njo prepodi vse nečisto in škodljivo, naj se kuga in nakazin duše in telesa iz zraka odžene, in kar koli moti zdravje in pokoj prebivavcov iz moči hudobniga duha, naj se odpravi s kropljcnjcm z blagoslovljeno vodo. Torej imamo blagoslovljeno vodo po hišah; slaba deržina, ktera bi ne imela svojiga kropilčka ali bokolčika pri vratih! YTerni kristjan se pokropi s to vodo zjutraj, zvečer, ko gre iz hiše, zlasti ko gre delj od doma, ko domu pride, v nevarnostih ali skušnjavah. Krope tudi
•) P. Hicinger.
jedila, posodje in orodja, živino, hleve in pičo; bolnike, terpece in umirajoče, kterim v pelednji sili pomoč ukazujejo. Vse to se godi po namenu sv. katoliške Cerkve, kakor je v blagoslovnih molitvah zazuamnjano. Blagoslovljena voda je tako imenitna reč v sv. Cerkvi, de je mati katoliška Ceikev tudi vselej potrebuje, kadar se druge reči blagoslavljajo ter ljudi, reči in kraje z njo kropi. Z njo se krope n o v o p o r o č e n i, matere ko svoje novo-rojenčike v cerkev darovat prineso; bolniki, ko jih duhoven obiše; meriiči, ko jih pokopuje. Popotnike odpravlja in sprejema sv. Cerkev z blagoslovljeno vodo. Sv. Ceikev blagoslovija in kropi z blagoslovljeno vodo vojšaku bandero in meč, cesarjem in kraljem kraljevnico in krono, škofam pastirnico, duhovnam vse cerkvene oblačila, samostanskim njih ubožne obleke itd. (Dal. nasled.)
Ali nič, ali haf izdalniga l
(Dalje.)
Ako pa že pošteni ples (vpričo staršev in druzih poštenih ljudi) ima toliko nesrečnih nasledkov, kaj je pričakovati še le od razuzdaniga derhalskiga (fantovskiga) plesa, kjer brez vsega varstva vladate le gola razuzdanost in po-željivost ?
Na tem plesi je že nevarnost za zdravje in življenje veliko veči, kakor na ženitvanskih in gosposkih plesih, ker derhalski plesci in plesice, nezarobijeni ljudje brez vse omike, še ne vedo in ne zapopadejo, ter tudi ne verjamejo, de bi pregretje in prehlajenje na plesih bilo toliko škodljivo. Zato se pa tudi celo nič ne varujejo te dvojne nevarnosti, skačejo in se vertijo po plesiših kakor znoreli, in to še v nar hujši poletni vročini, dc so vsi premočeni od samiga potenja. In tako pregreti iu prepoteni posedajo po hladnih iu, če le kje morejo, po kamnitih klopeh in sencah, se vstavljajo nalaš med odperte okna iu vrata, kjer sapa vleče, de bi sc hitreje razhladili, in v naj hujšim razgretji pijejo in se zalivajo z merzlimi pijačami. Vse to pa je strup za zdravje, in sc ve de škodva tudi tem ljudem, le še toliko huje, kolikor manj sc tega varujejo; pa ker ne zbole že koj tain na plesiši, jim nikakor ne gre v glavo, de njih pozneje obolenje in počasno hiranje čez tedne in mesce izvira od tega pregretja iu prehlajenja na plesih. Se ve, de smert med temi derhalskimi plesci in plesicami le še veliko huje kosi, kakor med plesci in plesicami poštenih in zmernih plescov, ker se omikani ljudje vender le bolj vedo in skerbe varovati tega toliko škodljiviga prehlajenja. Tode če od te škodljivosti pogine še toliko derhalskih plescov in plesic, vender vse to ostalih le ne zmodri in ne ostraši,— že zato ne, ker ali ne verjamejo, de so njih bivši tovarši in tovaršice zavolj plesa pomerli; ali pa če tudi verjamejo, pa si mislijo: .,Drugim jc ples škodva!, meni pa ne, tedaj se ga meni ni treba bati. In tako letajo še dalje na ples, dokler tudi marsikteriga zmed njih prej ali poznej ne ugonobi. Oni delajo ravno kakor muhe, ki gredo na inišnico, desiravno vidijo z lastnimi očmi, de kar jo serka, vse pocerka.
Al prehlajenje na derhalskih plesih še ni edina nevarnost za zdravje in življenje. Koliko plescov in plesic zboli in pogine od spridenih ali skaženih jedi iu pijač, s kterimi jih brezvestni plesiški kerčmarji pasejo in napajajo. Birsa, vkrepenina itd., — s takimi rečmi svoje prihajavce dostikrat gostujejo taki poštenjaki, kteri derhalski ples podpe-rajo in napravljajo. Kaj jc takim pijavkam mar, ako še toliko ljudi pogine od njih sprideuiga blaga, dc ga le spe-čajo, in si mošnje polnijo! — Naj veči nevarnost za zdravje in življenje na derhalskih plesih pa izvira od serditih prepirov in grozovitih pretepov iu pobojev, ki vstajajo zavolj potepink, nespametnih deklet ter plesic, ki nimajo toliko poštenja, de bi sc tacih drušinj ogibale. Brez tacih nesreč se redko kter fantovskih plesov izteče. Kdo prcštejc vse
vse tiste nesrečne plesce — (udi plesice, ki so v tacih bojih ali že med plescam ali pa po razidu s plesiša na po-nočnih potah proti domu bilh grozovito stepeni, poklani, ubili '* —
Vse dozdaj rečeno je pa še le en sam nesrečin nasle-dik derhalskih plesov, je le še sama nevarnost ali zguba telesniga zdravja ali življenja. Kaj vse pa moremo reči še le od njih veliko večih nevarnost za dušno zdravje in življenje ! Ilcčem naravnost in brez ovinkov: Derhalski ples je tat sramežljivosti, ropar nedolžnosti, je brezno poštenja in devištva, je šola nesramnosti, nečistosti, goiufije in tatvine, ncpokoršiue iu puntarija zoper starše, gospodarje iu oblastnike : ker on uči otroke staršem, posle pa gospodarjem krasti, de imajo za čim plesati, godce plačevati, igrali in popivati, ter se staršem in gospodarjem zoperstaviti, se ž njimi prepirati in marsikje še pretepati, ako jim le-ti branijo na igre in plese. To pohujšljivo govorjenje, to nesramno zavedenje, to nespoštovavnost in nepokoršiuost do staršev in gospodarjev, to tatinstvo odrašenih otrok in poslov pa slišijo in vidijo tudi njih mlajši bratje in sestre, in mlajši posli — pastirji, pastaricc in pesterne, in kar vidijo in slišijo, tudi sami le preradi posnemajo, — toliko hitreje, ker jim k temu odrašeui potuho dajejo, in jih rabijo za pomagače in skrivače svojih tatvin. Tako utegne popačiti derhalski ples sčasama vso mladino, de nima več spoštovanja do staršev, ne pokoršine do gospodarjev, ne podlož-nosti do sprednikov, in de hoče živeti Ic po svoji samovoljnosti iu poželjivosti. — Kam pa svet mora priti po taki poti ljudstvene odrejc? — Ako se bolj ne berzdajo strasti sirovih derhal, in ne ovirajo bolj resno in zdatno nevarne razvade nespremišljcue mladine, nc bo hotel poslednjič nihče več vbogati in se dajati berzdati; vsak dobro jesti in piti, nihče pa ne delati iu zaslužiti, tedaj krasti iu ropati temu, ki še kaj ima, in pobijati tiste, ki bi svojiga branili. Sej se vidi kako ostudno iu ueslišano res dostikrat taki razvajeni otroci delajo s svojimi starši. Tako sc sčasama ljudje pre-menujejo v lenuhe iu potepuhe, v goljufe, tatove, razbojnike in sploh v hudodeluike, kterih več ne berzda nič druziga, razun le ječe in železje. To so res žalostni nasledki tiste razvajc in razuzdanosti, ktero zatrosujejo neberzdani shodi mladosti, igre, derhalski plesi itd. Kdor tedaj hoče odveruiti od družbinskiga življenja enake nasledke, naj skerbi pred vsim za odpravo naj poglav ituejib vzrokov te tolike razuzdanosti, zlasti tudi za popolno zatrenje derhalskih plesov.
