sirnimi y\ INVESTICIJSKI OBJEKTI NA KLJUČ Novo mesto, Glavnjlrg 10. tel.: 068/21 -737,lax: 068/28-027 Št. 19 (2229) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 7. maja 1992 • Cena: 50 SLT • YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Za bog ogatih ljudi Milan Kučan odprl novo tovarno obutve Clann v Loki pri Zidanem Mostu DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SEMINAR O INOVATIVNI SLOVENIJI OTOČEC — V organizaciji Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, društva Manager za Dolenjsko in Območne gospodarske zbornice bo 14. in *5. maja na Otočcu 4. seminar o po-slovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih razmerah na temo Inovativna Slovenija. Na seznamu predavateljev je vrsta znanih imen, na primer prof. dr. Peter Tancig, prof. dr. Matjaž Mulej, dr. Marko Kranjec itd. Prijave za udeležbo na seminaiju zbirajo v Društvu ekonomistov Dolenjske do 11. maja. USTANOVNI ZBOR KOČEVJE — V soboto, 9. maja, bo ob 8.30 v dvorani kočevske srednje šole ustanovni zbor Slovenske ženske zveze. Takoj po zboru bo letna konferenca kočevske podružnice Slovenskih krščanskih demokratov. Gosta bosta predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — »Lakota in revščina nista naša prihodnost Če svojim ljudem v tej državi nismo sposobni zagotoviti dela, njegovega spoštovanja in primernega plačila, če nismo sposobni zagotoviti kakovostnega življenja, varnosti in miru, potem niso upravičena vsa pričakovanja mnogih rodov Slovencev, ki so težili za svojo samostojno in neodvisno državo,« je dejal predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan pretekli četrtek v Loki pri Zidanem Mostu, predno je prerezal vrvico nove tovarne obutve m gornjih delov obutve Clann, d.o.o. Kučan je čestital vsem, ki so zaslužni za to, daje v tovarni že dobilo delo 99 delavcev, do konca leta pa jih bo že okrog 200. To je po predsednikovih besedah pomembna številka za sevniško občino, Posavje, pa tudi za Slovenijo ni nepomebna. Toliko bolj, ker smo bili doslej navajeni poslušati številke o tem, koliko delovnih mest se je zaprlo in koliko ljudi je ostalo brez kruha. »Jaz pa veijamem, tako kot tudi vi, da ta naš narod ima prihodnost in da je njegova prihodnost v bogati družbi bogatih posameznikov, ki bodo bodisi z umnim upravljanjem svojega ka- VIŠJE CENE SEVNICA — Sevniška vlada je sklenila, da se s 1. majem povečajo stanarine za 15, voda za 19, kanalščina za 22 ter odvoz smeti in odpadkov za 18 odstotkov. pitala, bodisi z dobrim in zato solidno plačanim delom imeli svojo prihodnost, svojo socialno varnost in ki bo- do zagotavljali slovenski državi njeno enakopravno uveljavljanje v svetu in v Evropi,« je dejal Kučan in dodal, da bo pri tem treba skrbeti za to, da bodo ljudje zadovoljni in da bodo zato pripravljeni plačevati prispevek v svojem okolju za potrebe šolstva, kulture, znanosti in tistega, kar zdaj običajno razumemo kot družbeno porabo. P. PERC DRAGO PERC ODLIČEN MED NAJBOLJŠIMI EVROPEJCI KULM — Na evropskem mestu v raketnem modelarstvu v švicarskem mestecu Kulm je član slovenske reprezentance, sicer pa predsednik astronavtično-raketnega kluba Vega, Drago Perc, dosegel lep mednarodni uspeh. Sevničan je zmagal v kategoriji raketoplanov, Perc pa je osvojil tudi odlično 2. mesto, sicer v njegovi običajno najmočnejši disciplini — strimeijih (rakete s traki). "//////////////////////////////////////////^ Danes v Dolenjskem listu DRUŽBENA POMOČ ZASEBNEMU KAPITALU— Tovarna obutve Clann v Loki je ena prvih takih naložb, kjer se zasebni kapital srečuje z družbeno pomočjo za odpiranje novih podjetij, za odpiranje novih delovnih mest Predsednik Kučan je čestital lastniku podjetij Andrea in Clann, Francu Novoselcu, za pogumno odločitev, njegovim italijanskim poslovnim partnerjem, sevniiki občini ter ministrstvoma za delo in planiranje (mimogrede: ministra obeh resorjev, Jožica Puhar in Igor Umek, sta bila tudi na otvoritvi) in seveda delavcem za pridobitev in praznik dela. Na posnetku: visoki gostje med ogledom proizvodnje. (Foto: P. Perc) Prestižni boji zožujejo možnosti za uspeh vlade Dr. C. Ribičič na Lisci: »Ustvarjalne sile vkup!« na 2. strani: • Nova vlada — zasuk na 4. strani: • V Tenelu se upirajo od na 6. strani: • Predsednik tako, ostaii_d na 7. strani: • Več za stranke kot za inš| na 8. strani: • Trebanjski grad ni zapisan p na 9. strani: • Beg kot odrešitev in mora na 10. strani: • Z vztrajnostjo premagana na 15. strani: • v Krškem »Černobil« ni <5 v. I LISCA — Kljub čemernemu vremenu seje na tradicionalnem prvomajskem srečanju Posavcev na Lisci zbralo okrog 1000 ljudi. Polovica od teh jih je pripešačila, pohodnike so na kontrolnih točkah spremljali člani sevniškega planinskega društva Lisca. Pri Tončkovem domu so v pestrem kultumozabavnem sporedu sodelovali Polde Bibič, moški pevski zbor DPD Svoboda iz Brestanice pod vodstvom Janka Avsenaka, plesna skupina DiVi iz Krškega in ansambel Meh z Rake. Zbrane je najprej pozdravila predsednica sevniške SDP Breda Drenek-Sotošek in zatem pozvala slavnostnega govornika, predsednika Socialdemokratske prenove Slovenije dr. Cirila Ribičiča. Ribičič je poudaril, da so v SDP potisnili ozke strankarske interese ob stran, da ne bi ovirali izvolitve in čimprejšnjega nastopa novega Drnovškovega kabineta, »čeprav imamo občutek, da nič podobnega ni prišlo na misel drugim strankam, ki podpirajo to vla- do. Prestižni boji okrog njene sestave še pred njenim nastopom zožujejo možnosti za uspeh vlade.« Ribičič je izrazil željo, da bi tudi nove volitve, »za razliko od tistih izpred dveh let, potekale predvsem okoli razvojnih vprašanj, gospodarskih in socialnih dilem našega razvoja. Stranke in njihovi kandidati naj pokažejo, kaj lahko prispevajo k bodočemu razvoju Slovenije, kaj so sposobni storiti za povezovanje VOROVICA OSTAJA PR VOMAJSKA — Potisnjena visoko med gorjanske košenice, Javorovica Se naprej ostaja shajaliSčeprvomajskih pohodnikov. Dobrih 1000 se jih je zbralo v spomin na borce 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki SP — 113 po Številu — 16. marca 1944padli v neenakem boju. Organizatorica shoda je bila tudi letos krajevna skupnost Šentjernej, v programu pa je sodelovala tudi godba Iskre in Šentjemejski oktet. Slavnostni govornik je bil Jože Penca-Dečko, znani organizator Osvobodilne fronte pod Gorjanci in nosilec Partizanske spomenice 1941. V svojem pol ure 'rajajočem govoru je poudaril, da je oblast odpra vljala fevdalne ostanke in delila grajsko zemljo v Klevevžu in na Hmeljaku malim kmetom in bajtarjem v smislu zakona o agrarni reformi. Dotaknil seje tudi odnosa z duhovSčino. »Z duhovniki smo bili v odličnih odnosih. Preganjali pa smo tiste, ki so se spečali z belo gardo,« je dejal. Ob koncu slavnostnega dela, ki mu je prisostvovala tudi Sonja Lokar, podpredsednica slovenskih prenoviteljev, je delegacija borcev položila v avlo cerkvice spominski venec. (Foto: Janez Pavlin) VZDUŠJE TEKMOVANJA IN SODELOVANJA — Namesto medsebojnih prepirov, obtožb in nesmiselnih preteklih delitev naj se uveljavi vzdušje demokratičnega tekmovanja, sodelovanja, povezovanja sorodno usmerjenih programov in kandidatov, politični spopad, ki ne bo odvračal ampak prispeval k reševanju perečih vprašanj, je na Lisci pozval dr. Ciril Ribičič. vseh ustvaijalnih sil, ki naj uresničijo gospodarsko uspešno in socialno pravično Slovenijo.« P. P. GLASBENI IZLET ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine namerava organizirati dvodnevni glasbeni izlet na Dunaj. Izlet po poteh dunajskih glasbenih klasikov bo 22. in 23. maja. Prijave zbirajo na tel. 51 -270, kjer je moč dobiti tudi dodatne informacije. V drugi polovici tedna bo sprva sončno in toplo, v nedeljo pa se bo vreme poslabšalo. Drnovškov predlog za novo vlado Na seznamu 23 imen LJUBLJANA — Zadnjega aprila je mandatar slovenske vlade dr. Janez Drnovšek predsedniku parlamenta dr. Francetu Bučarju poslal seznam kandidatov za ministrska mesta. Na njem je 23 imen, tri še manjkajo. Med 23 imeni od 26, kolikor ministrov jo sestavlja, ni mag. Marka Voljča, niti Mitje Gasparija, prvi naj bi postal podpredsednik za gospodarstvo, drugi pa finančni minister. Sicer pa je seznam naslednji: dr. Jože Pučnik (podpredsednik za splošne zadeve), mag. Herman Rigelnik (podpredsednik za gospodarstvo), mag. Viktor Žakelj (podpredsednik za družbene dejavnosti), Igor Bavčar (notranji minister), dr. Dimitrij Rupel (zunanji minister), Janez Janša (obrambni minister), Lojze Janko (zakonodajni minister), mag. Franc Avberšek (minister za energetiko), dr. Maks Tajnikar (minister za malo gospodarstvo), Dušan Šešok (minister za industrijo in gradbeništvo), Jože Jeraj (minister za trgovino), mag. Janez Širše (minister za turizem in gostinstvo), mag. Jože Protner (minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Marjan Krajnc (minister za promet in zveze), Miha Jazbin-šek (minister za varstvo okolja in urejanje prostora), Jožica Puhar (ministrica za delo), dr. Božidar Voljč (minister za zdravstvo, druži- no in socialno varstvo), Anka Osterman (ministrica za borce in vojaške invalide), dr. Slavko Gaber (minister za šolstvo in šport), dr. Peter Tancig (minister za znanost in tehnologijo), Borut Šuklje (minister za kulturo), Jelko Kacin (minister za informiranje), dr. Janko Prunk (minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji). Grozi Beltu skorajšnji potop? Po večdnevni stavki ČRNOMELJ — Prejšnji teden seje v črnomaljskem Beltu končala večdnevna stavka delavcev. V kolektivu z 930 zaposlenimi, s 132 milijoni tolarji lanskih izgub in z 275 preveč zaposlenimi delavci je 14 izmen trajajoča stavka povzročilo izpad še dodatnih 30 do 40 milijonov tolarjev prihodka. Z normalnim delom so spet pričeli v sredo. Delali so tudi med prazniki, prosti so bili le za 1. maj. V sredo so v Beltu izplačali delavcem tudi plače v višini 65 odst. kolektivne pogodbe, kar je za 27,6 odst. več, kot so bile vredne februarske točke. 12,6-odstotno povišanje je prispeval Belt, denar za dodatno povečanje plač pa je zagotovilo ministrstvo za delo. Direktor Belta Janez Kure je povedal, da bodo delali, vse dokler bodo imeli material, priganjajo pa jih tudi naročila kupcev, in prej ko bodo dostavili naročeno robo, prej bodo dobili denar za nadaljnje poslovanje. »Žal še mnogi v firmi naprej živijo v svetu, ki ga ni več. V demokraciji in tržnem gospodarstvu veljajo drugačna pravila,« pravi direktor Kure in dodaja, da so bila pravila stavkovnega gibanja v večdnevni stavki v Beltu grobo kršena. Stavkovni odbor se je obnašal ultimativno. Njegove zahteve so bile tako visoke, da so neuresničljive. Vse to kaže na nepoznavanje razmer, v katerih je Belt že eno leto, in na nepoznavanje stavkovnih pravil. Resje, da so imeli delavci skromne plače, res pa je tudi, daje stavka še dodatno izčrpala firmo, in lahko se zgodi, da bodo nove izgube Belt potopile do konca. J. D. VELIKO PRIZNANJE ZA BRAMAC ZAGREB — Minuli teden so v Zagrebu zaprli velesejem obnove, na katerem je sodelovalo 700 razstavljalcev iz 21 držav. Tako kot že leta nazaj so najuspešnejšim razstavljalcem podelili laskava priznanja in diplome. Med dobitniki sta bila tudi dva slovenska razstavljate Jub iz Dola pri Ljubljani in Bramac iz Dobruške vasi pri Škocjanu. O AKTUALNIH TEMAH NOVO MESTO — Evangelijska cerkev, Binkoštna cerkvena občina Novo mesto, ki ima sedež v Trdinovi ulici 27, vabi vse, ki jih zanimajo aktualne teme Sv. pisma, na evangelijska bogoslužja. Ta bodo v nedeljo, 10. maja, ob 9. in 18. uri, v ponedeljek, 11. maja, in v torek, 12. maja, pa ob 19. uri. Gost bogoslužij bo prof. dr. Stephen Soos, teolog in evangelist iz Kanade. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC BIENNIAL OF SLOVENE GRAPHIC ARTS OTOČEC SKUPŠČINA OBČINE 68000 NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 2 20. 5. - 15. 9.1992 Častna gosta bienala JOHNNY FRIEDLAENDER Pariz JASPER JOHNS New York Gosti bienala HRVAŠKA GRAFIKA Praznik stiske in upanja I. maj ni praznik, ki razdvaja, ki siga lahko prilašča samo del Slovencev, temveč je praznik vseh, ki živijo od svojega dela ali vsaj spoštujejo njegov pomen. Je torej praznik, ki povezuje v času krize, iz katere lahko vodi le kakovostno delo in njegovo ustreznejše vrednotenje. Je praznik delavcev in kmetov, zato ne bi smelo presenečati, če take misli pridejo iz ust predsednika slovenskih prenoviteljev, dr. Cirila Ribičiča, ali pa bijih morda slišali od prvaka Slovenske ljudske stranke, Ivana Omana, ali predsednika slovenskih socialdemokratov, dr. Jožeta Pučnika, ki se niso izneverili prvomajski tradiciji shodov. Socialni trg, enakost, pravičnost, solidarnost, enakopravnost žensk, socialni pakt, soupravljanje, to so vrednote, o katerih ne govorijo le na zborovanjih socialdemokratskih, laburističnih, socialističnih in drugih levih političnih strank in sindikata, ampak so postale normalna in nepogrešljiva sestavina sodobnih evropskih družb, ki se je ne upa odpraviti nobena, še tako konservativna vlada, ko pride na oblast. Spoštovanje dela, ki je ob naravi glavni vir razvoja in blaginje posameznika in družbe, je podlaga gospodarske uspešnosti sodobnih demokratičnih evropskih ureditev. P. PERC Poleg kmeta skrb tudi za delavca Slovenska ljudska stranka je na praznik dela na Smuku ustanovila iniciativni odbor delavskega združenja — Stranka se zavzema za soupravljanje delavcev SMUK NAD SEMIČEM — Na praznik dela, 1. maja, je Slovenska ljudska stranka organizirala srečanje na Smuku. Čepra v je bil dan oblačen in turoben, se je zbralo precej ljudi, velika večina tudi na račun že tradicionalnega žegnanja. Na srečanja so med drugimi prišli najožji člani vodstva stranke: Maijan Podobnik, Franci Feltrin, Janez Podobnik in Meta Lukačeva, članica predsedstva konfederacije neodvisnih sindikatov, ter dr. Ludvik Toplak, predsednik republiškega družbenopolitičnega zbora. V lovski koči na Smuku so se zbrali zato, da bi ustanovili strankin iniciativni odbor delavske zveze. Slovenska ljudska stranka, ki je nastala iz slovenske kmečko^veze in je bi- Bolezni ni bilo V zbirnem centru v Črnomlju že 693 beguncev ČRNOMELJ — Reka bosanskih beguncev še ne pojenja. V črnomaljski vojašnici, edinem zbirnem centeru za begunce na Dolenjskem in v Beli krajini, imajo trenutno 693 beguncev, od tega je 343 otrok, 275 žensk in 75 moških. Trenutno so še vsi nastanjeni v prostorih vojašnice, kjer je prostora še za približno 100 ljudi. Če pa jih bo prišlo še več, jih bodo morali namestiti v šotore, ki sojih že postavili. Večina beguncev je Muslimanov, prišli pa so iz vasi Srebrnice, Bratunac, Kalesija, Živinice, Rogatica, iz krajev ob vzhodni meji s Srbijo oz. iz vasi ob Drini. To so v glavnem revni kmetje, med njimi je bila tudi medicinska sestra, ki sedaj pomaga pri pregledih beguncev. Vse begunce ob prihodu v center pregleda zdravnik. V Črnomlju so se bali, da bodo begunci s sabo prinesli veliko nalezljivih bolezni, vendar jih ni bilo, saj so Muslimani zelo čisti ljudje. Dela z begunci je veliko, zaenkrat imajo za štiri ure zaposlenega le vzdrževalca, ki so si ga sposodili na občinski teritorialni obrambi. Sicer pa se z njimi ukvarjajo delavci iz centra za socialno delo in štiri dekleta, ki so na zavodu za zaposlovanje vključena v javna dela. Hrano jim kuhajo v črnomaljskem hotelu. Potrebovali bi tudi vzgojiteljico. Še vedno naprošajo ljudi, da po svojih močeh pomagajo s plenicami, oblačili za otroke in pralnimi praški, otroci pa bi bili veseli tudi kake igrače. J. D. la na začetku predvsem stanovska organizacija, se je odločila otresti se stanovskosti in poskrbeti tako za kmeta »STRANKA HOČE BITI V CELOTI LJUDSKA« — Tako je ob ustanovitvi iniciativnega Odbora delavske zveze pri Slo venski ljudski stranki na Smuku poudaril podpredsednik stranke, Marjan Podobnik. (Foto: J.D.) kot tudi za delavca. »Le tako bo stranka resnično ljudska,« so poudarjali vsi govorniki na Smuku. Vsa povojna leta je oblast govorila, da so kmetje nastrojeni proti delavcem, vendar eni brez drugih ne morejo. Maijan Podobnik je dejal, da so desno sredinsko usmeijene stranke do sedaj za delavce premalo naredile, bolj levo usmeijene stranke pa so sicer veliko govorile, naredile pa nič. »Slovenska ljudska stranka kot osrednja sredinska stranka bo zagotovila, da bodo delavske pobude našle svoje mesto tudi v parlamentu,« je zaključil svoj govor Maijan Podobnik. Franci Feltrin, kije vodja razlaščencev v stranki, je poudaril, da njihova stranka zagovarja stališče, da je treba ljudem vrniti tudi nacionalizirano delo. Se posebej veliko pozornost pa bo treba nameniti vse večji brezposelnosti in brezmejni moči vodilnih struktur v podjetjih. Tako je slovenska ljudska stranka sprejela program, v katerem se bo njihovo delavsko združenje zavzemalo za reševanje zaposlitve mladih, za takojšnje izvajanje kolektivnih pogodb in • Marjeta Lukač je poudarila, da prihaja iz proizvodnje in da delavsko problematiko dobro pozna. Vesela je, da seje Slovenska ljudska stranka kot edina stranka do sedaj spomnila tudi delavcev. Navedla je, da imamo že 100.000 brezposelnih in 450.000 ustrahovanih delavcev, ki pa zaradi tega ne morejo biti ustvarjalni. »Za delavce lahko storimo zelo veliko, kot prvo moramo sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo drugačna od sedanjega predloga, ki daje vodstu vsa pooblastila. Delavci morajo v podjetju tudi soodločati,« je zaključila Lukačeva. prilagajanje plač tem pogodbam, za učinkovito vključevanje sindikatov na ravni podjetij in svetov delavcev v soupravljanje v podjetjih, kajti med soupravljanjem in sodelovanjem je velika razlika,za uveljavitev pravične razdelitve družbene lastnine, za učinkovto delovanje sodišč. V iniciativni odbor so izvolil Maijeto Lukač, Marijo Bukovec, Francija Feltrina in Janeza Podobnika. J. DORN1Ž Beli krajini napovedal razcvet Prvi belokranjski odbor nacionalne stranke GRADAC — V ponedeljek, 4. maja, popoldne je bila v Kotičku v Gradcu v Beli krajini napovedana predstavitev Slovenske nacionalne stranke, vendar predsednik gradaške krajevne skupnosti v teh prostorih srečanja ni dovolil. Zmago Jelinčič, vodja stranke, seje nad tem hudo zgražal in dejal, da bo vložil protest na ministrstvu za pravosodje. Srečanje je stranka nadaljevala v gostilni Pri Rakaiju. Komaj desetim Belokranjcem, ki so se zbrali na tem mestu, je Zmago Jelinčič predstavil program in organiziranost njegove nacionalne stranke. Poudaril je, da so organizirani v območne odbore. S tem ko delujejo v manjših enotah, so bolj mobilni, učinkoviti, pa tudi lažje navezujejo stike z ljudmi. Stranka načrtuje odpraviti sedanji zakon o državljanstvu, poostriti postopek dodeljevanja delovnih viz in Slovenijo »očistiti nekoristnih Neslovencev«, kot je dejal Jelinčič. Veliko pikrih je padlo na račun slovenske vlade, češ da se ne zna po moško postaviti za slovenstvo. Za Belo krajino kot obmejno območje pa je Jelinčič napovedal velik razcvet, kot sta ga po drugi svetovni vojni vojni doživela Gorica in Trst. Njegova stranka se bo za ta razcvet zavzemala, hkrati pa bo poskušala nazaj k Sloveniji priključiti tudi vsa tista območja, ki so nekoč že bila slovenska, npr. Istra. Po široki prestavitvi stranke so v Gradcu ustanovili prvi belokranjski odbor Nacionalistične stranke. J. D. • Vojna za Slovenijo še ni končana. (Jelinčič) • Bojim se mišljenja: bili smo nič, bodimo vse. (S. Hribar) • Religija je bergla za slabe državne ureditve. (Schopenhauer) Ustvarjalnost med mladimi tehniki Z občinskega in regijskega srečanja mladih tehnikov osnovnih šol — Povsod nimajo možnosti za delo — Najboljši na državno prvenstvo v Ljubljano BRUSNICE — Več kot 300 mladih iz občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica seje v petek, 24. aprila na osnovni šoli v Brusnicah udeležilo 15. občinskega in 10. regijskega srečanja mladih tehnikov novomeške in dolenjsko-posavske regije. Obenem je organizatorica Zveza organizacij za tehnično kulturo pripravila še 7. srečanje raču-nalničaijev ter tekmovanje v radioamaterstvu in modelarstvu. NA VARNEM, VENDAR BREZ DOMA — V črnomaljskem zbirnem centru za begunce je polovica otrok. Ker je večina mlajših od sedem let, bi še kako potrebovali vzgojiteljico. (Foto: J. D.) Letošnje srečanje je potekalo pod geslom »Raziskujmo-Ustvaijajmo-Varujmo-Ne onesnažujemo-Tekmujmo!