Glas zaveznikov v Leto I - Št. 94 PO PREBUJENJU Svet, ki je bil v preteklih letih kot pod vtisom, nekakšnega uspavalnega sredstva, polasi prihaja k zavesti. V tem času omrtvičenja je prenehal izvrševati večino svojih običajnih nalog. Trpinčili so ga in rezali. Prišli so na nekatere gnojne rane in so jih izrezali. Druge nepričakovane bolezni so samo odkrili. Pod vplivom uspavalnega sredstva je telo doživljalo varljive privide zadovoljstva in sproščanja. Zdaj pa svet zopet čuti svoje ude in vidi, kateri so mu še ostali in kateri so še sposobni za svoje prvotne naloge, da bi jih izvrševali sami ali pa z umetnimi podporami. Izvestni bistveni organi so postali preobsežni, druge pa so zakrpali z najrazličnejšimi kirurgičnimi posegi. Prva stvar, katero mora bolnik zdaj pridobiti, je zaupanje v samega sebe, podrediti se za izvesten čas disciplini, katero zahteva okrevanje ter se ravnati po navodilih strokovnjakov. Predvsem pa mora imeti poleg zopet pridobljene samozavesti tudi prilično mero opreznosti. Okrevajoči bolnik ne sme upati, da bo lahko takoj začel Siveti po svojih starih navadah. Ge bi vztrajal pri takšnem prevelikem in neumestnem optimizmu, bi doživel bridko razočaranje. Ima pred seboj še dolgo dobo okrevanja in nikdar ne bo izgubil brazgotin. sledov preteklih dni. V Evropo se mora vrniti zaupanje na finančnem, gospodarskem in trgovinskem področju, v kolikor to politične razmere dovoljujejo. Brezuspešni so poskusi delodajalcev, da bi zopet pridobili v vsakem oziru položaj, ki so ga imeli pred vojno. Prav tako pa so brez-izgledne nade delavcev, da zdaj prihaja za njih zlata, doba. Predvsem se je potrebno izogniti usakemu sebičnemu nakopičevanju kapitala, ampak je treba čim prej mogoče obnoviti njegov, svoboden obtok za dosego splošne koristi in blaginje. Nikakor si ne želimo nenadnega navideznega spekulativnega razcvita, inflacije ali katerega koli drugega starega, toda dobro znanega, prokletstva, ki je v preteklosti zadevalo človeštvo, ampak želimo si trezno in premišljeno uporabo svetovnega kapitala in to čim prej mogoče. Velik del svetovnega gospodarstva bo moral biti podvržen načrtnemu vodstvu za precejšnjo dobo, mogoče za vedno. Toda v tem skupnem okviru o načrtnem vodstvu in povezanosti morajo pomagati vsi posamezniki, podjetja in delavci, da bi dosegli obnovo obtoka bogastva v vseh njegovih oblikah. V Julijski krajini mora biti več prožnosti na obeh straneh, pri delodajalcih in delojemalcih. Prav tako pa morajo začeti boljše uporabljati razpoložljiv kapital, kjer je to mogoče. To zahtevajo koristi Julijske krajine, koristi Italije, koristi Jugoslavije, koristi vsega sveta. orm&cijski dlneoniik A. I. S. BTRNES ]E® O RADIU Noben narod naj ne predpisuje miru na svoj način Vzroki in posledice neuspeha konference Sveta zunanjih ministrov - Mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo in Romunijo Washington, 8. oktobra Po povratku iz Londona je ameriški zunanji minister James Byr-nes v soboto zvečer govoril po ameriškem radiu. O neuspehu Sveta zunanjih ministrov je izjavil: «Vsekakor nam to ne sme odvzeti ter nam ne bo odvzelo druge in boljše priložnosti za dosego miru. Mir 1ho-ra biti zgrajen na vzajemnem razumevanju in medsebojnem spoštovanju. Miru ne moremo zagotoviti s pletkami, ki onemogočajo spoznanje bistva, od katerega je odvisen mir. Ne smemo se oddaljiti od naših prizadevanj »a dosego pravičnega In trajnega miru za nas ter za vse narode». Byrnes je dejal, da se je Svet zunanjih ministrov razšel brez kakršnega koli sporazuma zaradi vztrajanja Sovjetske zveze, da bi le Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države pripravile mirovne pogoje z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo. Madžarsko in Finsko. Dejal je: eZdružene države hočejo narekovati mirovne pogoje sovražniku, ne bodo jih pa narekovale zaveznikom. Prekinitve ni izzvalo brezpomembno ali pa le tehnično vprašanje. Vprašanje je bilo, ali naj sklepajo mir trije ali pa pet narodov. Pravica do ugovora je velika odgovornost, ki je ne smemo podce njevati. Pripravljeni smo popusti ti, toda Združene države niso mnenja, da bi se sporazum mogel doseči za vsako ceno. V svojem govoru, ki je trajal pol ure, je Byrnee izrazil upanje, da bodo težave, ki so nastale v Londonu, pojasnile vsem trdo stvarnost, da ■naj noben narod ne predpisuje miru na svoj način. aCe bodo io stvarnost sprejeti državniki in narodi v pričetku razprav o pripravi miru, bo mogoče kesneje rešiti svetovni mir pred nesrečo, varanjem In ne-popustljivostmi.» Z ozirom na Molotovljevo izjavo je Byrnes dejal: eSvit zunanjih ministrov, v kolikor sva želela predsednik Truman in jaz, naj bi bil nekak pričetek pretresanja vprašanj in priprava za dokončni mir. Položaj Trsta Byrnes je izjavil, da je napredek v pogledu pogodbe z Italijo odličen. Hvalil je dejstvo, da bodo zaključili sporazum, ko bo določena meja med Jugoslavijo in Italijo, na temelju etnografskega položaja. Namignil je na dosego splošnega sporazuma, da bo Dodekanez pripadal Grčiji čeprav si je ena izmed vlad nes — ko smo pričeli razpravljati o omejitvi oboroževanja. Bili smo mnenja, da more Italija računati na Združene narode, da jo bodo ščitili pred napadom in da ne sme tekmovati v oboroževanju, ko pa so vsi njeni viri neobhodno potrebni za ozdravitev njenega gospodarstva. Na to stališče so vsi pristali.» eCeprav ni bilo rešeno sporno vprašanje meje med Jugoslavijo in Trstom, je vendar vzpodbudna ugotovitev, da smo dosegli splošen sporazum, da bo treba mejo načelno določiti na podlagi narodnostne pripadnosti in da bo imel Trst neglede na to, kdo bo izvajal nad njim suvereno oblast, prosto pristanišče pod mednarodnim nadzorstvom.» Nato je Byrnes trdil, da so se vsi strinjali, da morajo priti italijanske kolonije pod fiduciarno upravo, kakor predvideva listina Združenih narodov in je dejal, da so člani sveta izrazili različna mnenja o obliki te uprave. Ameriški predlog je priporočal delegatom, naj zlasti upoštevajo, da mora biti uprava resnično mednarodna, odgovorna neposredno Združenim narodom, upoštevajoč, da bodo prebi- valci dveh kolonij mogli po desetih letih doseči največjo stopnjo neodvisnosti in da mora v najkrajšem možnem času isto doseči tudi tretja kolonija. Proti izključitvi Francije in Kitajske Byrnes je omenil, da sovjetski delegaciji ni bilo pogodu, da Anglo-a-meričani niso priznali bolgarske in ronrmske vlade. Dejal je: «2Ve mo remo vedeti, če jaltski pogoji upravičujejo priznanje, dokler naši politični zastopniki niso popolnoma obveščeni. Naši novinarski dopisniki niso imeli dovoljenja priti v te države, da bi pošiljali svoje brzojavke, ne da bi bili podvrženi cenzuri.