Al k ti odpravi ni zadosti, Ic pisati ali pridigati zoper ples: „živalski človek ne razume, kar je dušniga." Kdor je že prerazvajen iu ves zatopljen v razuzdanosti, njemu je zastonj govoriti od plesnih nevarnost; on je slep in gluh za vse nauke in svarila; sužnik je poželjivosti — kakor konj in mezeg, ki sta brez uma. Takim sužnikam poželjivosti pridigati zoper ples — jc mlatiti prazno slamo; k večimu jih to Ic razdraži, dc ravuo na vkljub pridigarjem in svarivcain še toliko pogosteje in razuzdaneje razgrajajo. Treba je tedaj v zatretje tč razvade zdatuejih pomočkov. Prejden pa od teh dalje govorim, meram opomniti, dc z reče ni m kratko in malo ne terdiui, de bi vse pridiganje zoper ples ostalo brez dobriga sadu, in de bi se bolje čisto opustilo. Veliko več sim prepričan, de č e bi tudi celo nič ne zdalo pri prerazvajenih plcscih iu plesieah (kar sc vender tudi od njih ne more terdili, ker guada Božja vender le še nektere gane in spreoberne), pa gotovo ni zgubljeno za vse poslušavce. Sc marsikter nesprideu mladeneč, še marsiktera poštena deklina, ako slišita v pridigi vse dušne in telesne nevarnosti plesa, posebno pa če se med tem spomnita, de je ta ali una nju prijatlic ali tovaršic na plesi prišla ob čast in poštenje, ali še celo ob življenje; de je ta ali uni fant izmed nju zuaucov, tovaršev ali žlahte bil na plesi hudo stepen, zaboden, ubit. — ako slišita take iu enake nesreče, ju vender Ic pretrese strašna misel: Ko
c-
bi bil tudi jest bil, tudi jest bila na tistim plesi, bi se bilo morde ravno to tudi meni prigodilo. Iu kje bi bila zdaj inoja duša? Po tako nagli neprevideni smerti, brez sprave z Bogam, brez svetih zakramentov, prestopiti naravnost v večnost — pred sodnji stol vsevedniga ojstriga Sodnika — na duši s smertnimi grehi, sovraštva, preklinjevanja, te-peza , poboja, nečistosti itd., — s tacimi grehi na duši — kam bi me bii vsegavedni in pravični Sodnik obsodil za celo večnost? — O Bog me vari, de bi tudi jest nosil ali nosila svoje zdravje, poštenje in življenje na plesiše v tako nevarnost nesrečne zgube, in svojo dušo v nevarnost več-niga pogubljenja! — Take premišljevanja, zbujene po primerni pridigi od nevarnast plesa, bodo gotovo še marsi-kteriga mladeuča in deklina odveruile od te pogubljive razvade. Tako tedaj primerna pridiga od plesa, ki jasno in živo popisuje vse njegove nevarnosti za dušo in telo, nikoli nc ostane brez dobriga sadu, saj za druge poslušavce ne, ko bi tudi pri prerazvajenih sužnikih plesa in njih zaveznikih — godcih in kerčmarjih — celo nič več ne opravila.
Al dober pastir ne zanemarja tudi svojih slepih in terdo-vratnih ovčic. iu nevtrudljivo iše zaverniti tudi tiste, ki mu uhajajo na škodljive paše. Kaj je tedaj storiti dušnirnu pastirju, de tudi plesce iu plesice odverne od pohujšljiviga poplesovanja. iu de se ta pogubljiva razvada že enkrat ustavi in odpravi ? — Ker k temu ne zadostujejo le pridige iu same svarilu, je treba misliti tudi za-njc na bolj zdatue pomočke. Poskusite kteriga sledečih, in nadjam sc. de vaše prizadetve ne bodo zastonj. (Konec prihodnjič.)
Pogovor t/veh protestantov otl trovih naukov.
Poleg nemškiga. — Sj»i?uje >larešič.
Osmi p o g o v o r.
Od č a s t e ti j a Marije p r e e i s t e Device i u s v e t-
n i k o v.
Bogoljub. Kaj, Vilko, zaveržeš pri katoličanih. kar češenje svetnikov zadene ? Vilko. Jest mislim, de to ni prav, dc katoliški ^Marijo iu
svetnike molijo. B. Tako ti govoriš. V. Kaj ne govorim spodobno?
II. Ne, resnično ne, to moraš sam spoznati. Pomisli, bo iiašimu pastorju všeč, če ti porečeš, dc bi rad govoril z njegovo /.etiko Katro, Salomo? V. Se ve dc ne; bi mogel reči: llad bi govoril s častilo
gospo lajmoširovko. paslorico. 11. Zarobljeno jc tudi. čc ti mater božjiga Sina le — Marijo imenuješ, katoličani spodobniši govore, iu pristavijo besedi ..Marija- — še ..prečista devica" i. t. d.; tudi mi bi mogli od Marije matere božje lepši govoriti. Ce le kaj čez svetnike zabavljamo, vselej začnemo pri Marii; se nisim slišal lutcrauca, de bi rekel: Kaj mi zamore sveti Peter, sveti Pavel pomagati? Slišal sim pa govorili: ..Kaj mi zamore Marija pomagati, žena je kot druga." Ni-d. Vilko, že sam kaj taciga slišal? V. Sam sim že tako govoril. B. Ves od kod to zabavljanje prihaja? V. Navada je tako govoriti.
