A^moj
KATOLJŠK CERKVEN LIST.
^Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4- gl 20 kr.. za pol leta 2 gl. SO kr. za četrt leta l gl. 20 ttf V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za « . leta 1 gl. 80 kr.. za « 4 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, iz.de »Dan>,a« dan poprej
Tefeaj Lil.	V Ljubljani, 1. septembra 1899.	List 35.
Tarbula.
Pripovedna pesem. Speval Janez Bile.
III.
Perziška lilija.
(Dalje.)
Oj. Tarbula devica
Nedolžna je in mila, Kot vrtnica cvetlica. Ki cvet je svoj razvila.
Kot lunica prekrasna,
Ki noč nam razsvetljuje; Kot jutra zora jasna. Ki žar na gore suje.
Oko če tvoje gleda
Na nebes, kadar miga Blestečih zvezdic čeda, Ki noč jih tam prižiga;
Spoznal boš, da nobena Tak svitlo ni goreča, Kot zlato- je rumena Večemica blesteča.
In perziška dežela
Devic brez števa hrani; A naj bolj je slovela Devica med kristjani.
Saj Tarbule krasoto Dežela je poznala; Pa deva je lepoto Trohlo zaničevala.
Nedolžnost le ji vrednost
Neskončno je imela; Devištva zlata čednost
Ji v duši je živela.
V	noči tihi vsa narava Sladko spava.
Le devica ne počiva. Srce Jezusu odkriva;
Dvignila se z zemeljske nižave Duša ji v nebeške je višave. „ Zbral si Jezus porodnico Čisto, sveto je devico; In v nebesih dev kardelo Spremlja ženina veselo. Roke nočem možu dati, Zvesta hočem Jezusu ostati. Vsliši, Jezus. prošnje moje: Srce bodi Tvoje!
Za Te hočem le živeti, Za-Te vrareti. Saj si daroval življenje
V	moje odrešenje.
Ti slabost podpri človeško, Vdihni milost mi nebeško, Zapeljivcem da se branim; Vero, čistost da ohranim. — Simeon, v nebeški slavi,
Sprosi milost mi v težavi!" *
* *
Nebo se na vzhodu žari,
Za zvezdico zvezda že vgaša,
V	zatonu srp lunin bledi, In tica se v logu oglaša.
Petelin, buditelj glasan, Oznanil že davno je dan; Družina je vstala veselo, Na novo hitela je delo. Pastirja že slišiš v daljavi, Kjer čede si zbira v dobravi, Ovčice pohlevne prešteva: Zvon ovna rogatega peva. Škrjanček vesel žvrgoll,
Plavaje visoko po zraku, Očesu se pičica zdi
Na belem, srebrnem oblaku. — Prisvetil je zdaj kolobar, To sotnca je mladega žar: Pa Tarbula solnca ne vidi. Obdajajo temni jo zidi. Ukazal to Sapor je car, Zaprl jo je v ječo ključar; Pa deva v trpljenju ne stoče, Junakinja v ječi ne joče.
(Dalje prihodnjič.)
0 angeljih.
Govor zveličanega Petra Kanizija za mesec september.
I.
Kaj so angelji?
Dobro je in koristno, da se seznanimo z izvoljenimi angelji božjimi in pogosto mislimo nanje. S tem veliko bolj spoznavamo tudi božjo modrost, ki je ustvarila angelje. Stvarnik vesolj-stva namreč hoče, da ga kot čutno-duhovna bitja spoznavamo iz stvarij in ga hvalimo in slavimo. Čini lepša so torej bitja in čim popolnejša, tem večje je tudi spoznanje naše o božji vsepopolnosti in lepoti. Ko premišljujemo aogeljska bitja, spoznavamo Boga veliko bolj popolno, nego iz drugih stvarij, zakaj angelji božji se mnogo odlikujejo pred ljudmi po svojem razumu, trdni in popolni volji, po svoji moči, delovanju, po čistosti in brezgrešnosti. Niti grešiti več ne morejo, ne izgubiti milosti.
Človek po svoji naravi hrepeni, da bi bolj in bolj spoznaval angelje in jih ljubil. Že pagani, dasi niso imeli še krščanstva, so verovali na angelje in marsikaj zapisali o njih. In naši otroci, kako hitro razumejo in radi poslušajo, če jim pripovedujemo o angeljih!
V 8V. pismu čitamoo angeljih, da jih je Bog ustvaril prej kot ljudi, da jih je ustvaril veliko število, uajprvo in iz nič, da jih je razvrstil v tri vrste različne po popolnosti in službi in v devet ko rov.
1.)	Vsi angelji so služeči duhovi, služabniki Boga, pred katerim stoje noč in dan pojoč: svet, svet. svet.
2.)	So tudi služabniki Kristovi: služili so mu pri spočetju, pri rojstvu, da ga je svet spoznal, služili so mu, ko je bežal pred Herodom, ko je bil skušan v puščavi, ko je žalosten do smrti molil na oljski gori. Oznanili so tudi njegovo veličastno vstajenje in vsi bodo prišli ž njim k poslednji sodbi.
3.)	Določeni so v službo izvoljenim, poslani namreč v strežbo zavoljo tistih, kateri bodo prejeli delež izveličanja. (Hebr. 1, 14). Eden angeljev je izpeljal Lota iz Sodome, drugi rešil
Tobijo morske ribe; zopet drug je skrbel zajed Eliji in drugi so ali utolažili žejo Hagari, ali branili Izraela, poučevali Daniela. Angelj je rešil tudi Petra iz ječe in obvaroval Pavla nevarnosti na morju.
4.)	Služili so celo paganskim vladarjem, kakor to beremo, da so varovali Grke in Per-zijane. Čujejo tudi nad naravnimi močmi, kraljujejo deželam in pomagajo ljudem in delajo čudeže.