* Z izrazom prisrčnosti je Byrnes dejal, da je mir v Evropi odvisen od prijateljskih odnosov med Sovjetsko zveze in njenimi evropskimi sosedi. «Ameriška vlada se strinja z željo, naj bi v vzhodni in srednji Evropi obstajale vlade, ki bi bile prijateljske Sovjetski zvezi. Toda trajni m.ir ne zavisi le od prijateljstva med vladami, marveč tudi od prijateljstva med narodi.* Byr- nes je dejal, da bi bilo priporočljivo, da bi v pomirjevalne j šem duhu premagali težave, ki so nastale, če bf zavezniške vlade priznale skupno politiko, da bi omogočile priznanje Romunije in Bolgarije. Odklanjajoč trditev sovjetske vlade, češ da Francija in Kitajska nimata pravice do soudeležbe pri razpravljanju o mirovnih pogodbah, je ameriški minister dejal: «Taka izključitev dveh stalnih članic Varnostnega sveta gotovo ne bo ustvarila bistvenih pogojev za uspeh organizacije Združenih narodov.* Nato je Byrnes govoril o svojem naknadnem kompromisnem predlogu 0 predlogu sovjetskega zastopnika in o propadu obeh: eDejstvo je, da sovjetski zunanji minister ni odklonil našega predloga za mirovno pogodbo. Med razpravami je priznal, da je bita načelna smer pravilna. Upam, da bo poročal svoji vladi in da bo ta pristala na to, da bodo narodi, ki so se borili v vojni, sou-deležni tudi pri svetovnem miru.* I'Z JUGOSLAVIJE Na Reki so ustanovili pomorski inšpektorat pod vodstvom jugoslovanskih vojaških oblasti. Nadzoroval bo ves luski promet, svetilnike, ladjedelnice in ribolov. Za urejevanje vseh pomorskih vprašanj so u-stanovili pri omenjenem inšpektoratu «Pomorski gospodarski svet*. V kratkem bodo tudi ustanovili pomorsko šolo za častnike in kapetane trgovske mornarice, kjer jih bodo vzdrževali brezplačno. Cena 2 liri Crippsov govor ' Bristol, 8. oktobra Danes je imel britanski trgovinski minister sir Stafford Crlpps v Bristolu govor, v katerem je dejal, da sam strah ne bo nikdar zadostoval, da prisili človeštvo k organizaciji lastnega obstoja na krščanski podlagi, čeprav so izgledi za drugo vojno z atomsko bombo strašni. Nato je izjavil: «Ako bi se morali zaupati negativni sili kot je strah, in ne ustvarjajoči, se moramo zavedati, da bi s časom strah izgubil na moči in bi njegov vpliv počasi izginjal. To nam je pokazala prejšnja vojna. Zgradba miru se bo znašla na peščeni podlagi, ako se bo opirala na strah. Upanje za bodočnost ne sloni na novih im velikih znanstvenih in tehničnih napredkih, temveč raje na krščanskem duhu požrtvovanja iri, bratstva. Ni bolj dostojne borbe za tiste, ki se imajo za kristjane, kot borba za Nadzorstvo nad silami, ki jih je človek razvil v korist človeštva. TRST, ponedeljek 8. oktobra 1945 uRaJJNISTVO : .Via S. FeUico 8 e Telefon št. 93864 in 94443 OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9, finančni ln pravni iglasl L. 12. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societš. per la Pubbllcltš. in Italia, Trst, via Silvio PelUoo št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Windsorski vojvoda pri kralju Juriju London, 8. oktobra »Reuter* poroča, da je windsorskl vojvoda obiskal kralja Jurija ter te z njim razgovarjal 1 uro. V Londonu pričakujejo Ghurchiliov povratek London, 8. oktobra Wlnstona Churchilla, ki je verjetno dobro izrabil svoje počitnice, čakajo v Londonu, da bo vodil opozicijo na prihodnjem zasedanju angleškega parlamenta, ki bo v torek. Včeraj se je sestala velika skupina premaganih konservativnih kandidatov, da bi preučila vzroke svojega poraza pri splošnih volitvah. Menijo, da bodo med drugim predlagali pregled organizacijske ustave in delovanja stranke, pre- Laval ponovno izgnan iz sodne dvorane Ostri nastopi - Razprava preložene Pariz, 8. oktobra »Associated Press* sporoča, da je bil kmalu po otvoritvi tretje razprave Laval ponovno izgnan iz sodne dvorane. Istočasno je predsednik sodišča Paul Mongibeaux izjavil, da prelaga razpravo na nedoločen čas. Razprava, ki se je začela ob 16.20, je bila po petih minutah prekinjena za pol ure. Izgon so odredili po živahni debati, ki jo je povzročil poizkus, izvleči Lavalu izpoved o osebi, ki ga je privedla na oblast leta 1942, potem ko je Petain izdal ukaz, naj ga aretirajo. Laval je odklonil odgovor. Izjavil je, da mora prej odgovoriti na izjave državnega tožilca Morneta, nakar je posegel v besedo Mongi-beaux, ki je dejal: «Bil je Abetz. Nemci so vas privedli do oblasti*. (Otto Abetz je bil nemški poslanik v zasedeni Franciji). Laval je zavpil: «Odgovoriti moram državnemu tožilcu. Dejal je, da sem bil v Marseillu obsojen na smrt. Proti temu protestiram!* Porotniki so skoraj v zboru zavpili: »Odgovorite na vprašanje predsednika!* Mongi-beaux je vprašal: «AU vztrajate pri vasem zadržanju?