B. Ti veš. Vilko, de je kača. satan, naše perve starše v raji v greli zapeljala, in de jo jc Bog preklel, rekoč: Sovraštvo hočem postaviti med teboj in ženo, med tvojim zarodam iu njenim zarodam. iu on ti ho glavo sterl. 1. bukve Moz. 3. 1."». V. To sim že večkrat bral.
B. Povej mi zdaj. kdo jc imenovane žene zarod, kteri je
kaci glavo sterl ? V. Naš gospod Kristus.
B. Kako se imenuje žena, ktera je v misel vzeta?
V. Marija.
B. Ne govori tedej tako zaničljivo od Marije, Bog je med Marijo in kačo postavil sovraštvo, in kader od Marije gerdo gerdo govorimo, kača iz naših ust govori, tako se mi zdi.
V. Lej ga no, kako vse prerajtaš, zanaprej bom bolj častilo od Marije govoril.
B. Ce bolj premišljujem, de je med peklensko kačo in Marijo sovraštvo postavljeno, bolj me serce sili Marije častiti. Sram nas bodi protestante, de s peklensko kača deržimo. in Marijo zaničujemo. Angel Gabrijel jo jc častil, zakaj bi je jest ne?
V. Naj je, kar je, to pa, Bogoljub, moraš spoznati, de katoličani svetnike molijo, kakor Kristusa.
B. Dobro je, de ni tukaj nobeniga katoljškiga otroka, ta bi te osramotil in rekel: „Mi katoliki samo Boga molimo."
V. V katoljških litanijah sim bral za sveto Trojico precej Marijo in druge svetnike. —
B. Smešno je! kam pa hočejo katoličani svetnike vverstiti? — Si litanije pazno bral?
V. Kar se je dalo.
B. Nisi razločka našel med sveto Trojico in med ljubimi svetniki?
V. Nobeniga.
B. Ko bi kdo hotel prositi: Bog Oče nebeški, prosi za nas! Bog Sin, odrešenik sveta, prosi za nas! Bog sveti Duh, prosi za nas! bi prav inolil?
V. Ne! koga če Bog prositi? kdo je nad Bogam!
B. Bi ti tistiga za Boga imel, kteriga bi ti prosil, de naj on za te prosi?
V. Ne! tak bi mogel druziga za vikšiga od sebe spoznati.
B. Kako molijo katoliški, kadar pravijo: Bog Oče nebeški? Bog Sin, odrešenik sveta? — zraven pristavijo: Smili se nas; Sveti Duh. sinili ne nas! — Kader pa pravijo: Sveta Marija, pravijo: Za nas Boga prosi! Sv. Peter, za nas Boga prosi! . . .
V. Res tle! zdaj sc spomuiin.
B. Lej. dragi stric! kako zamoreš reči, de katoliki imajo Marijo iu svetnike za Bogove, iu de jih molijo? Zmirej bolj me je sram, de sim luteranec, ki vidim, de zoper katoličane naši t*ko lažejo, de si sami verjamejo.
V. Dobro vem, de papeževci svetnike v pomoč kličejo, in tlobro vem, de jc Luter zoper (a nauk.
B. Hočemo viditi, kaj je Luter 151i» od pripravljanja k smerti pridigoval. Lej pervi zvezek str. 182, a.
V. Tu je: ..Osemnajstič, noben kristjan ne sme na koncu obupati, ni sam v svoji smerti, temuč resnično je, de na njega mnogo očes gleda. Nar prej božje in Kristusovo (oko) . . . potlej okoljubih angelov in svetnikov, — zakaj resnično je, de vsi kot eno telo k svojimu udu priteko, mu pomagajo greh, sinert in pekel premagati." . . .
B. Beri daljej to le !
V. ..Ko Bog v tebe gleda, tedaj gledajo za njim tudi vsi angeli, in vse stvari; in čc v veri ostaneš, in se duša loči. so tukaj, jo sprejmejo; ne moreš prepasti."
B. Beri zdaj v sredi lista 183, a.
V. — ..On (Bog) zapove svojim angelam, vsim svetnikam, vsim stvarem, de ž njim na tebe gledajo, tvojo dušo sprejmejo.
B. Je tedej Luter veroval, de svetniki od nas kaj vedo, ki na nas gledajo?
V. Je mogel že verovati, ki sam tako govori, sej to za-metujemo, kar je naš Luter učil, brez glave smo.
(Dalje nasled.)
Maj sim dozi tet?
Nektere resnične, pa poduči v ne in s v ari v ne p r i g o d b e iz mojiga življenja v poterjenje za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti.
Spisal L. Dolinar.
IX. Žalostna spolnitev očetoviga prerokovanja.
Mati. Dobro jutro, gospod Matevž! Ali so že maševali?
Naj gredo notri, bom jim zajutrek napravila. G. M a t e v ž. Kje so pa oče ? Mati. V kleti; naj pa ta čas doli gredo. G. Matevž stopi na kletni prag, zagleda cele sode denarjev, križavcev, šmarničev, dvajsetic, petič, desetič i. t. d. in odskoči nazaj. Oče. No gospod Matevž, kaj so se tako ustrašili? ali se jim to veliko denarja zdi?
Zdelo se mu je namreč, kakor de bi notri ne bilo brez škrateljnov in odgovori: Komu bi se pak ne zdelo veliko denarja? Oče. Vender pak moji otroci ne bodo nič imeli. G. Matevž. Kako bi to bilo mogoče? Oče. Vidijo: Ko sim bil še majhen, nisim dobil več mesa jesti, kakor komej za dvakrat v usta; moji otroci pa ga imajo, kolikor ga hočejo, pa tudi pečenke ravno tako. Jez sim pri starših dobival zjutrej kosčik kruha; moji otroci pa kavo pijejo: Zato ne bo nič iz njih.
S tem je dal mož na znanje, de mati otroke mehkuži, in jim njih voljo pusti, ki jih bo nesrečne storila. To se je tudi res spolnilo nekaj let po očetovi smerti.
Eu sin je nastopil kupčijo svojiga očeta, pa so ga mnoge nesreče zadevale, ktere si je sam uakopaval s svojim samopašnim življenjem, iu mu jih ni božja previdnost naklonila, auipak je pustila natornim nesledkam svoj pot. Žalost, vir greha, sramota, velike zgube so jele grizti njegovo oserčje, začel je hirati, še mlad je iskal zdravja, in je na ptuji zemlji brez deleža umeri.
Drugi sin jc svoj obilni del v pošto vtaknil, pa mu je le pod pot šlo, ne zu voljo slabiga poštniga doneska, ampak ker ui dosti pazil na svoje reči in ljudi, in ker taciga ljudje radi goljufajo. Popustil je pošto iu prevzel veliko kmetijo, ktero so mu pa čez nekaj let posojevavci prodali, iu je potem revno živel in v revšini umeri zapustivši štiri otroke in ubogo vdovo, ki so se po svetu potuknili. Eno hčer je bil bogati mož sam oinožil in jo dal visokimu gospodu. Menim, de je dobro zadela: pa je tudi zaslužila, ker je očetu vedno rada stregla, in Bog je v nji čveterto zapoved dopolnil.