« Vsakoletno srečanje, ki ima že nekaj let domovinsko pravico kar v novomeški občini, je predstavitev tehničnih aktivnosti po osnovnih šolah in v krožkih, stanje na tem področju še zdaleč ni takšno, kot bi lahko bilo, saj se veliko šol tekmovanja sploh ni udeležilo. Krivdo gre iskati v pomanjkanju mentorjev in prostora za izvajanje pouka tehnične vzgoje. Predsedik OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 24.3.1992 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 17/92) JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK URBANISTIČNE ZASNOVE NOVEGA MESTA (razvojni dokument Novega mesta) kot sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, v času od 6. aprila do 20. maja 1992 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2,1. nad., za bližnje mestne krajevne skupnosti ter — v krajevnih skupnostih Bučna vas, Bršljin Ločna — Mačkovec, Gotna vas, Žabja vas, Regrča vas, Šmihel in Drska. JAVNE OBRAVNAVE osnutka tega dokumenta bodo v krajevnih skupnostih v času od 11.5. do 14.5.1992 potekale bodo po naslednjem razporedu: — DRSKA: v ponedeljek, 11. maja 1992, ob 19. uri v prostorih KS Drska, Segova 9; — REGRČA VAS in ŠMIHEL: v torek, 12. maja 1992, ob 19. uri v gasilskem domu v Šmihelu, — KANDIJA - GRM in MAJDE ŠILC: v sredo, 13. maja 1992, ob 19. uri v osnovni šoli Grm; — GOTNA VAS in ŽABJA VAS: v četrtek, 14. maja 1992, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Žabja vas Do izteka javne razgrnitve osnutka urbanistične zasnove lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javnih obravnavah bodo navzoči tudi izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Zavod za družbeno planiranje Vliudno vabljeni! in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto odbora srečanja, Nikola Padevski, kljub veliki udeležbi ni zadovoljen: »Gradili smo nove šole, pozabili pa smo na prostore za te dejavnosti. Če so prostori že bili, so jih najpogosteje uporabili za druge namene. Veliko je šol, ki imajo svoje tehnične delavnice pomanjkljivo opremljene, manjkajo pa tudi ustrezni učitelji in mentorji. Takšno stanje bo vse dotlej, dokler učitelj tehnične vzgoje ne bo imel enakovrednega položaja z drugimi učitelji na šoli« Udeleženci tekmovanja, ki so dosegli najboljše rezultate v posameznih panogah, se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo v dveh delih konec maja na Vrhniki in v Ljubljani. Mladi računalničarji pa se bodo srečali že 9. maja v Ljubljani. Na državnem prvenstvu bodo barve dolenjsko-posavske regije zastopali: 1 Tehnološki postopki kovinske prevleke): Uroš Jankovič in Klemen Kirn iz OŠ Center Novo mesto; 2. Energetika (proizvodnja organskih posojin): ekipa OŠ Center Novo mesto; 3. Informatika (programska oprema): Dejan Dular, Marko Graberski in Jaka Jenko (vsi OŠ Center, Novo mesto) ter Smiljan Jankovič iz OS Senovo; 4. Robotika (računalniško krmiljeni delovni stroji); ekipa OŠ Senovo; 5. Ekologija (po sledeh odpadkov): ekipa OŠ Center, Novo mesto (Vesna Gutman, Špela Verbič); 6. Novi učni pripomočki-a) domača glasbila: Andreja Soster, OŠ Kostanjevica; b) gradiva da ali ne: Jelena Pelko, OŠ Center, Novo mesto; c) Tepanje bakra: Dušan Plut, OŠ Grm, Novo mesto. 7. Spoznavanje proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij z zbirko Fischer UTI in UT2: ekipa OŠ Brežice (Robert Lesar, Zoran Rajkovič). 8. Konstruiranje z elektomsko zbirko (reševanje problema): Rudi Čižmek, OŠ Senovo in Franci Kopač OŠ Žužemberk; 9. Predstavitev in zagovor izdelane električne ali elektronske naprave: Boštjan Jarc, OŠ Bršljin, Robert Radovan, OŠ Otočec^ 10. Izdelava izdelka iz lesa: ekipa OŠ Šentjernej (Denis Dolar, Jztok Ki-rar); 11. Maketarstvo: ekipa OŠ Mokronog (Jernej Jerman, Primož Kovačič); 12. Ljudske obrti: Janez Jerman, OŠ Bršljin, 13. Predstavitev ročnih del: Andreja Globevnik, Melita Jenič, Nataša Jenišek, Jerneja Kic, Marjana Tršinar (vse iz OŠ Škocjan); 14. Iz učenčeve domače delavnice: Boris Gorišek OŠ Artiče^ Ivo Dovič OŠ Center, Boštjan Jarc4 OS Bršljin; 15. Razstava fotografij: OŠ Center, Novo mesto, OŠ Grm, Novo mesto, OŠ Šmaijcta; 16. Tekmovanja: z avtomobili na električni pogon: Boštjan Bobič, OŠ Šmarjeta, in Tomaž Kralj, OŠ Otočec; 17. Tekmovanje z raketnimi modeli: Jože Florjančič in Andrej Purcber iz OŠ Otočec; 18. Tekmovanje z raketoplani: Gašper Brezovar, OŠ Grm; 19. Tekmovanje z letalskimi modeli: Bernard Kramarič, OŠ Center, Novo mesto, Marko Benje, OŠ Krško, 20. Tekmovanje v spuščanju zmajev: Dejan Kužnik in Boštjan Zakrajšek iz OŠ Trebnje; 21. Ladijski modeli: Benjamin Bernard in Uroš Zupančič, oba iz OŠ Grm; 22. Jadrnice: Silvester Toth-pope, OŠ Brežice; 23. Radiogoniometri-ranje: ekipa OŠ Žužemberk (Iztok Stopar in Marko Mikec); 23. Računalništvo: 1. in 2. razred: Igor Vizcc, OŠ Šentjernej, Simon Čižmek, OŠ Senovo; 3. in 4. razred: Rok Markovič, OŠ Grm, Novo mesto, Sašo Lukež, OŠ Dolenjske Toplice; 5. razred: blaž Kovačič, OŠ Center, Novo mesto, Katja Šturm OŠ Grm, Novo mesto; 6. razred: Dejan Dular in Andrej Ko-melj, oba OŠ Center Novo mesto; 7. razred: Marko Graberski, OŠ Center, Novo mesto, Jure Kapetan, OŠ Bršljin; 8. razred: Matej Špindler, OŠ Stična, in Matjaž Retelj, OS Bršljin. J. PAVLIN MODELARJA — Benjamin Bernard in Uroš Zupančič iz Osnovne šole Grm sta na tekmovanje prinesla najbolje izdelane ladijske modele. (Foto: J. Pavlin) Naša anketa J Nova vlada — zasuk na bolje? Kar februarja v slovenskem parlamentu ni uspelo neodvisnim poslancem in mag. Marku Voljču ter sredi aprila Igorju Bavčarju, je 22. aprila uspelo malo pred tem liberalno demokratsko obarvanemu dr. Janezu Drnovšku. Ža novega mandatarja namesto premiera Lojzeta Peterleta gaje podprla koalicija štirih sredinskih strank, neodvisnih in prenoviteljev, očitno v zameno za ministrske stolčke. Mnogi so si ob padcu Peterletove vlade oddahnili. Marsikaj je sicer naredila, a v politiki bolj od zaslug šteje danes, slovenski danes pa za mnoge ni ravno rožnat. Mnogi pa so se padca Peterleta ustrašili, češ da izvolitev dr. Drnovška pomeni zasuk v levo, nazaj v komunizem, zamrznitev denacionalizacije, lastninjenja in še kaj. V potrditev tega je prišla prav celo Drnovškova beograjska preteklost. Kako je do nje prišel, ni več važno, prav tako, kaj je v njej zares naredil. Dr. Drnovšek pa je za primer, da bo izvoljen, obljubljal predvsem strokovno vlado. Ta naj bi vedela, kaj storiti za spremembo gospodarskih razmer v Sloveniji, ki so za prebivalstvo čedalje bolj neugodne, pa tudi, kako to storiti ter kako preseči zaradi velike politične razcepljenosti in blokad v parlamentu počasno in neučinkovito reševanje ključnih problemov. Imena, ki so zdaj znana, so za marsikoga, prepričanega o nujnosti sprememb, precejšnje razočaranje. Upajmo, da brez potrebe. LEA ZALOKAR, vzgojjteljica v domski vzgoji Doma Majde Sile v Novem mestu: »Od nove vlade pričakujem, da mi bo dala več denarja, da si bom lahko privoščila vsaj še dva otroka. Sedaj je pravo razkošje skrbeti za enega. Upam, da bodo na novo izbrani ministri končno le potegnili gospodarski voz iz težav in da se bo potem Slovenija razvojno razcvetela. Bog me usliši!« MOJCA LOVŠIN, turistični tehnik iz Otavic pri Ribnici: »Mislim, da bo sedaj bolje. Peterletu sicer ne odrekam sposobnosti, menim pa, daje Drnovšek boljši. Že nastop ima drugačen in je politik v pravem pomenu besede, zato mu tudi bolj zaupam, kot pa sem Peterletu. V tem trenutku je vsekakor zmožen narediti več, kot bi bil Peterle in mislim, da bo tudi v parlamentu imel podporo.« JOŽE NOVAK, direktor Doma starejših občanov v Kočevju: »Vsaka zamenjava nekaj koristi, vendar pa bo v kratkem času težko kaj spremeniti. Drnovšku sicer zaupam, vendar vem, da bo v sedanjih razmerah težko kaj naredil. Lahko pa doseže deblokado sprejema nekaterih zakonskih predpisov, ki bi že zdavnaj morali biti sprejeti, denimo, zakona o lastninjenju in o volitvah. To bi bilo že veliko in mislim, da mu bo tudi uspelo.« NIKO POPOVIČ, prodajalec v metliški Metalki: »Menim, da so z novo vlado vendarle prišli boljši časi za gospodarstvo, čeprav se moramo zavedati, da se nastalega gospodarskega položaja ne da rešiti čez noč. Od vlade predvsem pričakujem, da bo na prvo mesto postavila reševanje podjetij in zaposlovanje ljudi in da bo pustila na strani politične spletke in prepire, saj zdaj ni čas za te stvari. Ali je s tem storjen zasuk? Upam, da je res storjen zasuk na bolje za vse nas.« JANEZ ŠTEFANIČ, direktor semiš-ke Iskre: »Tako kot mnogi tudi jaz upiam, da bo nova vlada prinesla pozitivne spremembe v gospodarstvo, da bodo pogoji gospodarjenja stabilnejši in da bo vsak, ki bo ustvarjal, dobil temu primerno plačilo. Želim si, da bi bilo konec obmetavanja z raznimi barvami. V gospodarstvu veljajo tržne zakonitosti, zato je pomembna stroka ne glede na barvo.« GORAZD GORJUP iz Krškega: »Bolje je, da je predsednik vlade Drnovšek namesto Peterleta. Imam občutek, da so Peterleta določene sile preveč vsiljevale in da včasih vleče poteze, ki niso zrasle na njegovem zelniku. Nova vlada bo uspešna, če bo dobila Finančno injekcijo. Drnovšek bo imel v skupščini močno opozicijo, vendar bo prodrl. Mislim, da bo Drnovškova politika malo zavrla denacionalizacijo, predah ne bo odveč za razmislek o lastnini.« VIKTOR RAČIČ, upokojenec iz Cerkelj ob Krki: »Tudi Drnovšek bo tež- • ko naredil kaj, kar bi obrnilo življenje na bolje. Denatja ni. V vladi bi po mojem morala biti neka odločilna roka, od katere bi ljudje, ki pričakujejo od vlade vse najboljše, kaj imeli. Politiki pa se samo grebejo za stolčke in ne naredijo ničesar, da bi ljudje bolje živeli. Nova vlada bi morala poskrbeti, da eni kraji ne bi bili več vredni od drugih.« MARJAN SLAK, učitelj na osnovni šoli Trebelno: »Upam, da se bodo končno nehali prepiri in parlamentarne zdrahe med našimi politiki, da bodo bolj družno naredili vse, da bi se posvetili pomembnejšim, predvsem gospodarskim vprašanjem. Bojim se, da si bo dr. Janez Drnovšek, čeprav velja za sposobnega, samo zapravil dobro ime oz. ugled med ljudmi, ker stvari v kratkem času ne bo mogel zasukati dosti na bolje.« BERNARDKA DOBOVŠEK, srednješolka z Razboija, občina Sevnica: »Mislim, da ni politika ali strokovnjaka, pa naj se piše Drnovšek ali kako drugače, ki bi lahko v nekaj mesecih, kolikor manjka do novih demokratičnih volitev, naredil za Slovenijo kaj več, kot bi Lojze Peterle, če bi še ostal na položaju predsednika vlade. Najbolje bi bilo, da bi pohiteli z volitvami, ki naj pokažejo, kakšno je razmerje sil in kdo naj vlada.« Jubilej s Koreninami čebelarjenja Ob obletnici Čebelarskega društva Novo mesto bodo v soboto predstavili knjigo ____Lojzeta Kastelca Korenine čebelarjenja, ki prinaša zanimive teze NOVO MESTO — Čebelarsko društvo Novo mesto bo v soboto, 9. maja ob 16. uri v prostorih Srednje kmetijske šole Grm priredilo svečan zbor čebelarjev, posvečen 62-letnici društva. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze čebelarskih družin Slovenije Matjan Skok, ob tej priložnosti pa bodo razvili tudi društveni prapor. V kulturnem sporedu bo sodeloval Dolenjski oktet iz Novega mesta. Posebna zanimivost prireditve bo predstavitev knjige Korenine čebelarjenja izpod peresa znanega praktičnega čebelarja in strokovnega pisca Lojzeta Kastelca, Brezarjevega Lojza z Medene pečine pri Mimi Peči, ki želi s svojo najnovejšo knjigo (Dolenjska založba, Tiskarna Novo mesto) vsem, ki se za to zanimajo, razkriti korenine dolenjskega in slovenskega čebelarstva. Kot pravi o knjigi vodja založbe Franci Šali, v njej čebelar Kastelic skoraj marijansko išče odgovor na vprašanje, ali ni začetek umnega čebelarjenja vendarle povezan z davno zgodovino ali kulturo staroselcev in naših prednikov na območju Dolenjske in ali ni prav ta košček slovenske zemlje z mogočnim skalastim gnez- OD SREDE MAJA SPET OBRAMBA PRED TOČO SEVNICA — Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, ministrica za delo Jožica Puhar, minister M planiranje Igor Umek in drugi gostje so si 30. aprila ogledali Radarsko-računalniški center (RRC) na Lisci. Vodja RRC Stane Pajk je goste seznanil, da naj bi 15. maja navkljub pomanjkanju raket (doslej sojih nabavljali v Črni gori) začeli z obrambo pred točo. Kako bo z obrambo pred točo, če bodo izčrpali zalogo črnogorskih raket, še nt znano. Gotovo pa je, da tako rekoč čez noč ne bi mogli začeti proti točonosnim oblakom streljati z drugačnimi raketami. RRC Lisca Pokriva celotno Slovenijo, razen Primorske. Zelenjavni vrt zaokroži maj Kaj je v tem času še mogoče sejati in saditi l NOVOMEŠKE TRŽNICE S pomladjo prihajajo na trg tudi Mdike. Minuli ponedeljek so že prodajali sadike paradižnika in paprike P« 20 tolaijev, kar precej pa je bilo prodajalcev, ki so ponujali šopke nageljnov (20) po 200 tolaijev. Od osta-e ponudbe smo zapisali cene naslednjim stvarem: jajca od 12 do 14, cebulček 200, solata 150, jabolka KJ0, česen 300, čebula 60, fižol 50, semenski krompir 40, špinača 200, redkvica 50, suho sadje 200, koren ^0. smetana 300, sirček 200, slivovka J00, jedilni krompir 40, itd. V stojnici badja in zelenjave so ta ponedeljek mrn.Ha|':lto^nje P° 91 ■kumare 209, paradižnik 229, cvetača 145, banane Ul’ okr°v‘ 140, česen 321, hren P^89ZtSlaS;.P°r 109inpomaranče O „ " ■ v v o ej mi sc a BREŽICE — Na redni sobotni sejem, so prodajalci pripeljali 168 do meh mesecev starih in 23 starejših Prašičev. Prvih so prodali 79 po 270, ar“gih pa 6 po 170 tolaijev za kilogram žive teže. April in maj sta v vrtnarstvu glavna meseca setvene in saditvene sezone, zato opravil v tem mesecu ne bo manjkalo. Pred ledenimi možni bomo posejali in posadili zeliščno zelenjavo, solato, korenje, redkev, špinačo, fižol ter rdečo peso in krompir, kolikor ju še nismo. Po 15. maju pa je čas za sajenje in sejanje občutljivih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, bučke in kumarice. Kako bomo sejali in vzgajali te vrtnine? Od solatnic bomo sejali endivijo za pozno poletno rabo. Zelo dobra je sorta rumena eskariol, ki jo bomo sejali še vse do konca julija za sprotno uporabo. Od radičev lahko posejemo tržaški solatnik, proti koncu maja pa bomo posejali tudi radič za siljenje (sorta-monivip verona). Maj je še primeren čas za setev znane ljubljanske ledenke in ostalih ledenk ter mehkolistne glavnate sorte atrakcija. Great lakes je zelo dobra sorta solate, ki je odporna na uhajanje v cvet in jo lahko sejemo vse do srede avgusta. V maju lahko še posejemo rdečo peso, korenček in peteršilj. Dodajmo, da rdeča pesa ne prenese gnojenja s hlevskim gnojem, zato ji gnojimo le z organsko-mineralni-mi gnojili (agrovit, biopost, biobrazda) in mineralnimi gnojili (NPK 13-10-12 okoli 100 g/m2), pred setvijo bolj kisla da^ apnimo s kameno moko (gnojilo V maju sadimo tudi sadike zelja in cvetače v vrstni in medvrstni razdalji 50 cm, medvrstne prostore pa zapolnimo s solato ali zelišči, kot so koper, koriander ali kumina. Kapusnice so hvaležne za gnojenje s hlevskim gnojem, dodamo pa še do 100 g/m2 NPK 13-10-12 ali NPK 11-11-16, pred oblikovanjem glav pa dognojimo s KAN-om. V maju sadimo tako nizki kot visoki fižol. Pred sajenjem visokega fižola postavimo dovolj visoke prekle z medvrstno razdaljo 80 cm, v vrsti pa 60 cm. Fižol sadimo v polkrogu, okoli vsake prekle do 5 cm globoko. Dobre sorte za stročje in zrnje so zelenostročni jabeljski pisanec in klemen, od rumenostročnih pa je dobra sorta jeruzalemski in ptujski maslenec. Dobra je tudi nizka rumenos-tročna, zgodnja sorta berggold. Tako kot pri fižolu moramo tudi pred sajenjem paradižnikovih sadik v tla zabiti kole, dolge vsaj 1,5 m. Sadike paradižnika naj imajo močna stebla, z majhnimi presledki med listi in s koreninsko grudo. Posadimo jih 70 cm narazen, v vrsti pa naj bo presledek med Kmetijski nasveti Razkuževanje za začetek knf tr0[,a S svo-!‘m ritnim gospodarstvom ne pozna milosti in tudi našemu ke Ih nC k° Pr'zna^'a- Od nas bo jemala le kakovostne izdelke in pridel-»kdor tekmovanja ne bo zmogel, bo klavrno propadel, ne da bi kdo žalo-ai nad tem. Kaj to pomeni, si oglejmo na primeru mleka, kjer že sedaj t oon « mnogo strožje higienske zahteve kot pri nas, se bodo pa z letom lyz3 še zaostrile. mi i ^ - januarja leta 1989 sme biti po merilih Evropske skupnosti v 0 fku ™ mikrobov v mililitru mleka, do 500.000 celic in manj od ,UU4 g penicilina. S prihodnjim letom se bo dovoljeno število mikrobov ^manjšalo na 100.000, skupno število celic v mililitru mleka pa na 400.000. n * *H°i?Stra za^tevajeto, lahko ocenjuje vsakdo, ki pozna razmere v našem Pridobivanju mleka, kjer veljajo mnogo prizanesljivejša merila, pa še teh metje ne izpolnjujejo, vsaj vsi ne. v tem kotičku smo že svetovali o higienskem pridobivanju mleka in o evarnosti, ki jo prinaša zlasti mastitis, najhujša bolezen molznic, zato to- • Za začetek strokovnjaki priporočajo vestno razkuževanje seskov. hni*1??ie’ mas*'tis povzročajo bakterije, ki žive in se razmnožujejo v *n|8 vimenih ter se od tam selijo na zdrava. Z razkužilom rejec pre-_e*a njihovo pot in s tem prepreči okužbo. Odkar so znane boljše vrste „ užil, ki vsebujejo dodatke za zaščito kože, ne bi smelo biti proti Jim nikakršnih pomislekov več. Razkuževanje je posebno nujno, če gre za presušitev krave molznice. S prenehanjem molže se pot bakteri-k' prodirajo po sesku navzgor v vime, še olajša, saj jih nič več ne Pplavlja mleko z molžo. Če uničimo kužne klice na vršičku seska, je ^Prečen vdor bolezni, vendar le za nekaj časa. Razkuževanje bo einkovit ukrep samo v primeru, če bo redno in temeljito. ^a!'\as''e,ov ne bomo ponavljali. Za našo rejo bi bilo nadvse koristno, če kj Podobno kot drugje po svetu povzeli celovit sistem boja proti mastitisu, ^priporoča firma Diversey, ena največjih proizvajalk higienskih in či-mh sredstev na svetu. Koristna bi bila tudi redna mesečna kontrola mle-2 mastitis reagentom ter vgradnja deosan mastitis detektorja na vsako molzno enoto. Inž. M. LEGAN rastlinami okoli 50 cm. Paradižnik posadimo tako, da korenino in večji del stebla položimo v zemljo skoraj vodoravno, nekaj centimetrov globoko. Paradižnik in paprika sta rastlini, ki zahtevata veliko toplote in vlage, zato ju posadimo na sončni legi in rodovitnem zemljišču. Pridelek paradižnika in paprike je dosti večji in kakovostnejši v plastenjakih. Za večji pridelek pa lahko posamezne rastline paradižnika pokrijemo s propustno propilensko folijo — Covertan, tako da je vsaka rastlina do tal ovita s to folijo skozi celo poletje. Paradižniku in papriki gnojimo s preležanim hlevskim gnojem in rudninskimi gnojili, ki ne vsebujejo klora (NPK7-14-21, NPK5-20-30), ter med vegetacijo dognojimo s KAN-om. Prav tako so toplotno zahtevne tudi kumare, zato jih sejemo v drugi polovici maja na sončnih zavetnih legah in tleh, bogatih s humusom. Če zemljo pod kumarami pokrijemo s črno folijo, bo pridelek zgodnejši in dosti večji. Vrste kumar naj bodo 110 cm narazen, medvrstne prostore pa je dobro zastreti s slamo ali jih posejemo s solato in kolerabico. Inž. CVETKA LAVRIČ Šampionski hlev izjemni rejski uspehi Zidarjevih iz vasi Suš-je pri Ribnici RIBNICA — Nekaj kilometrov stran od Ribnice, v vasi Sušje, pridne roke gospodinje Angele in moža Antona Zidaija od ranega jutra pa do poznega večera nenehno skrbijo za 30 glav živine v »šampionskem« hlevu, ki po pravilu vsako leto da najboljšo slovensko kravo v svoji skupini. Pred kratkim je na razstavi krav čmo-bele pasme v Kranju krava Vera v konkurenci 80 tekmic prejela posebno priznanje: v osmih laktacijah je dala nad 75.000 litrov mleka ali stokrat več, kot je njena teža. Doslej je povrgla deset teličkov (enkrat dvojčka), osemletno povprečje pa ima 89311. Največ mleka je dala v šesti laktaciji, in sicer kar 11.1 77 litrov s skoraj neverjetnimi 5,11 odst. tolšče. Kot po-udaija Zidar, so redke krave, ki imajo v tej starosti tako veliko mlečnost. Toda Vera je še vedno v dobri kondiciji. Leta 1990 so Zidaijevi bili deležni še enega priznanja, ko je njihova krava Jera kot republiška prvakinja dala v standardni laktaciji nad 14.000 litrov mleka in v njem 600 kg maščob. Zidaijevi imajo v hlevu še šest krav, ki dosegajo poprečje okrog 9.700 1 in so po teh merilih daleč na prvem mestu v Sloveniji. Povprečje celotne črede je v letu 1990 znašalo kar 10.0401 s 4,34 odst. mlečne tolšče. M. GLAVONJIČ dom v bližini Mirne Peči nekakšna staroselska čebelarska prakorenina. Ta izzivalna hipoteza je všeč tudi recenzentu dr. Matjažu Kmelcu, ki piscu priznava, da je poln kombinacijske domišljije, ki spominja na Da-nikena, ter da s svojimi ugotovitvami spodbuja k novim raziskavam. Zgodovinami in drugi naj povedo, če drži Kastelčeva teza, da je evropsko, še posebej pa slovensko civilizacijo spočelo in dolgo časa spodbujalo — čebelaijenje. M. L. Že dvajsetič Teden cvička 20. teden cvička bo od 14. do 17. maja na vrtu restavracije Kandija NOVO MESTO — Ob 20. letnici Društva vinogradnikov Dolenjske, ki pod svojim okriljem v 13 podružnicah v štirih občinah združuje prek 2000 dolenjskih vinogradnikov, bo letošnja prireditev Teden cvička skupaj z 2. vinogradniško-kletarskim sejmom resnično še ena velika prireditev. Vinogradniki so končno odstopili od zamisli, da bi prireditev pripravili na Glavnem trgu, kjer je med vsemi doslej še najbolj uspela, zato so jo letos dokončno spet spravili pod kostanje kandijskega vrta. V restavraciji nekdanjega Hotela Kandija bo prva prireditev že danes in jutri, ko bodo pokuševalci iz ljubljanskega kmetijskega inštituta pokušali cvičke in ostala dolenjska vina. Najbolje ocenjenemu cvičku bodo letos prvič podelili laskav naslov: kralj cvička. Prave prireditve, ki smo jih pod naslovom Teden cvička vajeni iz prejšnjih let, se bodo pričele v četrtek, 14. maja, s slovesno otvoritvijo in se končale v nedeljo s skupščino dolenjskih vinogradnikov ter podelitvijo diplom in jubilejnih priznanj dolgoletnim članom in ustanoviteljem društva. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič 0 klasičnih (novih) zadrugah Ključ uspeha je zadruž-na lastnina Pri nas smo ljudje, posebno pa kmetje, ob premnogih političnih in družbenih novostih, ki smo jih preživljali v zadrugah v 46 letih, nezaupljivi, da ne rečem nezainteresirani. Ponujali so nam razne oblike organizacije dela in življenja, ki niso bile potrjene v praksi in ki so ovirale razvoj kmetijstva. V takih razmerah so se tudi oblikovale zadruge po socialistični varianti, ki so samo na videz dajale kmetom nekaj besede. Tako današnje generacije aktivnih kmetov zelo malo vedo o tem, kako funkconira resnična zadruga. Z začetka svojega službovanja v zadružni kleti v Metliki pred dobrimi 25 leti se spominjam razmišljanj vinogradnikov, ki so bili člani zadružne vinske kleti pred vojno. Kljub temu, da so imeli dobre predloge, je bilo možno samo nekaj drobnih stvari upoštevati, ker prava zadruga ni bila možna na osnovi »družbene lastnine.« Takrat mi ni bilo jasno, zakaj kmetje nočejo »vzeti« vinske kleti za svojo. Toda kmetom ni bilo jasno, zakaj se v Sloveniji dogovarjajo za ceno grozdja mimo njih. Tedaj so pogajalci mislili predvsem na kritje stroškov v vinski kleti, manj pa na vinogradnika. Da se niso mogli interesi obeh strani poenotiti, je bilo krivo »socialistično« obravnavanje kmeta, kar je pomenilo držati ga čim dalj od odločanja. Tudi današnji kmetje zaradi tega še nezaupljiv. Mogoče niti ne verjame, da se mu ponuja članstvo v pravi zadrugi z zadružno lastnino. Osebno menim, da se z zakonom o zadrugah popravlja velik del krivic, ki jih je bil deležen kmet v povojnem obdobju. Ta zakon je dal pravno podlago, da se družbena lastnina, s katero upravljajo današnje kmetijske zadruge, prekvalificira v zadružno lastnino. Ne bojim se, da ne bi v Sloveniji zadruge uspešno gospodarile. V razvitih tržnih gospodarstvih se je zadruga kot podjetniški model uveljavila in potrdila kot najuspešnejša gospodarska oblika malega kmeta. Poznam veliko zadrug, natančneje zadružnih vinskih kleti, v Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji. V razvitosti, uspešnosti in zunanji podobi so med njimi razlike, toda vsaka je uspešna, zagotavlja dohodek za vinogradnike, plače za uslužbence in se lahko pohvali s tehniko in tehnologijo na evropski ravni. Tisti, iz vrst kmetov ali uslužbencev, ki so danes v Sloveniji nezadovoljni z novo zadružno zakonodajo, ne poznajo prednosti, ki jih ta zakon ob pridnem delu prinaša. Res pa je, da zadružna pravila, ki jih sprejmejo člani zadrug, preprečujejo špekulacije in privilegije v zadrugi samo za nekatere kmete, dobre uslužbence pa zadruga tudi potrebuje. (Dalje prihodnjič) mag. JULIJ NEMANIČ Bogat Bilten za jubilejno Vigred Pred letošnjo razstavo najboljših belokranjskih vin — V Biltenu objavlja prispev-ke več domačih strokovnjakov in poznavalcev vinogradništva ter vinarstva METLIKA — Poleg diplom, ki jih hkrati z medaljami prejmejo nagrajeni vinogradniki, priznanj za nastopajoče v programu ter vabil in plakatov so sestavni del dokumentacijskega gradiva s tradicionalnih belokranjskih razstav in pokušenj nagrajenih vin vedno tudi bilteni. Te v nakladi do 500 izvodov izdaja prireditveni odbor vsakokratne prireditve. Tako je bilo doslej izdanih skupaj 15 biltenov, 6 s semiških razstav (od leta 1977 do 1982), 9 pa z metliških, ki so se prav tako zaporedoma zvrstile v letih od 1983 do 1991.Topomeni,da bo letošnja razstava — Vinska vigred ’92, ki bo od 22. do 24. maja, za Metliko jubilejna, jubileju primeren pa bo tudi tokratni bilten. V njem bo poleg tekočih rezultatov z ocenjevanja vin objavljena KMETJE REDIJO VSE MANJ ŽIVINE LJUBLJANA — Slovenska živinoreja je v zadnjih letih v nasprotju z nekaterimi obeti in pričakovanji zelo nazadovala. Popisni rezultati kažejo, da smo v Sloveniji ob koncu lanskega leta imeli le še 483.865 glav govedi, kar je skoraj desetina manj kot letno dni poprej. Še bolj je nazadovala prašičereja, kije imela ob koncu lanskega leta za 12 odstotkov manj živali kot 1990. leta. Proti pričakovanjem se je število govedi in prašičev bolj zmanjšalo pri zasebnikih kot v družbeni reji kar pomeni, da se je navzlic spremenjenim družbeno ekonomskim razmeram v Sloveniji pomen družbenih farm celo sorazmerno okrepil. še vrsta drugih prispevkov, v glavnem izpod peres domačih avtoijev. Pa jih naštejmo (v zaporedju tekstov v biltenu): • Branko Matkovič, dipl. iur. (predsednik prireditvenega odbora Vinske vigredi): Jubilejna vinska vigred • Milan Vajda (predsednik Društva vinogradnikov Bele krajine): 16. razstava belokranjskih vin, 15-letnica delovanja društva belokranjskih vinogradnikov in 10-letnica vinske vigredi v Metliki • dr. Dušan Terčelj, dipl. ing. agr. (predsednik strokovne komisije ocenjevanja vin): Ocenjevanje belokranjskih vin v Metliki • Matjaž Rus (predsednik pododbora za propagando Vinske vigredi): Pet predsednikov za deset let vinske vigredi • Anton Pezdirc, ing. agr. (enolog Vinske kleti Metlika): Vinogradništvo in vinarstvo Bele krajine • Jože Gosenca, ing. (vodja Vinske kleti Metlika): Človek in vino • Mag. Julij Nemanič, dipl. ing. agr. (predsednik pododbora za razstavo in degustacijo vin Vinske vigredi); O vinski kulturi • Andreja Brancelj-Bednaršek, dipl. etn. (kustodinja Belokranjskega muzeja Metlika): Recepti Vincenca Jereba za zdravljenje z vinom • Greta Auguštin, dipl. ing. agr. (predsednica pododbora za kulinariko Vinske vigredi): Kulinarika, del dragocene kulturne dediščine Bele krajine Poleg teh prispevkov bomo v biltenu objavili še prikaz dejstev, podanih v obliki bolj ali manj skupno izraženih rezultatov z vseh dosedanjih (semiških in metliških) ocenjevanj belokranjskih vin. TONE OMERZEL Podjetje Tesnila inženiring, uvoz-izvoz, d.o.o. Šentrupert objavlja zbiranje ponudb za oddajo igrišč za male športe Igrišča so v neposredni bližini tovarne Tesnil na Veliki Loki (dve tenis igrišči, malo igrišče, možnost širitve). V ponudbi navedite pripravljenost za vlaganje v objekte in višino ponujene najemnine ter program delovanja športnih igrišč. Natančnejše pogoje za oddajo bomo določili s pogodbo. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila inženiring, Šentrupert, 124,68232 Šentrupert. Informacije po telefonu (068)44-917. VIME REKORDERKE—Lastnik s kravo, kije dala skoraj neverjetno količino mleka in mlečne maščobe. (Foto: M. Glavonjič) a 1992 Proizvodnja in trgovina d.o.o. Cesta v Gorice 33, 37, 61000 Ljubljana, Slovenija LOKASTAR d.o.o. Ljubljana Iščemo nove sodelavce — KOOPERANTE za vzrejo perutnine Pisne vloge z opisom dosedanjih del in izkušenj pošljite na naslov: LOKASTAR d.o.o., poštni predal 138, 61001 Ljubljana, s pripisom KOOPERANT. DOLENJSKI UST s IZ NKŠIH OBČIN iliiiiiit Delavci Adrie vodstvu ne zaupajo V ponedeljek se je spet ustavila proizvodnja v Adrii Caravan — Nadaljevanje 9. aprila prekinjene stavke — Zahteva po odstopu Marjana Anžurja z vseh funkcij NOVO MESTO — V ponedeljek, 4. maja, seje tako rekoč v glavni sezoni spet ustavila proizvodnja v novomeškem podjetju Adria Caravan, v aprilu pa so zaradi motene oskrbe z materiali spravili s traku 894 nepopol-nih prikolic. Z zaustavitvijo proizvodnje so se delavci odločili za nadalje-vanje stavke, ki sojo prekinili, ko so dobili zamujene plače in ko je 9. aprila ponovno stekla prekinjena proizvodnja. V eč ključnih stavkovnih zahtev je namreč ostalo neuresničenih. O uresničevanju svojih prejšnjih zahtev je stavkovni odbor Adrie Ca- IZ NKŠIH OBČIN ravan razpravljal že 30. aprila. Takrat je bil obveščen tudi o odstopu generalnega direktoija Adrie Caravan Andreasa Poschacherja ter o ponovni zaustavitvi proizvodnje od 4. do 11. maja. Zagotovil, da bo proizvodnja 11. maja zares spet stekla, ob tem ni bilo. Prav nemotena proizvodnja je bila eden ključnih razlogov za odločitev o prekinitvi stavke 9. aprila. Videti je, da so bila tovrstna zagotovila takrat precej na trhlih nogah. Že 13. aprila je stavkovni odbor namreč opozoril direktorja Poschacherja in predsednika upravnega odbora Adrie Marjana Anžurja, da je proizvodnja motena zaradi nepopolne oskrbe z materialom. Kot rečeno, so do konca meseca naredili 894 nepopolnih prikolic, z majem pa je proizvodnja spet prekinjena. Za predstavnike stav- kovnega odbora, kasneje pa tudi za zbor delavcev, je bil šok tudi predstavitev projekta Eurofinance, kije že v izvajanju. Ugotavljajo, da je bil s sklenjenimi pogodbami prizadet interes delavcev in še vedno družbena lastnina v Adrii. Blagovna znamka Adria je bila za dobo 20 let brezplačno prenešena na novo podjetje Adria International, ta pa sije pridobila večje upravljalske pravice, kot bi ji glede na delež šle, ter celo pravico veta za pomembne poslovne odločitve. Z vsem tem je stavkovni odbor v ponedeljek seznanil zbor delavcev Adrie Caravan. Ta je ugotovil, da je več ključnih zahtev, ki so pripeljale do stavke že v marcu, ostalo neuresničenih. Na prvem mestu je nezago-tavljanje popolne proizvodnje v aprilu in njena ponovna zaustavitev. Nadalje stavkovnemu odboru ni bilo predočeno izvajanje upravljalskih in poslovnih funkcij, ki naj bi potekale v Adrii Caravan. Zaradi vedno večje negotovosti firme in s tem 1.700 zaposlenih in zaradi nezaupanja v vodenje in upravljanje Adrie so delavci v ponedeljek zahtevali, da Maijan Anžur do opoldneva naslednjega dne takoj in nepreklicno odstopi. • Maijan Anžur do torkovega opoldneva ni odstopil, kot je od njega zahteval zbor delavcev. Tudi na torkov zbor delavcev ga ni bilo, niti ni poslal kakšnega pisanja. Zbor je soglasno sprejel sklep, da Matjanu Anžutju prepoveduje opravljati vse funkcije, vezane na priko-liško dejavnost in poslovodni odbor IMV holdinga. S slednjim soglašajo tudi vsi ostali deli IMV. Izvršni svet novomeške občine pa je torkov zbor delavcev zaprosil, naj takoj imenuje nove upravljalce. Zahtevali pa so tudi takojšnjo vzpostavitev vseh upravljalskih in poslovnih funkcij za celotno prikoliš-ko dejavnost v Adrii v Novem mestu ter imenovanje novega upravnega odbora in novega vodstva Adrie Ca- Z. LINDIČ-DRAGAŠ Prve naj bi bile koristi otrok Temel ita analiza ni našla večjih pomanjkljivosti v dosedanji organiziranosti vzgo novarstvene dejavnosti — Poslej podpora v glavnem za zasebne vrtce NOVO MESTO — V novomeški občini je v družbeno organizirano celodnevno varstvo v vrtcih letos vključenih 2.607 predšolskih otrok, kar je slabih 43 odst. Delež v vrtce vključenih otrok bistveno ne upada, vsako leto pa je manj prošenj za sprejem. Od otrok, ki niso v vrtcu, jih je 590 deležnih skrajšanih programov vzgoje in izobraževanja. Od tega 300 otrok obiskuje malo šolo, 290 otrok pa je bilo vključenih v 80-urai vzgojni program potujočega vrtca. dejstvo o sedanji racionalni ah z vidika koristi za otroke celo preveč smotrni organiziranosti otroškega varstva v občini. Po normativih, ki močno prekašajo tuje glede števila otrok v skupini in na enega vzgojitelja, bi morali imeti v vrtcih v novomeški občini zaposlenih 21 vzgojiteljic in 22 varuhinj več, kot jih je, pri čemer sploh ni šteto, da novomeški vrtci delajo poldrugo uro dlje, kot predvidevajo normativi. Podobno je pri drugih delavcih. Po normativih bi moralo biti zaposlenih devet pedagoških vodij, dela jih pet. Imeli naj bi pet vodij zdravstveno-higienskega režima, je pa le ena, kije povrh tega tudi vodja družinskih varstev. Strokovnih delavcev naj bi bilo sedem, delajo trije. Po normativih bi potrebovali 54 kuharic, dela pa jih le 27, in to večinoma v premajhnih prostorih in zelo težkih razmerah. Kako naprej v varstvu in vzgoji predšolskih otrok v občini? Skupina, ki je pripravila analizo in predlog razvoja, je Dvanajst novomeških vrtcev ter vrtci v Straži, Šentjerneju, Stopičah, na Malem Slatniku in Lešnici delujejo v okviru Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto. VVO ima organiziranih tudi 21 družinskih varstev, v katerih dopoldanske nadomestne mame skrbijo za 129 malčkov do treh let starosti, v dveh pa tudi za razvojno motene otroke. Sedem vrtcev v raznih krajih v občini deluje kot enota pri osnovnih šolah, v Stari vasi pri Šentjerneju pa deluje tudi prvi privatni vrtec. Dva novomeška imata nad 10 oddelkov, 7 vrtcev vključuje od 5 do 10 oddelkov, večina vrtcev pa ima manj kot pet oddelkov. Prednost majhnosti je predvsem v dobri pokritosti terena. Majhne enote omogočajo tudi načrtovanje življenja in dela, kije čimbolj podobno družinskemu. Analiza stanja in načrtovanja razvoja predšolske vzgoje in varstva v občini Novo mesto, ki jo je nedavno za zelo dobro ocenila novomeška občinska skupščina, je potrdila mnogim že znano prepričana, da bi morala biti večina otrok od tretjega do sedmega leta starosti vključena v vrtec ali vsaj v eno od krajših in cenejših oblik predšolske vzgoje. Zaradi zaposlenosti staršev morajo malčki »od doma« že z letom, kar naj bi jim olajšali z več manjšimi družinskimi vrtci, v katerih naj bi bili največ štiije otroci, s krajšimi, 4- do 5-umimi oblikami bivanja, s pol manjšimi oddelki. Več naj bi bilo starostno mešanih skupin, en vrtec pa naj ne bi imel več kot pet do sedem skupin. V občini nameravajo spodbujati predvsem neinstitucionalne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti — ustanavljanje zasebnih vrtcev, samoorganizacijo staršev, zaposlovanje nezaposlenih vzgojiteljic na svojem ali otrokovem domu — kar naj bi med drugim prineslo dodatne (lastne) vire za to dejavnost posebnega družbenega pomena, v vrtcih pa naj bi še naprej razvijali in bogatili različne oblike vzgojnovarstvenih programov. Vsem vzgojnovarstvenim delavcem naj bi bilo omogočeno redno strokovno usposabljanje in izobraževanje. Predvideno je tudi normalno posodabljanje vrtcev ter širjenje zmogljivosti družinskih oblik vrtcev z ugodnimi oblikami finančnih pomoči. Z. L.-D. Koncert in praznično vzdušje V domu starejših občanov tudi delegacija iz Langenhagna NOVO MESTO — V okviru praznovanja državnih praznikov je Moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta priredil 23. aprila pevski koncert v Domu za starejše občane v Novem mestu. V uvodnem tekstu koncerta je Barbara Ču-tuku predstavila pevski zbor, ki ga vodi prizadevna pevovodkinja Majda Nemanič, in povedala, da zbor deluje neprekinjeno že 47 let in ima za seboj nad 2.750 vseh nastopov. V prvem delu koncerta so pevci zapeli sedem domoljubnih pesmi, v drugem delu so sledile slovenske narodne pesmi. Med odmorom je citrar Jože Maijetič zaigral nekaj lepih domačih narodnih melodij. Program koncerta in njegovo izvajanje so poslušalci sprejeli z navdušenjem. Lojska Potrč, direktorica doma, seje v svojem imenu in v imenu poslušalcev zahvalila zboru, kije bil že večkrat gost doma, za koncertni prispevek in lep kulturni večer. Z velikim zadovoljdstvom je pozdravila na koncertu tudi delegacijo, ki jo vodi gospa Waltruad Krucke-berg, županja iz partnerskega mesta Langenhaben. Zahvalila seje za prijateljski obisk ter za pomoč, ki sojo darovali domu. R HRVATIN \_________________________S • Resnica je sumničenje, ki traja. (Campoamor) • Modrost je prava uporaba znanja. (Spurgeon) • In kaj drugega pomeni umreti, kot stati nag v vetru in se raztopiti v soncu! (Ghibran) Novoles varčuje z energijo Novolesova Energetika bo prešla na zemeljski plin — Vrsta ukrepov STRAŽA — Ob reorganizaciji No-volesa je bila jeseni 1990 ustanovljena tudi družba z omejeno odgovornostjo Novoles Energetika in storitve. Njena osnovna dejavnost je preskrba Novole-sovih podjetij v Straži z energijo in vzdrževanje. V okviru sanacije so v No-volesu posvetili posebno pozornost prav energiji, saj gre za enega osnovnih pogojev za nemoteno proizvodnjo. Z zmanjšanjem proizvodnje, predvsem pa z boljšim izkoristkom lesa v njej se je občutno zmanjšala količina lesnih ostankov. Zaradi tega ima Energetika posebno pozimi probleme s preskrbo z gorivom, saj so prav lesni ostanki glavni vir za proizvodnjo tehnološke pare in lastne električne energije. Kot nadomestni energetski vir so že pred časom izbrali ekološko čist zemeljski plin, ki ga bo dolenjska industrija končno lahko začela uporabljati z izgradnjo posavsko-dolenjskega plinovo-da. Posebno pozornost v Novolesovi energetiki posvečajo tudi varčevanju z energijo, saj predstavljata največji del stroškov tehnološka para in elektrika iz omrežja, čeprav je precej proizvedejo sami. Precejšnje prihranke pri toplotni in električni energiji si obetajo od ponovne vzpostavitve sistema za izravnavo električnih konic in od sanacije transportnega sistema za lesne ostanke, ki bo imela tudi ekološke učinke. V ta namen bodo do leta 1993 uredili tudi čiščenje dimnih plinov, s katerimi sedaj uhaja v zrak preveč pepela. Največji poseg pa načrtujejo pri porabi toplotne energije. Sanirali bodo sušilnice in prešli na toplovodno ogrevanje. Dodatne prihranke pa bo prineslo računalniško krmiljenje. DUHOVI — Novomeški parlament je na zadnji seji obravnaval analizo predšolske vzgoje in varstva v občini. Ocenjena je bila z odlično oceno, ne dosti slabše pa tudi sama vzgojnovarstve-na dejavnost, ki naj bi kljub temu s posebno podporo dobila čimprej čim večjo konkurenco v zasebnih vrtcih. Odlični oceni seje pridružil tudi župan Marjan Dvornik, ki pa si ni mogel kaj, da ne bi dodal, da je analiza tudi odličen odraz I smernic Zveze komunistov Jugoslavije in teženj starega sistema po vzgajanju kolektivističnega duha. Da so naši vrtci (pre)veliki, kar je hotel s tem povedati, brez dvoma v veliki meri drži. Ali je to j povedal na županu primeren način, pa je že druga pesem. Poslanec Miro Berger gaje kot svojega predsednika prosil, naj mu bo za zgled njegova skupščina, ki je v dveh letih dozorela, in naj se vendar vzdrži namigovanj z ideološkim | nabojem o vsaki stvari. MOTOKROS — Organizatorji prvomajskega motokrosa pri Dolenjskih Toplicah, ki si gaje ogledal tudi slovenski notranji minister Igor Bavčar, so presenetili obiskovalce, saj niso za ogled tekme zahtevali nobenega plačila. Marsikdo je pozelenel od jeze, ko je zvedel, da se je brez potrebe plazil čim bližje progi skozi grmovje. Poročevalci pa so zato imeli težave z oceno, koliko gledalcev je sploh bilo. Delo je pisalo o šestih, Slovenec o prek osmih tisočih, Dolenjski list bo ostal nekje vmes. Da bi šli štet, seveda ni razumno pričakovati. ZASTAVE — Med prvomajskimi prazniki je zastava države Slovenije sredi novomeškega Glavnega trga na stavbi, v kateri je Dolenjkina Delikatesa, visela narobe, z grbom na spodnjem koncu. V Dolenjki trdijo, da s tem nimajo nič, saj je izobešanje te zastave v izključni pristojnosti Vodne skupnosti. Kakorkoli že, napaka je zelo osnovnošolska. Zastav res visi mnogo manj kot včasih, kljub temu pa bi po skoraj enem letu lahko vedeli, kje naj bo grb izobešenega simbola države. PREDSTAVITEV BIO