* Laval je zarjul: »Dali ste mi vprašanje in istočasno ste Se sami dali odgovor. To je nezakonito*. Nadaljeval je: «Gospod predsednik, žaljiv način, kakor ste me vprašali in. demon-j stracije nekaterih porotnikov ka- usmeritev politike glede na nova dejstva in posebno konferenco za I žejo možnost, da sem žrtev sodne-določitev reform. j ga zločina. Ne Selim biti sokrivec ODMEVI KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV jasna izjava svetovalca ameriškega zunanjega ministra Združene države ne nameravajo žrtvovati svojih načel in starega prijateljstva s Kitajsko in Francijo” Odlikovanje na Dunaju Washington, 8. oktobra Dopisnik «New York Timesa« javlja iz Washingtona, da so visoke osebnosti Kongresa neuradno izjavile, da se bodo zaradi neuspeha prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov verjetno ponovno sestali Truman, Attlee in Stalin. Francoski zunanji minister Bi-dault je v soboto na seji vlade izjavil, da je treba biti glede nedavne konference zunanjih ministrov v vseh pogledih objektiven Ir je posvaril pred pesimističnim gledanjem. Dr; Wang Cih Sieh, kitajski zu-pridržala pravioo odločanja pri na' |lani' minister, je ob povratku s preden bomo dospeli do tega, morajo zmagovalci skušati, da se zedinijo v tem, katero pot naj uberejo.* Navedel je pet temeljnih načel, ki jih je ameriška delegacija predložila. Načela so sledeča: 1) teritorialne spremembe bodo morale dalj njih razgovorih. ePrišlo je do nekaterih nesoglasij med člani Sveta — je dejal Byr- Rešitev japonske Hladne krize ia novega ministrskega predsednika je bil imenovan baron Šidehara Tokio, 8. oktobra I riškega ministra Tonajo. Vojni mi-Za novega japonskega ministr-' nister in mornariški minister bosta skega predsednika je bil imenovan imela nalogo, da razorožita Japon- Iske oborožene sil«, potem pa bosta baron Šidehara. Triinsedemdesetletni Šidehara je bii japonski poslanik v Združenih državah in od leta 1924 do 1927 japonski zunanji minister. Od leta 1929-1931 je vodil prijateljsko politiko do Velike Britanije, Združenih držav, Kitajske in Sovjetske *veze. Grajal je japonsko napadalko politiko v Mandžuriji. Šidehara je v petek izjavil, da zakadi visoke starosti ne namerava ®Prejeti službe ministrskega pred-®ednika. Izvedelo pa se je, da so 8a ponovno prosili, naj mesto aprejme. Imenovanje barona Šidehara Je Pri.’ o nepričakovano, ker je bivši ministrski predsednik Higašikuni malo prej izjavil, da bo imenovan ** novega japonskega ministrskega predsednika zunanji minister Yo-sida. Na konferenci tiska ja Šidehara ‘rjavil, da je glavni cilj nove via-j? sodelovanje z zasedbenimi o- 3stmi in preskrbo hrane ter stanovanj japonskemu narodu. Vofiida spet zunanji minister Dve url po imepovanju'2a mini-trskega predsednika je Šidehara ^avil, da i je S-ig:nc,T : 4pet , enovan ža zunanjega mmiatra. konference zunanjih ministrov v Londonu izrazil mnenje, da upa, da bodo našli možnost za prekoračenje mrtve točke, ki jo je dosegel Svet pri svojem delu. Wang je dejal, da je Svet zunanjih ministrov izvršil veliko delo kar se tiče priprav za vzpostavite^ miru v Evropi, da pa so pripravljalni posveti med vladami ena največjih težkoč konference. Kot poročajo, se bo odbor za zunanje zadeve ameriškega senata sestal danes k posebni seji. Menijo, da bodo obravnavali zunanjo politiko Združenih držav. Zunanji minister James Bymes bo vodja skupine članov zunanjega ministrstva, ki bo poročala odboru. Izjava Fozter Dullesa John Forster Dulles, svetovalec zunanjega ministra Jamesa Byrne-sa, je izjavil, da je po njegovem mnenju konferenca zunanjih mi-v Londonu dosegla na odstavljena. Mornariško ministrstvo je javilo . samomor admirala Nisuka Mašrnda, j r‘i®trov blvčega japonskega poveljnika za- ™ Hv. T.h.H Marshalskih otokih. Dulles je nadaljeval: liva Jaluit r.a Marshalskih otokih. Iz Tokia poročajo, da so v soglasju z odredbami generala MacAr-thurja spustili iz zaporov voditelje komunistične stranke V nSkem pro- | dosegli to, bo glasu, naslovljenem na narod, so zahtevali takojšnjo ukinitev cesarskega sistema In Izrazili hvaležnost zaveznikom za uničenje japonskega militarizma. «Washlng'ton Post44 o spremembi «Washington Post* tolmači v nekem članku odstop japonskega ministrskega predsednik^ kneza Hi-gašikunija in nastop njegovega na- i mestnika bnrona Sidehare ter trdi, ! da pomeni ta dogodek konec prve dobe zasedbe na Japonskem. i časopis nadaljuje takole: «Za Jasa relativno zelo kratke dobe Hi-gašikunija je bila glavna naloga generala Mac Arthur ja demobilizacija in razorožitev japonskih sil. Na srečo je ta naloga končana.* i; »Toda zavezniki nimajo samo namena Vojaško razorožiti Japonsko. Odločeni smo, da bomo. naklonjeni ! razvoju demokratskih: idej na Ja- «Ni lahko ustvariti miru, ke’r ne gre za to, da bi vsilili voljo zmagovalca premaganemu sovražniku. Ko bomo stvar lahka, toda Pesimisti niso imeli prav! Angleški rev. W. R. Inge je zbral nekaj pesimističnih izjav piscev v preteklosti in z njimi dokazuje, da pesimizem ni vedno na mestu: William Pitt: tic je rodilo misel Dedalu in Ikaru - Od njih so se učili in marsikaj naučili tudi moderni letalci Eden izmed vodilnih aeronavtičnih strokovnjakov je nekoč pripovedoval, da je najzanimi-vejie pri ptičjem letu prav ta prav pristajanje. Ptič izvede ta manever, ko je predhodno najskrbneje ugotovil zračne pogoje. Pri letalu je to ravno obratno: zračna kontrola je pri pristajanju najmanjša. Druga volna razlika med ptičem in letalom pa je v tem, da potrebuje ptič za pristanek le čisto neznaten prostor, letalo pa dolgo letališče. Eno izmed najbolj zanimivih dejstev, ki so jih odkrili pri preučevanju ptičjega vzleta je, da pttč potroSi takrat razmeroma naravnost ogromno silo. Nekateri pisci trdijo, da je takrat potrošena sila petkrat večja od sile, ki jo rabi za navadni polet. Tam, kjer domačini lovijo ptiče, so mnogokrat to dejstvo potrdili na popolnoma enostaven način. Videli so namreč, da imajo domačini navado, da ptiče dolgo časa preganjajo. Ptič je prisiljen, da se neprestano dviga v zrak. čim se spusti, ga spet prelene j