Tudi mati jc šla kmalo za očctam, iu ui doživela razvaline svoje nekdanje slavne domačije, ki je ptujcam v roke prišla, ktero je ona sama nevedama pomagala podirati.
O ve berlave in od napčne ljubezni do otrok oslepljene matere! Kolikokrat ste ve krive razujzdanja svojih otrok, ker jim njih voljo dopušate, in jo zavoljo slabosti ne morete okreniti pod jarem Božjih zapoved. S tem ste krive nesreč, s kterim jih Božja previdnost na pravo pot zveli-čanja vleče. Otrokam ne morete nič odreči, možem pa, ki hočejo otroke strahovati, se serčno ustavljate. Ce imaš sinove, uči jih in vkreni jih od otročjih let. Imaš hčere, vari njih t e 1 e s a, i n 11 i k o I j jim veselica obraza ne pokaži. Uči svojiga sina. in n c obupaj; le glej, de ga ne umoriš. O m o ž i svojo hčer i u boš veliko <1 e I o storil; pa o b č u 11 j i v i m u možu jo daj. Tako sveti Duh skozi usta Modriga govori. Bogastvo mine in se razkadi, kdor pa pravico dela, ostane vekomej. O de bi si matere to prigodbo globoko v svoje serca zapisale in mislile na presunljivi nasledek: Moji otroci pa n c bodo nič imeli!
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Za spomin vsih vernih duš je dobil dobro zasluženo vezilo tudi naš ranjki Metelko, oče sedanjih slovniško izobraženih Slovencov, namreč: čeden spominek na svoj grob. Na čveterih straneh se bero nasleduji napisi:
Franc. Ser. Metelko Ad Eccl. Cathed. Lab. Catecheta.
Philolos. Sloveti. Prof. p. o.
Nat. XIV. Jul. 1789. Deft. XXVII. Dec. 1860 Bil v življenji je prijatel ubožnih. Mašnik. svete vere je učil resnice.
Rad natihama delil dobrote.	!>lili jezik naš oteval iz tamnice,
Ves priprost v okoljšinah premožnih. Mati Slava bode dobro ca pomnila. Dede svoje storil je sirote.	Dokler njo beseda bo s>e govorita.
Aurea Cruce (.'um Corona Pro Meritis Insicnitus.
Iz Ljubljane. ,.Tovarš" piše: ..Učeneov nam ne manjka. V normalni šoli jih je razun 4. razreda, kteri ima 3 učilnice, po vsih učilnicah sploh še več kot po 100, akoravno imata drugi iu tretji razred po dve učilnici. V novi mestni glavni šoli je 272 učeneov. Učiteljskih pripravnikov je 24. — Sloveušini se je v naših ljudskih šolah letaš toliko zboljšalo, de se keršanski nauk po vsih 4. razredih uči sploh po slovensko, in de imamo dve novi prav primerni berili in popravljeno slovensko-tiemško slovnico."
Iz krašnje. V Ameriki, ne ravno dalječ gori nad velikim Gorenjem jezerom, je uiaiije jezero iu začetek groznega gojzda, v ktere m je pred ne ravno dolgem časom težko kteri krat sekire slišati bilo. Pri tem jezeru in ob kraju groznega gojzda se je vselila neka družina i/. Angleškega. Oča in mati. dva sina iu hči, potem očetova sestra iu dva brata inaterna po bili udje tč družine. Starejši sin je bil enajst, mlajši pa sedem let star. Družina ta ui bila ravno bogata, še manj pa revna, bila je premožna. Ni bilo še ravno dolgo, kar so bili se ti uaselniki iz Angleškega semkaj preselili, vender je bilo viditi že zdaj. k.-liko lepo posestvo da ho, ako Bog srečo da, v majhnih letih iz tč naselbe. Obdelovanje polja, hišne opravila, potem pa tudi ribštvo iu lov, so bile reči, s kterimi se je pečala družina. Prebirali so tudi odrašeni večkrat bukve, otroci pa se podučevali v keršanskem nauku in vadili se biati. pisati iu številiti. Starejši sin, dober otrok, je v vsakterim nauku veselo napredval, ker bil je bistre glave, blagega serca. in hrepeneč po vednostih; škoda le zanj. da jc bil tako dalječ od olikanega svet«i in od šol. Od svojega brata ves drugačin pa je bil mlajši sin. Sola mu je bila teru v peti. boga! je toliko, kolikor je ravno hotel: po goši se plaziti iu ptiče loviti, ga je bilo veselje, in če je le mogel, se je odtegnil od doma in jo pomedel v gojzd. Primeri sc enega dne, da gre spet po navadi od doma, pa dan preteče iu noč nastopi, tudi še druga noč preide iu se novemu dnevu umakne, in otroka le ni nazaj. Starši z družino vred so v veliki skerhi iu žalosti, mati plaka in joče. oča in drugi ga išejo po gojzdi, vpijejo in ga kličejo, pa zastonj je ves trud, je vse iskanje, otroka ni od nikoder. Leto in dan preteče, žalovanje po sinu se je nekoliko uleglo. ali marsiktera solzica se je še uternila iz maternega očesa o spominu na zguhljenca, v tem pa se kar nič zvediti ni moglo, kaj da se jc z njim zgodilo. Tudi drugo leto pride iu preide, in tretje nastopi in še se nič ne zve. Jc h jezero požerlo. ga je morda divja zver končala, ali jc kako drugač konec storil, kdo ve? Na jesen tega leta pa pride stara Indijanka, ki se je bila v pogostem pečanju / naselci za silo tudi augleškega jezika navadila, in ta žena pripoveduje od belega dečka, ki ga je bil neki indijansk poglavar sabo pripeljal, tri dni hoda od tod, pred trem: leti. ko je bil prišel z lova. Od konca, pravi žena. jc bil ugrabljeni deček nekako ves oparjen. žalostin in solznega obličja, počasi pa se privadi kraja in ljudi, divje življenje Indijancov mu dopade. vesel leta z lokom po hosti in za-