HIŠE V ZAGREBU —GIP Pionirje v sodelovanju s \ hrvačkima podjetjema Croatia Libertas in Osvit ter svojo zagrebško delniško družbo na zagrebškem velesejmu postavil podobno rastočo bio hišo, kakršna je | na ogled v Novem mestu na Regrških košenicah. Hiša je na nedavnem sejmu za obnovo Hrvaške zbudila veliko zanimanje. Ogledal si jo je tudi ves hrvaški politični vrh (na sliki) in Pionir računa na večji tržni prodor z rastočo bio hišo na hrvaško tržišče. Prva naročila so že dobili Junija bodo začeli graditi kompleks 20 hiš v Veliki Gorici ki bodo vseljive septembra. GIP »PIONIR« Novo mesto objavlja popolno zaporo Smihelske ceste v Novem mestu na odseku od kirurškega oddelka do internega oddelka bolnice zaradi gradnje vodovodnega priključka nove bolnice. Cesta bo zaprta za ves promet: 8. maja od 16. ure dalje, 9. maja in 10. maja. V Tenelu se upirajo odpisanosti VTenelu spet izvajajo sanacijski program — Zmerni optimizem za obstanek Te-nela, vendar v manjšem obsegu — Več kot sto delavcev že trajni presežek NOVO MESTO — Novomeško podjetje Iskra Tenel, nekdaj cvetoč skoraj 800-članski kolektiv, se zdaj že nekaj let ubada z velikimi težavami. V jeseni 1989 se je v ljubljanskih vrhovih Iskre govorilo celo o stečaju, če-mur pa so v Novem mestu ostro nasprotovali, saj naj bi bil to le način za odpustitev odvečnih delavcev. V stečaj Tenel sicer res ni šel, že dobri dve leti pa se vsakodnevno bori za preživetje. V tem času so se v Tenelu zamenja- je v blokadi tudi letos, kar zelo otežu- li že trije direktorji, od letošnjega fe-bruarja ga vodi Roman Kastrevc. Ta je glede Tenelove prihodnosti sicer v precej manjšem obsegu od dosedanjega zmeren optimist. »Najprej smo »spraznili vse predale«, da vidimo, kakšne so obveznosti in možnosti podjetja, ki ga je Ljubljanska banka kot glavni upnik praktično že odpisala. Četudi je Tenel v precejšnji meri izgubil južne trge, je bil prodajni plan dokaj ugoden, tako da je veljalo vztrajati. Sicer preštevamo pfenige, a razmere so drugačne kot pred leti, ko je bil Tenel dejansko monopolist. Naš letošnji plan prodaje znaša 12 milijonov mark, pred kratkim smo sklenili dve pomembni pogodbi za dva večja posla v vrednosti 5 milijonov mark v Iranu in Turčiji. Kljub težavam smo se odločili za nastope na sejmih, da bi obnovili in razširili prodajo na zahodne trge, saj je domači trg zelo majhen, konkurenca pa vse večja,« pravi novi Tenelov direktor Roman Kastrevc. Eden glavnih problemov v Tenelu je pomanjkanje denaija za normalno poslovanje. Podjetje je imelo lani kar 315 dni blokiran žiro račun, nenehno je in draži poslovanje. Ne nazadnje zelo težko zagotavljajo denar za plače, četudi slabe. Kar okrog 40 odst. Tenelovih delavcev prejema zajamčeni osebni dohodek. Reševanja neugodnega finančnega položaja so se rešili na vseh možnih koncih. Z od-stopitvijo dela zalog in prostorov v Ljubljani so se znebili dolga do ljub- Roman Kastrevc ljanskega upnika, banka pa jim je po predstavitvi sanacijskega programa velik del kratkoročnih obveznosti spremenila v dolgoročnejše. Dobili so nekaj denarja za ohranitev delovnih mest, prodali pa so tudi stanovanja in opremo, kije ne rabijo. V Tenelu so, seveda v manjšem obsegu, obdržali vse programe, vsi stroški pa so deležni temeljitega rešetanja. Pro- • Kakorkoli načrtujejo, dela za vse, ki so trenutno še v Tenelu, ni dovolj. V zadnjih nekaj mesecih so z dokupi let ipd. zmanjšali število zaposlenih od 420 na 380, gospodarski načrt pa predvideva nigveč 260 zaposlenih. Vsi ostali bodo že v teh dneh postali trajni tehnološki presežek. Da se bo to zgodilo po veljavnih merilih, ne bo zanje seveda prav nikakršna uteha in vodstvo pričakuje reakcije ljudi in sindikata, a druge rešitve ne vidi. Po starem Tenel prav dolgo še životariti ne bi mogel več, ni pa razloga, da, žal, manjše, to edino novomeško podjetje elektronske industrije ne bi normalno poslovalo. V to sodi tudi normalno plačilo delavcev in v Tenelu se pripravljajo na podpis kolektivne pogodbe in uvedbo tarifnih razredov. izvodnjo naj bi naredili bolj elastično in zaradi dokapitalizacije razmišljajo tudi o preoblikovanju v dve ali tri manjša podjetja. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Ena gospa je slišala, da si nekateri v Pionirju želijo pogostejših občinar-skih obiskov. Ob zadnjem se je kot po čudežu znašla pred njimi na kupu vrsta računalnikov, do katerih sicer nimajo dostopa. ŠE: HALO, TUKAJ BRALEC »DOLENJCA« Na očitke bralke iz Novega mesta v rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca« odgovarjamo naslednje. Delavci JP Komunala naj ne bi s klasičnimi posodami za smeti ravnali, »kar se jim zljubi«, kot predpostavlja gospa iz Novega mesta. Lahko pa se zgodi, da nekdo v posodo za odpadke dobesedno natlači vejevje, kartone in podobno, kar otežkoča sicer enostavno praznenje posode za smeti. Seveda to ne more in ne sme biti izgovor za grobo ravnanje s posodami. Vsekakor se bomo še dodatno potrudili, da posod za odpadke ne bomo po nepotrebnem uničevali. Izpraznjene klasične posode za odpadke mo; I rajo delavci vrniti na običajno mesto ali I jih postaviti ob dostopne poti tako, da ne ovirajo prometa. Poudarjamo, da to velja samo za kraje, kjer so še nameščene klasične »kante« za odpadke. Gospej in vsem občanom, ki smo jim I s svojim delom kakorkoli povzročili nejevoljo, se iskreno opravičujemo z željo, l da bi Komunala resnično postala »naša Komunala«. Hkrati naprošamo vse, da nas na naše nepravilnosti takoj opozorite na tel. številko 23-594, ker bomo le tako lahko s skupnimi močmi izboljšali | kvaliteto našega dela. »Vaša Komunala« DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. maja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Mercator—KZ Krka Blagovnica Žabja vas od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, mini-market na Otočcu • Šentjernej: Mercator—Standard samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator— KZ Krka — prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka Market • Straža: Mercator—KZ Krka samopostrežba • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka samopostrežba, Glavni trg 23 od 8. do 12. ure: • trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi • PERKO, minimarket na Otočcu 4 H ^Črnomaljski drobir DOPISNIKI — Belokranjci radi pojemajo, da so odrezani, zapostavljeni in oa se v Ljubljani nanje le malokdaj spomnijo. Odslej bo verjetno drugače, saj se na straneh Slovenca že nekaj časa pojavljajo novopečeni belokranjski dopisniki z bolj ali manj novinarskimi prispevki. * BARVE — Na prvomajskem srečanju Slovenske ljudske stranke na Smuku večina strankarskih govorcev ni moža mimo razlage, da so bili nekoč tisti, i so bili na oblasti, rdeče barve, za vo-■tve so se prebarvali, po volitvah pa so se zopet prikazali takšni, kot so nekoč e bili. Na vse te pripombe je starejši možak v ozadju sam zase dejal: »To pa res m nič novega, že od nekdaj so se 0 ^f1 željni obračali po vetru, tudi da-nes niste nič drugačni, le da temu rečete barvanje.« POSTBOUŠEVISTIČNA PREVAJA A|~-Pobesedah dr. Ludvika Topla-a’ *C1 je izrekel na že prej omenjenem prvomajskem srečanju na Smuku, živimo v času postboljševistične prevare, in sicer: v Sloveniji imamo že na desetine strank, ki vabijo medse ljudi gle-oe na starost, interese in poklice. Dr. oplakje razložil, da jih v tako razdrob-jenost, ki jo drugje po svetu ne poznajo, 11 n®kdo(?) iz prejšnjega sistema. »Ne usedajte tem ukanam! Slovenska ljud-? a franka bo zato združila interese kmetov in delavcev,« je še dodal. To, da so obljube v predvolilnem boju največkrat prevara, smo volilci že skusili. Da e prevare sledijo prejšnjemu sistemu, ki ga nekateri imenujejo boljševistični, tudi vemo. Razlika je le v tem, da jih v te prevare ne sili nekdo tretji iz prejšnjega sistema, ampak prevare »kujejo« kar SboobM^ Vdjaki’S3J S‘VS' Želij° [Sprehod po Metliki MRAKirnVA UČENCA PODZE-na kTi i osnovne šole-šta zmagala mar°kranJske"’ tekmovanju mate-Kkov' VjkuPini. kJer so bili učenci sestih rezredov, je bila najboljša Tina “tdoSolci pa je zbral največ “r A"drej Kure z Grma. Andrej bo ren.?M7ibolokranjske osnovnošolce na republiškem tekmovanju v Ljubljani. V SKLOPU VINSKE VIGREDI 92 ,]„,0 vstopile v soboto, 23. maja, na-t aTr6 ^'klome skupine: Emona iz J bljane, folklorna skupina iz Draga-a ,er metliška folklorna skupina Ivan Navranl iz Metlike. Ta dan bo pelo v u rl- 1 tud‘ nekaJ Pevskih zborov: dekliški pevski zbor metliške folklorne skupine Ivan Navratil, pevski zbor po- r ^ lk0 k°lesarji iz Ljubljane, ciIk?SZK^JELJSKI osnovnošolk šole s^hrdneVU ZemlJe čis,ili okolico so b" ne,pnJetn<) Presenečeni, ko Otrru-,J J° i l1me,novano osnovno šolo. uro°Pr!°Sk emh imeti doma ekološko nienev^ lrfen,ltno bo videti spreme-ko bo mularija solila pamet delajo m’ k* Cn° 80V0r'J°' drugo pa Trebanjske iveri lir^^ON — Veselje je bilo v nede-cP?Z0,Vat' 8asi,sko parado na Račna , Ih kJ.er so domači gasilci spomnili vnin l C1J0 .Pogrne brambe izpred siki,6’ k°SO Paradc v počastitev ga-„„ j ^8a Patrona vselej pomemben do- ; pripravili leta 1958, je « nekoliko težje vprašanje, čeprav ne-p„ _n uamigujejo na ideološki prizvok. m P^-rno ideološko navlako, povej-d,,me’,da s° P° včerajšnji paradi stotnije n,L ." gasilcev in številnih predstav-bji;°Y ‘^drugih gasilskih društev oblju-. cla bodo parade do vaške cerkve sv. rijana poslej spet lepa stara tradicija, pa naj se zgodi karkoli! tpo ,, AEA? — Na podlagi tega in ,kr Clena Pravil in v skladu s tem in tem pom sklicuje predsednica občinske organizacije Rdečega križa, Pavlina Sat’ »?• sejo skupščine OO RK oh. -'fe’ ki bo v učilnici Centra za iz-oraževanje in kulturo (bivša OŠ) Tat ?e’ Kidričeva 2 (vhod zadaj).« ie n vab'i° z zajetnim gradivom nam Prišlo v roke v ponedeljek popoldne, pripisu prosijo za udeležbo na seji, na zadržanost pa naj sporočijo "a °0 RK, telefon 44-182.1n tole šte-da iv sm božjo voljo vendarle zvedeli, žari' i.b° ta seja humanitarne organi-n IJe’ kJer imajo (ali so vsaj do nedav-Milfrif zaposleno tajnico) Majdo talrniT' ^ordaje pa tudi ona v ilegali, c. kot tale sklic skupščine. Le kakšen ^vražnik je posredi? IZ NKŠIH OBČIN m ČRNOMELJ, METLIKA — V metliški občini so doslej prodali 90 stanovanj občine in zavodov, katerih ustanoviteljica je skupščina obCine. Načrtujejo, naj bi od prodaje teh stanovanj v letošnjem letu zbrali dobrih 18 milijonov tolarjev, če se bo za prodajo odločil še kdo, pa seveda še več. Po začetni vrednosti točke naj bi se v naslednjih desetih letih zbralo okrog 800 tisočakov odplačnih anuitet letno. V Metliki so pripravili tudi že predlog, kako bi v letošnjem letu porabili denar od prodanih občinskih stanovanj. V stanovanjskem zakonu je sicer predvideno, da morajo denar od prodanih stanovanj uporabiti za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. Vendar so v Metliki predlagali, da bi to zakonsko načelo spoštovali tako, da bi letos ter delno v prihodnjem letu ta denar začasno uporabili za financiranje nekaterih zelo pomembnih naložb, v bodoče pa bi se glede na gradnjo zlasti socialnih stanovanj ta sredstva v stvarni vrednosti vračala iz občinskega proračuna in drugih sredstev. Naložbe, v katere bi začasno naložili stanovanjski denar, pa so: avtobusna postaja, za katero bi namenili 12 milijonov SLT; za adaptacijo tekstilne šole 3 milijone SLT, prav toliko za opremo v metliškem zdravstvenem domu; za rekonstrukcijo kotlovnice in dokončanje športne dvorane v metliški osnovni šoli pa 2 milijona tolaijev. V črnomaljski občini načrtujejo, da bodo od najemnine občinskih stanovanj in kupnine 87 prodanih stanovanj (od tega 66 v celoti in 21 na V Črnomlju zaseben odpad Poslej ne bo šlo odpadno olje več v kanalizacijo ČRNOMELJ — Firma Store tranas, ki jo je v Sloveniji odprl Željko Priča — takšno firmo ima tudi v Karlovcu —je pred kratkim pričela pobirati stare avtomobilske školjke ob cestah, mehaničnim delavnicam je ponudila odkup odpadnega olja, kije do sedaj končalo v kanalizaciji, odkup starih akumulator- parceli, ki joje začasno ponudila Frančiška Vidic. Željko ima štiri tovornjake, tehtnico, aparat za rezanje pločevine in, razmišlja, da bo, ko bo imel uradno urejeno deponijo, tudi odkupilu Dinos, seveda če bo naprodaj. Podjetje, ki sije izbralo za cilj zbiranje starega železa, gum, barvnih kovin, odpadnega olja, je vredno pohvale, saj do sedaj tako organiziranega odkupa še nismo imeli. Hkrati pa je že čas, da stvari, ki sodijo na odpad, tja tudi pridejo, in če so še uporabne, da se jih odpelje v predelavo. Željko in podjetje Wik nameravata predlagati zelenim, da bi se skupaj lotili čiščenja belokranjskih čr-čmih h odlagališč. J. D. mfdjčst Željko Priča jev in odpadnih barvnih kovin. Željko Priča sodeluje v Črnomlju s trgovskim podjetjem Wik. »Zamisel o zasebnem odpadu v Sloveniji je že stara, žal je še vedno problem deponija. Na občini so zavrnili oba predloga za odlagališče, tretji je trenutno v obravnavi,« razlaga Željko in upa, da bo problem s prostorom rešen čimprej. Sedaj ima deponijo na zasebni METLIKA — Metliška občina spada med demografsko ogrožene občine v Sloveniji. Že pred leti je obstajal republiški sklad, iz katerega so demografsko ogroženim področjem dodeljevali sredstva, da bi se hitreje razvijala in se rešila zaostalosti. Po novem zakonu je bil prvi natečaj za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja teh območij v Sloveniji razpisan lani. Metličani so se nanj prijavili s petnajstimi programi. Vrednost teh programov je bila 66 milijonov to- [jH][][S]o^Dora GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Vam nudi v najem VEČ POSLOVNIH PROSTOROV na lokaciji Bršljin, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Prostori so različnih velikosti in namembnosti, primerni za opravljanje poslovnih, zastopniških in zdravstvenih dejavnosti. INFORMACIJE: GIP »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37 NOVO MESTO tel. 068/21 -826, 068/23-686 fax. 068/21-037 IZ NKŠIH OBČIN £ Kam gre kupnina od stanovanj? V Metliki jo bodo začasno namenili za avtobusno postajo, tekstilno in osnovno _______šolo ter zdravstveni dom — V Črnomlju za nakup dotrajanih hiš obroke) dobili v letošnjem letu skupaj dobrih 44 milijonov SLT. Denar od najemnin bi namenili predvsem za tekoče in investicijsko vzdrževanje občinskih stanovanj, pretežni del denarja od kupnin pa bi namenili za naložbe v objekte, ki kazijo mesto in so nujno potrebni obnove. Tako naj bi odkupili in sanirali hišo v Ulici Mirana Jarca 18; v tem primeru gre za zaščito kulturne dediščine. Kupili bi dvoje stanovanj v sanirani, a sedaj dotrajani stavbi v Semiču št. 14, ki naj bi služila potrebam bodoče občine Semič. Kupili naj bi tudi 7 stanovanj v sanirani, sedaj pa dotrajani stavbi v Ulici Staneta Rozmana. Del denatja bi namenili za ureditev lastninskih razmerij, ki so v povezavi z zagotovitvijo prostora za muzej v Stoničevi h®- M. B.-J. NAJČISTEJŠA VODA IZ DOBLIČ ČRNOMELJ — Voda je vir življenja. Žal je takšnih voda na zemeljski obli vse manj, s tem pa je manj tudi čiste pitne vode. Na črnomaljski Komunali pravijo, da pitna voda v celotni črnomaljski občini ni oporečna. Vzorce vode redno pregleduje novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Zajetje vode v Adlešičih in Vinici je na Kolpi, zato je ta voda bolj kalna, ker je v njej več blata, ne vsebuje pa bioloških in kemičnih škodljivih primesi. Črnomaljci načrtujejo, da bodo v bodoče tudi v Adlešiče in Vinico speljali vodovod iz dobličkega zajetja, kjer je najboljša voda v občini. Tudi kloriranje vode sproti nadzorujejo, da je v mejah normale. V Semiču imajo edino mehansko biološko čistilno napravo, ki pa se ni najbolje obnesla, zato jo bodo prenovili. Bodo letos imeli več sreče? Metličani so se že prijavili na razpis za sredstva, na-menjena demografsko ogroženim območjem ALAN 21 - 745 22 - 000 • MATERIALNO POSLOVANJE • SKLADIŠČNO POSLOVANJE •TRGOVSKO POSLOVANJE •OBRAČUN PROM. DAVKA •POTNI NALOGI IN VIRMANI larjev, ugodno rešenih je bilo le pet programov v vrednosti 10 milijonov tolarjev, na republiki pa so jim odobrili in izplačali le dobro petino, to je toliko, kot jih je stala polovica vodovodnega filtra na Veselici v Metliki. Prav tako je skozi sito prišlo malo tudi poslovnih projektov, ki sojih na republiki prijavila metliška podjetja in obrtniki. Vrednost njihovih zahtevkov je znašala 57 milijonov, dobili pa so le 2 in pol milijona tolaijev. Izvršni svet metliške občine je letos prijavil na natečaj 12 zahtevkov za sofinanciranje gradnje gospodarske infrastrukture. V teh zahtevkih prevladujejo programi za oskrbo z vodo (črpališče Suhor, klorirno postajo na Bojanji vasi, tlačni vod Metlika—Slamna vas—Bo-janja vas), ureditev lokalnih cest (Pri-mostek—Dobravice, Boldraž—Radoviča), program razvoja obkolpskega turizma in razširitev ptt centrale in mreže Gradac—Podzemelj. Glede na to, da so vsa demografsko ogrožena območja v občini tudi v 10-kilometrskem obmejnem pasu, bi morali biti deležni še dodatne pozornosti. Na republiškem ministrstvu za planiranje so že obljubili, da bodo letos rešili vloge prej, pa tudi odobrena sredstva bodo na občino dobili prej kot lani. Sedaj Metličani lahko le upajo, da bodo na republiki držali obljubo. J. DORNIŽ Marjetka Balkovec Slovenski gasilski muzej se širi Dodatnih 150 m2 METLIKA — Ob stoletnici začetkov gasilstva na Slovenskem — prva gasilska bramba je bila ustanovljena v Metliki leta 1869 —je bil v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej. Ob 15-letnici tega muzeja pa še razstavni paviljon. Vendar so ob praznovanju 120-obletnice slovenskega gasilstva gasilci ugotovili, da bi bilo potrebno razstavno ponudbo razširiti in obogatiti. Že takrat so se dogovorili, naj bi metliška skupščina občine dala Gasilski zvezi Slovenije stavbo ob gradu, v kateri je bila nekdaj kinodvorana. Lani pa je bilo dokončno odločeno, da dobi omenjena zveza poslopje v trajno last, dokler bo v njem muzej. Konec preteklega leta so začeli stavbo obnavljati in preurejati po načrtih inž. Jožeta Nemca iz Ljubljane, muzejski arhitekt Marjan Loboda pa je predlagal vsebinsko ureditev. Kot je povedala kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja Marjetka Balkovec, naj bi bil v spodnji dvorani poleg prodaje literature še osrednji razstavni prostor, v katerem bi bil predstavljen požar, ob njem pa na privlačen način vsi gasilski aparati in pripomočki ter življenje gasilcev. V zgornjem delu dvorane pa bi predstavili osnovne značilnosti razvoja gasilstva po slovenskih regijah. Dom bo dobil tudi nekatere pomožne prostore. »Veliko težav je bilo z denarjem za obnovo, vendar je bila neprecenljivega pomena akcija »Najmanj 10 tolarjev za Slovenski gasilski muzej!«, kije stekla med člani gasilskih društev in mladimi gasilci po osnovnih šolah. Tako vse kaže, da bo muzej urejen, kot so načrtovali. Do konca letošnjega maja naj bi bila zaključena gradbena dela, medtem ko naj bi bil muzej, s katerim bomo pridobili okrog 150 kv. metrov, odprt ob 12. kongresu Gasilske zveze Slovenije, junija 1993,« pove o načrtih Marjetka Balkovec. M. B.-J. PREDSTAVILI BODO EVROPO SEMIČ — Učenci osnovne šole Belokranjskega odreda iz Semiča vabijo v soboto, 9. maja, ob 8. uri na kulturno prireditev in otvoritev razstave Dober dan, Evropa. Tako se namreč imenuje projekt, ki so ga učenci od prvega do osmega razreda pripravljali več mesecev pri rednem pouku in pri interesnih dejavnostih. Pod vodstvom mentoijev so raziskovali tiste evropske dežele, kjer govorijo nemško, angleško in francosko, saj so to tuji jeziki, ki se jih učijo učenci na šoli. Končno odlok o javnih poteh S čim jih vzdrževati ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je več kot 200 km krajevnih poti, ki povezujejo naselja zglavnimi cestami in med seboj. Od tega jih je okrog 75 km urejenih s sodobnim voziščem. Poleg teh poti pa je še veliko drugih poti. Vzdrževanje in posodobitev teh poti opravljajo krajevne skupnosti, predvsem z denarjem, ki ga prispevajo uporabniki poti in iz sredstev samoprispevka. Po dosedanjih ugotovitvah so krajevne poti primerno vzdrževane, ostale poti pa le v manjši meri, glede na interese uporabnikov. Doslej niso bila urejena razmeija v zvezi z uporabo, vzdrževanjem, varstvom javnih poti in opravljanjem inšpekcijskega nadzora. Predvsem inšpekcija ni mogla ukrepati, če je bilo kršeno varstvo javnih poti, ker to z odlokom ni bilo urejeno. Končno so v črnomaljski občini le pripravili osnutek odloka o javnih poteh. Ta predlaga, naj bi gospodarjenje s krajevnimi potmi še naprej ostalo v pristojnosti krajevnih skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da skupaj z uporabniki te poti vzržujejo za promet, za katerega so namenjene. Med drugim je v odloku tudi zapisano, naj bi denar za vzdrževanje in varstvo teh poti še naprej zagotavljali tako kot doslej, torej predvsem iz žepov krajanov. Iz semiške krajevne skupnosti, kjer so že dlje časa opozaijali, da bi morali sprejeti odlok o javnih poteh, so ob osnutku ocenili kot uspeh, da je odlok le prišel na delegatske klopi. Vendar pa ne rešuje tistega, kar so od njega pričakovali: predvsem vprašanje denarja za vzdrževanje teh poti, pa tudi sankcije pri uničevanju asfalta zaradi preobremenitve, vprašanje hitrosti po teh cestah ipd. Za vse to bi po njihovem predlogu morali določiti zgornje meje eftotno za vse tovrstne poti v občini. M. B.