o. Zaradi tega potroSi toliko sile, da končno obstane na tleh. Ker se ne more več dvigniti, postane plen lovca. Najmočnejši letalec je gotovo golob pismonoSa. Njegove srčne miStce (ki so prav za prav naj-valnejSe) tehtajo priblHno četrtino njegove celotne tele. Toda če tega izrednega letalca prisilite, da se bo večkrat dvignil in letel le kratek čas, bo kmalu tudi on ostal na tleh in ne bo mogel več vzleteti. . Nekoliko je osvetlil potrošnjo sile pri vzletu goloba s pomočjo. hitrega filmskega snemanja pred vojno G. Gutdi. Odkril je sledeče: če je imel golob pri vzletu začetno hitrost ti. pr. 20 km na uro, so njegova krila udarjala tako hitro in s taksnim razmahom, da so se konice peruti gibale e brzino 83 km na uro. Ptič, ki vzleti z vzvišenega prostora proti vetru, seveda ne potrosi toliko sile. Taksen vzlet mu omogoči, da izgubi sicer na vili-nl, pridobi pa na brzini vodoravnega poleta. Dejansko so nekateri ptiči nesposobni, da M vzletavali drugače, kot na te način. Zaradi tega so priSli na misel, da bi v bodoče gradili letališča, ki bi upoštevala to izkustvo. Letališča naj bi imela pristajaliSča in vzletišča na vzvišenih prostorih. Ptl* se redko dvigne z vetrom Kadar se ptič hrani, je skoraj vedno obrnjen proti vetru, da je tako pripravljen na hiter vzlet, če bi mu pretila nevarnost. C. Horton-Smith popisuje v svoji knjigi eLet ptičev», da je neštetokrat opazoval stotine neke posebne vrste ptic, ki gnezdijo na vrhovih visokih skal. Vedno so se obračali z vetrom tako, da so bili obrnjeni proti njemu. Ce je veter spremenil smer. so se takoj obrnili tudi oni. Dast je po eni strani mogoče, da ptiči delajo to zaradi tega, ker hočejo biti vedno v najboljšem poloLaju za hiter vzlet. Z največjo pozornostjo so preučevali kite v ptičjih perutih. V splošnem se vsi strinjajo v tem, da imajo kite nalogo, da povečajo učinkovitost krila. V oči je padlo dejstvo, da Imajo ptiči, ki imajo z aerodinamičnega vidika slabo oblikovana' krila, največ kit. Fazanova krila so n. pr. zelo kitasta. Ugleda, da igrajo kite prt vzletu zelo veliko vlogo. Pri vzletu In prt pristanku so kite silno napete. Ker ima fazan zelo kitasta krila, najbrže tudi toliko časa čoha, kadar se mu prlbliluje nevernost in Sele v zadnjem trenotku z največjo brilno vzleti. Zelo različni so najini, kako posamezne vrste ptičev vzletavajo. Nihče, ki je opazoval, kako te dvigne z gladine reke ali jezera labud, ni mogel prezreti, posebno kadar je bilo ozračje razmero- ma hladno, kako dolgo in skrbno se je pripravljal. Močno udarjajoča krila in skoro veslajoče no-ge so razgibavale zrak in vodo precej časa, preden se je veliko truplo lahko dvignilo. Po drugi strani pa imamo velike in telke ptiče, ki se lahko dvignejo v zelo kratkem času. Posebna vrsta divjih gosi ima tako močna krila, da sc lahko skoro polevno dvigne v zrak. Nekatere precej velike povodne ptice pa se dvignejo s povrlja vode skoro navpično. Imamo pa le neltete druge vrste ptic, od katerih ima vsaka svoj posebni način vzleta. Nekateri ptiči vzletavajo naravnost s strelovito brzino. Med nje spadajo tudi razne vrste kolibrijev, ki so sploh med najhitrejlimi ptičicami. Pristanek Horton-Smith popisuje, kako ptiči pristajajo. (tSpretni način ptičevega pristanka je posledica povezanega sodelovanja trupla, kril, repa in peruti. Ko se ptič spušča proti prostoru, kjer namerava pristati, nenadoma skloni svoje truplo proti pristajalilču. Istočasno zni-ia zadnji del. Krila so pri tem razprostrta, rep je razlirjen v pahljačo in potisnjen doli. Noge so popolnoma iztegnjene in pripravljene za pristanek. Strmina pristanka je različna. Odvisna je od ptičeve tele. Obi- čajno se spuščajo pod kotom 40 stopinj.* Kadar ptič pristane, se navadno hitro ustavi s pomočjo kril, ki tik ob pristanku na tleh par krat močno udarijo nazaj — ptič je obstal. Večkrat pa je moči opaziti tudi le drugačen način pristan-lca: ptič se nagne na eno krilo in naenkrat zdrkne na tla. V primeri s pristajanjem letal ptič le redko pristane. Vendar pa se zgodi tudi to. Richard Bishop, ameriški slikar, ki je naredil dosti filmskih posnetkov divjih rac, je napisal: «Race se zrulijo ravno tako kot letala, kadar naletijo na spremenljive zračne razmere. Opazoval sem raco, ki je hotela pristati v bližini nekega ločja. Naenkrat, ko je bila samo le meter ali dva nad vodo, je zapihal veter. Raca je zgubila ravnatelje in dobesedno padla v vodo.* Eden izmed njegovih posnetkov prikazuje tudi let neke druge jate. Vodilni ptič na filmu nenadoma izgine. Sele nadaljni posnetki ga spet pokalejo, kako se s hitrimi gibi dviga. Zalel je v zračni vrtinec, ki ga ni mogel obvladati. Znašel se je v zraku Sele potem, ko je prišel izven območja nepričakovanega zračnega toka. Ptičji let ima gotovo le mnogo skrivnosti. S temeljitim opazovanjem so odkrili le marsikaj, kar so nato praktično uporabUt pri ,letalstvu. Morda bodo tudi le v bodoče odkrili kaj pomembnega. Megla na letališča veliki velika ovira za letala Megla, ki je pokrivala letalllffe, Je bila že pogoatoma vzrok letalskih nesreč pri pristajanju ali dviganju letal. Temu se je bilo pred vojno mogoče izogniti samo s prekinitvijo poletov, kadar je bila na vzletišču ali na postajališču megla. Med vojno pa takšen postopek ni mogoč; letala se morajo dvigati v zrak brez ozira na meglo, bodisi ker se bliža sovražno letalstvo, bodisi ker je treba Izvršiti vazne napadalne akcije v zvezi a potrebami suhoasemske vojske ali mornarice. Zato so med vojno Iznašli nekaj priprav, katere uporabljajo za razganjanje megle po letališčih. Ameriška mornarica se poslužuje različno izvedenih naprav, ki temelje na zažiganju bencina od robovih letališča. Takšne naprave so uporabljali tudi v Angliji v vojnem času ln so rešili na stotine letal. Zdaj takšne naprave izboljšujejo in proučujejo nove načine za