lezuje živali, indijansko govori, ko da bi bil rojen (ndijan, in vidilo se je čedalje bolj, da mu spomin na starše in žlahto bolj iu bolj peša, zadnjič pozabi maternega jezika in je zdaj od poglavarja za sina sprejet in v naslednika odločen , med mladino divjak, da mu ga ni para. Slišati to, se vname, se ve da, sladko, preveselo upanje v sercu naših uaselnikov, in sklep, dečka z lepo ali pa z gerdo divjakom vzeti, ako je res njih zgubljeni sin, je bil storjen, pa tudi hitro izpeljan, in to toliko bolj, ker jim stara Indijanka pripoveduje, da je koča indijanskega poglavarja bolj na samem in je toraj otroka ložej in brez posebnega boja v roke dobiti. Tri dni hodijo oroženi možje že po tamuem, nepretergaiiem gojzdu, kar jim stara Indijanka, sovražnica indijanskega poglavarja, pot kazaje, pokaže od dalječ na samotni trati tik gojzda koče tli, iu srednjo ko kočo poglavarja naznani. Varno sc oziraje sem ter tje se bližajo zdaj kočam naši možje ter se poskrijejo tik koč v hosti. kmalo vidijo belega divjega dečka priskakljati iz srednje koče, in z milim veseljem spoznata oče in sin v mladem divjaku zgubljenega in toliko obžalovanega Vilčcta. Nad drevjem v zraku se zasliši zdaj neko ferfotanje, deček pogleda hitro na kviško, in ko bi trenil, napne lok, ki ga v toči derži, pomeri iu vstreli, iu zavali sc mu mogočin jastrob pred noge. Vesel ga pobere, zapazi pa ob enem oborožene neznane ljudi, ter skoči, ko da bi ga verglo, v kočo. Možje v hosti obdajo zdaj obe končni koči, oča, sin in šc trije možje pa gredo na ravnost za dečkom v srednjo, komaj pa stopijo med vrata, že stoji indijanski poglavar z gorjačo pred njimi, in ravno je bil namenjen očeta pobiti, ko ga siu s samokresom zadene, da se pri ti priči zgrudi in umerje. Obdivjani Vilče ne spozna ne očeta, ne brata, verže se na mertvo truplo ter plaka, vpije iu žuga med tem, ko sc vname zunaj boj s tremi divjaki, katere je strel iz gojzda na dom privabil. Divjaki so bili vender kmalo zmagani iu povezani, tudi Vilčeta, da bi jim ne bil uiekel, so bili prisiljeni zvezati, potem pa se podajo kar urno na pot proti domu. Svetuje zdaj stara Indijanka, vjetnike saj dva dni dalječ sabo peljati, da bi ne zvedili po njih prehitro drugi divjaki tega, kar se je ravno zgodilo, družba pa, da bi ložej brez nevarnosti do doma prišla. Dobro je bilo ra\no zavoljo tega tudi to, da je bilo ženstvo po opravkih dalječ v gojzdu. Med potjo pripovedujejo Indijani Vilcetu, da so ti tukaj hudobni ljudje iu sovražniki njih rodu, in tudi njegovi, da so njih in njega zato v j e I i zvezali, da jih bodo uu mestu v to odločenim umorili iu sožgali. Vilče vse to terdo verjame in vse prizadevanje očetovo in bratovo, ga svoje ljubezni prepričati, mu v spomin priklicati, kdo da je, da je siu, brat, da ga peljejo domu k materi, ki žalujejo po njem že tako dolgo, da mu žele le dobro, da sta oua dva, iu vsi, ki so z njima, pravi njegovi prijateli, ne pa ti divjaki tukaj, vse to in enako prigovarjanje je bilo zastonj, vidilo se je. da jim ne zaupa, da očeta in brata še zmeraj ne pozna, da jih prav ne razume; zato pristopi večkrat stara Indijanka. ter mu prigovarja. in vse pojasnuje v indijanskem jeziku, pa tudi nji ne verjame, čisto v.-e pa je verjel svojim tovaršem, vjetim divjakom, ko pridejo tako dan hoda, se ustavijo, napravijo ogenj, skuhajo večerjo, ter se pokrepčajo in spočijejo. Vilče, ualagau od svojih tovaršev, da bo tukaj pri tem ognji z njimi vred to noč umorjen iu sožgali, zapoje po šegi ludijauov mertvaško pesem, ler sc pripravlja, junaško in brez straha umreti, ko povečerjajo in se nekoliko opo-čijejo, se napravijo hitro spet na pol. in šli so zdaj naprej iu naprej iu se uMavijo še le, ko jc bilo v drugo solnce za gojzdom utonilo. Spet napravijo ogenj, kuhajo, večerjajo iu počivajo, na vse zgodaj pa so že spet vsi na nogah, jo odriniti proti domu, zdaj že ne več tako zelo od-daljenimu. Mladi podivjačeni Vilče vidi, da so ga njegovi tovarši nalagali, zakaj ne da bi njega in njih morili, so jim dali neznani možje še jesti in piti, poznejši posluša
tedaj staro Indijanko, pogleduje očeta in brata, vidi se, kakor da bi se mu začelo daniti, in zdaj ko vidi, da vse tri lndijane odklenejo in jih proste spuste, ter jim kar nič žalega ne store. njega pa oča in brat razvežeta in polju-bujeta, se mu oči do čistega odpro, zakliče: „oče" iu že je v narojčju očetovem. — V poslednjim koscu te prigodbe je podoba naše narodnosti in njene nezgode. Trije lažnjivi Indijani so podoba nasprotnikov naše narodnosti. Vilče pa nemškutarčka	spreobernjenega v takega s pomočjo
laža. kakor so ti divjaki dečku lagali, tako ravnajo tudi zoperniki naši. Oj, pojdite mi s svojo sloveušino, je za-klical, ni dolgo, prost kmet, ki je pa nekoliko nemško lomil, verlemu Slovencu! Zdaj še le vem, zakaj sc toliko zanjo poganjate. Vi in vsi gospodji deržite z gospodo, gospoda bi pa rada nemšino med nami popolnoma zaterla. In zakaj? vpraša verli rojak. Glejte, mu odgovori kinet, zdaj vender še kteri zmed nas nemško zna in gosposko v pi-samicah razume, ko bi pa obveljala vaša reč, bi nemšina popolnoma med nami nehala, nihče bi potem ne mogel pisem brati, in gosposka, ktere bi živa duša več ne razumela, bi nas še le prav prederto pestila, in ravno, ker z gospodo deržite. bi radi v ta namen s pomočjo slovenšine nemšino zaterli. Tako je lažnjiv, obrekovaven jezik pre-stvaril priprostega Slovenca v neuiškutarja in nasprotnika domače reči, narodnih pravic, kakor divjaki v naši povesti Vilčetu očeta in brata ko sovražnika naznanujejo, tako naznanujejo zoperniki naši vcrle brauitelje naših pravic, zveste, blage naše prijatie ko narodu sovražne; kakor je Vilče divjakom verjel, tako verjame tudi marsikteri priprost Slovenec skritim in potuhnjenim nasprotnikom svojim; in kakor je Vilče še Ic sčasoma laž spoznal, spoznal pa tudi očeta in brata, tako bo tudi nalagani in s tem zapeljani priprosti Slovenec se zavedil prav za prav še le po tem, ko se bodo narodovue naše pravice djansko kazati pričele iu mu veselo kazale prijatele resnične in sovražnike za-resue. I.až in lažujivo podtikovanje je zauičljivo orožje nasprotnikov naših. Tako početje, tako djanje in ravnanje iu pa fej-te bodi!
Od I pave pišejo ,,Novicam**: Včeraj smo zvedili iz verjetnega vira važno novico, da skupščina goriške okrožne sodnije se je o luinisterskeui vprašanji enoglasno izrekla za vpeljanje slovenskega jezika v sodniške kancclijc.