-J. Z AVTOBUSOM V OPERO ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine bo v sredo, 20. maja, organizirala avtobusni prevoz za ogled Straussovega Netopirja v ljubljanski Operi. ZBIRNI CENTER TUDI V SEMIČU SEMIČ — Na pobudo Slovenske ljudske stranke bodo v več krajih Slovenije zbirali osnovna živila za begunce iz Bosne in Hercegovine. Na našem območju bo prvi zbirni center v Semiču, v trgovini KZ, kjer bodo zbirali živila vsak delavnik od 7. do 10. ure. Vnaprej hvala za vsak prispevek! V ISKRI SO PRED PRAZNIKI DELALI SEMIČ — V semiški Iskri so v dneh pred prvomajskimi prazniki ves čas delali. V večini belokranjskih podjetij prejšnji teden ni tekla proizvodnja, v Iskri pa jih v to silijo naročila. Sicer pa so veseli, da imajo dovolj dela, če bi prekinili le za en dan, bi zgubili 100 000 tolaijev. V Iskri 75 odst. izdelkov izvozijo in pri tujih kupcih se točne dobave še dodatno obrestujejo. PROGRAMSKI PAKETI VSKLAJENO Z NOVIMI ZAKONSKIMI PREDPISI! NA VOLJO SO TUDI DEMO VERZIJE Doklej še na poti izumiranja? Bo razvojni program za demografsko močno ogroženo KS Šentrupert zaustavil _______izumiranje prebivalstva ter zaraščanje obdelovalne zemlje? ŠENTRUPERT — V krajevni skupnosti Šentrupert se prebivalstvo sorazmerno naglo stara in zmanjšuje. V naseljih Hom, Zabukovje in Hrastno prebivalstvo praktično že izumira, stagnacija je opazna v naseljih Okrog in Straža, komaj zaznavna je rast v samem Šentrupertu in le nekaj bolje kaže naselju Škrljevo. Vseh krajanov je 2.090; petina je kmetov, od tega prav toliko aktivnih; zaposlenih, pretežno izven KS Šentrupert, je 674 krajanov. Slab je tudi izobrazbeni ustroj prebivalstva. Le po 15 krajanov ima visoko ali višjo izobrazbo, dve tretjini Šentruperčanov pa po osnovni šoli ni dokončalo nobenega šolanja. Desetletni podatki kažejo, da se število otrok vsako leto zmanjšuje, saj je še v letu 1984 obiskovalo osnovno šolo Šentrupert 248 otrok, v tem šolskem letu pa obiskuje pouk 193 učencev. Branka Kržič, Marko Koščak in Vida Šušterčič, ki so izdelali razvojni program demografsko ogroženih območij za KS Šentrupert in KS Trebelno, ugotavljajo, kako hude posledice so nastale zaradi izseljevanja ljudi iz KS Šentrupert oz. zavoljo »praznjenja območja« na kmetijskih zemljiščih. Zaskrbljujoč je podatek, da seje kar 380 ha kmetijskih površin (petina vseh!) bolj ali manj zaraslo. Gotovo ne more biti spodbudno, da je njiv za tretjino manj kot leta 1956, kar za 62 odst. pa seje zmanjšala po- • Sestavljalci razvojnega programa demografsko ogrožene KS Šentrupert menijo, da bi sprva lahko vsaj ohranili obstoječo poselitev in zatem pritegnili predvsem mlade ljudi v te kraje z boljšo kakovostjo življenja v podeželski skupnosti. Prednosti KS vidijo predvsem v razvoju kmetijstva, gozdarstva, trgovine, obrtništva in turizma v povezavi z bogato naravno in kulturno dediščino ter domačo obrtjo. vršina trajnih nasadov, ki so bili v preteklosti značilni za te dolenjske kraje. p p IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Sporna delitev denarja za šport Prekinjena razprava KOČEVJE — Na zasedanju kočevske občinske skupščine so sprejeli tudi predlog občinskega proračuna za letošnje leto, vendar še zdaleč ne brez pripomb. Borut Hočevar je, denimo, pripomnil, da so sredstva, namenjena za subvencije stanarin, precej velika, zato je menil, da subvencij ne bi smeli razdeljevati preveč zlahka. Jože Mihelič je hotel jasen odgovor na vprašanje, koliko časa bo še trajala negotovost glede nadgradnje osnovne šole. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je pojasnil, da je za nadgradnjo šole zagotovljena iz proračuna le približno tretjina potrebnega denaija, da bodo tretjino skušali pridobiti na republiki in tretjino s krediti ter da bo do konca maja znano, ali jim bo to tudi uspelo. Če jim ne bo, v nadgradnjo šole preprosto ne bodo šli. Samo Želevski je vztrajno zahteval pojasnilo, kako in po kakšnih merilih so razdeljevali denar posameznim klubom. Ker z odgovori telesnokultumega animatorja Cveta Arka ni bil zadovoljen in je postavljal vedno nova vprašanja, je predsednik zbora krajevnih skupnosti Stane Pogorelec razpravo prekinil, češ da naj bi se nadaljevala ob kakšni drugi priložnosti. M. L.-S. Telefoni bodo, asfalt že polagajo Prednost telefonu — As- falt Brunk lefon Sei ntjanž KRMEU, ŠENTJANŽ — Že lani je bilo v sevniškem občinskem proračunu zagotovljenih milijon tolaijev za ureditev prostorov za telefonski centrali v Krmelju in Tržišču. V letošnjem proračunu pa so predvideli 6 milijonov tolaijev lastne udeležbe, da bi pridobili še denar za demografsko ogrožena območja. Poltretji milijon kot delno plačilo za avtomatsko telefonsko centralo v Krmelju so že nakazali proizvajalcu, ki zagotavlja dobavo centrale v enem letu. To je med drugim odgovoril poslancu Stanislavu Jazbecu iz Šentjanža na vprašanje, kaj je s telefonskim omrežjem v Mirenski dolini, sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kolar. Kolar pa je poslancu Jazbecu tudi pojasnil domnevno zaustavitev posodobitve ceste Šentjanž—Brank. Dela na tej cesti so potekala navkljub pomanjkanju denarja, dokler je to dopuščalo vreme. Te dni so cesto pripravili za asfaltiranje in pričeli polagah težko pričakovano asfaltno preprogo. Po predračunski vrednosti iz lanskega junija bi za posodobitev te ceste potrebovali 17,7 milijona tolaijev, tretjino te vsote pa so Sevničani dobili decembra lani na račun demografsko ogroženih območij. p p ROJENA V BEGUNSKEM CENTRU KOČEVJE — V begunskem centra v Kočevju, v katerem je ta čas 170 ubežnikov, med njimi največ otrok in žensk, pa se je število bivajočih te dni povečalo za novega pribežnika, in sicer četrto deklico v družini Tudič, saj je mama Habiba rodila zdravo hčer. Andrej Hrovatin Ribiški zgled Z dobro voljo se dajo premagati težave, ki jih prinaša meja KOČEVJE — Ribiški društvi z Broda na Kolpi in Čabra s hrvaške ter ribiška družina iz Kočevja s slovenske strani sta vedno dobro sodelovali. Tako je tudi danes, ko je Kolpa mejna reka med dvema državama. Že februaija so se namreč dogovorili o pravilih gibanja v mejnem pasu vzdolž skupno okoli 50 km vodnega toka, od izvira Kolpe in Čabranke do jezu v Dolu pri Starem trgu. Sestanka Koordinacijskega odbora Kolpa, ki združuje predstavnike omenjenih ribiških organizacij z obeh strani Kolpe in predstavnike zavoda za ribištvo iz Ljubljane, so se februarja udeležili tudi predstavniki ribiških zvez Slovenije in Hrvaške, slovenski minister za kmetijstvo in hrvaški republiški inšpektor za ribištvo. Dogovorili so se, da člani njihovih organizacij lahko v kateremkoli trenutku prebrodijo Kolpo in neovirano ribarijo na obeh straneh Kolpe, pri čemer morajo imeti s seboj le osebno izkaznico. »Enako velja tudi za slovenske in hrvaške turiste, ki lahko kupijo dovolilnice za ribolov na Kolpi pri nas v gostišču Kovač v Osilnici, v gostilni Šuštar v Fari, bifeju Samsa v Žagi, hotelu Pugled v Kočevju ali pri Milanu Lampretu v Lazih pri Dolu,« je povedal gospodar ribiške družine Kočevje, Andrej Hrovatin, ki meni, daje to velika spodbuda za razvoj turističnega ribolova na Kolpi, še posebno, ker bo že v kratkem sklenjen tudi dogovor o pogojih ribaijenja za tujce. M. L.-S. Predsednik tako, ostali drugače Je spor prerasel meje krajevne skupnosti? — Kdo je sprt in zakaj? FARA, KOČEVJE — Spor med predsednikom in člani sveta krajevne skupnosti Kostel je nedavno tega privedel do referenduma, na katerem so Kostelci potrdili zaupanje v predsednika sveta Stanislava Južniča. S tem pa težav še zdaleč ni konec. Predsednik Južnič namreč trdi, da so bili v ozadju spora najvišji predstavniki občinske oblasti, ki se ne strinjajo z njegovim imenovanjem. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek in župan dr. Mihael Petrovič takšne očitke zavračata. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je župan Južniča celo javno obtožil, da laže. Pri tem je le ponovil obtožbe, izrečene Južniču od članov sveta krajevne skupnosti Kostel, ki svojemu predsedniku očitajo, da z njim ni mogoče delati. Južnič teh obtožb ne komentira in vztraja pri svojih trditvah. Množica zahtev, ki jih je od lanskega februaija, ko je bil izvoljen za predsednika sveta, naslavljal neposredno na občinske može, je po njegovem mnenju imela pri njih negativen odziv, ki naj bi ga podkrepilo tudi dejstvo, da ga izdatno podpirajo krščanski demokrati. Poleg zahtev, ki neposredno zadevajo življenje ljudi v Kostelski dolini (da se jim NIMAJO ZA STANARINO KOČEVJE — Iz prihodkov občinskega stanovanjskega gospodarstva so v minulem letu izločili za subvencije in nadomestila stanarin 3,042.251 tolarjev. V januarju, februaiju in marcu letos so priznali 1.339 upravičencem za te namene 1,213.062 tolaijev. Do konca letošnjega leta je v načrtu, da bodo namenili za subvencije in nadomestila stanarin nekaj nad 5,600.000 tolaijev. Ti podatki pokazujejo, daje v kočevski občini vedno veije število stanovalcev, ki ne morejo plačevati stanarine. RAZDELILI POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM KOČEVJE — Denar za delo desetih krajevnih skupnosti v kočevski občini delijo glede na število prebivalcev, površino obmo^a KS, število vaških odborov in oddaljenost od središča občine. Na podlagi teh meril bodo krajevne skupnosti za osnovno dejavnost prejele skupaj 4.177.724 tolaijev; od tega naj bi prejela KS Kočevje — mesto 1.818.752 tolaijev. Poleg tega bodo krajevne skupnosti prejele nekaj denarja za komunalno in ostalo dejavnost na tem področju. Kotlovnici zastonj Komunali Rešitev, ki jo ponuja Stanbiro iz Ribnice RIBNICA — Po novem stanovanjskem zakonu bi morali skleniti pogodbo o upravljanju kotlovnic, ki služijo večstanovanjskim hišam, lastniki stanovanj v teh hišah. Republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora predlaga, da bi lastniki prepustili izdelavo takšne pogodbe upravnikom hiš, ki naj bi prevzeli tudi skrb za upravljanje kotlovnic. Ribniški Stanbiro, eden od možnih upravnikov, pa predlaga za Ribnico še drugačno rešitev: ker sta v Ribnici le dve kotlovnici, ki zagotavljata ogrevanje praktično celotne Ribnice, in ker so bili vsi sedanji lastniki stanovanj že prej solastniki obeh kotlovnic, naj bi kotlovnici prenesli brezplačno v upravljanje na Komunalo. Vsi imetniki stano- Le stežka do »čistega vina«? Krajevnim skupnostim so iz proračuna pomagali tudi za druge komunalne dejav-_____nosti, ne le z ceste — Koliko denarja je šlo samo za ceste?_ SEVNICA — Medtem ko je razmejitev med lokalnimi in nekategorizi-ranimi cestami (samo slednjih je vil krajevnih skupnostih blizu 580 km!) dokaj razvidna iz občinskih odlokov, pa po mnenju občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora ostaja odprto vprašanje vzdrževanja vaških poti. Odgovor sekretariata na poslansko vprašanje Jožeta Roštohaija z Blance, kije na seji sevniške občinske skupščine zahteval, naj na občini pripravijo natančne podatke o merilih za financiranje posodobitve in vzdrževanja cest v občini in o višini dodeljenih sredstev, ni celovit. Razlog je v tem, ker sekretariat ne razpolaga s podatki, kolikšna je bila lastna udeležba občanov, ker so krajevne skupnosti same sklepale pogodbe z izvajalci del. Za redno dejavnost so krajevne skupnosti dobile denar po ključu, sprejetem že pred leti, ki upošteva poleg dolžine nekategoriziranih cest tudi velikost krajevne skupnosti in število prebivalcev. Tako je leni iz občinskega proračuna največ denaija (6.350 tolaijev od kilometra) dobila KS Krmelj, za zagotavljanje prevoznosti nekategoriziranih cest je šlo največ denaija (9.060 tolaijev od kilometra) Studenčanom (zaradi tega, ker je bil tamkaj občinski praznik), po naložbah na posameznih odsekih nekategoriziranih cest pa prednjačijo Bučklanaiji (178.571 tolaijev po km). Ako omenimo še, koliko denarja je šlo iz občinskega proračuna za naložbe na posameznih odsekih lokalnih cest, potem imata tu premočno prvenstvo KS Blanca (384.615 tolarjev po km) in KS Zabukovje (381.666 tolaijev). Se pa človek v gozdu številk lahko kaj hitro izgubi, da zaradi teh ne vidi dreves, se pravi, da'tudi tabele, kijih je priložil sekretariat, še ne »natočijo povsem čistega vina«, ker so Občinarji denar delili tudi za druge prednostne komunalne dejavnosti. Lani so krajevne skupnosti dobile še iz republiške soldiarnosti denar za odpravo posledic poplav v letu 1990, in sicer je KS Sevnica dobila 2.125.000, KS Boštanj 386.000, KS Blanca 254.000 in KS Studenec 207.000 tolaijev. Za vzdrževanje in posodobitve (ne)kate-goriziranih cest in vaških poti so lani • Ministrstvo za planiranje je lani odobrilo sevniški občini iz naslova demografsko ogroženih območij okroglo 5,3 milijona tolaijev za posodobitev ceste Šentjanž—Brunk, 4,4 milijona za cesto Podvrh—Poklek in 2,6 milijona tolaijev za cesto Malkovec—Pavia vas. zagotovili denar tudi za pridobivanje peščenih agregatov v KS Šentjanž 619.000, KS Primož 428.000, KS Tržišče 323.000, KS Zabukovje 302.000 in KS Blanca 290.000 tolaijev. p p omogoči sprejem II. TV programa, da se zaposli še en ptt delavec, da se jim zagotovi odvoz smeti vsaj dvakrat mesečno, da ne ukinejo nobene od obstoječih treh avtobusnih povezav s Kočevjem in da ponovno uvedejo polno zaposlitev poklicnega delavca krajevnega urada), Južnič navaja tudi zahteve po razjasnitvi, kaj je z zemljiščem, ki so ga pred leti dali Kompas Hertzu zato, da bi uredil kamp, in kaj z odškodnino za več 10 tisoč kubičnih metrov peska, ki so ga dali iz svojega peskokopa za gradnjo ceste Fara — Žaga — Bilpa. vanjskih pravic v večstanovanjskih hišah so že do sedaj prispevali za vzdrževanje kotlovnic, saj jim je bilo pri ocenitvi stanovanj »pribitih« 25 točk tudi za kotlovnico. V stanarini, ki jo plačujejo, znaša ta prispevek 8-odst., in če bi ga prenesli na Komunalo, ki bi ga zaračunavala vsem uporabnikom stanovanj v večstanovanjskih hišah pri stroških za ogrevanje, bi po izračunih, ki sojih opravili, Komunala lahko krila stroške vzdrževanja obeh kotlovnic. Zato se Komunala s prevzemom tudi strinja, ne strinjajo pa se nekateri lastniki stanovanj v Ribnici, čeprav bi ti, kot zatijuje predstavnik Stanbiroja, s tem nič ne izgubili. - M. L.-S. Stanislav Južnič »Zahteva po odškodnini za pesek, ki seje porabil za njihovo cesto, je neutemeljena. Gre za nesramno izsiljevanje, saj o odškodnini ni bil nikoli govor. To so potrdili tudi člani sveta krajevne skupnosti Kostel,« pravi kočevski župan Petrovič in pove, da gre za lokalno cesto, in ne regionalno, kot že ves čas neutemeljeno trdi Južnič. Neargumentirano in zgolj kot sumničevanje pa iz-zvenevajo tudi nekatere druge Južniče-ve trditve. Južnič denimo trdi, da so člani sveta krajevne skupnosti Kostel na razšiijeni seji, ki so seje v drugi polovici februaija udeležili predstavniki občine, vaških odborov in člani sveta, odstopili zato, ker seje na seji izkazalo, da predsednika sveta vodilna občinska moža, župan in predsednik izvršnega sveta, ne podpirata. Iz zapisnikov sestankov sveta krajevne skupnosti pa je razvidno, da so se člani sveta za takšen korak odločili že na predhodni seji 11. februaija, kije imela eno samo točko dnevnega reda. Sporno je tudi njegovo namigovanje, da ODHOD V ARCEVIO RIBNICA — Jutri opoldne bo približno 37 pevcev odpotovalo s predstavniki ribniške občine in sponzoijev na 3-dnevno gostovanje v pobrateno italijansko mesto Arcevia. Člani ribniškega pevskega zbora, pevke noneta in oktet Gallus bodo ob občinskem prazniku Arcevie izvedli v tamkajšnji cerkvi Gallusov koncert, ki so ga imeli ob koncu lanskega leta v farni cerkvi v Ribnici. Potovanje v Aicevio so omogočili nekateri ribniški podjetniki, med katerimi gre omeniti Bojana Kosa, in nekatera italijanska podjetja. IGRICA ZA OTROKE RIBNICA — Vpis otrok v ribniški vrtec Majde Šilc se je letos pričel 21. aprila, trajal pa bo do 15. maja. Vsi otroci, ki se bodo vpisali, lahko navežejo svoj prvi stik z vrtcem že jutri, ko bodo ribniške vzgojiteljice izvedle igrico za otroke z naslovom Miškolin. Predstava bo ob 17. uri v dvorani TVD Partizan v Ribnici, vabljeni pa so vsi otroci, ki si igrice še niso ogledali. je bila seja sveta krajevne skupnosti, ki jo je menda sklical kočevski župan 19. marca zato, da bi skušal pomiriti strasti, samo pretveza, da bi mu preprečili praznovanje materinskega dne. Na seji so mu sicer prepovedali uporabo denarja krajevne skupnosti, ker pa je dovolj tehten razlog za to lahko že v očitku, da predsednik sveta uporablja denar brez vednosti in soglasja ostalih članov sveta, ni nujno, da bi bili v ozadju prepovedi uporabe denaija ravno politični interesi, kot to želi prikazati predsednik Južnič. M. LESKOVŠEK-SVETE Nihče pozabljen RK skrbi za begunce in socialno ogrožene • KOČEVJE — Tik pred prvomajskimi prazniki je bilo v begunskem centra v Kočevju prijavljenih 169 beguncev iz Bosne, med njimi 19 moških, 44 žensk in 106 otrok. Pri svojcih je bilo nameščeno 170 beguncev, in sicer največ v Kočevju, Kočevski Reki in Rajn-dolu. Pri nekaterih je prijavljeno tudi do 15 beguncev, družine, ki je sprejela manj kot pet svojcev, pa skorajda ni. V prvih "dneh po odprtju centra so občani preko Rdečega križa, Karitas in tudi samoiniciativo obilno obdarovali begunce. »Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo in rečem lahko le to, da smo veseli, da živimo v kraju, kjer je toliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati beguncem, čeprav je kočevska občina po številu brezposelnih glede na število vseh prebivalcev kar na šestem mestu med socialno najbolj ogroženimi v Sloveniji,« je dejala podpredsednica kočevskega odbora Rdečega križa Stanka Žagar. V tem tednu poteka akcija razdeljevanja paketov tudi domačim socialno najbolj ogroženim družinam. Gre za razdelitev hrane v vrednosti 630 tisoč lir, ki sojih v teh dneh prejeli od pobratene občine Dolina pri Trstu, nekaj pa- • Brez primernega objekta — Komisija za sprejem beguncev pri ribniškem občinskem štabu za civilno zaščito je v organizacijskem smislu pripravfjena na sprejem beguncev, nerešen problem pa ostaja zagotovitev ustreznega prostora oziroma objekta za njihovo namestitev. V Ribnici namreč ni niti enega objekta v družbeni lasti, ki bi bil primeren za sprejem najmanj 100 beguncev, kolikor naj bi jih sprejela vsaka občina. Med objekti, ki bi bili dovolj veliki za namestitev tako velikega števila ljudi, so le bivša vojašnica v Ribnici, vojaški objekti na Ortneku in vila Ugar. Ti objekti so v lasti ministrstev za obrambo in za notranje zadeve, ki pa zaenkrat še nista dali dovoljenja za uporabo katerega od navedenih objektov. Kot begunski center bi bila najprimernejša vila Ugar. ketov pa bo prispeval Rdeči križ Slovenije. Ker bodo že v naslednjem tednu nudili pomoč tudi beguncem, ki so nameščeni pri sorodnikih, OO RK Kočevje naproša vse občane, ki nameravajo pomagati beguncem, naj svojih paketov ne nosijo več direktno v begunski center. Prinesejo naj jih v Dom starejših občanov Kočevje, kjer je skladišče občinskega Rdečega križa, če pa želijo prispevati denar, ga lahko nakažejo na žiro račun OQ RK Kočevje št. 51300-678-18033. Že v kratkem bo tudi stekla že znana akcija zbiranja pomoči v trgovinah Mercatoija-Trgo-prometa Kočevje, ki se ji bo pridružila tudi kočevska Nama. M. L.