\n .LSU (D © fl s I © @ r VI O n : r Cj\_ L u nr\ jU Vrednifcs Profesor Valentin Konšek. — Te novine pridejo vsako sredo no avetlo: ceno sa četertinko lela 40 kr. po pošti iO kr. or. \ro. 24. li. Grudna 1S48. \ Saboto 2. dan tega mesca se jc vsa žlahta našega svetlega Cesarja v JIolo-movci vkup zbrala; poklicana sta bila tud Maršal VViudišgrec iu ban Jelačič. V pričo vse svoje ilalite, tih dveh junaških vojšakov in ministra kneza Švarccnbcrg so naš svetli C'csnr Fcrdlunncl dolpolozili krono Avstrianskcga cesarstva. Mcuila bi bila pritikroua po |M>»tavi nacesarjoviča, Franc Karel, brata ua-šega r'enarja; pa Ccsarjovič Franc Karel so njo izročili svojemu nar starejšemu sinu I?i?&nnclovcncc SIo-veueam povcrucuio. Dolgo uc verjamite, dc bi nemška mačeha pri nas večo pravico imela, ko naša lastna mati .Siovcuija. Vsa- I k a tica se derži žlahto svoje gnezdovine; j ali bo potreba nas opomuiti, kalerimu uaro-' du se pridružiti moramo ? | Al uiorcbit mislite , de nas bodo Xeiuci ! bolj spoštovali, ako borno zaničevaje svoje . narodnost se ujim s učenjem nemšiue hli-iiili? Vedite bratje, de kdor za drugim sline liže, jc od njega tolko niže. Za s lobodi) ig a Slovenca se uc spodobi, de bi v svoji hiši mogel lilapcc hiti. Vsak je sebi naj bliže; zatorej skerbimo uarpred za sebe. in kar uam časa ostauc za soseda, ker vemo de tisti, ki le drugim srečo iše, sebi stelc na smetišč. Vi porečete: vse lepo, kar nam uaš brat priporoča; alj kdor bo hotel prihodno gospodsko suknjo nositi, bo mogel uemški znati, ko zdaj; iu tudi kmet hoče, dc se mu otroci v šoli uemški učijo. Kar |»crvo zadene, bo le v najviših uradnih uemški znati potreba. Od duhovnov, alj srenjskih uradnikov sc bo terjalo samo popolno zuauje slovcnskiga jezika, ker bodo morali nvoje poslovc slovenski opravljati. De pa kmet hoče, de bi se ujegovi otroki v šoli nemški učili, pride ravno od tistod, ker misli, dc bo zauaprcj ludi uemški jezik gospodaril; alj povejte mu, dc seje letos s vciikoj siloj svet ua pravo stran obcruil. Povejte mu, dc njegoviga sina, ako ga bo hotil dalje v slovenski deželi za domovino šolati dali, ne bojo prašali če sc jc nemški, ampak če se jc slovenski naučil. Povejte mu, dc se bo naš jezik clo pri vojašini . spoštoval; povejte mu pa za tolažbo, de se bodo njih sinovi v naših šolah *o zuiiram toliko iiciuškiga jezika naučili, de bodo leh-ko po svetu hodili. Ako mu bole to povedali, obljubim, dc sc uc bo nobeden kmet več branil svoje otroke v naše šole pošiljali. Pa kakor se meni vidi, sc kmet ne braui sloveuskiin šolam toliko, kolikor se muogi mojih bratov slovenski slovnici vpirajo. Za take imam samo ta svet: Na poletnim soncu buče dozorijo, morbit bi to ludi za njih glave veljalo, ko bi se za scncoj preveč ne pomikali. Težko vam bo. verjamem uemški slovnici, kalero kakor med pcrslc vsaova-uo, v glav; imate, slovo dati, pa uc bodite cuak: Izraeleam, kaliri so rcšeui sužuosti iiapou v obljubljeno deželo venilcr za &gip?. lovskim česiiaiu iu čebulam milo zdiiiovali. Zatorej bratje i ak.o st«; perse sloveu- -skih mater, zizali; ako vam slava slovcnskiga rodu ; ako vam vaše lastno pošteujc ui- no prazne imena; ako sc šc vaši