5.)	Ne služijo pa samo bogatim, ampak tudi revežem, dobrim in hudobnim, še celo posameznim ljudem od začetka njihovega življenja do konca, da lahko prav o vsakem veljajo besede: „Za-voljo tebe je zapovedal svojim angeljem, da te varujo na vseh tvojih potih." (Ps. 90, 11).
II.
Katere službe opravljajo za nas?
Angelji molijo za nas in za vso cerkev, čujejo nad našim telesom in nad našo dušo, bojujejo se zoper zvijače hudobnega duha; grešnike poučujejo in grajajo, žalostne tolažijo, umirajočim pomagajo, rešujo iz nevarnosti, v dobrem potr-jujo — te službe opravljajo za nas angelji božji.
III.
Katere so naše dolžnosti do angeljev?
1.)	Boga moramo poveličevati v njegovih angeljih in to tem bolj. čim bolj so obdarjeni s popolnostjo božjo in čim bolj svoje darove porabljajo ljudem v prid. Ker pa njihovih popolnosti ne spoznamo tako, kakor jih s«*mi, zatrt jih prosimo, da naj hvalijo oni Boga, vir in konec vse dobrote, onega, ki jih je nekdaj utrdil v milosti, da se niso zamotali v mrežo Luciferjevo in padli ž njim vred pogubi v prepad.
2.)	Tudi zato moramo poveličevati Boga v njegovih angeljih, ker nam skazujejo toliko dobrot kot najboljši prijatelji, najbolj vešči zdravniki, najzveatejši pokrovitelji.
3.)	Hvaležnost do angeljev pa zahteva, da pogosto mislimo na te svoje prijatelje, zagovornike in pokrovitelje, da tudi govorimo o njih s hvaležnim 8rcem, se radi ž njimi pečamo in jih spoštujemo posebno ob času molitve: V pričo angeljev ti bom prepeval (Ps. 137, 1.). Koristno bi bilo, da pozdravljamo svojega angelja, angelja varuha, vsak dan in se mu priporočamo, da naša dobra dela in molitve daruje Bogu. Kli-čimo ga na pomoč zoper hudobnega duha, potožimo mu svoje nadloge in težave in ga imejmo povsod za svojega zvestega prijatelja in varuha, za svojega kneza, vodnika in zagovornika.
4.)	Zaradi angeljev spoštujmo in častimo oblast duhovsko in svetno gosposko. Častiti in spoštovati moramo angelje kot take, ki z našimi predniki delujejo in jih navdihujejo, da nas prav vodijo.
5.)	Pazimo pa tudi na to, kaj angelji ljubijo in višje cenijo, da jim vsaj v tem oziru postanemo podobni. Angelji ljubijo nedolžnost, zato se kaj radi žrtvujejo onim ljudem za varuhe, ki žive čisto na duši in na telesu.
Posebno pa ljubijo čistost, ker so po svoji naravi čisti in zgolj duhovi. Ljubijo pobožnost in službo božjo, zato krilatijo okoli onih, kateri so zbrani v molitvi in zahajajo radi v cerkev. Ljuba jim je spokoritev grešnikov in kar gorijo želja in navdušenja, da bi iz otrok hudobnega duha stvarili otroke božje. Tiste ljubijo, ki skazujejo ljubezen in usmiljenje; saj pa tudi iz ljubezni do nas opravljajo vsakovrstne službe in nam v vsaki stiski in potrebi prihite na pomoč. Ljubijo slednjič tudi one, ki se celo življenje hrabro bojujejo zoper vsaeega sovražnika našega izveličanja.
F. G.
Marija, upanje naše.
Marijaceljskim romarjem za spominj na 10. avgusta 1899.
Iz daljave smo dospeli Pred Marijin svet altar; Tu klečimo zdaj veseli, Rajski nas obdaja žar: Oj Marija Celjarca! Naše upanje si Ti.
Vse zaupanje človeško Stavimo na tvojo moč, Ti nam dala boš nebeško Božjo milost in pomoč: Oj Marija Celjarca! Naše upanje si Ti.
Še pobožne nadleguje Zapeljiva, grešna noč; Da src« ne omedluje. Ti Marija! daš pomoč: Oj Marija Celjarca! Naše upanje si Ti.
Tudi grešnih zapustila Nisi Ti nobenega, Ljuba mati si jim bila, Nje peljala pred Boga: Oj Marija Celjarca! Naše upanje si Ti.
Bolenikom tolažilo Vre iz tvojega srca; Jim bolezni bo hladilo,
Da trpe za Jezusa: Oj Marija Celjarca! Naše upanje si Ti.
V smrtni uri pristopila Si častilcem radostno, Si jim oko zaklenila, Dušo spremila v nebo: Oj Marija Celjarca!
Naše upanje si Ti.
*
* *
Zato bodi počeščena Oj Marija Celjarca! Tam v nebesih pa hvaljena Poleg sina Jezusa: Oj Marija Celjarca' Naše upanje si Ti. KnezSk. duhovni svHnik Simon Gaherc.
0 angeljih varuhih po sv. pismu.
1. Angelji v raju.
Eva v raju je gotovo imela svojega angelja varuha, kakor ga ima vsak človek. Zakaj je pa ni varoval pred grehom? Ker se je prostovoljno in brez potrebe podala v nevarnost. Kdor se tedaj samovoljno uda grešni priložnosti, tega zapusti angelj varuh. Spremlja ga pač do prepada, a ne gre z njim na rob, ampak pusti ga, da omahne in pade v greh, ker je sam tako hotel. Po storjenem grehu se angelj človeku pač zopet približa. Ljubezni sicer še ni izgubil do svojega varovanca, a ta ljubezen se nepopisno žalosti nad hudobijo ljubljenca svojega. — Angelj je z gorečim mečem zabranjeval vhod v raj prvih starišev. Tudi naš angelj varuh nam z glasnim opominjem brani v raj posvetnega veselja, da bi nas ono ne omamilo in spravilo s pota proti raju nebeškega veselja. Dobro ve naš angelj varuh, da vsled našega padca v raju naša pot v raj nebeški ni več pot čutnega veselja, ampak pot križev in trpljenja.