-S. JANEZOV JANEZ — Komedija, s tem naslovom, ki so jo člani kulturne skupine Razbor prvič uprizorili preteklo nedeljo pred nabito dvorano v razborski šoli (posnetek je s te predstave), bo gotovo deležna podobno toplega sprejema tudi v vseh večjih krajih sevniške občine, kjer bodo gostovali razborski ljubiteljski gledališčniki Režiser predstave Rudi Beršnak nam je po koncu premiere dejal, da se zah valj uje kolekti vu sevniške Jutranjke za dosedanjo pomoč in upa na podobno razumevanje tudi pri drugih. (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja . NEUČINKOVITA REPRESIVA — Čeprav so kočevski policisti stanovalce in obiskovalce Ulice heroja Marinclja že večkrat opozarjali in kaznovali zaradi nepravilnega parkiranja njihovih vozil, to ni prav nič pomagalo. Parkirnih mest je, preprosto, premalo, zaradi možnosti vlomov in poškodb vozil pa si lastniki svojih vozil ne upajo pustiti na bolj oddaljenih, osamljenih in neosvetljenih parkirnih prostorih. Rešitev zato ni v represivnih ukrepih, pač pa v ureditvi dodatnih parkirnih prostorov. Takšno je tudi mnenje kočevskih policistov, saj se zaradi nepravilnega parkiranja ne pritožujejo le stanovalci — pešci, ampak negodujejo tudi stanovalci — lastniki vozil. ČISTILNE AKCIJE — Vseslovenska akcija čiščenja okolja v Kočevju morda ni potekala tako formalno kot v nekaterih drugih krajih, kjer so bili nosilci akcij izvršni sveti in so posamezne akcije nadzorovali in usklajevali posebni štabi, kljub temu pa je bilo veliko narejenega. Tako so se, denimo, kočevski gozdaiji lotili odvoza smeti na cesti pod Stojno. Kar dva dni so odvažali smeti s križišča cest pri Rožnem studencu, z akcijo pa so potem nadaljevali v vsej dolžini ceste. Že med potekom akcije pa so se upravičeno spraševali, doklej bo gozd ob tej cesti sploh ostal brez smeti, saj so opazili, da so bile na že očiščene-površine pripeljane nove smeti. Ribniški zobotrebci UPRAVNIK — Pogodbe o opravljanju stanovanjskih storitev je s Stanbi-rojem iz Ribnice kot upravnikom podpisalo že 30 zasebnih lastnikov stanovanj, v kratkem pa bo pogodbo podpisalo tudi republiško ministrstvo za obrambo za svojih 84 stanovanj, kolikor jih imajo v ribniški občini. Tudi večina ostalih večjih lastnikov stanovanj, kot, denimo, skupščina občine Ribnica, Riko, SPIZ Ljubljana, ITPP in Mercator—Jelka, so se s Stanbirojem že dogovorili o upravljanju. Podjetje Inles in nekateri zasebni lastniki se s pogoji, ki jih je postavil Stanbiro, ne strinjajo. Previsoka se jim zdi tako cena kot število delavcev, ki naj bi jih v prihodnje zaposloval. Glede na to, da je gospodarska zbornica določila normative, po katerih pridejo na 500 stanovanj trije do štiije ljudje, zaposlitev štirih, od katerih bi bila le dva do dva in pol zadolžena za upravljanje, po mnenju Stanbiroja ni pretirana. Prav tako pa se jim ne zdi preveč povprečno 7 mark na stanovanje, kolikor zahtevajo za kritje svojih stroškov upravljanja. PLAČEVANJE KOTLOVNIC — Stanovalci Prijateljevega trga 6 in 12 bi bili nedvomno zelo veseli, če bi lastniki stanovanj v Ribnici sprejeli predlog Stanbiroja, da se obe kotlovnici predata v upravljanje Komunali. Še pred časom bi bila takšna trditev smešna, saj vsi v Ribnici vedo, da sta šestica in dvanajst-ka s Prijateljevega trga edina bloka v Ribnici, kjer si stanovalci kurijo sami. Ker bloka nista priključena na centralno ogrevanje, bi bilo zato logično, da tudi nimata nič skupnega z obema kotlovnicama in njihovim vzdrževanjem. Kot vse kaže, pa ni tako. Na Stanbiroju niso zanikali in zato je več kot verjetno, da stanovalci obeh omenjenih blokov, kljub temu da si kurijo sami, že vrsto let, v tistem trenutku, ko plačajo stanarino, prispevajo tudi »svoj« delež za vzdrževanje koltlovnic. Sevniški paberki DREVORED — Kdor se pogosto ne vozi po drevoredu ob Savi, ta pač ne more vedeti (razen, seveda, če pozorno posluša sevniški radio in bere Dolenjski list), da je drevored (do)končno postal slepa ulica. Za krajane ob Savski cesti in tiste, ki bi radi k njim z avtom, na prvi pogled to ni najboljša rešitev, ker so polavtomatske zapornice na železniškem prehodu pri TVD Partizan pogosto zaprte, malo manj pa tiste pri Jeraju. Zato je vsakršna naglica, da bi s Savske ceste ob spuščenih zapornicah pririnili na drugo stran magistralne železniške proge, v najožji center mesta (ali obratno), hudo tvegano početje. Policisti bodo tudi še budneje spremljali, kaj se dogaja po novem v drevoredu, kjer se stanovalci jezijo na mladeniče, ki s hrupnimi vozili radi pridrvijo v bližino betonskega cvetličnega korita, ki zapira drevored za cestni promet in tamkaj pihajo na dušo mladenkam. Stanovalci so pač pričakovali več mira! ZAVAJANJE — Direktorica sevniške Kmečke zadruge, Jožice Mlakar, je na zadnji seji sevniške vlade povedala, da je bila hudo neprijetno presenečena, ko je zvedela, daje sevniška občina imela nekaj mesecev najvišjo ceno veterinaijeve ure v klavnici. Medtem ko je bila, denimo, veterinaijcva ura v sevniški klavnici 523,60 tolaijev, je bila v Brežicah 259, v Novem mestu pa le 183 tolaijev. Mlakaijeva je menila (in pri tem ni bila osamljena), da gre tudi pri zadnjem dopisu direktorja Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda iz Novega mesta, Franca Colariča, za delno zavajanje, češ daje vrednost točke za izračunano pristojbino 4,73 tolaijev usklajena. Sevničani so pristali na številko 3,89 tolaijev, pri odredbah o pristojbinah pa bodo pazljivejši. Krške novice HUMOR PO KABLU — Nekateri Senovčani zatrjujejo, da prav radi gledajo kabelsko televizijo, ko predvaja posnetek zasedanj krške občinske skupščine. Pravijo, da so prenosi zasedanj prava humoristična oddaja. Zadeva kaze, da imajo na Senovem od splošno znanih dobrin tudi televizijo. Vendar aaJ *o tem preveč ne hvalijo pred Les- _ PR01EST — Na Jurjevi nedelji na Zdolah so se na okrogli mizi dosti menili0 tei?’ kakšna dežela jim je še ostala v Posavju. Branku Vodopivcu pa so v široki razpravi rojile po glavi misli in žuborele v dvorano tudi ostre besede, napeljane na krško občinsko skupščino. Dolenjevaškemu delegatu Vodopivcu ™ aa duši predzadnja seja občinske skupščine, in sicer njen del o skladu stavbnih zemljišč. Gre za to, ali je bila razprava o skladu končana ali pa je delegati niso končali, ampak so kar odšli na nekajminutni oddih. Predsednik skupščine Vojko Omerzu ne bo imel mirnih trenutkov v nadaljnjem predsednikovanju, saj lahko pričakuje Vodopivčeve komentarje na obravnavano temo ob vsaki manjši pooblačitvi. Bojda seje ljudstvo hudovalo na omenjeno temo tudi že v preteklosti. O koristi take hude jeze kronisti nimajo kaj dosti povedati, kot da bi je ne bilo. •ONEMOGOČENO — V pregledu vojnega dogajanja lani v Posavju so nekateri pred časom prišli tudi do senov-skega primera. Nekdo je ugotovil, zakaj armada ni napadla tega kraja: če bi se vojaški oklepniki napotili od Brestanice proti Senovemu, bi tako ali tako obstali na Poti, ker bi se jim na slabi cesti strgale gosenice. Novo v Brežicah S^ABA REKLAMA — Med po-savskimi inšpektoiji je udomačeno prepričanje, da ni dobro obešati na veliki zvon če na primer zaplenijo kakšno ro-Po slabe kakovosti. Če bi se o takem kartu govorilo, bi o tem izvedeli tudi tunsti in potem ne bi prišli v Posavje. Bi rekli: »Ne, tja pa ne gremo, tam imajo slabo hrano!« Če jim že inšpektorji s slučajnimi vzorci odkrijejo zanič robo, je gotovo še veliko slabega, a inšpektoiji tega ne najdejo. Torej je rešitev povsem jasna. Nič povedati, če bi bilo kje kaj zanič. Krdela salmonel kje v kakem urjem bedrcu ali podobni reči se s prostim očesom tako ali tako ne bi videlo. TEMA — V Cerkljah ob Krki so ceste popolnoma v temi, to pa zato, ker imajo javno razsvetljavo. Javna razsvetljava namreč ne deluje. Take razmere vladajo v vasi vse od takrat, ko je iz letalske baze odšla zvezna armada. Ob njenem odhodu se je primerilo, da je javna razsvetljava »crknila«. Cerkljanci ?? !'aral' te,m • Zdaj Počutijo, kot da živi-J mrtvašnici. Nihče jih ne opazi. Še mesec jim ne gre na roko, saj jim zelo močno sveti le na kakih trideset dni. „ e™Janci so prepričani, da bi prej pregovorili luno, naj bo vseh trideset dni polna, kot pa od električaijev in drugih P™ojmh služb izposlovali popravilo vžSPŽS; javne razsvetljave, p- P™ RES — Domačini iz Drošice in okoliških vasi so hodili mo-ovat na pošto, naj jim tamkajšnji nI°T°iV,nJaki vendarle napeljejo telefone x • '°kr.®t50 odpirali vrata pri šefih P i j> da jim je receptorka, nič hude-, i Prebrisano rekla, da bi že imeli eton, če bi ga sami napeljevali v ti-bfu, ki so ga zabili s pogajanji pri Postnih uslužbencih. Domačini iz Pirnice m okoliških vasi so vse bolj prepri-am, da so to edine zanesljivo veljavne ljudi’ k‘ S°^'h doslcj sli5ali od P°štmh rai il IZ NKŠIH OBČIN li TU IZ NKŠIH OBČIN Lit Podjetna vlada sliši podjetne Nekateri pogledi posavskih podjetnikov — Tujina ni pripravljena seči globlje v žep zaradi naših podražitev — Kaj lahko stori krški klub podjetnikov? KRŠKO, BREŽICE — Obrti in podjetništvu že nekaj časa priznavajo pomembno mesto v reševanju gospodarskih težav. Poslovni svet v Posavju ima vtis, da Slovenija še ni izkoristila vseh podjetniških možnosti in da z gospodarjenjem in miselnostjo zaostaja za Evropo. Vsaj za čas, dokler bo trg na ob- se pri nas povečajo osnovni stroški, močju nekdanje Jugoslavije zaprt za kot je na primer podražitev energije, Slovenijo, podjetniki iz Posavja pri- jih moraš plačati, vendar podražitve poročajo prodajo na zahodno tržišče, ne moreš vračunati v ceno izvoznega Toda razmere so za vsakršen izvoz izdelka. Tuji kupci pač ne priznajo nespodbudne, kajti tolarje precenjen, ugotavlja Branko Kos, direktor podjetja INO Brežice. Podobno meni Boris Resman, obrtnik in podjetnik iz Krškega. Na izvoz, pri katerem mora po njegovem mnenju Slovenija kljub nestvarnemu tečaju vztrajati, močno vplivajo podražitve v naši državi. »Če Obsežnejši remont v JE Krško Nuklearko bodo temeljito pregledali in deloma obnovili KRŠKO — Tridesetega aprila se je začel redni remont Jedrske elektrarne Krško, ki naj bi ga končali 2. julija, ko bo nuklearka predvidoma že obratovala in bo priključena na omrežje. V času, ko elektrarna ne bo obratovala, bodo strokovnjaki zamenjali 44 od skupno 121 gorivnih elementov in vsi gorivni elementi bodo postavljeni nanovo. Izvedenci bodo pregledali notranjost reaktorske posode in opravili tlačni preizkus primarnega sistema ter preizkusili tes-nost reaktorske zgradbe. Opravili bodo vzdrževalna dela na uparjalnikih, pri čemer bodo skladno z Westinghousovimi informacijami zamenjali nekatere čepe, ki so jih vgradili v dosedanjih remontih. Pregledali bodo tudi turbine in generatorje, zamenjali cevne snope kondenzatorja in opravili redno vzdrževanje električnih sistemov. V nuklearki bodo zamenjali tudi računalniško opremo. Letošnji remont elektrarne, ki bo obsežnejši, bo veljal okrog 40 milijonov dolarjev. »PETROL« TRGOVINA LJUBLJANA TOE BREŽICE Tovarniška 2 OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV DNE 14. 5.1992 Zap. št. Naziv blaga In. št. Izklic. cena 1. miza klubska 00550 200,00 2. omara garderobna 00552 500,00 3. omara garderobna 00553 500,00 4. omara garderobna 00554 500,00 5. omara garderobna 00555 500,00 6. naprava za pometanje 65408 7.000,00 7. police za kasete v prod. 55802 600,00 8. police za cigarete v gar. 55803 300,00 9. termoakumulacijska peč 43357 4.000,00 10. termoakumulacijska peč 43358 4.000,00 11. zaboj za smeti 43769 5.000,00 Licitacija bo 14.5.1992 ob 10. uri na upravi TOE Brežice, Tovarniška 2. Ogled je možen eno uro pred pričetkom. 10-odstotno kavcijo plačate ob ogledu oziroma pred pričetkom licitacije. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo po sistemu videno — kupljeno. take višje cene izdelka, ki jim ga ponudi slovenski trg,« opozarja Resman. Toda Slovenija mora gledati, da bo znova prodajala tudi na t.i. jugoslovanskem trgu. K temu jo mora napotiti dejstvo, da so mnoge slovenske firme zašle v težave, potem ko so izgubile omenjeno tržišče, na katerem seje po Kosovem mnenju dalo doseči dobro ceno. Ravnati pa se mora tudi po mnenju poslovnežev, ki so se v praksi dokopali do spoznanja, da »je pač potrebno imeti trg, da imaš kam prodati«, kot končni namen podjetništva pojasnjuje Resman. Škarje in platno glede prihodnosti slovenskega podjetništva ima v rokah Z MAJEM MANJ AVTOBUSNIH PREVOZOV KRŠKO — Izletnik Krško je s 1. majem ukinil nekatere avtobusne proge. Ob sobotah ne bo več vozil avtobus na liniji Nova Gora—Vel. Trn—Krško in nazaj; vozil bo le za prvo izmeno ter enkrat pozneje, in sicer bo odpeljal ob 8.45 iz Krškega in se tja vrnil uro pozneje. Voziti je prenehal lokaiec iz Krškega do mestnega nakupovalnega centra in avtobus na progi Krško—Novo mesto—Krško, kije odpeljal iz Krškega ob 9. uri. Ukinjeni so tudi prevozi v smeri Poklek—Blanca—Krško in nazaj. Po novem tudi ne vozi avtobus iz Golobi-njeka do Podsrede, medtem ko še redno obratuje proga Kozje—Podsreda—Krško. Ob sobotah tudi ne vozi avtobus z Bizeljskega v Krško in nazaj. Ob nedeljah in praznikih ne vozijo avtobusi na naslednjih dosedanjih poteh: Nova Gora—Vel. Trn—Krško, Krško—Krška vas—Šutna—Podbočje—Cerklje—Krško, Kostanjek—Zg. Pohanca—Zdole—Krško, Bučka—Studenec—Raka— Krško in Poklek—Blanca—Krško. slovenska vlada. Ta bi po oceni direktorja Kosa naredila prav, če bi rešila »tisti del gospodarstva, ki lahko preživi na evropskem trgu«, in če bi tudi v specifične panoge, kot so elektrogospodarstvo, železnica in pošta, uvedla konkurenco. S tem se glede na povedano strinja tudi Boris Resman. Kot solastnik mešane firme Leonard Metal Art—Works tudi zagovarja tako vladno politiko, ki bo pritegnila • Ko gre za odnos do dobrih podjetniških zamisli, so verjetno vsaj tako kot vlada pomembne obrtniške organizacije. Mednje sodijo klubi podjetnikov. Krškega vodi Emil Vehovar, podjetnik z Rake. Podjetniške zamisli obravnava kot blago s kratkim rokom trajanja, saj pravi: »Pri podjetništvu je potrebno hitro delati. Programe je potrebno naglo uresničiti.« Toda slovenska družba misli še vedno počasi, nepodjetniško. Po njegovem še obstajajo sistemske ovire. »In tako bo,« je prepričan Vehovar, »dokler se bomo bali bogatega človeka.« v Slovenijo tuj kapital. Hkrati bi vladi svetoval tole: »Če ima dober podjetnik dobro zamisel, naj mu vladna politika pomaga, da jo bo lahko uresničil.« M. LUZAR ZA PRVI MAJ S KAPELSKO GODBO Naša razmeroma majhna vas Zg. Obrež v krajevni skupnosti Artiče pri Brežicah že desetletja na 1. maj gosti več kot 140 let staro gasilsko godbo iz Kapel. Letos je bilo to srečanje še prav prisrčno. Godbeniki imajo v svojih vrstah veliko mladih fantov in deklet, tako da bodo s svojo glasbeno tradicijo še naprej nadaljevali. Čeprav naša občinska vlada godbenikov ni povabila v Brežice, kot je bila navada do sedaj, pa so se godbeniki med svojimi ljudmi vseeno imeli lepo. M. G. Prepletanje pouka in življenja Interesne dejavnosti KOSTANJEVICA — Ko je krška Občinska zveza prijateljev mladine povabila mentorje in še nekatere druge poklicane ljudi v krški Opus na pogovor o interesnih dejavnostih na šolah, so se pogovarjali tudi o dogajanju v Kostanjevici. Nekaj je povedala tamkajšnja učiteljica Martina Strajnar, kije razmišljala, kakšen je lahko učinek interesnih dejavnosti. O slednjih zatrjujejo, da pomenijo šolo bodočnosti. Mentorji se trudijo vsak po svojih močeh, da bi to prihodnjo šolo otroci imeli kar najraje in da bi jim koristila. Martina Strajnar iz Kostanjevice to počne s športom. Tako vodi gimnastiko, o kateri ima sama najlepše mnenje, ki ga skuša vcepiti tudi obiskovalkam tega usmerjenega razgibavanja. »Gimnastika šolarkam pomaga k pravilni drži telesa, vzdržuje sploš-nogibljivost in tako seže njena korist dlje od tega, da s programom gimnastike zadostimo potrebi in želji po interesni dejavnosti,« meni Strajnarjeva. Kot učiteljica telovadbe na kostanjeviški osnovni šoli zagovarja tudi igre z žogo, zato so med njenimi učenci in učenkami Martina Strajnar priljubljene igre odbojka, košarka in rokomet. Šolske interesne dejavnosti in siceršnje življenje v kraju se lahko tudi prepletajo. ^ ^ Več za stranke kot za inšpekcijo Brežiški izvršni svet je namenil posebno sejo inšpekcijskim službam — Manjka denarja — Ciril Kolešnik: Tudi proti vladi, če je treba V času od 18. do 24. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Helena Zupan iz Kostanjka — Mirana, Marija Salmič s Kalc Nakla — Karolino, Alenka Klemenčič iz Mrtvic — Blaža, Andreja Ivanšek s Trebeža — Matica in Andreja, Suzana Pinterič s Trebeža — Denisa, Tanja Tošič iz Brežic — Dejana, Hanka Bašič iz Miljkovca pri Doboju — Ne-rmino. Čestitamo! BREŽICE, KRŠKO — Inšpektor bi moral biti neodvisen, strokoven in pošten. Temu primerno bi moral biti upoštevan, kar pomeni, da bi moral imeti primerno plačo, je menil Miroslav Mikeln, načelnik Medobčinskega inšpektorata Krško. Na posebni seji brežiškega izvršnega sveta, namenjeni problematiki delovanja inšpekcijskih služb v Posavju, je predstavil organiziranost, težave in načrte inšpekcijske službe. Medobčinski inšpektorat za Posavje financira brežiška občina z dobrimi 33 odst,, krška z nekaj več kot 40 in sevniška z dobrimi 26 odst. denarja, ki da v skupnem seštevku inšpekcijski »proračun«. Posavski inšpektorji imajo v teh razmerah občutek, da kot služba prejmejo premalo sredstev iz omenjenih naslovov. Tako je načelnik Mikeln nedavno povedal delegatom krške občinske skupščine, ki so potem sprejeli poročilo inšpektorata, da »se inšpekcija vsako leto bori s pomanjkanjem denarja«. Podobno, čeprav z drugimi besedami, je osvetlil dejavnost na omenjeni brežiški vladni tematski seji, ko je številne udeležence obvestil, da so inšpekcijske službe slabo opremljene, ker ni denarja. Ob taki vsiljeni skromnosti se ljudi v inšpektoratu polašča tudi vznemirljiv občutek, da nekatere občine dajo iz proračunov več za stranke kot za inšpekcijo. Tema zase naj bi bila (ne)odvis-nost inšpektorjev in o njej sta pripravljena reči kaj tehtnega tako načelnik posavskega inšpektorata kot predsednik brežiške vlade Ciril Kolešnik. Mikeln predlaga, naj bi v bodoče inšpektorje organizacijsko umaknili iz dosega občin in posameznih državnih ministrstev v bolj nedotakljivo republiško inšpekcijsko upravo. Zavzema se za njeno ustanovitev, ker pričakuje, da bi pod njenim okriljem inšpektor lahko uresničeval zakone, kakor so napisani, in ne po volji in umevanju kakih ministrov. S tako strokovno osamosvojitvijo soglaša Ciril Kolešnik. »Podpiramo delo inšpektorjev, kot ga predpisuje zakon. Inšpektorji ste dolžni ukrepati tudi proti nam, če kršimo predpise. To je pravna država,« dopušča neko novo prakso predsednik brežiškega izvršnega sveta. M. LUZAR Menjave v Vidmovem upravnem odboru Tone Mohorič, predstavnik Ljubljanske banke Ljubljana, skliče sejo KRŠKO — Na sestanku 29. aprila v Ljubljani, ki so se ga udeležili Aleksandra Libenšek, predsednica sindikata Pergam v krškem podjetju Videm, Jože Klemenčič, direktor firme Videm d’Ar-cy International Ljubljana, Roman Setnikar, pravnik Ljubljanske banke d.d^Ljubljana in Dušan Rebolj, predsednik sindikalne konfederacije Pergam, so na novo imenovali upravni odbor družbe Videm Krško, d.o.o. V njem so mag. Tone Mohorič, Rado Barovič - oba je predlagala Ljubljanska banka Ljubljana kot upnik, dr. Dejan Avsec, ki ga predlagala Ljubljanska banka Posavska banka Krško kot upnik, Maks Kocbek, ki ustreza upniku HAGO Celovec, ter Milan Šetinc. Tega so imenovali v upravni odbor na predlog sindikata Pergam. V novem odboru ni imen dr. Marko Kos, Anton Lavtar in Franc Pipan. Na sestanku so pooblastili mag. Toneta Mohoriča, naj kar se da hitro skliče sejo novega upravnega odbora, na kateri bodo člani izmed sebe izvolili predsednika. DOPUST V NEREZINAH KRŠKO — Pričakujejo, da se bo kmalu začela turistična sezona v slovenskem turističnem naselju v Nerezinah. Videm Krško ponuja v maju letovanje v Nerezinah po nizki ceni. Če bo zanimanje za dopust v Nerezinah veliko, bodo imeli prednost bolni in socialno ogroženi delavci Vidma. NEVIDNE STRANI VIDNE UMETNOSTI Tako je naslov razstavi, kije potekala v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah. Predstavljene so bile likovne tehnike v besedi in na filmu, ki traja dolgih pet ur. Nevidne strani zato, ker je učencem mnogokrat prikrito