Iz Marlnirga. 4. I.istopada. kako slovenšina t a Štajerskem po malem v duhovne urade stopa, bo ,.Danica" gotovo z veseljem sledeče dokaze brale. I* ervokrat pri duhovnih vajah za duhovnike naše škofije se je zaslišala slovenska beseda letos na Slatini, ko so vaje skon-čavši premilostljivi knez in škof v prekrasnem nagovoru duhovnike slovensko pozdravili iu jim ljubezin in br&uibo narodnosti, tudi kakor jez zoper nemško krivoverstvo. prav živo priporočili. - P c r v o k o k r a t pri duhovnih p o govor i h se jc letos v Marburgu 29. oktobra zaslišal nagovor slovenski iz ust predsednikovih, ko so milostljivi knez iu škof prav po očetovsko svoje duhovne sine, ki se jih je nad 40 zbralo, v materinski besedi nagovorili, ter rekli, da prav radi dovolijo, ako se hoče tu ali tam pri teh pogovorih slovenska beseda rabiti. — Pervi slovenski protokol so poslali tč dui neki dekan do školjistva, kteri jc bil .s posebno pohvalo sprejet iu bo našel visoko določbo tudi v slovenskem jeziku.
Iz Gorice, 1. listopada. —o/.— Za gotovo zvemo, da
*) Nekteri morebiti razločka ne delajo med Nemci in nem skuta rji. Nemci so pošteni ljudje; nemškutarji pa so čudni čaniri. Slovenci po rodu. ki pa se Nemce štulijo. in hi radi vse drugo ponemčili; z letim i v eno mavlio gredo tudi ti>ti možaki kteriga rodii t>i bodi. ki Ic v nciuštvu srečo in kuliuro vidijo in jc njih silno gnanjc vse ponemciti in. če ne drugač, tudi poluteraniti ali ponev eriti. desiravno jc „20. oktober*' tako pertenjc zavergel in ob?odil ter vsakimu svoje zagotovil.
Vred.
je tukajšnjim predstojnikom ljudskih šol naznanjen mini-sterski ukaz, po klerem naj se vse ljudske šole na Goriškem na temelji domačega jezika vredijo, tako, da se bo nemški jezik začel učiti ne popred kakor v tretjem razredu nor-malke in to le kot zapovedani predmet. To drobtino, za nas res tehtno, vam s toliko večini veseljem naznanjamo, ker upamo, da izpeljavi vsega tega se ne bo nikakor pre-derzuilo ustavljati se kakoršnjekoli starokopitarstvo. Bog daj svoj blagoslov !
Iz Gorice, 2. listopada. Kavno se napravlja tudi slovenska prestava koledarja, ki ga je do zdaj naša tukej-šnja kmetijska družba le v talijauskem jeziku izdajala. Hvala Bogu, da se od dne do dne zmiraj bolj djanski spoznava, da je Gorica na zemlji slovenski, obdana krog in krog od čisto slovenskega ljudstva.
Od Gorice, 3. listopada. Uva tukejšnja domorodca, laški in slovenski, nameravata že skoz več časa časnik ua svitlo spraviti. Laški domorodec, gosp. J. Filli. misli še pred novim letom, če mu bo mogoče, svoj tednik izdajati pod imenom: ,.II speculatore goriziano.'* Na odločeni strani bo neki sprejemal tudi dopise v slovenskem jeziku. Drugi domorodec je gosp. Fr. Zakrajšek, po svojih delih Slo-vencoin že uekoliko znan. Ni dolgo, kar je bil ta rodoljub že povabilo ra/.pisal na ,.Lipo slavjausko," zabavni (kratkočasili) iu podučili list. Na odsvetovanje nekterih prijatlov ne ho sicer izhajala ..Lipa slavjanska." ali utegnil bi od ravno tega rodoljuba berž ko ue za novo leto kak sloversk časnik v našem mestu začeti izhajati; njegov namen bi bil: naše prosto ljudstvo prav po domače o domačih rečeh podučevati. Tega bi bilo res želeti. Privoščimo še terdue volje iu serčnosti od zgorej.
Raz tj teti pa Uertianshim svetu.
Na Dunaji jc 29. u. m. umeri vč. gosp. Frančišk Ksav. Zenner, posvečeni škof.
Dunajsko. Znana želja, de naj bi sc vseučelišna cerkev na Dunaji jezuitam vzela in starašinstvu /rotila, nc izvira iz profesorskiga zbora, ampak Ic od posameznih profesorjev. — Družba oo. Mehitaristov za razširjanje dobrih katoliških bukev, ki je 20 let do lela 1848 enake bukve na svitlo dajala, ho od noviga leta 1802 zopet to delo pričela; pervaki katoliški so ji svojo podporo obljubili.
V	llozeil-ll je bila undan velika procesija za ohranjenje in edinost katoliške vere, za cesarja iu papeža v njunih brilkostih. Bili so samo moški dopušeni. Silo velika množica, 10 — 12.000 jih je bilo prišlo od blizo in od deleč, in vse po srenjah so šli za svojimi duhovni. Prclat iz Grics-a iu bozenski prošt sta bila pričujoča v svojim nar lepšim ornatu, spremljana od obilne množice samostanskiga in svetniga duhovstva. — Ce so bili prišli kaki dunajski časnikarji branit za cesarja molit, se nič nc bere.
V	Pragi je sklenil mestni odbor, napraviti vikši šolo za češke hčere, ki bo imela 5 razredov. Šolski svetnik Vencig je v predlogu dokazal, de je v Pragi za dekliče nemškiga jezika bolje oskerbljeno, kakor za one češke mater ne besede, in predlog je bil skorej enoglasno sprejet.
Marnki deželni poglavar, grofChorinskv, kije pri Krajncih v dobrim spominu, je bil undan mesto Z noj m obiskal, in kakor je njegova hvale vredna navada, je vse naprave skerbno ogledal ter tudi oudotno gimnazijo. Zlasti je o ti priliki gimnaziiimu učilištvu priporočil, de naj po vsi moči narodne prepire odvračajo, in naj bodo torej enako pravični do vsake n a r o d o v ii o s t i. — Dopisnik v ..Volksfr." med drugim pravi: ..Kaj se pravi. vsaki narodnosti pravičin biti? Prav rad bi hotel, naj bi saj ..Presse" ua to vprašanje odgovorila." — Visoki poglavar je pač dobro vedil. v čigavim imenu de govori, ko je pravico vsaki narodovnosti priporočal.