razganjanje megle. Poznajo že 12 do IB naprav, ki temelje na uporabi toplote, zvoka, vetra ali vode. Uporaba takšne naprave na letališču Je zelo enostavna. Ko letalo brezžično javi svoj prihod, stavijo v obrat napravo, ki je postavljana v obliki cevi ob prlstajallšču v dolžini kakšnih 700 metrov. Deset minut pozneje je ozračje nad letališčem v širini kakšnih 150 metrov čisto, tako da ga letalec vidi že iz daljave 3 km. Pravijo, da je najbolj učinkovit tisti način, kjer v visokim pritiskom razpršijo bencin v drobne kapljice, ki potem zgorijo z visoko vročino. Ta način ne povzroča dima ln. Izguba goriva Je malenkostna. Neki nov način, ki Pa ga praktično še ne uporabljajo temelji na uporabi zvoka. Poslužujejo se posebne vrste zvočnih siren. GOSPODARSTVO Med Švico In Veliko Britanijo bodo te dni vzpostavili letalski promet Produkcija šlezljsMh Jeklarn še vedno narašča. Avgusta je presegla za 90% predvideni maksimum. Blvsl predsednik Indijske kongresne stranke Pandlt Nehru Je izjavil, da prevldeva njegov načrt svobodne Indije tudi podržavljanje glavnih industrij ter nadiorstvo nad veflml Industrijami. Sprovestl namerava tudi obširno agrarno reformo. Zavezniške vojaške obhieti v Nemčiji so odredile zbiranje odej, ki jih bedo razdelili med domačine. Nemškim civilistom so na britanskem zasedbenem področju poleg tega tudi naložili, naj dajo nemškim demobiliziranim vojakom na razpolago potrebna oblačila in odeje. Porurje ln Porenje bosta morala prispevati milijon odej, rjuh, oblačilnih kosov in čevljev. Turski finančni minister je predložil proračun za leto 1946. Proračun predvideva 980.606.664 tyršklh lir izdatkov ln 894.600.000 prejemkov. Proračun je torej do 10% de-ficiten. Primanjkljaj bodo morali kriti z notranjim posojilom. R S T Slovenska manifestacija v Trstu Več tisoč ljudi Je včeraj manifestiralo po tržaških ulicah. Namen manifestacije je bil pokazati delež slovenskega prebivalstva k razvoju mesta Trsta. Proglasi v slovenščini in italijanščini, ki so vabili prebivalstvo k udeležbi so Imenovali prireditev «sprevod tistih, ki so pripomogli k zgradnji velikega mesta«. Udeleženci so se pričeli zbirati blizu dirkališča Montebello ob dveh popoldne. Prireditvi Je prisostvoval dopisnik VZN, ki je dejal, da Je bila manifestacija zelo dobro organizirana. Skupine, ki so prihajale iz različnih mestnih okrajev, so nosile na dolgih palicah okrogle table s številkami, tako da so lahko organizatorji takoj spoznali posamez- ne skupine ln Jih pošiljali na določena zbirališča. Organizatorji manifestacije so dajali udeležencem navodila po zvočniku. Zvočnik Je prenašal množici tudi različne govore ter ojačeval jugoslovanske politične in partizanske pesmi, ki so jih pele razne skupine. Sprevodu je prisostvovala množica gledalcev, ki pa Je bila v primeri s številom udeležencev majhna, kakor poroča dopisnik VZN. Okrog 14.35 ure se je sprevod pričel pomikati proti središču mesta po ulici Rossetti in drugih ulicah ter krenil V sprevodu smo videli mnoge Jugoslovanske zastave, politične napise in zastavice. Dopisnik VZN je videl eno angleško zastavo, eno a-meriško, dve italijanski, več zastav mesta Ttfsta in veliko število zastav Sovjetske zveze. Številni udeleženci — moški in žčnske — so bili v narodnih nošah. V sprevodu so bili tudi vozovi in avtomobili, na njih pa mladeniči, dekleta ln otroci v narodnih nošah, ki naj bi očlvidno simbolizirale »morje*, «.etev«, «trgat.ev» in drugo. V sprevodu so ob spremljavi godbe prepevali slovenske politične pesmi, 1 gorica Druga seja občinskega sveta V četrtek je bila na županstvu druga seja občinskega sveta v Gorici, katere se je udeležil tudi pred* sednlk področja. Po pozdravnem govoru, je predsednik občinskega sveta prešel na razpravljanje o raznih zanimivih vprašanjih, ki so trenotno najbolj pereča za goriško mesto. V prvi vrsti so to obnova porušenih hiš v vojni, popravila odtočnih naprav in druge podobne stvari. Pri tem se je zahvalil Zavezniški vojaški upravi za pomoč, ki jim jo nudi pr! delu. proti sv. Ivanu, kjer so bili še drugi j medtem ko so druge skupine, ki so govori in kjer so prepevali rasne jim pomagali otroci, v zboru ponav-politične pesmi. Okrog 17 ure Je bi-; ljale politična gesla, Manifestacija la prireditev končana. | se je zaključila v miru in redu. Potrebe pokrajine za prvih 6 mesecev v lete 1946 Izjave častnika gospodarskega odseka Z VU - Izvolitev predsednika gospodarsko-posvefovalnega odbora Glavni častnik gospodarskega odseka Zavezniške vojaške uprave, podpolkovnik D. S. Blokersteth, jt bil v soboto, na sestanku gospodarskega posvetovalnega odbora naprošen, naj pove kaj o potrebah, ki jih bo imelo področje, pod anglo-amerlsko zasedbo, v prvih šestih mesecih 1. 1946. Podpolkovnik Je razložil, da Je treba napraviti načrte za ves uvoz za štiri do pet mesecev naprej. Na odbor je naslovil sledeče besede: «Prosll bi vse, da ne bi temu pripisovali nlkakega drugega porcena. To ugotovitev potrebujejo oblasti, ki preskrbujejo dobave, zgolj zato, da lahko Izračunajo, koliko bodo potrebovali ladij in podobno.« Podpolkovnik Blokersteth je nadalje opomnil, da naj ne pričakuje nihče preveč v pogledu dobav zaradi gospodarskih težav, ki Jih nimata samo Anglija ln Amerika, temveč ves svet. Gospodarski posvetovalni svet so ustanovili iz dveh razlogov: da bi Imeli prebivalci Julijske krajine možnost izraziti svoje mnenje v gospodarskih vprašanjih in da bi imela Zavezniška vojaška uprava predstavnike ljudstva, ki bi jih mogla vprašati za njihova mnenja. Temu odboru bo sčasoma predloženih mnogo problemov. Odbor ni poklican, da bi jih reševal, pač pa zato, da bi povedal odgovornim organom, kaj misli ljudstvo. Danes bi potrebovali pomoč za eno samo stvar. jaz nisem nikdar obupal ln tudi odbor sme obupati. Na vseh straneh srečujemo Iste težave: pomanjkanje premoga, pomanjkanje hrane, pomanjkanje surovin in pomanjkanje prevoznih sredstev. Vedno ne bomo mogli ustreči vsem zahtevam. Vsi nam morate zaupati, ker po svojih stikih z višjimi oblastmi dobro poznam po-položaj. Stalne zahteve, ki niso v nlkakem sorazmerju z današnjim svetovnim položajem, bi nam vzele kredit in tako bi tudi nase legitimne zahteve ne bile upoštevane. Prepričan sem, da bom kmalu odboru predočll druge probleme, toda td, ki sem ga predložil danes, je nujnega značaja In zato prosim, da greste hitro na delo.