nastajanje določenih likovnih del. Tudi naši učenci nižje stopnje so si jo z zanimanjem ogledali. Četrti, peti in šesti razredi sojo obiskali že v torek, sedmi in osmi pa zadnji dan, to je v petek. Zanimiva so odkritja, kako stara je že likovna umetnost in umetnine v najrazličnejših tehnikah. Na razstavi so na preprost način razložili nastanek fresk, slik, grafik in kiparskih del. Bilo je zelo zanimivo. MOJCA VOGRINC in ANITA FILIPČIČ 8. r., OŠ Globoko OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI Mlajši pionirji in pionirke smo imeli občinsko prvenstvo v košarki. Tega prvenstva so se udeležile le štiri osnovne šole: Brežice, Bizeljsko, Pišece in Artiče. Fantje in dekleta naše šole smo premagali vse šole, čeprav fantje z malo tesnejšim rezultatom. Dobili smo dve košarkarski žogi, dve skupni pohvali in pohvali za najboljšega igralca in igralko. Tako smo pobrali vse nagrade in zadovoljni odšli domov. Upamo, da se bomo naslednjič spet tako dobro odrezali. JELKA LEVAR Novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče SOBOTA V ZNAMENJU NOGOMETA BREŽICE — To soboto bosta na stadionu v Brežicah reprezentančni tekmi selekcij pionirjev in kadetov. Ob 15. uri se bosta pomerili pionirski in ob 16.30 kadetski reprezentanci MNZ Celja in Murske Sobote. Tega dne ob 1L uri bodo brežiški športni delavci organizirali v dijaškem domu v Brežicah okroglo mizo na temo šport in nogomet v naši občini. K sodelovanju so povabili predstavnike Nogometne zveze Slovenije, predstavnika olimpijskega komiteja, ministra za šport in druge vidnejše ljudi s tega področja. Nogometno soboto v Brežicah organizira NK Svoboda Brežice pod pokroviteljstvom Jerneja Zorka iz Župeče vasi in brežiškega občinskega izvršnega sveta. Ze brez lestve visoko na lestvici Občinska gasilska zveza Brežice pregledala dosežke in težave — Organizira-nost ustreza — Želja po dodatni opremi — Spomin na Jerneja Molana in vojno BREŽICE — Zaman bi bili načrti brežiških gasilcev o skupnem delu, če bi enotna gasilska organizacija v občini razpadla. V tem primeru bi zdajšnji skupni cilji nekako odpadli in posamezno društvo bi se vsako po svoje tolklo z rednimi in izrednimi gasilskimi težavami. Zato v Občinski gasilski zvezi Brežice priporočajo, naj gasilstvo ostane organizirano po sedanjem načinu, čeprav bo državna uprava ukinila sedanje občine in povezala državljane po novem, Z dosedanjim skupnim delom, ki je torej po mnenju gasilcev zastavljeno ustrezno, so se člani gasilskih društev brežiške občine očitno povzpeli v slovenski kakovostni vrh, saj jih hvali tudi tajnik Gasilske zveze Slovenije Stane Urbančič. Taka dobra uvrstitev bi jim utegnila koristiti, ko bodo še kje javno povedali, tako kot so na nedavni letni skupščini, kaj še potrebujejo, da gasilstvo ne bo šlo navzdol. Manjka pa jim je še nekaj klasične opreme in nekaj novih orodnih vozil, pri čemer gre tudi za pričakovano zamenjavo 20 let starega kombija de-čenskih gasilcev z novim vozilom, ki naj bi ga še letos v društveno garažo pripeljala družbena in državljanska solidarnost. V nekaterih društvih manjka posebna oprema, kamor gasilci štejejo tudi zaščitna sredstva, opremo za ukrepanje ob razlitju nevarnih snovi in vse potrebnejši avtomobil z lestvijo. K dobremu mnenju republiške zveze je bržda nekaj prispevalo tudi to, da so brežiški gasilci lani pomagali odpravljati vojne težave. Štab opera-tive je bil pri tem zelo aktiven. Gasilci so sodelovali pri selitvi različnih sredstev, dovažali so vodo Teritorialni obrambi in v višinske vasi in dežurali. Delovna poročila govore tudi o akcijah gasilcev ob poplavi. S takim gasilstvom v občini, ki so ga na letni konferenci predstavili poveljnik OGZ Ivan Leskovec kot uvodni poročevalec in za njim raz- • Letne koference OGZ Brežice so se udeležili poleg številnih predstavnikov gasilskih društev iz občine tudi tajnik GZS, predsednika brežiške vlade in skupščine Ciril Kolešnik in Teodor Oršanič, predstavniki gasilstva iz krške, sevniške in samoborske občine, predstavnik policije in predstavnik zavarovalnice. Udeleženci so na začetku z minuto molka počastili spomin na Jerneja Molana, tukajšnjega gasilca, kije umrl v lanski vojni za Slovenijo. pravljalci, je verjetno zadovoljna tudi oblast. Tako kot gasilci sami pa kliče k varčnosti. Kajti moramo se navaditi na skromnost, kot je priporočil Ciril Kolešnik. L. M. kultura in izobra- ževanje 15. Dolenjski knjižni sejem Otvoritev v ponedeljek ob 19. uri —Gost večera pisatelj Boris Pahor NOVO MESTO — Slovenska knjižna produkcija je kljub razmeram, ki kulturi in predvsem knjigi niso prijazno naklonjene, še vedno velika in to bo videti tudi prihodnji teden na že 15. Dolenjskem knjižnem sejmu v Krkini galeriji v Ločni. Na prodajni razstavi, ki jo pripravlja novomeška knjigama Mladinske knjige, bo prav gotovo tisoč novitet, izšlih po lanskem maju, predstavile pa se bodo družbene in zasebne založbe ter samozaložniki. Poleg knjig, ki bodo naprodaj in si jih bodo kupci lahko nabavili pod ugodnejšimi pogoji, kot so v redni prodaji v knjigami, bodo na ogled še knjige, s katerimi se bo predstavila Mohoijeva družba ob svoji 140-letnici, in še nekaj razstavic, kijih bo pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca. 15. Dolenjski knjižni sejem bo potekal od ponedeljka, 11., do vključno petka, 15. maja, in to s prireditvami, ki smo jih najavili že v prejšnji številki. Tokrat naj le ponovimo, da bo gost na ponedeljkovi slovesni otvoritvi, ki se bo začela ob 19. uri, slovenski pisatelj Boris Pahor iz Trsta, letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo. Uglednega gosta in njegov pisateljski opus bo obiskovalcem predstavil prof. Janez Mežan, direktor Študijske knjižnice Mirana Jarca. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil tudi mešani pevski zbor Krka pod vodstvom prof. Jožice Bradač. V sredo, 13. maja, pa bodo uredniki in recitatoiji predstavili prvo letošnjo številko revije Rast. L Z. Jutri v Krškem: »Zapri oči!« Predstavitev avtorske kasete skladateljice in pevke Stanke Macur KRŠKO — Jutri, v petek, 8. maja, ob 20. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško kulturno-umetniški večer Zapri oči. S svojo prvo avtorsko kaseto, na kateri je posnetih dvanajst skladb, se bo kot skladateljica in pevka predstavila Stanka Macur iz Brestanice. Kot gostje na večeru bodo sodelovali: Bolero — plesni klub iz Ljubljane, igralec Aleš Valič iz ljubljanske Drame, pianistka prof. Karolina Vegelj-Stopar iz Glasbene šole Krško in Ženski oktet iz Brestanice, ki deluje pod umetniškim vodstvom Stanke Macur. Prireditev bo za abonma in izven. Stanka Macur, sicer glasbena pedagoginja, je že dolgo navzoča v kulturnem življenju krške občine in Posavja. Nepogrešljiva je zlasti v Literarnem klubu Bena Zupančiča, saj nastopa tako rekoč na vseh prireditvah, ki jih pripravlja ta klub. Na literarnih večerih poje lastne skladbe na besedila članov kluba in drugih pesnikov. Med drugim je uglasbila več pesmi Ane Rostohar in Maijance Kočevar in jih v pevski obliki predstavila na promocijskih večerih njunih pesniških zbirk, izdanih v Krškem. Pri uglasbitvah ji strokovno pomaga Janko Avsenak, ki jo tudi glasbeno spremlja na nastopih. Prav tako je Avsenak avtor aranžmaja vseh pesmi, ki jih je Stanka Macur pela za kaseto. ZKO mora misliti tudi na jutri Prihodnost kulturnega amaterizma je še v bolj zavzetem ustvarjanju in izobraže-vanju, predvsem pa v uvajanju mladih v razne oblike kulturnega življenja Slovenija še nima nacionalnega kulturnega programa in ne zakona o kulturnih dejavnostih, zato jih dr. Andrej Capuder kot minister za kulturo kar naprej posluša. A ker teh temeljnih dokumentov ni, se mnogi, ki delajo v kulturi, počutijo kot mornar brez kompasa na razburkanem odprtem morju. Med tiste, ki jim negotovost naredi največ sivih las, sodi tudi ZKO z vso svojo razvejeno dejavnostjo. Tako prepuščena sama sebi in obenem tako odvisna od oblasti ta organizacija namreč še ni bila, kakor je zdaj. Nikogar zunaj nje ne zanima niti njena organiziranost niti njena dejavnost, na splošno se ve nekaj le o tem, da so v ZKO povezana društva in posamezniki ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo bodisi kot ustvarjalci ali poustvarjalci Vsebina dejavnosti težnja h kakovosti in podobne reči pa seveda tistih, ki delijo denar iz proračunov, ne zanimajo. Zanje je znesek, ki ga nakažejo ZKO-ju, strošek in nič več. ZKO Slovenije, ki jo vodi pisatelj in dramatik Franček Rudolf, je prepričana, da bi za ljubiteljsko kulturo veliko pomenilo že to, če bi Slovenija dobila nov zakon o društvih. Amaterizem bi dobil trdnejšo pravno osnovo za življe- JAVNA DRAŽBA GRAFIKE LJUBLJANA — Slovenska nacionalna avkcijska hiša Ars aeterna je pripravila v torek, 5. maja, že tretjo avkcijo slovenske grafike. Na javni dražbi je bilo nad osemdeset grafičnih listov in nekaj risb mnogih uglednih avtorjev, cene pa so se gibale med 200 in 1200 DEM. Na dražbi so bila tudi dela Božidarja Jakca, Marijana Tršarja in Branka Suhyja. Filipčičev Odsev 1991 na ogled še v Brežicah Razstavo bodo odprli danes v Posavskem muzeju BREŽICE — Akademski slikar Dušan Filipčič iz Župelevca pri Brežicah se z razstavo Odsev 1991, kije bila letos marca na ogled v Dolenjski galeriji v Novem mestu, predstavlja še v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah. Razsta- Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Zupančičeva 1, Črnomelj, objavlja naslednja delovna mesta 1. direktorja Zavoda 2. biliotekarja v Ljudski knjižnici 3. učitelja angleškega jezika Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: visoka izobrazba pedagoško-andragoške smeri, strokovni izpit, dve leti delovnih izkušenj, mandat traja 4 leta. Pod 2: visoka izobrazba bibliotekarske ali jezikoslovne smeri, strokovni izpit, Pod 3: profesor angleškega jezika, strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. vo bodo odprli danes, v četrtek, 7. maja, ob 19.30 in bo postavljena do vključno nedelje, 24. maja. Na otvoritveni slovesnosti bo o razstavljalcu in njegovem slikarstvu govoril akademski slikar, likovni teoretik, pedagog, kritik in publicist Marijan Tršar, rojak iz Dolenjskih Toplic, ki praznuje letos sedemdesetni-co let življenja. Program ob otvoritvi pa bodo izvedli: romski duo Baranja, recitatorji iz Kostanjevice ter avtorji multi-vizijske predstavitve slikarja Filipčiča in njegovega dela. Razstava Odsev 1991 predstavlja sadove najnovejšega Filipčičevega likovnega »trenutka«, slike, nastale lani in letos, hkrati pa je to tudi do zdaj najobsežnejša prezentacija ustvarjalnosti tega avtorja. Pod naslovom Odsev 1991 je združenih 46 slik, ki tvorijo tri vsebinske oziroma motivne sklope: portrete, akte in krajine. Seveda ne gre za klasično pojmovane in naslikane portrete, akte in krajine, marveč bolj za prikaze občutij in doživljanja tistega, kar sije moč predstavljati pod navedenimi pojmi. Gre za čiste slikarske stvaritve, bi dejal kritik, in samo kot take naj bi jih gledalci »použivali«. Razstavo spremlja barvni katalog, ki ga je izdal Dolenjski muzej iz Novega mesta in v katerem je slikarstvo Dušana Filipčiča predstavljeno s tehtno besedo Marijana Tršarja in z barvnimi reprodukcijami slik. Katalog bodo obiskovalci lahko kupili. I. Z. nje in delovanje, financiranje pa bi postalo zakonska obveznost in ne bi bilo odvisno od večje ali manjše naklonjenosti ljudi, ki bdijo nad proračuni V Sloveniji se gradijo in dograjujejo nova razmerja, k čemur se čuti poklicano prispevati nekaj svojega tudi ZKO. Na to pa se mora ZKO Slovenije, kot je na nedavni 17. konferenci poudaril Pozornost novim in prezrtim skladbam Na 7. Slovenskih glas-benih dnevih v Ljubljani Ta teden (od 5. do 8. maja) potekajo v Ljubljani že sedmi Slovenski glasbeni dnevi. Tradicionalna manifestacija je tokrat posvečena naši operni glasbi, in to tako koncertni kot simpozijski del. Programski odbor seje odločil uvrstiti v spored nove slovenske skladbe in obuditi k življenju tiste, ki so bile do zdaj po krivici prezrte ali redko izvajane. Med drugim je že bila koncertno izvedena Tomčeva opera Krst pri Savici, altasaksofonist John Edward Kelly in pianist Bojan Gorišek, rojak iz sevniške občine, pa sta prvič predstavila nove skladbe nekaterih slovenskih skladateljev. Danes, 7. maja, bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Antona Nanuta in z violinistko Moniko Skalar prvič na Slovenskem javno izvedel Koncert za violino in orkester, delo Božidaija Kosa, novomeškega rojaka, ki že več desetletij živi v tujini. Osrednja tema na simpoziju, ki se bo končal jutri, je posvečena operi v 19. stoletju, vendar s poudarkom na sodobni operni ustvarjalnosti. Zanimivo je, da sta se kar dva tuja strokovnjaka odločila obravnavati Kogojevo opero Črne maske. predsednik Franček Rudolf, aktivno pripraviti Ni vseeno, kakšen položaj bo imela ta organizacija, ki povezuje več kot 4.000 kulturnih društev, v prihodnosti, zato mora svoj interes odločno izraziti že v pripravah na spremembe, ne šele potem, ko se nekaj že sprejme. Prihodnost ZKO, torej ljubiteljskega kulturnega delovanja na vsem slovenskem ozemlju, je predvsem v izobraževanju in uvajanju mladih v kulturno življenje ter seveda v ustvarjanju. Ker naj bi se nacionalni kulturni program začenjal graditi že pri vsakem posamezniku, mora ta namreč že v svoji mladosti dobiti možnost, da dobi stik s kulturnim življenjem, ki ga potem ohranja vse življenje. I. ZORAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V petek, 8. maja, bo ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Predstavili se bodo s komedijo Georgesa Feydeauja: Poskrbi za Amelijo v režiji Borisa Kobala. Vabljeni! PLEVNIKOV KONCERT ČRNOMELJ — V soboto, 9. maja, ob 19. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu nastopil mladi klarinetist Miha Plevnik iz Črnomlja, gojenec prvega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, in sicer v razredu prof. Igorja Karlina. Ob klavirski spremljavi prof. Maje Klinar bo izvajal dela domačih in tujih skladateljev. ŠESTO SREČANJE ŠOLSKIH ZBOROV SEMIČ — Jutri, v petek, 8. maja, ob 19. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu 6. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine. Nastopili bodo zbori, ki delujejo na OŠ Loka in OŠ Mirana Jarca v Črnomlju, na OŠ Dragatuš, Semič in Vinica ter na črnomaljski glasbeni šoli, skupaj pa devet zborov. »Slika — moj svet« Jože Kotar razstavna nove slike v razstavis-ču gostišča Pri slonu NOVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu je na ogled devet novejših, med 1988. in 1992. letom nastalih slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Avtorje razstavo, ki bo odprta še do torka, 12. maja, imenoval mini ars, mala umetnost. Poudarek je na ars/umetnost in najbrž ne naključno. Razstavljene slike se namreč zelo razlikujejo od Rotarjevih prejšnjih del, so vsebinsko in tonsko bolj polne, pa naj izžarevajo optimizem ali nostalgijo. »Obesili so mi oznako realistični slikar, in to verjetno zato, ker sem svojčas, ko sem se še oblikoval, res izhajal iz stvarnega sveta in modele oblikoval po trenutnem razpoloženju in nagibu. Ustvaril sem močno hrbtenico slikanja po naravi, pa ne zato, ker bi mi bila tekma z naravo smoter, ampak predvsem in najprej zato, ker sem tako lahko dosegel večjo in prepričljivejšo izraznost,« pravi Kotar. Glavno gonilo vsakršnega ustvarjanja je iskanje, odkrivanje novega. Tudi Kotar lahko zase reče, da je uspešno prestal pomembno raziskovalno fazo. Še več, tega se tudi dobro zaveda, saj ugotavlja: »Po mnogih slikarskih raziskavah mi je naposled uspelo zvabiti iz motiva nove vidike in jih vnesti na platno kot lastno doživetje, kot moj fantazijski svet.« In del tega sveta odkriva gledalcu Rotarjeva razstava pri Slonu. I. Z. Trebanjski grad ni zapisan propadu Porušeni stolp naj bi obnovili do konca letošnjega leta, potem pa se lotili še ostalega—»Najprejjepotrebnoureditivprašanjelastništvaspravi trebanjski župan TREBNJE — Bralci do zdaj o trebanjskem gradu niso mogli kaj veliko prebrati v časopisih, ker o njem tudi ni bilo veliko napisanega, v zadnjem času le v zvezi z enim od njegovih stolpov, ki seje vdal zobu časa in se začel rušiti. Pikre so bile sprožene na več strani, največ puščic je letelo proti občinski oblasti in spomeniškovarstveni službi, češ da nista storili dovolj za zavarovanje gradu kot pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika pred propadanjem. Trebanjski grad ima zanimivo zgodovino, eden od njegovih lastnikov je bil tudi Friderik Baraga, in sicer od 1812. do 1824., vendar je poznejši misijonar in škof v njem preživel le najzgodnejša leta. Kot je novinarjem nedavno na predstavitvi Režunove knjige Naši kraji, monografije občine Trebnje, pojasnjeval zadeve glede zaščite trebanjskega gradu, posegov vanj in revitalizacije župan Ciril Pungartnik, gre za stvari in postopke, ki so vse prej kot preprosti. Občini je seveda veliko do tega, da se ta grad ne le ohrani, ampak da dobi tudi funkcijo, skladno s potrebami, porajajo se tudi že zanimive opcije, ne more pa nihče narediti nič konkretnega, dokler ne bo urejeno lastništvo. Glede lastništva gradu je namreč še veliko nerazčiš- Magister, ki živi od slikarstva |#fE3 Dane Rupčič, v Novem mestu udoml eni Karlovčan, se je v celoti posvetil f slikarstvu kot svojemu notran emu klicu, poklic pa je opustil EflPBMr NOVO MESTO — Zaradi vojne na Hrvaškem je dobila Slovenija pre-nekaterega novega naseljenca iz te naše južne sosede. Čez Kolpo je prišel k nam tudi 42-letni Dane Rupčič, magister ekonomije in slikar iz Karlovca, ter se udomil v Novem mestu pri sorodniku v stanovanjskem bloku v Kristanovi ulici. Pri nas je že skoraj osem mesecev. Novo okolje je Rupčiču kmalu priraslo k srcu, spoznal je, da mu gredo stvari dobro na roko in da bo tu lahko še marsikaj uresničil. Zato se je odločil, da bo ostal v Sloveniji in je že zaprosil za slovensko državljanstvo. Ženi, ki je s hčerko še vedno v Karlovcu, kjer čuva stanovanje, da ga ne bi izropali ali zasedli nepoklicani, pa je naročil, naj se takoj začne učiti slovenščine, saj upa, da bosta s hčerko lahko že to poletje prišli k njemu. Rupčič živi v Novem mestu samo od svojega slikarstva. Pa ne zato, ker bi kot magister ekonomije ne bil dobil službe, ampak zato, ker seje tako odločil, ko je bil še v rodnem mestu. »Rad imam izzive, in to, da sem pustil svoj poklic in službo, prav gotovo ni majhno tveganje. Vendar imam dovolj poguma in tudi čutim se sposobnega živeti samo kot slikar, biti v tako imenovanem svobodnem poklicu. Mislim, da sem to z dosedanjim delovanjem že dokazal,« pravi. V glavnem slika v oljni tehniki, rad dela tudi v pastelu, v akvarelu pa manj. Slika pokrajinske motive in tihožitja. Uživa v barvah. Obvlada tudi slikanje na steklo, tehniko, ki jo upo-ravljajo naivci. Tudi sam se rad preizkusi v njihovem slogu, to pa dela izključno zato, kar takšne slike lahko laže in prej proda. »Če sem se že odločil, da bom živel le od slikarstva, potem moram naslikati čimveč komercialno zanimivih slik, takšnih, ki gredo dobro v denar. Denar pa seve- da potrebujem zase in družino.