II. Angelji skrbe za domali mir.
V družini očaka Abrahama je nastal prepir. Sara, žena očakova, in dekla llagara sta se spo-rekli. Abraham se ni hotel vmešavati, temveč dejal svoji ženi: „Glej, dekla tvoja je v tvoji roki; ravnaj ž njo, kakor se ti zdi.u Vsled strogega ravnanja Hagara pobegne v puščavo. Tu se ji prikaže angelj Gospodov rekoč: rHagara, dekla Sarina, odkod prihajaš in kam greš?" „Izpred obličja Sare, svoje gospodinje, bežim." In kaj pravi nato angelj božji? „Vrni se k svoji gospodinji in ponižaj se pod njeno
roko." Pač zlat nauk! Ko bi ga slušali vsi ljudje in bili pokorni v svoji službi višjim svojim, bila bi sreča pri nas doma, preselila bi se na zemljo nebesa.
III.	Angelj varuh varuje nedolžnost
v družini.
Neskončno pravični Bog je sklenil grešno Sodomo razdejati. Rešiti pa je hotel pravičnega Lota in v to poslal svojega angelja. Lot je uprav sedel pred mestnimi vrati, ko se mu približata dva angelja v človeški podobi. Sprva nista hotela ustreči želji Lotovi, da bi stopila v njegovo hišo, ampak sta hotela ostati na cesti, slednjič pa sta se le udala. Kako lep nauk! Angelja varuha moramo prisrčno prositi, če hočemo, da bo prav blizu nas, da bo takorekoč skupno z nami stanoval in nas skrbno varoval.
Takoj se je pokazalo, kako modro je ravnal Lot, ko je angelja privabil v hišo. Okoli te hiše se vsuje tropa pohotnih Sodoniljanov in zahteva nesramne reči. Lot, ki se je tolpi približal, je bil v smrtni nevarnosti. A tu ga rešita angelja, in poleg tega udarita Sodomljane s slepoto, da niso mogli najti dohoda. — Zvesto pri por o -čevanje k angel ju varuhu bode brezdvomno obvarovalo tudi sedaj vsako družino pred nečistimi očmi spridenega sveta. Kakor »ta ta dva angelja vso Lotovo družino nepoškodovano na duši in telesu izpeljala iz Sodome, tako angelj varuh vsakega reši tudi najhuiših nevarnostij. zlasti onih zoper sv. čistost. Le vsak naj ga tako lepo vabi k sebi in se mu priporoča kakor Lot.
IV.	Angelj varuh varuje zlasti otroke.
Zopet beremo drugje v sv. pismu, da sta se Sara in Ilagara vnovič sporekli, ker Sara ni hotela. da bi bil llagarin sin Izmael skupen dedič po očetu Abrahamu s sinom njenim Izakom. Abraham tedaj pošlje deklo Hagaro od hiše, po-davši jej na pot živila in meh pitne vode. Zašla je s sinkom svojim v puščavo Berzabe, in voda v mehu je pošla. Da ne bi videla dragega otroka žeje umirati, položi ga pod jedno tamošnjih dreves in se odstrani. Ma'i in sin sta bila za streljaj vsaksebi iu oba sta jokala. Koga izmed obeh je Bog uslišal? Sv. pismo nam določno pove: „Bog pa je uslišal glas dečkov. Poslal je svojega angelja llagari z naročilom ..Ne boj se. Bog je uslišal glas dečkov iz kraja, kjer je. Vstani, vzemi dečka in primi ga za roko." In Bog je odprl njene oči: studenec zagleda, napolni svoj meh in da otroku piti. „In Bog je bil z njim1' pristavlja še sv. Duh. — Naj bi se pač krščanska
mati učila iz tega vzgleda, kako naj priporoča otroka v bolezni angelju varuhu, naj ali ozdravi ali se po skrajšanem trpljenju preseli med an-geljce: otroci pa naj bi spoznali, kako zelo jih Bog in njihov angelj varuh ljubi, in se zlasti slednjemu izročali v varstvo.
T. Angelj varuh preganja žalost v družini.
v
Na gromadi je zvezan sin Izak. Ze je stegnil oče Abraham desnico, da bi na povelje božje daroval lastnega sina. Toda čuj glas angeljev: ,, Abraham, Abraham." „Tukaj sem.u „Ne steguj roke nad dečkom in ne stori mu ničesar: spoznal sem sedaj, da se Boga bojiš, in da zaradi mene nisi prizanesel jedinemu sinu svoiemu. „Koliko veselja v družini Abrahamovi, ker jim je Bog Izaka takorekoč podaril z nova. - - Toda ali ne bi Bog družinam tudi dandanes pošiljal svojega angelja z nebeškimi tolažili, ko bi iste družine v nadlogi angelja božjega k sebi vabile s prisrčnimi prošnjami?
VI. Angelj varuh odnaša molitve v nebo in prinaša iz nebes raznih darov.
Na potu proti Mezopotamiji k stricu svojemu Labanu je videl očak Jakob v sanjah lestvico, segajoro od zemlje do neba, in angelji božji so hodili navzgor in navzdol po njej. Vrh lestvice pa je bil Bog sam. — Podobnega nekaj se godi pri naših molitvah. Tudi naše prošnje nosijo angelji varuhi pred prestol Vsemogočnega. Kako ne bi bile molitve naše uslišane, ker jih priporočajo tako veliki zastopniki. Ko so Kgipčani sovražno zasledovali Izraelce, katere so ravnokar iz sužnosti spustili, postavil je angelj božji med oboje oblačen steber. Izraelcem je steber razsvetljeval pot v temni noči, Kgipcane pa je po-greznil v še hujšo temo. — Prav tako še sedaj dela angelj varuh, kadar je nedolžnost in dušna lepota v nevarnosti pred sovražnikom.