Rimsko. Nedavno jc bil neki Locatelli v smert obsojen, ker je bil papeževiga žandarja potuhnjeno umoril. Iz tega so Rimu zavidni časniki in sovražniki velik lagoj napravili. V Plorencii so tiekiinu Castruccio-tu uno morijo natvezli in po časnikih razglasili, kakor bi bil Locatelli po nedolžno v smert izdan. Castruccio pa je naslednjič sam po časnikih razglasil, de to ni res, dc bi on morivcc bil. Potem pa se je spet nekdo v drugim mestu oglasil, ki je zopet Castruccio-tu umor natvezal i. t. d. Tako se štrena meša. iz ktere gleda freimaurarska hudobija iu potuhnjenost, ktera hi rada s takim krivičenjem rimski sedež oh dobro ime pripravila. Vojvoda Grainiiiont sam je zastrau tega serdito rekel: ,.Castruearija je nesramna izmišljarija. Locatelli je obsojen ua pričevanje Francozov, in zlasti ti-iiga francoski ga vojaka, ki ga je tisti trenutek, ko je Velluti-a umoril, z bajonetam ubodil. Zavolj njegoviga zadolžcnja ne more hiti čisto nobeuiga dvoma". To pripoveduje ,,.\mi de Ia Religiou** in je avtentično poterjeuo. To smo mogli tolikanj bolj omeniti, ker jc tudi ..Laibachcrca" zastrau tega tako slepilno spletene laži neki pobrala, de hi tudi pošteni katoličani lahko mislili, kdo ve, kak terd mračnjak so sveti Oče, ako bi vesoljni svet preiuiliga scrca Pija IV. ne poznal. — Enako kaže žalostnoglasna dogodba Abbe — Passaglia-ta, kakošne prijatle Rim ima v Angležih in Sardineili. Berž ko se kdo zoper Rini spre, ima že pri tih geutel-maiiib in ga Ia uto m i h prijazno zavetje, to se pravi, pot uho. Dosti jc, de jc Passaglia puiilar zoper katoliško Cerkev in rimsko vlado, žc je s tim angleški in sardinski prijatel. Kar pa marsiktere dogodbe z njim zadeva, kolikor prihajajo od mož une baže, jc treba pomniti, kar e bilo pred laško vojsko nekterikrat omenjeno, de bo namreč treba naznanila iz Kima, ktere cerkveni sovražniki posvetu i a/glasujejo, Ic previdno sprejemati. Oni, na priliko, ravno tako zoper Kim in katoliško Cerkev lažejo, kakor sovražniki poštenih iu zvestih Slovencov v znanih časnikih kaluiga vira zoper Slovence.
Zaslran kavurjevc smerti piše ..Civilta cattoliea." de jc bilo o. .lakopu v Rimu od sv. Očeta rečeno: ..Spoved ua skrivnost je tako neprelouiljiva. de jo morate ohraniti pred vsakim obličjem, — tudi naj višjim, ako ravno bi Naše lastno bilo. Ali ob Kavurjevi sinerti so bi!c tudi zunanje djanja. ki jih je mogel kdor koli viditi. Illla mu jc podeli ena sveta popotnica in sv. poslednje olje. ( Tedaj vender Ic res. Vr.). To zunanje djanje. podcljcnje zakramenta, je tirjalo drugo zunanje djanje. prcklicanje. brez kteriga niste mogli privoliti, ter mu podeliti cerkvenih zakramentov. Ravno to. kako so bile te zunanje dela opravljene, hočemo Mi. kakor varh Ccrkviuitfa svetiga reda, od Vas samiga slisali". Vprašani odgovori na tc rezne besede, de preklica nj a ni bilo, ker jc za takrat mislil, de ga mu ni tirjati. S tem je bil odpravljen domu iu bilo mu jc prepovedano deliti svete zakramente, ker v tako tehtni okolisini ni svoje dolžnosti spolni!, ker „kdor v tako rczniui primerljeji ui vedil ali ni hotel vediti, kaj jc duhovnu početi, on tc tehtne službe brez škode duš nc more opravljati.** — To naznanilo iz zancsljiviga vira jc potrebno, ako hi bil kdo kje liste gerde časnike o ti reči bral, ki jih ni ne sram ne strah tudi v nar svetejših rečeh lagati in obrekovati.
V iiapolitaii*kim kraljestvu so Piemončanjc \ enim mescu trinajst mest požgali. ..Gazette du Midi" pripoveduje v dopisu iz Napolja 5. vinot.. kako so te zverine v mestu ..Cotronei" razgrajale. Za boj zmožno pre-bivavstvo kotroneisko je bilo šlo iz mesta, se s tiumami pravniga kralja sklenit : le starčki, ženske iu otroci -o hili doma ostali. V tem času piemonška vojašiua pod nekim stotnikam prihrumi in mesto zažge. Ljudstvo je bilo z vikšim duhovnam in drugim duhovstvaiii bezalo v v« liko cerkev. Stotnik ukaže v cerkev vlomiti in ua brez-o rož no ljudstvo streli t i. Kdor ni padel, je hil z bajonetam umorjen. Cerkveno orodje, cihorij s svetimi lloslijami in podobo Marije Device so uečloveki s slamo iu
lesam vred na kup zmetali in zažgali; vs cerkev so raz-djali. — Ali niso taki ljudje gerji kakor prešiti? Lepe ti svobode in edine Italije !
Zastran nove laske svobode protestant Guisot v spisu ..Cerkev in keršanska družba" vse drugačneji misli razodeva, kakor marsikdo, ki ima katoliško ime, pa neka-toliške misli. Guizot razglaša italsko edinost za slepilo, ki italsko svobodo pokončuje; piemonška vlada deželsko in versko svobodo obeta, pa s silo zatira svobodnosti katoliške Cerkve in hoče njeno vstavo z obropanjem papeštva do čistiga prenarediti. Pisavec se krepko poganja za pravico papeževo do svoje svetne vlade iu dokazuje nestaluost piemonške vlade na Laškim. Poslednja resnica sc že zdaj skazujc: ..briganti" ali vojskovavci za kralja Frančiška Piemoučaue tako hudo pestijo po Napolitanskim. de vse laži laških časnikov nadloge ne morejo več zakrivati. V Sicilii jc mende celo že ljudovlada.
Angleži imajo piko na svojiga kroniniga kraljeviča (princa iz \Vales-a). de se jim preveč nagiba h katoliški Cerkvi. Loudoiisk list je imel undan to-lc naznanilce: ..Prejeli smo list nekiga popotnika, ki jc mende na velikim Sentbernardu vidil forle-piano. ki jo je princ iz \Vales-a daroval ondotnimu samostanu To jc ljubkovanje s pape-štvam. česar se naša protestanška dežela ne bo veselila. Zdi se nam pa tudi. de kraljevič preobilno obiskuje katoliške naprave in samostane. .\i li bil ravnokar v Mavnooth-u (Menuddu. velikim semenišu za katoliško duhovstvo) na Irskim?" — Bog daj. de bi se teukovestni strah že skorej dopolnil v kraljeviču in tudi v strahovitežih; sej že dosti časa, kar ta nesrečna dežela zdihuje pod železnim breme-nam odpada in krivovčrstva.
Vikši skof iz Cineiiiata je 18. kim. s svojiga po-potvanja po Evropi v novi .lork prišel. Na barki je imel mali šmaren pred vsimi popotnimi preizversten ogovor od božanstva Kristusovima; bili so katoličani, protestantje, judje, neverniki. Vse ga je tiho iu spoštljivo poslušalo.