žlahncji občutki za srečo domovine čisto olupili niso: stopite na noge iu pokažite pri svojih otro-čičih v šoli iuo tudi vuuajuiui druženju s svojimi rojaki in Nemci, de sc nam nemški jarm "še ni tako na vrat prirastil, dc bi vec ue poznali, kaj je boljše, zlata slo bo da, alj železna sužnost. Posebno pa sc trudite v mladih sercih svojih u čenčo v uarodui ponos (Nalionalslolz), brez kateriga narodi zmiram pritlikovci (Zvvcrgc) ostanejo, obuditi. Kari V. je scer nekdaj rekel: „koliko jezikov znaš, toliko mož veljaš; jes pa pravim in terdim, dc kdor sc s veliko jeziki baba, nobeniga prav nežna. Bratje! ali se ne godi ravno s našimi učcuci taka, dc po dokončanih šolah na kmetih, ue znajo ue nemški no slovenski? Zgodilo sc bo, iu zgoditi sc mora, de bodo naši deželski iu duhovski predposta-vniki »lovenšino objeli: zatorej nikartc, de ' bi mi, katerih jc perva dolžnost za »o sker-beti, temu nasproti ravnali. (Dalje sledi.) Odpcrlo pismicc. Dober gospod Vrcduik! Vaše rodoijubjo do svoiili rojakov Slovencov, katero ste v svojih No iuah do zdaj razodevali, in Vaša odkritoserčuost, katero ste po 20. listu ravno listih Noviu Slovcncaiu za naprej zagotovili, sla iiic vpotilc, do Vam s tim svojo serčuo zahvalo v imenu vsili slovenskih resnicoljubov izročim. »Slava Vam, dc sc v kljub nekih uiračuikov, [giuftalinjc] ki temo bolj ljubijo, ko svetlobo, vpiratc iu branite slepo in sramotno orodje tistih biti, katii;i bi slo-vcnce radi zmiraj v neki oročji nevednosti iu nedoraslosti | Unmunbi^ffitJ zadcržali. Odkrivajte za naprej brez zaderžkov poman-kanje , slabosti in opakosti pozamcsuih častnikov , pa tudi celih drušin iu stanov — ne de hi s tim liotli koga žalili, le zavolj po-'holšanja. Zlato sc v ognju čisti, zatorej nej bojo tudi Vaše iioviue čistivni pekel za tiste, ki so le na oči pošteni, — nej Slovcuci tudi po slovensko zvedo, de ui vse zlato , kar jc ruiucuo. Ho! ur. Odgovor na to pismicc. Hodite prepričani, dragi bravci Cclskih Novin, da si boiu lud prihoduič prizadeval po mogočuosli blagor našega naroda podpi- rati. Dom se pa tud varoval takih sostav-kov v Noviue jemati, skuz katere bi so brez potrebe ludi razdražili, zravcu pa 110-beuga korista ne imeli. Ncpakc bom Ic tedaj odkrival, , če sc jih bom upal skuz to poboljšati. Cc situ sam kaj napčucga storil, boiu skusil poravnati. Vmcd pšenico pa, ktero so drugi zasjali, in ki jc veselo zazclcnila, lulkc ue boiu sjal. Sovražim vse nasproluikc, ki hočejo skrivši moje Noviue spodkopati, zahvalna se pri vsili, ki so inc dozdaj podpirali, in prosim rse prijatlc našega naroda, da mi zauaprcj pomagajo z dobrim svciam in so-stavkami. Vredni!«. Slavno vrcdnislvo! : (Z )_ ^ J Drave. P r o š n j a n a u č i-tclskc skupščine po Sloveniji. Že od davna smo občutili pomanjkanje kiiig za naše slovenske narodne učivnice. To pomanjkanje se zdaj steiu bolje pokazujc, ko se imajo naše šole (učivniec) u naroiinii.i duhu ustrojiti. — Z velikim veseljem smo tedaj v „Slovcniji" iz Tcrsta zaslišali oglas novih slovenskih šolskih kuig, za kleri oglasi se milomu našemu prijalelu g. Ivanu illacunu v imenu slovenskih domorodeov iskreno zahvalimo. To šolske knige sc nam zravcu uizke