Balaam se je podal na pot, da bi Izraelce proklinjal. Toda dobri angelj mu zastavi pot rekoč: „Prišel sem, da se ti ustavim ker tvoja pot je napačna/1 — Naj bi Bog vsakemu pre-klinjevalcu, predno kletev izreče, dal videti maščevalnega angelja z mečem v roki, čegar pogled naj bi ga odvrnil od pogubnega početja!
Prerok Flija je na potovanju truda zadremal v senci. Kar se ga dotakne angelj in mu pravi: „Vstani in jej.*4 Ozrši se vidi ob vzglavju pod-pepelnik in posodo vode. Jedel je tedaj in pil in pa zopet zadremal. A v drugič ga vzbudi angelj: ,.Vstani in jej. ker ti preostaja še dolga pot." Klija uboga angelja in v moči one jedi potuje štirideset dnij do gore božje Horeba. — Kaj
lepa podoba sv. obhajilu. Tudi sv. rešnje Telo moramo vživati, kadar postajamo dušno zaspani, da bomo mogli priti na goro božjo, v sveta nebesa. Pa za koliko časa se moramo zopet po-krepčati? Elija je hodil v moči one jedi štirideset dnij t. j. pet do šest tednov. Oe tedaj toliko časa preteče, bilo bi dobro poslušati glas našega angelja varuha: „Vstani in jej, ker preostaja ti še dolga pot."
J.
Misli.
(Zapisuje R. Likar.)
(Konec.)
19.)	Varčnost je podlaga zemeljskega blagostanja; varčnost daje pravo trdnost vsaki družini. Sama na sebi je že krepost, poleg tega pa še prava vadnica v vseh lepih čednostih: — varuje namreč pred razkošjem in telesnimi strastmi. Vir raznih dobrot je varčnost, kaže nam v prihodnjost: tukaj in tamkaj. Človek bi jo imenoval stražarico pri vratih revežu in bogatinu. Obema je potrebna in kadar izgine izpred praga, odprta so vrata strastem na stežaj. Zaklad je to, iz katerega človek zajema o pravem času. Nikdar ne pusti na cedilu in kjer je doma varčnost, tam stanujete tudi njeni sestri: radost in sloga. Radost in sloga pa sta posledici največje blaginje, ki si jo more človek želeti na zemlji — zadovoljnosti.
Iz družine pa, v katero se vgnjezdi za-pravljivost, izgine najprej zadovoljnost, za za-dovoljnostjo pa sreča sploh. Gledališča, izleti i. dr. 80 zlasti po mestih kaj često grob varčnosti in družinske sreče. Jedin, ki služi in kaj zasluži v družini, je često oče. Toda zaslužek, in naj si bo tudi izdaten, sčasoma ne zadostuje več. Ni čuda, ako se potem posamezni členi družine drug drugemu odtegujejo, žive vsak po svoje in na svojo roko. Očetu ugajajo šumne veselice bolj, kot tiha družinska sreča; mati ne ostaja pri domu: na otroke nihče ne pazi. Revščina in nezadovoljnost rasteta od dne do dne. K temu se pridruži se nevera . . . Kaj čuda potem, da se dandanes toliko bere o umorih in samomorih!
20.)	Socijalizem dviga nekaj let sem svojo roso glavo tudi med Slovenci. Nositelji novodobnega laži-socijalizma pa so socijalni demokratje. Kaki ljudje so to? Znan nemški pisatelj jih je označil po njihovih lastnostih kaj dobro. „To sou — pravi — ,,ljudje, ki kaj često nič niso in nič nimajo razun praznih žepov, obilne žeje, predrznega čela in široko-uste blebeta v ost i. Radi bi pa prišli do česa. Zato dražijo in podpihujejo miroljubne ljudi zoper
premožne, zoper cerkveno in svetno gosposko. Delalci naj bi jim pregnali, oziroma postrelili vse bogatejše v deželi — izjeme mej temi so seveda socijalnodemokraš ki vodje sami, ki so kakor znano, večinoma milijonarji ali vsaj pol milijonarji — potem še le bo menda pri-sijala ljudem zora sreče, bratstva in jednakosti. Kaj zato, če si na skrivnem mislijo, da bodo potem izpraznjeni predsedniški prestoli za-nje — za socijalne vodje namreč — za druge se vsaj potem itak ne bodo menili Bog ve koliko. Kaj tisto! Prva in glavna misel njihova je in ostane: Denar, ki so si ga pridobili drugi tako ali tako, — v naše žepe. V tem smislu jih je svoj čas znan slovenski dnevnik označil kaj značilno, češ da že ime njihovo obrazloži, kaj da so te vrste ljudski prijatelji: — „so djal, dejmo krast."
21.) Prijatelj, v neverskih časih živimo. Devetnajsto stoletje gre h koncu; ne bo dolgo in nastopilo bo novo stoletje — dvajseto. l?og daj, da bi bilo prihodnje stoletje prvič verne j še in drugič srečnejše, kakor preteklo. Vernejše — srečnejše: Kajti vera in sreča si sledita druga drugi, prva ni brez druge in druga brez prve ne. Izkušnja uči tako. Le ozri se nazaj! Po šolah se je pomnožila nevera, v javnost: se je košatila, v politiki je vladala, v vsakem sloju človeštva je imela svoje privržence in branitelje
v devetnajstem stoletju. Prav tako pa tudi nesreč ni manjkalo nikjer. Iz sol so prihajali mladeniči brez vere, brez morale, brez ideal (»v in ni čuda. če so se potopili v življenja valovih, kakor ladija brez krmila. Kolik«) smo culi o samomorih! Ali ni temu največ kriva neverska vzgoja? In v javnosti! O, tu smo videli može, kateri so se prištevali voditeljem ljudstva, ki bi bili morali stati nevstrašeno sovragu nasproti, ki pa ali delati niso hoteli, ali pa so ,,delali" v veri nasprotnem duhu. Kam so dospeli in ž njimi vred zapeljani narod? Na rob pogube. Obžaluje se oziramo nazaj, odkoder se nam cinično reži v obraz izgubljeni čas in le z iskrico upanja gledamo v prihodnjost, želeč sebi in drugim boljše sreče. I panje naše in rešitev naša v prihodnjosti pa je edino le vera in življenje po veri. Kam so zabredli višji sloji naše družbe in v kako bedo naš delalski stan v tem veku — o tem govoriti treba ni. In pri vsem bogastvu pri vsem napredku naše dobe manjka ljudem nečesa — zadovoljnosti namreč. Zadovoljnost in sreča p a poganjate svoje korenine v veri in le v veri. Zato pa se dviga koncu devetnajstega stoletj. krščanski prapor zopet višje in višje, možje, ki so okusili
in spoznali življenja sladkost in grenkost, se vračajo v naročje sv. cerkve in večje in večje je število pogumnih, ki se zbirajo pod katoliško zastavo. „K višku srca! Nazaj k veri, nazaj k morali, nazaj k Bogu!" — tako nam kličejo vsi dobri človekoljubi Tudi po Slovenskem odmeva njih glas: Mi vstajamo . . .