« Gospodarski posvetovalni odbor je nato pričel z delom. Za predsednika so Izvolili g. Glacoma Rionija iz Trsta. V odboru je osemnajst članov, sest iz Trsta, šest iz Gorice in sest iz Pulja. Med njimi m zastopniki lndustrijcev, obrtnikov, trgovcev, kmetijcev ln potrošnikov. Med njimi sta dve ženski: ena lz Pulja, druga lz Gorice. ZANIMIVOSTI Občinski odbor glavnega mesta Prage je sklenil, da bo dal postaviti spomenike trem velikim mo-lem: Tomalu Garrigue Masanjku, Franklinu Deleanu Rooseveltu in Josipu Visarionovitu DlugalviUjv, splošno znanemu pod Imenom Stalin. A Rekord pri skoku s padalom je postavil sovjetski letalski major Ro-manpkus, ki je skočil i* letala v vlllni 13.108.5 metrov nadmorske viline. Padalo je bilo urejeno tako, da se je odprlo lele neposredno nad zemljo. Posebne naprave so ugotovile, da se je to zgodilo na vilini 987 metrov. Tako ie novi prvak letel po zraku 12.141 metrov. Za to pot je porabil dve minuti in 47 sekund, kar je nov svetovni rekord. Dosedanji rekord je držal amerilki letalec James VJilliams, ki je skočil iz viline 11.420 metrov. Pri ponovnem poskusu, da bi izboljlal svoj lastni rekord, se je ubil. Policijska služba v Angliji in Ameriki Organi policija prijatelji prebivalstva Letalo eLiberator*. ki je vozilo iz Anglije na Cekoslovalko begunce, ki so se vračali domov, je strmoglavilo na tla v grofiji Hamshire. Vzrok nesreče je bil požar, ki je nastal na letalu po odletu iz letali-Iča, ko je bilo le na majhni vilini. Prinesrečt je nallo smrt 23 potnikov. A Črke, s katerimi so nekdaj tiskali prvo Izdajo Hitlerjeve znamenite knjige «Mein Kamp/*, bodo uporabili za sestavo novega klišeja za napisno glavo demokratskega časopisa sSHddeutsche Zeitung*, katerega bodo začeli v kratkem izdajati v Monakovem. Črke so kot posebno svetinjo nacistične f/em*lje hranili v muzeju. Neki amerilki dopisnik pravi, da je to znak nove tiskovne svobode v Nemčiji. Znano jparllko gledalilče aCome-die Francaise*, ki je bilo ustanovljeno pred 265 leti, bodo zdaj po vsej verjetnosti zaprli, Odstopilo je namreč osem vodilnih članov, ki so obtožili francosko vlado, da so gledalilče, ki je na robu gospodarskega poloma, popolnoma zanemarili. V nobenem delu sveta ni policijski ustroj tako demokratičen, kot je v Veliki Britaniji in Ameriki. V obeh državah je policiji, ki je v službi naroda, politika tuja, lavno tako interesi raznih strank, ter ščiti le koristi skupnosti. Malo jih je, ki ne bi čitali v kaki knjigi, ali pa čuli od onih, ki so obiskali britansko prestolnico, da so »policemani« čudoviti. To je splosna izjava, ki Jo ponavljajo razni ljudje z nasmehom. Resnično je, da «policenrian», ki v Londonu upravlja promet, pograbi tatu t. isto preprostostjo kot vodi za roko otroke čez prometne in natrpane ulice. Ljudstvo prihaja na policijsko stražnico, če ima težave, ce ne ve kje bo prenočilo ali pa, če se je Izgubil kak pes. »Policeman« je prijatelj in voditelj vseh ter m okruten. Nemška imovlna v Švici znaša po podatkih, katere je zbrala švicarska vlada, približno 1 milijardo švicarskih frankov. Možno pa Je, da so Nemci pred zlomom prepisali e« kakšne druge zneske na Imena tujih državljanov. Pogoji za sprejem k policiji Angleška ln ameriška policija sta enaki. Za sprejem v policijski zbor, morajo imeti kandidati gobove sposobnosti: pred pričetkom svoje kariere morajo obiskovat! šolo, ki traja tri mesece. S tem pa njihova priprava za policijsko službo n.l gotova, obiskovati parajo še večerne tečaje, kjer čitajo Knjige ln imajo razne .pogovore. Napredujejo po položenih Izpitih. Ce «policeman» v Angliji aretira kako osebo, jo spremlje na policijsko stražnico. Do dneva razprave je dotlčntk le osumljen kakšne krivde. Ce začaena svoboda ne moti poteka preiskave in če dejanje ni težke narave, osebo izpustijo, mora pa položiti Jamstvo, to Je gotovo vsoto denarja. Ce se ne odzove povabilu policije, Jam-Htvo oseba izgubi. V Angliji kot v Ameriki, imajo osebo za nedolžno do tedaj, dokler ni dokazana njena krivda. Naloga obtožnice je, da oskrbi podatke o zločinu, dokler obtoženec n« dokaze svojo nedolžnost, Ce je kdo ubog, uživa brezplačno pokroviteljstvo ter niso redki primeri, ko najboljši advokati branijo skoro zastonj ubožne ljudi — ko sicer računajo za vsak zagovor mnogo tisočov Ur. V Angliji in Ameriki so zelo po- nosni, da n« obstoja različen zakon za revnega ali bogatega; na zatožni klopi more sedeti ravno-tako plemič, kakor tudi lndustrljec. Policija je v Veliki Britaniji razdeljena v «County Forces* (okrajne straže), »Burgh Forces« (vaške straže) ln «Cit.y Forces« (mestne straže). Varnostne zakone določa poslanka zbornica, voli Jih pa narod. Neznatnejue zakone, ki ■e nanašajo na prometna pravila in podobno, izdajajo navadno krajevni sveti alt pa ustanove, ki skrbijo za potrebno krajevno upravo. V Ameriki Imajo državne in mestne zakone. Policija je razdeljena na državne, mestne in okrajne oddelke. V obeh državah je tudi civilna policija, ki jo sestavljajo raziskovalni agenti, ki uživajo gotovo svobodo pri svojih preiskavah m ne nosijo uniforme. Organizacija «New Sootland Yard», znana po vsem svetu, Ima svoj sedež v Londonu ter je to upravno poveljstvo matične policije. Obveščevalni organ v Ameriki je F.B.I. (Federal Bureau of Investlgatlon), to je