V amcriknilski sedanji vojski >e posebno moško obnašajo katoličani, širokoustni demokrati pa bežijo in se skrivajo. kadar jc kaka nevarnost. Vojni kaplan .Miettinger v ..\Vahrheitsfreundu" pa tudi pripoveduje, koliko ima opraviti. ker vojaški častniki in pro>taki tako pridno prejemajo svete zakramente. Sv. maša se je pod milim neham opravljala iu zgodilo se je. de je pri ohhajanji nemšk stotnik nad njim in nad altarjem dežnik deržai. irsk stotnik pa konfi-teor molil. Taki vojaki so potlej lahko serčui. kur iiuajo lahko serce in dobro vest. Od \ojnih duhovnov enake reči pišejo, kakor je bilo slišati od naših v laški vojski.
Na otoku Sililo ob Batu-otočji na Sumatri se je 0. siišea strašna nesreča dogodila. Imel je otok pred raz-djanjem 120 hiš s 104.") prebiva\ci. Proti večeru tistiga dne vstane precej velik potres; ljudje beže pod mili nebes in potlej na polje, ker so se bali. de se bodo jele hiše podirati, ki so Lile že zlo razpokanc in m) že kimale. Kmal potem >e zasliši od deleč večkrat zapore«! strašno pokanje kakor iz lombartl. Precej nato zagledajo deleč na morji silo velik ves bel val. ki se je kakor blisk dervil proti su-himu : za njimi prihaja drugi in še tretji. — v>i trije dosežejo beroče ljudstvo in vse seboj grabijo — ljudi, živali, hiše in drevje, ker v enaki naglici se odpodc. kakor so se pridervili. Zmed 2S2 zbranih ljudi i med njimi je bil tudi naznanovavec te nesreče t jih je 20t» voda seboj podergnila. zmed hiš jih je 1M> poderla iu še »173 druzih ljudi pokončala, neprištevaje še 103 tujih, ki so ravno na otoku bili. Po ti strašni dogodbi je bila groza ua otoku, množica gnjijotih mertvih trupel jc sapo okuževala. desiravno je bilo njih veči del morje požerlo. \ elike skale je bilo morje 3— 400 čevljev deleč ua suho zadegalo in velikansko javi-javi-drevo, ki je blizo brega stalo, so našli z razterganimi koreninami
in vejami 400 čevljev od brega. Pri ti nesreči so se pa dogodile nektere čudne otetve; našli so na pr. dva dni potem enoletniga otročiča v kroni 15 čevljev visoke kokosove palme, ki je bil sicer stergan in bolan, vender pa še živ. Druziga otroka so našli živiga na persih mertve matere.
MMuhorske spremembe.
V	goriški nadškofi i. Čast. g. Jan. 11 ogel j a, kaplan v Dorubergu, ostane na svojem mestu; — čast g. Jak. Marzotta pride iz Kotnena za kurata v Veliki dol;
—	čast. g. Stef. Vuga iz Velikega dola za kurata v l.ipo;
—	čast. g. Vinc. To man i n je odločen za duh. pom. v predmestji sv. Iloka (pod Turnoni); — čast. g. Jož. Ger-golet bode pervi kaplan v Ločniku.
V	ljubljanski škofii. Gosp. Jož. Jereb. duh. pom. v Dolenji vasi, gre za farniga namestovavca v Diago. ki je 21. vinotoka razpisana. — Čast. g. Raj in. Kalan pride za duh. pom. v Vrem (in ne v Stari log). — v Stari log pa č. g. Mih. Kotnik, duh. pom. v Vremu. Cmeili so pretečeniga mesca: 22. gosp. Mat. Kost ne r, farni namestnik v pokoji, v Toplicah; — 20. gosp. Mih. lleuedik, fajmošter na Ježici (ondotni subsidiar gosp. Jan. Žužek je postavljen namestovavcc in duhovnija je 31. razpisana); — 31. gosp. Mih. Peternel, lokalist v pokoji, v Javorjah.
V	lavantinski škofii. Ca>t. gosp. Juri Mati-jašič, konzist. svetnik in učitelj veroznanstva na zgornji inarburški gimazii je postavljen dekan in fannešter v Jare-ii i ii i. — Čast. gosp. Jož. Cuček, stoljni korski vikar, uči začasno veroznanstvo na zgornji gimnazii; — čast. gosp. T o m. Lam pel j pa je imenovan namestili veroznanski učitelj na spodnji gitunazii. — Čast. gosp. Matija Fric. duhovnik križarskega reda, je postavljen farmešter v Smi-klavži pri Lutomeri; — čast. g. Jernej Ciringcr pa lokalist pri Materi Božji v pušavi. — Prestavljeni so gg. kaplani: Martin Satler k sv. Magdaleni v iiiaiburškcnt predmestji; — Jan. Ozmec v I.aponijc; — Franc Pcr-ger v Lcskovec; — Rajni und Repo točni k v Smartin pri Murmbergi; — Blaž T r u n k v Tinjc ; — Henrik Križan v šent-Vid pri Ponkvi; — Gašpar Lesjak v Dobje; — Gašpar Mej h e nič, križarskega reda. v Or-muž; — Juri Cur in v Marks; — Franc Klavžcr v Remšenik.
iJobrofai ffarori.
Za afrik. misijon: G. \rit. KI. 2 gld.; — z ilake 2S gld. .-)(> s.; — (i. G. Š. 1 gld.; — Lenka V. 1 gld.; — Ana M. 1 gld.
i9of/orori z yy. ttophsoeaeci.
(i. M. na š. g.: Zadnji pogovor ni zadeval Vas. Spis smo hvaležno prejeli in prosimo, le nadaljevajte, kakor imate osnovano. De je poprej kak spis bil ua dvoje ločen ali odložen. so zgostene druge tvarine Morile. — (i. — i: Ouis con-tra torieuteni! (Hvala za toliko priljudnost!— G. B. na B.: Napeva hvaležni prejeli. — G. M. na D.: Sklep prejeli In bomo po Vaši želji storili.— (i. Dr. Z.: Zastran lista smo -pravništvu naročili. Vaše modrovanje je po nekoliko sicer pravično, ali list s štempeljnam bi potem dosti dražji bil; Ivino vidili. — G. I).: Za poslano in za priznanje zastran 1). lepa hvala: za omenjeno prosimo; zastran omenjeniga l". nismo še dognali, pri čem de je, ne bo pa blezo čisto brez slepila: ko bo reč dokončana, bomo naznanili, ali Vam d. nazaj poslali. M. K. v Z.: Prejeli pismo iu pesmi, ki spričujejo. de tudi samouk kaj premore; de bodo pa v prihodnje še ličuiši, Vam pošljemo Vodnikovo pravilo :
Naj [tešem umetna, naj merjena bo; Nikdar ni prijetna. ak žali uho.