Kaj ne prijatelj, geslo pravega, žilavega Slovenca je bilo in še bo: „Vse za vero, dom, cesarja.44
Z Bogom!
Prvi oulu-kafriški mašnik.
V tem mesecu se obhajajo po Slovenskem nove maše. Mnogi novomašnik je pred 16 leti morda še hiteval za čredj, igral se z drugimi vaškimi otroci in morda še mislil ni ali si vsaj ni upal misliti, da ga zadene po dolgih 16 letih učenja, truda in skrbij najvišje poslanstvo, koje more doseči ustvarjeno bitje — dostojanstvo mašnika, dostojanstvo Kristovega namestnika! A sedaj stoji prvič pred altarjem Go-spodnjim. Kaki občutki pač prevevajo njegovo dušo! Kaj pač čutijo v srcu njegovi vrstniki in drugi vaš čani. Kako se čutijo počeščene, povzdignjene, da imajo v svoji cerkvi novomašnika. ki je izšel iz njihove srede, ki je kri od njihove krvi! In še le stariši! Nepopisni so občutki, koji napolnujejo starišem srce ob pogledu sina, stoječega prvokrat pred altarjem Gospodnjim, sladke so solze, ki teko po morda že velem in nagubančenem licu. —
Naj torej v tem mescu povemo „Daničinimtt bralcem, kake občutke je zbudil rojakom nastop prvega črnega mašnika, ko se je povrnil po končanih študijah iz Rima v svojo črno domovino. Neki trapist piše iz Marijanhilla v Ver-gissmeinnicht u št. 2 t. 1. takole:
,Naš prečast. oče opat je pripeljal vrnivši se od zadnjega potovanja v Rim seboj črnega mašnika, kolikor mi znano, prvega iz rodu Culu kafrov, ki je dosegel mašništvo. Prijateljem misijona v južni Afriki je pač znan po sliki, ali vsaj po imenu, nekateri so ga morda celo osebno poznali, ko je bival v Rimu in na Nemškem; — njega ime je dr Eduard Miiller. Leta 1884. je bil prišel črniček kot lOletni deček v misijonsko šolo v Marijanhillu. Ker je kazal izredno nadarjenost, poslal ga je takratni opat o. Franc 1. 1888 v Rim v propagando, kjer je s sijajnimi vspehi vršil in dovršil svoje študije. Sedaj se je vrnil kot mašnik in doktor modroslovja v svojo domovino.
Ni mi možno popisati začudenja, ki se je zrka-lilo na obrazih Šolarjev, ko so ga videli spremljajočega čast. očeta. Bil jim je nedoumljiva uganjka: kajti črna barva in vsa zunanjost jim je dejala, da je njihovega rodu, a častitljiva duhovska obleka je značila duhovna. Z odprtimi ustmi so zrli vanj in niti glasu niso mogli dati od sebe samega čudenja: videlo se jim je, da uganjke ne morejo rešiti. — Ko sem jim pa povedal, da je tudi mašnik, tedaj se je iz vil iz njihovih prsij zategnjeni „au" (kar pomenja toliko, kakor naš ,6"), in več mi je povedal ta medmet, kakor dolg govor; a še vedno so bile njihove oči
uprte vanj, prsi so se jim dvigale in le polagoma se je vrnilo življenje med nje. Najprej so čute kazali po raznih zunanjih znamenjih, še-le pozneje se jim je razvozljal tudi jezik in naposled si je začudenje duška dalo v vzkliku: .Črni mašnik!- Ej, to jim je dalo tvarine k govorjenju, to jim je dalo veselje za petje! V sprevodu so ga spremili s Čast. očetom na dem.
On pa se je čudil najbolj temu, da med vsemi velikimi in malimi šolarji ne najde več nikakega znanca. „Ti so mi vsi tuji", je dejal večkrat Je pač minilo že nad 10 let, odkar ni bil v Marijanhillu in v tej dobi se je marsikaj spremenilo. Njegovi šolski tovariši so odrastli ter si ustanovili lastno domovje ali pa so odšli v tujino. Naposled zapazi med mladimi možmi vendar le znano obličje. „To je Josip Huber*, zakliče. „tega pa poznam, bil je z menoj v šoli."
Mimogrede bodi omenjeno, da govori Eduard Miiller več jezikov i prav dobro angleški in italiianski, dosti dobro tudi nemški. Razven teh in svojega materinega kafriškega jezika govori gladko latinsko, razume grško in nekoliko tudi hebrejsko in je sploh humanistično, modroslovno in bogoslovno jako na-obražen — In to kafer! Ali ni čudno?