Zvezni preiskovalni urad. V teh organizacijah delujejo najboljše sile policije obeh držav. Na razpolago Imajo največjo zbirko sveta, krimlnalov, slik in odtisov prstov. K tej zbirki, pogosto ne dovolijo pristopa in to iz razloga, ker mora v Ameriki kot v Angliji zaradi preiskovalnega načina policija dokazati krivdo ali pa obtoženec svojo nedolžnost. Krivci ostanajo včasih nekaznovani, če so toliko prebrisani, da sl zagotovijo, da ne pustijo nlkakih dokazov njihove krivde. Toda v Ameriki, kakor tudi v Angliji dajejo prednost prvemu načinu kot pa drugemu, ki otežuje položaj nedolžne osebe; na vsak način, se je ta preiskovalni način pokazal kot učinkujoč, roka pravice pa dovolj dolga. Redko se zgodi, da bi se kak zločin Izognil zakonu, ne da bi bil odkrit ln sojen. Američan pravi: cOnečaščenje zakona ne more prinesti koris+,». D. C. Načrti za uvoz za štiri mesece Predložiti moram načrt potreb te pokrajine za prvih šeBt mesecev 1. 1946. Načrti za ves uvoz morajo biti izdelani za štiri do pet meseoev naprej ln prosil bi vse, je nadaljeval polkovnik Blckersteth, da bi pripravili seznam količine ln kakovosti blaga, ki bi ga potreboval del Julijske krajine, ki je pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave. To vprašanje bi razdelil v tri kategorije: 1. katero blago želite lz prekomorskih držav, zlasti lz angleškega Imperija In Združenih držav: 2. katero blago želite dobiti Iz Italije; 3. katero blago želite dobiti Iz drugih sosednjih držav. Odboru prepuščam, da določi naj* boljši način za preučitev tega, kar želim, svetoval pa bi, da bi prepustili kmetijskim strokovnjakom, naj Izdelajo cenitve, spadajoče na kmetijsko področje, Industrljcem in obrtnikom, naj ocenijo potrebe eu rovin, zastopnikom trgovine pa, naj pripravijo ocenitev manufaktur-nlh predmetov, ki bi jih bi bilo treba uvoziti. Nato predlagam, da bi načrte strokovnjakov podvrgli kritiki tistih članov, ki zastopajo javnost ln končno bo vse to presodila Zavezniška vojaška uprava. Pregled predlogov po ZVU ♦Predloge bo preučilo osebje Zavezniške vojaške uprave, ki bo opi rajoč se na poročila, naredilo predloge na višje oblasti. Svaril bi pred razočaranjem. 2e dve leti delam za pomoč Evropi ln povedati moram, Obsodba zaradi poskusa tatvine pr^lopnena voza Ukinitev odredb o radioapamlih in iotopllranjn V soboto je Zavezniška vojaška uprava preklicala omejevalne ukrepe razglasa št. 6, izdanega za civilno prebivalstvo. Odpravljeni ukrepi se nanašajo na posest radijskih sprejemnikov, fotografskih aparatov in fotografskega materiala ter na prepoved slikanja. Dopisnik VZN piše, da bodo Zavezniška vpjaška uprava, vojaške oblasti ter policija preučile prekllo odredbe, nanašajoče se ua policijsko uro: V kratkem bo o tem objavljen sklep. Višje zavezniško sodišče je v soboto Izreklo različne obsodbe od 12 mesecev do 2 in pol leti zapora 7 obtožencem, ki so bili obtoženi kraje priklopnega voza v tržaškem pristanišču. Preden je predsednik sodišča, major amei iške vojske Avlizi, Izrekel obsodbo, je Izjavil, da čeprav je razlika v stopnji krivde med 7 obtoženci, n: nobenega dvoma, da so vsi krivi, Zagovornik je podčrtal težak položaj, v katerem bi se ma-šle družine obtožencev zaradi obsodbe na ječo, k čemur je predsednik pripomnil: »Vem, da bodo njihove družine trpele — to je vedno najbolj mučna stvar za sodnika — jaz sočustvujem z njimi, ker sem sam družinski oče. Zločin je resnega značaja v trenotku, ko ne gre za navaden primer kraje, z namenom prehraniti svoje lastne družine ali jim preskrbeti kurjavo. To da priklopnega voza se ne vozi domov k svoji družini.« Ko je razglasil obsodbo, Je major Avrizl dejal: »Vseh sedem obtožencev Je sodelovalo za uspeh kraje, čeprav je različna krivda med njimi. Obtoženca Vivoda in Vouk sta glavna krivca: ta dva sta napravila načrt, za njima sta glavna krivca Matis in Purlnanl. Ostali so bili orodje v rokah obtožencev, toda prostovoljno orodje, ker so dobro bili poučeni o stvari. Vouk ln Vivoda sta bila obaoje na na 2 leti in 6 mesecev zapora, Matia ln Purlnanl na 18 mesecev, Gabrlelll, Paulin In Novi vsak na 12 mesecev zapora. Sestanek učiteljstva Zaradi bližajočega pričetka šolskega leta, vabimo vse upravno in učiteljsko slovensko ln italijansko osebje, ki spada pod goriško šolsko nadzorstvo, da se udeleži sestanka, ki bo 10. t. m. ob 15. url v telovadnici Tehničnega instituta v Gorici, v ulici Codelli št. 17. Nagrade v olju Izročiteljem tropin Izdelovatelje tropin obveščamo, da je po sporazumu s pristojnimi oblastmi določena cena tropinam, za vsaki stot 450 lir ali — na izbiro — 1 liter in pol žganja, ki ga lahko dvignejo ob podelitvi v Zgalnlci, Poleg cene za tropinsko seme, bodo dobili izročitelji za vsaki stot tropin nakazilo za brezplačni dvig — pri najbližji poslovalnici Kmetijska zadruge — 750 gramov olja. Tropine morajo biti izročene naravne, Pooblaščena nabiralnica v Goriškem področju Je Zgalnica Ev. Buie-se lz Koprive ki bo nabirala tropine za vse tekoče leto. Vsa pojasnila dobe prizadeti na Uradu za vinske snovi, Gorica, Corso Vikt. Em. EU št. 5. RADIO Ponedeljek, 8. oktobra 19 obvestila svojcem; 19.30 slovenske narodne pesmi; duet Renate lr. Draga: 19.50 glas ZVU v slovenščini; 20 napoved časa - poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 prenos iz gledališča Verdi; 21 ZVU v italijanščini; 21.10 Videm III. ln IV. dejanje lz opere »Boheme«; 22 italijanske poezije; 22.10 plošče; 22.30 romantična glasba; 23 napoved časa in vesti v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče. PREHRANA UmariiKa sojina moka pri novi poki kruha Včeraj zjutraj so začele prodaja, ti tržaške pekarne kruh, Izdelan z dodatkom ameriške sojine moke. Prebivalstvo je z zadovoljstvom aprejelo novi kruh ln mnoge gospodinje, ki so mislile, da je to samo izredna peka, so ga hotele