cene tude z tem siluo priporočajo, ker so u novim (ie občnim) pravopisu pisane, da vsaj enkrat ta zmešnjava u naših šolali zaslrau pravopisa neha. Zvekšiuom so že«, prid;; i r o dolu lini g. učiteli svoje učence* u novim pravopisu pisali učili; kuige so pa bile po slarim kopitu. Naše fucmško,) dc-želsko poglavarstvo u Gradcu jc u.alo sker-belo za slovenske šole. Nič bolje ni z našimi okružuimi poglavarstvi. Jim so potreboče slovenskih šol iiczuaiie. Prijemali smo I morali kuige, kakšuc so nam iz (uciuškoga) . Gradca pošilali, brez obzira, ali so le kuige j našim šolarom primerne, ali iic ! Nemške I iuo slovenske šole so morale biti vse po j jediiim | nemškim | kopitu ! Siuo iioleli slo-! venske cvaugcijc , poslali so nam nemške! — I Se je gdc kak po7.amcscu domorodec ogla-| sil, njegova beseda jc bila glas upijočiga j v pušavi. Zdaj je došla doba. da se mi J vsi oglasimo. V tem bodo učitelskc skupš-, čine sijuo koristne. Zato se na vse gospode ' kalehete iu učitclc z prošnjo oberucmo, naj ! v teh skupščinah prošnjo do deželskoga po- - S6 - glavarstva sostavijo, da sc le šolske knige kak naj hilrcj ludi pri uas u šole uvedejo. Želeti lii bilo, da sc po celi Slovenji jcdnnkc šolske knige rabijo. Koristna kniga za male učciice bi utegnila bili: „mi-1 n s c r č n n s I do i i v a I s" za bolj od-rašeue : „kmc lijaka kemija." Kar hude jedna ali druga učilclska skupščina sklenila, naj se po slovenskih časopisih razglasi , da se po tem takim vsi zložimo ino 'rjediniaio. — Mati Slovenija v sladkim zaupanju po vsi pravici pričakuje , da so bodo lele skupščine v duliu sadajuc dubc obnašale: da liudo zastopniki (repre-zeulaiili) slove nskoga u č i I s t v a , u v s i m svojim d j a u j u i u g o v o r j e n-j u lude krepki b r a u i t e I i i u podporniki naše slovenske u a r o d-n o s t i j da se u trli skupščinah prav po domače u slovenskim (ne tujim) jeziku ' posvetujejo za prid slovenske mladine; da so zapisniki lude slovenski, kak pri Kcuicih nemški. Tako bomo zatorej slovenščini poravnali v pisamice in šole I Uog daj!! mo od vetra zmotujakor gnani klopolcci,— listo verjeli ino črez gospoda tlohlarj« Krajn-ca — v mnogih perložnoslih iuo zbiraljšall strastno klepetali! - To je bilo veliko pohujšanje. - _ |'a zdaj so in zopet eno gerdo, gorilo izkovali, namreč; de jc Ito-Icnluruski grajšak, častili g. komisar Pa-hernik rekel: „Vsi, ki so na Siilali slovensko prošnjo ua visoki deržavui zbor — zaslran dnhovshiga premoženja, ludskih šol i. t. d. — podpisali,--bojo obešeni !•! ker so poslanca — skuz sloveušiuo lako oslepi, li, dc je pravično (?) reč polenih kmelor --— zapustil, iuo lim gosposkim perlizvavcam, Selancam neko dolgo pohvalno pismo pisal, v katerima je starolcrško peteric krnele „prcvročnjake ino velike zmotnjake imenoval: ino tako njihovo pravično (?) reč čislo zapustil •!« 4) Aljsiza-morc kdo drugi kakor peklenšek sam takšne laži izmislili ?!-- Tudi so taki zmotujaki —še zmerej modre iuo poštene Sclaucc, ki so na dau s. Martina mo s. I.izbele holli (po navadi) r Smarleu iti, — za letašno leto — desetino ri\ n i i..... m ••• • I l''»čvali, — na poli čakali iuo po li- saruiiali na Slovenskim o