Naslednji dan je bral med kafriško službo božjo tudi on sv. mašo. Za nas vse je bilo to nekaj posebnega, ko smo videli črnega mašnika pred altarjem. Obraz in roki ste se videli tembolj črni, ker ste bili v tolikem nasprotju od bele albe in belega mašnega oblačila. Drugače pa ima vsa njegova postava nekaj tako mladostnega in otroško-nedolžnega na sebi, da se nehote človeku prikupi. Rubrike je izpolnoval zelo natančno; čuden se mi je zdel le veliki križ, s kojim je ljudstvo ob koncu svete maše blagoslovil. A toni graje vredno; še le prav dobro se mu je podalo.
Po sv. maši je nagovoril vernike v kafriškem jeziku. Kaj so zamorci ob fem nagovoru mislili in čutili, ne vem; ali zdi se mi. da je bila stara ženica, ki je nekaj dni pozneje mašnika-za-morca srečala, reprezentantinja vseb kafrov. Njeno začudenje in njeno veselje je bilo skoro brezmejno. Z rokami je tlesknila, večkrat zaporedoma je svečeniku prisrčno roko stisnila in kakor veletok so se ji usipale iz ust hvalnice na Stvarnika radi tolike nezaslišane milosti! — Bil sem priča tega prizora in mislil sem si; .Kako vesela bo še le lastna mati nad takim sinom!" Ali v svojo žalost sem slišal, da so Miillerjevi stariši še pagani in praV tako njegovi bratje in sestre; mati je vrhu tega še slepa, torej dvakrat slepa, duševno in telesno. Človeku se kaj tacega zdi skoraj nemogoče. Sleherni bi pač pričakoval, da se bodo ob sinovi spreobrnitvi ali zaradi njega vsi takoj spreobrnili. Ali niso se. Iz tega se vidi jasno, da je spreobrnitev kake duše milost božja, ki jo Bog podeli, komur sam hoče. Oznanovanje besede božje samo na sebi še ne zadostuje. Upati pa je, da se bo mlademu zamorskemu svečeniku posrečilo, po nekrvavi daritvi, ko jo daruje vsak dan, izprositi za vse svoje sorodnike največjo vseh milosti — sv. vero
Kratki čas počitnic porabi Miiller v obiskovanje misijonskih postaj. Po počitnicah nastopi sam misijonsko delovanje v svoji domovini. Da bi bilo njegovo delo blagoslovljeno! Ker je pa silno težko, kako ljudstvo spreobrniti in spreobrnjeno ohraniti stanovitno v sv. veri brez duhovnikov-domačinov, zato
kličem k Boga delilca milosti, naj obudi prvemu črnemu mašniku Še mnogo tovarišev v sv. poklicu!"
Kapelan Jotip Pluntarii.
Razgled po domovini
Zlata maša v Velesalem. Letošnje leto je za Ljubljansko škofijo jako veselo in blagoslovljeno. Ob bajajo se namreč pogosto sv. misijoni v izveličanje duš; pa tudi mnogo novih delalcev duhovnikov bode vstopilo v nograd Gospodov, bajč 27. Novih maš se je obhajalo krog 30. ako prištevamo redovnike in novomašnike drugih škofij. Vrh tega so nekteri duhovniki dospeli do petdesetletnice svojega mašništva, ter so nekteri že obhajali zlato mašo; drugi jo pa še bodo. Izmed svetnih duhovnikov so bili visokočastiti gospodje: Ivan Germ, župnik v Št. Kocijanu, Blaž Petrič, župnik Velesalski, Martin Pcgačar, častni kanonik in Ivan Zoreč, nadžupnik Mengiški. Izmed redovnikov sta dva patra frančiškana, namreč O. Ladislav Hrovat. umir. c. kr. gimn profesor, vrl poznavatelj klasičnih jezikov ter slovanščine in O. Celz Novak, spovednik. Vsi ti so bili leta 1849. v mašnike posvečeni. Takrat so bili hudi časi Kajti razsajala je kužna bolezen legar, koji so vojaki iz Italije zanesli na Kranjsko. V Ljubljani so bile bolnišnice polne bolnih vojakov; bolezen je bila tako huda da je osem ljubljanskih duhovnov za njo umrlo. Rajni g dekan Starološki Kožuh, ki je bil tudi 1. 1849 posvečen, a je 1 1896.. umrl, se je škofu Antonu Alojziju ponudil za duh. pastirstvo pri tistih bolnikih v Ljubljani, in je potem te bolnike previ doval. Leta 1849 so bili tudi hudi punti na Italijan akem in Ogerskem, ktere je zadušila deloma naša, deloma ruska vojska. V tako žalostnih časih so naši zlatomašniki kot novomašniki nastopili svoje službe. In koliko so prestali pozneje ob času kolere 1. 1855, 1866 in ob drugih kužnih boleznih od 1 1870—1880 Zelo debelo knjigo bi mogel vsak zlatomašnik spisati. ko bi hotel znamovati vesele in žalostne dogodke, svoje skrbi, svoj napor v dušnem pastirstvu In verno 'slovensko ljudstvo spoznava to delovanje svojih duh p as t i rje v in dobrotnikov v prid naroda, zato se tako radostno vdele-žuje nove in zlate maše. Gospodje zlatomašniki so učakali visoko starost. Starost pa je 2e sama ob sebi častitljiva; kakor se bere v 3. Mojz bukvah 5, 11—14 doslovno: .Pred sivo glavo vstani, spoštuj osebo starega človeka; ter se boj Gospoda svojega Boga". To potrjuje tudi modri Sirah 8, 9 — 13: „Ne zametuj govorjenja starih modrih, ampak vadi se v njih pregovorih; kajti od njih se boš učil modrosti in pametnih naukov in razumnosti in ob času potrebe odgovor dati. Ne zaničuj nobenega človeka radi njegove starosti; kajti izmed nas se bodo ne kteri postarali". In sv. Pavel naroča svojemu učencu Titu. kako naj postopa s starimi ljudmi, če je svari, rekoč: .Starejšega ne kregaj, temveč opominjaj ga, kakor očeta (z otroškim spoštovanjem); mlajše kakor brate; stare žene kakor matere". Ako je starost že sama ob sebi tolikanj častivredna in sicer po volji in naredbi božji, kolika čast gre fte le staremu mašniku — celo zlatomašnik u, kteremu je mili Bog kot svojemu posebnemu ljubljencu dal doživeti petdeset let mašništva!