nakupiti le za naslednji dan. Lahko jih pomirimo, ker bo trajala Izdelava tega okusnega kruha skoraj mesec dni, dokler ne bo izčrpana dobava ameriške sojine moke. ki Je prispela v Trstu. Mok* la ameriške soje je okusna ln rahla, dočlm je bila nemška, ki jo dobro poznamo neokusna, neužitna ln ljudem ni ugajala. Za dobro Izdelavo kruha lz sojine moke morajo paziti na pravilno mero, zato so merodajni uradi napravili več polskuaov. Te kruh Izdelujejo zdaj iz bele moke Olje. Predsednik občine je sporočil, da Je na razpolago za potrebe mesta določena količina olivnega olja. Olje bodo razdelili med potrošnike po sledečih količinah; normalni potrošniki vseh skupin po 1 del; delavci bodo dobili po 2 del; bolniki, ki nimajo pravico na dodatek po 3 del na osebo. Ustanoven, bolnicam in E. C. A. bodo priznani posebni obroki. Delitev se bo začela danes ln bo končala 20. t. m. Cena olju je 230 Ur za liter. Rešitev sobotne križnike št 11 Vcldoravno: 1. Tltulescu; 2. okoli; 3. milo, I. N. R. I. (lesus Nazarenus Rex Iudorum — Je-zue Nazarenec, kralj židovski); 4. aromo; 5. Repič; 6, to, or; 7. silak; 8. Unica; 9. lari, Isel; 10. otaja; 11. Jovljalen. Navpično: 1. TemistokleJ; 3. tolar, surov; 4. ukoreniniti; 6. lo, op. (opus — delo), 11, aj; 6. eliminacija; 7. slnoč (sinoči), Kasal (po rodu Ceh); 9. univerzalen. Glavni urednik: PRIM02 B. BRDNIK Izdaja A. I. S. POIZVEDBE SINE, pošlji pozdrav v uredništvo! Lumpi. l|ll|||llllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllll|Hlllllli|||^IIIIIIIIIIIHI||l|||llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll Idealna krema za hitro la prijetno britje brez uporabe vode in iopiža in dodatkom manj kot 10% ameri-da lahko pridejo razočaranja, toda | sojine moke. SINE 3. NA SNEŽNIH POUANAH «Kaj je dejal?« Je planilo la nje, ko M je sklonil k njej natakar. «Dejal Je... dejal...« je Jecljal natakar. «Kaj je dejal, vaa vprašam? ga Je osorno prekinila. «Da pri vas ni nič Izgubil«, Je odgovoril in hlinil obžalovanje. V resnici pa Je Karla zaradi njegovega smelega odgovora občudoval. Inge je čutila, da se je v njej nekaj zrušilo. Malo Je manikalo, da Ji niso privrele solze, s katerimi je navadno Izsilila lz očeta še tiste redke stvari, ki JI, Jih Je spočetka odklonil. Sunkovito Je vstala ln s pogledom obrnjenim proti tlom odhitela skozi vrata. Karlu pa, ki Je opazoval učinek svojega odgovora, Je poatalo žal. Spet se mu Je v mislih porodilo vprašanje: «ZakaJ pa ne?« Inge se je v svoji sobi vrgla oblečena na posteljo in zakopala obraz v blazine. Telo Ji Je stresalo od togote In točila Je bridke solze. Počasi pa je vse skupaj prešlo v tiho ihtenje. Končno se je slekla ln brez večerje legla v posteljo. Dolgo ni mogla zaspati. V mislih Je obnavljala vsako srečanje z njim. Ko Ji je zmanjkalo teh, Je videla v duhu vse, ki so kdaj koli silili za njo; Karel Je Imel pred vsemi prvo mesto. Končno Je le zaspala ln sanjar la prelepe sanje. Na obrazu se Je pojavil rahel nasmeh. Naslednji dan je vstala nekoliko pozneje. Na vratih shrambe za smuči Je vabil letak vse smučarje k udeležbi stare smučarske igre. «Lov na lisico«, Je lov na smučarja, ki predstavlja lisico. Ce Je prostor obširen ln zasledovalcev malo, določijo tudi, da mora lisica oddati od časa do* časa nekako zna-menje, ker bi se sicer lahko skrila v svoji sobi. Takrat so določili, da bo moral Karel, ki Je predstavljal lisico, vsake četrt ure, ustreliti s samokresom na slepe naboje. Inge Je zasvetila nova Iskrica upanja. Ob določenem času se je zbralo staro ln mlado na mestu, M je bUo določeno za zbirališče. Kot zadnji Je prispel Karel. Izza pasu mu Je mahal rumen trak, ki mu ga Je moral edeh od lovcev Izmakniti. Karel Je postal le toliko, da so ga vsi videli, potem pa Je izginil med nizkimi borovci. Ko Je počil v daljavi prvi strel, se Je množica lovcev razšla. Prvi Je lisico opazil neki deček. Karel mu je z lahkoto ušel. Naslednji strel je počil daleč proč od mesta, krog katerega Je stakala pmožica Iskalcev. Inge ni vedela kam bi obrnila. Končno se Je spustila po strmini proti pastirskim kočam, precej daleč od hotela. Blizu nje Je počil strel. Kmalu potem je videla Karla, ki se je vzpenjal v hrib. Pohitela Je za njim- Ker se ni nadejal, da ga kdo zasleduje, ga je pdd vrhom skoraj dohitel a. V zadnjem trenotku ga je drsanje smuči opozorilo nanjo. Po naglem obratu je odpeljal po strmini. Inge Je oddrvela zanj im. Karlu se Je zdelo poniževalno, da bi ga ujela ženska. Ker Je poznal teren, je zavil proti nevarnim globelim, v katerih JI Je hotel uiti. Zavozil Je v precej dolg Jarek z ovinki. Inge za njim, Karel Je vedel, da se jarek tako,- za ovinkom konča in Je zaradi tega že preje zapeljal nekoliko na rob, da je lahko zvozil lz njega. Inge pa tega ni niti slutila in Je vozila preko ovinka na dnu Jarka, Kljub temu, da Ji Je nenadoma zaprla pot snežena stena, ni izgubila prisotnosti duha. Močno Je sunila z ramo v stran in hotela napraviti krlstljanjo. Bilo Je prepozno. Ena od smuči se Je zadrla v sneg ln se pri obratu prelomila. Ker stremena niso popustila, sl Je zvila tudi nogo. Karel Je opazil, da je ni bilo lz Jarka. Cul Je tudi fresk, če se lomi les. Tisti trenutek se je vzbudilo v njem staro čustvo, ki ga Je tisto popoldne po razočaranju potlačil. Obrnil sc Je ln se povzpel na rob Jarka. Inge Je ležala s podvito nogo v snegu in je z rokami grabila v praznino, da bi dosegla opora s pomočjo katere bi vstala Planil je k njej in ji odpel stremena. Tih® je zaječala, ker jo Je bolela noga-Ko Je Karel videl, da ne bo mog1* hoditi, jo Je vzel v naročje. NI 98 branila. Ko mu je položila rok0 okrog vratu, Jo Je pogledal v oči-»Inge«, Je dejal z bleščečimi oči®1-«Karel», Je dahnila komaj sU5®9* Po poljubu, ki Je sledil, Je Kar®-vzel samokres in ustrelil trikrat **' voiedoma. Lisica Je bila ujota. . »Konw®