Pa pojdimo zdaj v duhu proti Velesalemu, kjer je ondotni velečastiti gospod župnik Blaž Petrič obhajal dne 20. avgusta, to je 13. nedeljo po Binko-štih. svojo zlato mašo. Od vseh strani: iz Predvora, Predo&elj, Št. Jurja, Crkelj so hiteli ljudje deloma peš, deloma na vozeh, proti prijazni dolini, kjer stoji starodavna romarska cerkev Marijinega oznanenja v Velesalem. Treba je bilo le videti vesele obraze hi-tečih ljudi, vrvečih k izvanredni cerkveni slovesnosti. Pa tudi Velesalci niso zastali, postavili so veliko visokih mlajev in napravili lepe napise, ter tako skazali svojo ljubezen in spoštovanje do svojega duhovnega očeta Narod je napolnil prostorno cerkev; to krasno cerkev s temi imenitnimi slikarkami Schmida-Kremsčana v altarjih K Gospodnjemu altarju je g. zlatomašnika spremljalo 14 dnhovnikov a 4 bogo-slovci. Cerkveni govor je imel častni kanonik in St Jakobski župnik preč. g Ivan Rozman Govoril je ljubko, prisrčno in ginljivo, kakor le on zna. Omenjal je med drugim, da je on sam Marijin božjepotnik, ki je že 80 krat priromal v Velesalo iskat pomoči pri Materi Božji. O zlatomašniku, ki že 14 let pa-stirjuje v Velesalem. je omenil, da je že 18 000 av. maš daroval — župljanom Velesalskim je priporočal, kaj naj oni danes darujejo svojemu duhovnemu očetu, ter je nagovoril vse »tanove. Med govorom se je poslušalcem marsikatera solza utrnila Le en glas je bil med ljudstvom: .Kako lepa je bila ta pridiga". Po cerkvenem govoru je osiveli zlatomašnik presveto daritev daroval s toliko mlademftko živahnostjo, ter pevske točke odpel s tako krepkim in zvonkim glasom, da so se temu čudili vsi navzoči "). Po sv. opravilu so se zbrali duhovniki k skromnemu obedu. Tu so se govorile razne jako ginljive napit-niče, v njih so gospodje sosedje izražali g zlatomašniku svoje globoko spoštovanje, iskreno ljubezen in resnično hvaležnost') Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko je govoril napitnico preč. g. župnik Št. Jurski, A Kukelj, ki je povdarjal, razlagal delovanje g zlatomašnika v župi Št Jurski od 1. 1854. do 1858 zlasti za časa kolere. Takrat jih je v par mesecih 100 za kolero umrlo in mu je tovariš zbolel za kolero, slonela je vsa teža duh pastirstva in skrb za bolnike na ramah g zlatomašnika V priznanje teh zaslug je hvaležni občinski zastop Št Jurski te dni g zlatomašnika imenoval častnim občanom. Skratka bil je velik, nenavaden dan. lepa slovesnost tako, da ostane vsem. ki so se je udeležili, trajno v spominji Verno ljudstvo pravi, d% naj človek smelo strga nove podplate, če se udeleži
S Duhovniki, ki so počastili g zlatomaSnika s svojo navzočnostjo, ter so imeli srečo udeležiti se njegove zlate maSe: 1.) Iz Ljubljanske mestne dekanije: Ivan Rozman, častni kanonik in mestni župnik St. Jakobski. 2.) Iz Kranjske dekanije: Josip Krčon, zlatomalnik, župnik PredosliSki, knezSk. duhovni svetnik in arhidiakon na zlati mati. Anton G o-lobič, žipnik Crkljanski in knezSk duh. svetnik. Jakob Mrak tupnik Naklanski; Lovro Kristofir, župnik Kovorski; Anton Kakelj, župnik St. Jurski; Andrej Volec, župnik v p ; Anton Nemec, kdnainistrator KokerSki; Kdvard Ko sob ud. kapelan Crkljanski; Ivan Volk, kapelan Velesalski; Frančišek Grivec, vpok. kapelan LeskovSki iz Lahovič. 3.) Iz StaroloSke dekanije: Ivan Tomaiič. mestni župnik Škofjeloški in duhovni svetnik ; Alojzij K u m m e r, župnik v začasnem pokoja; Ivan Petrič, kapelan Škofjeloški in 4) li KameniSke dekanije: Martin Poč, župnik Komendaki in duhovni svetnik.
*) O naSem g. zlatomaSniku se sme reči: benefaciendo (la icis) et conialendo (sacerdotbu) tranaiit: dobrote daleč je povsod pastiroval, zato so ga vsi ljudje ohranili v dobrem spominj L
nove maše. Reči pa se sme, da nobenemu deležniku zlate maše vVelesalem ne bi bilo žal. da ae je je udeležil, ako bi bil tudi strgal nove črevlje. Vsem pa, ki so tako srečni bili, da fo bili navzočni pri tej zlati maši, je kipela in še kipi prisrčna želja proti nebesom: „Bog vsega mogočni daj priljubljenemu in v vsakem < ^iru uzor-rerou gospodu zlatomašniku učakati tudi bisernega jubileja; nad zvezdami pa mu pripravi zasluženi venec nebeški!"
Predno končam, naj objavim, kar je pripovedoval rajni velesalski župnik g Stanonik. (ki je ondi pastiroval od 1. 1*50— 1886) o čudodelni Velesalski Materi Božji Ko je 1. 1855 razsajala kolera, umrl je neki materi otrok. Nobeden prihajalcev ni sodil drugače, kot da je mrtev. Dejali so ga na mrtvaški oder. A mati je prisrčno klicala na pomoč Marijo Velesalsko in otrok je < živel. Drug slučaj. Zbolel je v župi mož, bivši vojak. K njemu je prišel kapelan nagovarjat ga, naj bi se dal prevideti. — A bolnik ga je odurno odslovil. Kapelan pove domu prisedši. kako je bilo. G. župnik mašuje drugi dan za bolnika, kterega (ex to-ta mente) priporoči Velesalski Materi Božji Potem gre še isti dan k bolniku Ko vstopi v sobo in krščanski pozdravi bolnika, odzdravil mu je oveseljen rekoč: wAli ste me prišli, g. župnik, obiskat? Prav vesel sem vašega obiska". In bolnik je bil ves omebčen, voljan se je izpovedal, je prejel sv. popotnico ter je z Bogom spravljen izdihnil svojo dušo. In tako je na tisoče kristijanov dobivalo pomoči v dušnih in telesnih potrebah od Velesalske Matere Božje teh 600 velasalskih božjepotnih let
A. K.
Iz zgodovine.
Goriška nadskoflja. Goriška nadškofija je nastala iz akvilejskega patrijarhata, ki se je razprostiral nekdaj deloma po benečanskem, deloma pa po avstrijskem ozemlji. Zaradi tega so pogosto bili prepiri, kdo naj dobi patrijarhovo službo Da bi se izognil tem prepirom, odpravil je papež Benedikt XIV. akvi-lejski patrijarhat in na njegovem mestu ustanovil dve nadškotiji (1751): Videmsko, ki je obsegala Fri-julsko v Benečiji in Goriško.
Prvi goriški nadškof je bil Karol Mihael grof Attems, mož prave apostolske gorečnosti. Njegov naslednik Rudolf Josip grof Kdling je izgubil svojo službo, ker je hrabro branil pravice sv. cerkve Cesar Jožef II tega nikdar ni mogel pozabiti, zato je sklenil odpraviti goriško nadškrfijo in posrečilo se mu je pregovoriti papeža Pija VI, da je povzdignil Ljubljano na njeno mesto v metropolo, Gorica pa je odslej bila samo škotija, podrejena Ljubljani. Pravzaprav bi bil cesar rad prenesel nadškotijo v Gradiško, za kar pa ni mogel pridobiti papeža, ki se je le v toliko udal, da je gradiški škof stoloval v Gorici. Ljubljanska nadškofija je s smrtjo svojega prvega nadškofa zgubila metropolsko čast. Metropoloval je namreč v Ljubljani kneznadškol Mihael baron Brigido od leta 1788—1 >00. Gorica pa je do leta 1827 osta'a samo škotija, katero sta še vladala škofa: Frančišek Filip
grof Inzaghi (1788—1812) in Jožef Walland (1819— 1830) Papež Leon XII jo je 1827 zopet povzdignil v nadškofijo z onimi škofijami, ki so ii podrejene še dandanes. Walland je umrl kot nadškof leta 1834. Njegovi nasledniki so bili vsi rrav izbomi možje v vsakem oziru, namreč: Frančišek Ksaver Lušin (1835-1854). Andrej Gollmayer (1854—1883). ki si je zopet pridobil izgubljeni knežji naslov in Alojzij Zorn. ki je umrl pred dvema letoma. Leta 1898 je nastopil nadškofijsko službo v Gorici bivši ljubljanski knezškof Jakob Missia On je prvi cerkveni knez v ti nadškofiji, ki je dosegel 1 1899 kardinalat. — (Ob tej priliki bodi popravljen „Daničin" pngrešek na 200. strani. Kardinalski škrlatni čepici «e ne pravi „ Gora m Deo". ampak „Soli Deott iz že tam pravilno navedenega vzroka. Lah jo nazivlje v svojem jeziku „Zuccbettott.) — Na staro veličje akvilejskega patrijarhata kjer že nekaj stoletij sem več ne stolujejo mogočni patrijarhi, pa nas spominja samo stara pa trijarhalna cerkev; kot odliko nosi njen župnik arhi-prezbiterski naslov.	^ ^
I. Bratovsko zadevo
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec september 1899.
'Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
linj proti skrivnim ilrnžbam.
b)	Posebni nameni:
1.) Sv. EgldlJ. Goreče prejemanje »spravnega obhajila« prvi petek vsacega meseca Nevarno bolni.
•J.) Sv. Štefan kralj. Avstrijski cesar. Bogati sadovi pri duhovnih vajah za ženske. Božji blagoslov pri izvrševanju poklica.
:!.) Angeljska nedelja. Rešitev mladine pred slaljoversko golo in nekrščansko vzgojo. Več učiteljev in učiteljic, starisev in varnhov.
4.)	SV. Rozallja. Služkinje, katerim prete nevarnosti mestnega življenja. Deviške družbe. D hovne vaje za dijake Kmečka društva na krščanski podlagi.
5.)	Sv. LavrenclJ JustlnUn. St. oče, kardinali in škofje. Duhovniki in obbajanci. Milost spreobrnjenja.
6.)	Sv. fflagnas- Važne samostanske zadeve. Dejanska ljubezen do bližnjega. Odločni katoličani med drugoverci.
7.)	Sv. Regina. Spoštovanje dev štva. Odstranitev očitnega pohujšanja. Božji blagoslov romarjem, ki gredo na božja pota.
Listek.
Premllostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglift
se je odpeljal po pridigi v Dravljah na predvečer sv. Roka, 15. t. m., v Staro Loko in od tod v Zire, da si ogleda prostor za novo cerkev. Na poti je obiskal bolnega župnika na Trati, g. Petrovčiča. — Petek, 18. avgusta, je imel slovesno sv. mašo za presvetlega cesarja Fran Josipa I. Ob poludvanajstih je blagoslovil novo palačo c. kr. deželne vlade. — Nedeljo popoludan, 20. t. m., se je odpeljal nadaljevat kano-nično vizitacijo in birmo v moravški dekaniji.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnlkovi nasledniki v Ljubljani.