« Rupčič se povsem zaveda svojega slikarskega poslanstva, zato ne slika samo zato, ker ga v to prisiljuje življenje, temveč predvsem in najprej iz notranje potrebe, kot izpovedovalec. S sliko, pa naj bo na njej takšen ali drugačen motiv, namreč upodobi tudi nekaj tistega sveta, ki ga ima v sebi. Lahko bi rekli, da ga upesnjuje z barvami in v barve. In z vsako novo sliko je bolj v svetu, ki se mu pravi slikarstvo. »Za slikanje potrebujem mir, zbranost in navdih. Tega v Karlovcu nisem imel, zato sem se odselil. V Novem mestu lahko slikam. Dolenjska meje navdihnila, od koderkoli sem jo do zdaj gledal. Veliko sem že naredil, a bi še več, ko bi imel boljše možnosti. V bloku, kjer živim, nimam dobrih razmer, pravega in dovolj velikega ateljeja. Upam, da se bo sčasoma tudi m % Dane Rupčič to rešilo,« pripoveduje Dane Rupčič. Nedavno je imel samostojno razstavo v Šmarjeških Toplicah, prvo v Sloveniji, sicer pa osmo zapovrstjo. Največje razstavljal v Karlovcu, Du-gi Resi in Zagrebu. V Šmarjeških Toplicah je razstavil 20 slik z novomeško oz. dolenjsko motiviko, nastalih pač med njegovim bivanjem v Novem mestu. Vse slike so bile naprodaj. Razmišlja, da bi razstavo prepeljal še v Dolenjske Toplice in drugam, rad bi namreč razstavljal tudi v Novem mestu. Tu zdaj še išče poti do vrat razstavišč, kakor tudi do slikarjev, ki tu živijo in delajo. Rad bi bil s tistimi, ki »slikarsko v srcu mislijo«. I. ZORAN čenega in upajo, da bo lahko kmalu stekel postopek s potomko enega od zadnjih solastnikov tega objekta. Sicer pa Trebanjci že do zdaj niso čakali križemrok, kaj se bo izcimilo samo od sebe, in so storili, kar so mogli. Župan Pungartnik je povedak, da so analize stanja že nared in te kažejo, da bi trebanjski grad v prihodnosti lahko bil ena najpomembnejših postojank na turistični transverzali, ki bi povezovala Trebnje z Malo vasjo, Baragovim rojstnim krajem, in drugimi kraji, znanimi po kulturni dediščini, kot so gradovi, arheološka najdišča, cerkve ipd. Po županovem mnenju bi mogli s takšnimi povezavami krajev in označevanjem KONCERT ZAMEJCEV V FRANČIŠKANSKI CERKVI NOVO MESTO — V soboto, 9. maja, ob 20. uri bo v novomeški frančiškanski cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Milana Pertota iz Barkovelj pri Trstu z dirigentko Aleksandro Per-tot. Nastopila bosta tudi organist Štefan Bembi in godalni orkester šole Glasbene matice iz Trsta. Gostitelj zamejskih glasbenikov s Tržaškega bo KUD Krka. GLASBENI VEČER V AVLI OŠ GRM NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 7. maja, ob 19. uri bo v avli OŠ Grm glasbeni večer. Nastopil bo mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom Cvetke Hribar. Predstavili se bodo tudi instrumentalisti, učenci glasbene šole: pianisti Matej Zupančič, Matevž Šuštaršič in Mateja Bobnar ter harmonikar Oliver Dragičevič. Zbor bodo spremljali: Tanja Hadl (klavir), Bojan Arh (kitara), Tomaž Zorko (kontrabas) in Alojz Gradišek (bobni). poti ustvariti podlage tudi za verski turizem. Seveda so obeti, da se tudi glede obnove in urejanja trebanjskega gradu kaj premakne. Že skoraj je pričakovati podpis pogodbe z Urbanističnim inštitutom iz Ljubljane o raziskavi gradu, do konca letošnjega leta naj bi obnovili porušeni grajski stolp, iz gradu pa naj bi se izselili stanovalci. Zupan Pungartnik je omenil, da je v glavnem tudi že razčiščeno, čemu naj bi služil grad v prihodnosti. Večji del prostorov naj bi zasedla Galerija Samorastikov, nekaj prostorov bi bilo za najrazličnejše slovesnosti, del pa bi bil namenjen škofu in misijonarju Baragi. Bolj kot trebanjski grad bo Baragovemu spominu in prezentaciji njegovega celotnega dela posvečena rojstna hiša tega pomembnega moža v Mali vasi. I. Z. 24. Mladinski kulturni teden Glasbene prireditve za šolarje iz vse Slovenije LJUBLJANA — Glasbena mladina Slovenije pripravlja, ministrstvo za kulturo pa bo omogočilo izvedbo že štiriindvajsetega Mladinskega kulturnega tedna, ki bo potekal v Ljubljani od 11. do 15. maja. Na različnih krajih se bodo zvrstile zanimive glasbene prireditve, namenjene mladim iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Med drugim bodo lahko prisluhnili indijski glasbi ter spoznali inštrumente iz Afrike in Južne Amerike, obiskali koncert Celjskega godalnega orkestra, poslušali brazilsko glasbo v izvedbi violončelistov zagrebške glasbene akademije ter se seznanili s sozvočjem violine, kitare in harmonike v triu, ki ga sestavljajo Tomaž Lorenz, Igor Saje in Erno Sebastian. Srednješolcem priporočajo obisk prireditve, na katerem se bodo predstavili ansambli Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani: dekliški in mešani pevski zbor ter jazz orkester. Učencem nižjih razredov osnovnih šol pa je namenjena predstava Živalski karneval v izvedbi otroškega plesnega gledališča Mali harlekin iz Celja. Vse prireditve bodo komentirane. FOTO: M.LUZ lir. v :>!: 5-'^> Beg kot odrešitev in mora V Slovenijo se zlivajo reke beguncev iz nesrečne, požgane in okrvavljene Bosne in Hercegovine; mnogi bi radi naprej na Zahod, a naletijo na zaprte meje - ostane jim slovensko gostoljubje in pomoč Dobova, 22. aprila 1992 dopoldne. Železniška postaja. S pisanimi potovalkami, vrečkami, v raztegnjenih trenirkah Bennetton in v opletajočih di-jnijah se po krajšem postanku odpravljajo z vlakom naprej. Starci, ženske in otroci so. Bežijo. Od tam, kjer so jim horde polvojakov razdejale ognjišča in hleve, od tam, kjer je dovčerajšnji najboljši sosed danes pripravljen sosedu zaradi vere in politike brez pomisleka prerezati vrat, od tam, kjer ob cerkvah polvojaki za kratek čas zažigajo trupla političnih nasprotnikov, od tam, kjer se otroci rojevajo v gozdu, od tam, kjer se otroci ponoči zbujajo v blodnjah, od tam, kjer devetletna deklica joče, ker soji vojaki »ubili dom«. Čas in pot vrnitve sta jim neznana. Vsakdo od njih ve samo to, da mora bežati, da si reši glavo. Tako je, ker veliki ljubijo človeštvo, a jim ni mar za človeka, posebej ne za begunca, kije v strateških študijah tako namenjen za odstrel. Majcena Dajana je na dobovski železniški postaji naposled zaspala, potem ko je dolgo časa hlipala. Pot od Modriče preko Zagreba do Dobove je bila dolga in poleg tega mama Sanela Mujkanovič Dajane na poti ni previjala in kopala redno kot doma. Deklici je 39 dni. Je ena najmlajših med begunkami in begunci na negotovi poti iz Bosne v Zahodno Evropo. Se en otrok je star približno toliko kot Dajana. Mama ga pestuje v drugem kotu dobovske železniške postaje. Nekje v Ljubljani, kamor dobivajo statistične podatke iz begunskih zbirnih centrov in z železniških postaj, skozi katere potujejo begunci v zbirne centre, obdelujejo ravno ta čas številke in dileme o beguncih. Za Slovenijo sta še kako pomembna statistika o tem, koliko je beguncev, in preračunavanje, koliko stane na dan hrana in nastanitev za eno osebo. Koliko časa bo še lahko sprejemala begunce? »V nekaterih centrih so razmere že skrb vzbujajoče in nimamo več možnosti, da bi vanje sprejemali nove ljudi.« Tako je nedavno dejal slovenski notranji minister Igor Bavčar. Kaj lahko stori Slovenija? Zapreti meje? Po omenjenih preračunavanjih nastaja slovenska begunska politika, ki naj bi dala ustrezen odgovor. Morda nastaja več politik hkrati, kajti povsem mogoče je, da si posamezni vplivni ljudje v vladnih in nevladnih ustanovah vsak po svoje zamišljajo reševanje problemov begunstva. Vprašanje je, koliko je Slovenija tako politiko sploh zasnovala. Smiselno postaja posebno po skupni ljubljanski seji slovenske skupščinske komisije za mednarodne odnose in socialistov iz evropskega parlamenta. Slovenska stran gostom ni znala odgovoriti na vprašanje, ali se je Slovenija sploh že obrnila po pomoč za begunce na Evropsko skupnost. Bolj se ve, da sosede Slovenije zapirajo svoje meje brezdomcem, ki iz krajev nekdanje Jugoslavije bežijo skozi Slovenijo v zahodno Evropo. Tako ostaja veliko pribežnikov Sloveniji, ki pa nima na pretek hrane in vsega drugega, kar begunci potrebujejo za življenje. Bi prispelo več paketov mednarodne pomoči, če bi se Slovenija načrtno lotila celotne zadeve? Kot je svoj čas tujino vztrajno obveščala, da je »dežela na sončni strani Alp«, bi lahko sedaj živahno sporočala, da ima begunce in da jih sama ne more nahraniti in obleči. Enako odločno, kot je iskala priznanje svoje državnosti, naj bi svet prepričevala, da mora za begunce iz BiH skrbeti mednarodna skupnost ali pa bolj kot doslej tudi BiH sama. na kraju samem En dan s knjigo na kolesih___________________________ Kako je, ko gredo knjige na izlet k svojim prijateljem po dolenjskih krajih, kjer ni nobenih knjižnic, želja po branju pa morda še več kot tam, kjer jih je dovolj Knjiga ima tudi kolesa. O tem se lahko prepri-fifna Ulici komandanta Staneta v Novem mestu, v bližini študijske knjižnice, kjer je vsak dan parkiran Tamov avtobus brez oken in s knjigo, narisano ob strani. To je bibliobus, ena od enot novomeške študijske knjižnice. Ima dva zaposlena in dvajset risoč knjig. Sedem tisoč, kolikor jih je približno jnoč naenkrat spraviti v vozilo, jih domala vsak delovni dan odpeljeta na sprehod. S knjižničarko Mojco Andoljšek, ki vodi bi-bliobusno dejavnost, in šoferjem ter knjižnim manipulantom Mirom Zarabcem se na veliki četrtek ^peljemo na teren. To je kaj nenavaden avtobus. Šoferski sedež je obkrožen z izposojevalnim pultom, v njem pa so zaboji s kartotekami in še marsi-kaj drugega, zadaj pa se raztezajo police po vsej dolžini in vse do stropa vozila. Polne so knjig, in ko se po teh ovinkastih dolenjskih cestah vozilo nagiba sem in tja, se s strahom oziram v polmračni zadnji konec in pričakujem, da bodo knjige zdaj zdaj pričele frčati naokoli. Nič takega se ne zgodi. Mojca opazi moje pomenljive poglede in me pomiri: »Avtobus je narejen in opremljen v mariborskem Tamu prav za te namene, zato ni bojazni, da bi kaj padlo s polic. Seveda je na razdrapanih dolenjskih cestah vse mogoče. Tudi to, da s police tešči kak meter knjig.« Mimo Žabjaka, kjer se med zakrpanimi romskimi bivališči igrajo gruče otrok, se peljemo skozi lepo urejene »civilne« vasi bližje Mirni Peči. Toda od romskega naselja se ne razlikujejo samo po urejenosti, temveč tudi po nenavadnem mitvilu. Med hišami skorajda ni videti žive duše. Dne vna soba dobi obiskovalce "Kaj so se res vsi lotili velikonočnega hišnega pospravljanja, da ni nikogar na spregled?« ugibam sam zase in že me nekoliko skrbi, da bo s tega knjižnega izleta nastala prava polomija, če ne bo ljudi. Poleg tega se nebo, ko se bližamo Mimi Peči, grozeče temni in prve kaplje že rosijo po vetrobranski šipi. Tudi to ne obeta nič dobrega. Neprizadeta obraza mojih spremljevalcev pa ne delita te zaskrbljenosti. Očitno dobro poznata tukajšnje razmere. In res, komaj pripeljemo v Mirno Peč in pred obratom Beti parkiramo, že vznikajo izza voglov skoraj kot gobe v dežju majhne in malo večje postave. Tisti brez dežnika jo s knjigami pod pazduho hitro spcšijo v suho pribežališče, a tudi tisti z dežnikom niso čisto brezbrižni, kajti hočejo biti med prvimi, izbirati med najboljšim. Kmalu se na trati pred avtobusom nabere cel šopek raznobarvnih odprtih dežnikov. Prvo vznemirjeno brskanje po policah in hlastanje za novim branjem se počasi poleže. Gostje se drug za drugim potapljajo v izbrane knjige, listajo po njih in poskušajo še zadnjič preveriti, ali so zares izbrali pravo. Daleč je namreč do naslednjega obiska bibliobusa, cel mesec. Bog ne daj, da bi branja vmes zmanjkalo! Tako se knjižnica na kolesih počasi spreminja«v začasno dnevno sobo kraja. Otroci posedajo po zofah, čepijo ali klečijo na deh, požirajo najbolj zanimive odlomke in slike in jih komentirajo. Večina med njimi je osnovnošolcev, le nekaj srednješolcev, odraslega pa opazim le enega. To je Martina Kramar, učiteljica iz Mirne Peči. Povedala mi je, da hodi v bibliobus že vse od začetka in bi ga zelo pogrešala, če ga ne bi bilo. »Knjižno gradivo dokaj dobro sledi novostim na knjižnem trgu, imam pa tudi srečo, da mi knjižničarka pripravi primemo branje. Težje je priti do knjig, ki so zelo brane, saj je primerkov premalo. da bi jih dobili vsi, ki bi to želeli. Strokovne knjige, pa tudi nekatere druge, zlasti bolj iskane novosti, prej naročim in tako kljub odmaknjenosti od Novega mesta knjižnice ne pogrešam. Bibliobus mi zadostuje,« pravi Martina Kramar. Aprilski naliv pojenjuje, skozi raztrgane oblake zopet sili sonce in pred izposojevalnim pultom nastaja gneča. Nekateri držijo v rokah kar precej težak tovor, tudi po deset, petnajst knjig. Pravi knjižni molji torej. Miro žigosa knjižne listke, opominja tiste redke izposojevalce, ki so doma še pozabili knjige od prejšnjega obiska, in avtobus se pričenja počasi prazniti. Mojca se neprestano giblje sem ter tja, svetuje, poišče bralcu željeno knjigo, priskoči na pomoč Miru, ko gre najbolj na tesno, vmes pa že ureja vrnjene knjige. Kot seje bil napolnil, tako je po dobri uri avtobus spet izpraznjen. Zdaj je čas za urejanje knjižnih kartončkov v kartoteki izposojevalcev in za postavljanje knjig nazaj na police. Le kak zamudnik še zmoti praznino, kije nastala. »Zdaj pride na vrsto Beti,« pravi Mojca. In res, tik pred odhodom se iz tovarniškega poslopja pojavi še nekaj izposoje-valk, nato pa je obisk v Mimi Peči končan. Miro požene motor, mimopeška knjižnica je za en mesec zaprla vrata. Naslednja postaja je Globodol. Iz Mirne Peči se vzpenjamo skozi gozdnat grič in se na drugi strani spustimo na podolgovato globodolsko polje. Ob cesti v Gornjem Globdolu stoji zbiralnica mleka. To je središče vasi, primemo tudi za postajališče bibliobusa. Dogajanje iz Mirne Peči se ponovi. Kmalu je prostor spet poln v knjige zatopljene mladine. Z vseh koncev so prišli z vrečkami polnimi knjig. Čez nekaj časa se s polnimi vrečkami razgube med hišami. Do bralcev v vsakem vremenu Trenutek vaške tišine izkoristimo za razgovor. Mojca pove, da sta v štirih letih, kolikor sta z Mirom skupaj na avtobusu, zaradi vremenskih razmer opustila le nebj voženj. Nato pa mi razkrije drugo plat poklica: »Poleti, julija in avgusta, ne vozimo, zato pa je zima toliko bolj nevšečna. Svoj čas je puščala streha, ki smo jo nekako zakrpali. Najhujša sta vlaga in mraz. Vrata moramo na postajališču imeti skoraj ves čas, tudi v najhujšem mrazu, odprta, saj so na stisnjen zrak, tega pa hitro zmanjka. Za ogrevanje uporabljamo takrat posebna Morda je slovenska begunska politika modra in odločna na ta način. Vsekakor ubira tudi drugačna pota. Slovenija se skuša česa naučiti tudi od evropskih držav. Tako mnogi v Sloveniji po evropsko mislijo, da bi se beguncev rešili, če bi zaprli meje Slovenije, da avtobusi in tovornjaki z ubežniki in Bosne in Hrvaške sploh ne bi mogli prispeti na slovensko ozemlje. Čudno je, da tako misli tudi glavni tajnik Rdečega križa, kije vendarle človekoljubna organizacija. Je lahko tudi človekoljubje blago, in to hitro pokvarljivo? Morda isti čas, ko se Slovenija ukvarja s takimi vprašanji, hodi 22. aprila dopoldne po dobovski železniški postaji zunaj ob tirih starejši moški, kije tudi begunec. Morda upa na čudež. Ne bo se zgodil, saj se v Dobovi to dopoldne ne dogaja nič nenavadnega. Uradni predstavniki brežiške občine delijo hrano beguncem, čakajočim na transport za Maribor. In ker ne bo čudeža, bo njegova žena, potem ko so ji pred dvanajstimi leti odpovedale noge, tega dne in v bodoče še naprej povsem odvisna od pomoči drugih in še naprej se bosta morala kot brezdomca potikati po svetu. Z drobceno Dajano in z ohromelo žensko, ki sta tako nebogljeni, ima vrvenje beguncev na dobovski železniški postaji pridih nečesa srhljivega, nečesa, kar je daleč od statistike. Dobovškim beguncem so podrobnosti o slovenski in evropski begunski politiki tedaj še neznane. Mož ohromele ženske namreč brez pomisleka zaprosi: »Napišite to: hvala ljudem dobre volje! Nimam dovolj besed, da bi se zahvalil ljudem v Hrvaški in Sloveniji za to, da ste nas sprejeli. Hvala, ker ste poskrbeli za nas. Sram nas je in nesrečni smo, ker smo prišli na to, da morate drugi skrbeti za nas. A tu se ne da ničesar spremeniti. Saj smo imeli doma vse za življenje, pa so nam pobrali. Mi smo ob vse. Begunci smo. Ljudje brez izhoda. Ne vemo, ne kod ne kam. Ni besed, da bi se vam zahvalil, ko ste nas v takih težavah sprejeli tako toplo človeško.« Po evropsko misleči svet očitno ne misli kdove koliko pomagati tem »ljudem brez izhoda« na gol-goti begunstva. Sicer to sploh ni čudno, kajti svet se je odločil, da človek toliko velja, kot plača. Ljudje, kakršni so se znašli v Dobovi in kakršnih mrgoli severozahodno od Bosne in Hrvaške, ne morejo veliko plačati. »Ljudje brez izhoda« so bržkone otroci revnejših staršev in so zadnji jugodinar dali agregata, za razsvetljavo pa akumulator. Podobne težave imajo tudi drugod v Sloveniji, kjer so še štirje bibliobusi. Enkrat smo se tisti, ki delamo na njih, že zbrali in imamo kar nekaj predlogov za izboljšave. Na to bo treba misliti, ko bomo nabavljali novega, saj je ta že precej dotrajan.« Iz Globodola se premaknemo na zadnjo postajo, vas Jablan pri Mimi Peči. Tudi tu se začetni vrvež kmalu umiri. Spet je čas za pospravljanje, statistiko in razgovor. Na prvo postajališče je prišlo 45 obiskovalcev, izposodili pa so si 190 knjig, na drugo 19, vsi, ki so vpisani, izposodili pa so si 50 knjig; na tretjem sije 11 obiskovalcev izposodilo 55 knjig. Ko smo že pri številkah, povejmo še, da iz bibliobusa letno izposodijo 22.632 knjig in 535 kaset, in to v 521 urah, kolikor stojijo na 48 postajališčih v novomeški občini. Izposoja iz leto v leto narašča. Vseh obiskov so imeli lani 5630, največ seveda mladine, pa tudi precej odraslih, predvsem v osmih delovnih organizacijah, saj so tri proge od petnajstih, kolikor jih vozijo mesečno, namenjene samo delovnim organizacijam. Izposoja je brezplačna. Mojca je na bibliobusu štiri leta, prej je bila učiteljica, a seje morala zaradi okvare glasilk prekvalificirati; Miro je bil prej šofer tovornjaka in je zaradi težav z zdravjem že pred enajstimi leti presedlal na bibliobus. »Delo je zelo pestro in ga za vozovnico do svobode, ki za pot od Bosne do Bavarske stane med brati prek 200 mark. Zato balkanski begunec malo velja v očeh Evropejca. Včasih, ko carinik zavrne skupino muslimanov brez delovnih ali turističnih vizumov, ne velja dejansko nič. Zbirni centri polni Ne samo Evropa hrepenenja, tudi uradništvo na , ozemlju nekdanje Jugoslavije se obnaša čudno. Sloveniji najbližji sosedi iz pokopane federacije vsaj občasno ne marajo beguncev iz BiH, oziroma jih po nekaj dnevih bivanja v zbirnih taboriščih uradno napotijo v Slovenijo, in sicer z izgovorom, da je v Sloveniji vse poskrbljeno zanje. Toda Slovenija še zdaleč ne more poskrbeti za prek 30 tisoč beguncev. Razlogi so različni, a so praktične narave in zato zaskrbljujoči. Če notranje ministrstvo in Rdeči križ ugotavljata, da so slovenski begunski zbirni centri v glavnem polni, bo zdravnik verjetno dvignil preplah, da begunci utegnejo zboleti. Razumljivo. Male Dajane niso umili in pošteno preoblekli že kakih 48 ur. Seštevek beguncev vseh starosti in ur njihove neudeležbe pri dejanjih osnovne higiene verjetno lahko pove, koliko v posameznem begunskem centru še manjka do kakšnega množičnejšega obolenja. Čas, v katerem mala Dajana pogreša mimo naročje in suho plenico in v katerem je mož hrome ženske prisiljen pozabiti na svoj ponos in živeti od miloščine, spada v čudno dobo. Misleči dvonožec vsak dan odkrije kaj pošastno novega, s čimer je bližje odgovorom o svojem nastanku. Istočasno si izumlja metodo, ki mu ob trmasti vztrajnosti lahko zagotovi lasten konecv in to na najbolj primitiven način, s stradanjem. Časopisno svetovanje, kako živeti ob prazni skledi, je zato ponekod doseglo aktualnost ameriškega nasveta za hujšanje. Večemji list, ki gaje 18. februarja letos nekdo pozabil na mizi v zagrebški mestni kavami, seje z uokvirjenim zapisom poglobljeno lotil »podhranjenosti otrok«. Nekoliko pozneje so sarajevske Večemje novine državljanu zaupale preprosto zvijačo, s katero ukani prazen želodec: ko nimaš kaj jesti, močno stisni trebušne mišice in štej do deset, in to nekajkrat ponovi! Ampak ljudje, kako naj to čudno zvijačo razume lačna dvomesečna Dajana?! MARTIN LUZAR nikoli ne bi zamenjala za pisarniško,« pravi Mojca, vendarle prizna, daje bolj naporno, kot pa si človek ponavadi delo v knjižnici predstavlja, predvsem zaradi vremenskih razmer, ki so v zastarelem bibliobusu lahko zelo občutne, pa tudi zaradi tega, ker je knjižni fond razkropljen na štirih mestih. Ob sončnem zahodu se vračamo proti mestu. Mojca in Miro se pogovarjata, kako bosta še nocoj in jutri zjutraj pripravila bibliobus za novo pot, jaz pa se pogreznem v razmišljanje. Koliko je Slovencem mar za knjige? Vse več, bi človek sklepal po rastoči izposoji na progah edinega dolenjskega bibliobusa. Vendar bi bila taka sodba kaj preuranje-na, saj imajo prste vmes še gospodarska kriza in v nebo rastoče cene novih knjig. Počasi, a vztrajno si krog bralcev naše knjižnice le pridobivajo, čeprav so do mednarodnih standardov še daleč. Tudi v tujini je knjiga sorazmerno draga, je pa tamkajšnjemu bralcu dostopnejša, predvsem zaradi bolj razvejene in bogato založene knjižnične mreže. Tam si lahko vsakdo zlahka izposodi vsako knjigo v najbližji knjižnici. Tudi v novomeški občini je to sedaj omogočeno celo v najoddaljenejših krajih. Obiskuje jih knjižnica na kolesih s posadko, ki se ne ustraši slabe poti in grdega vremena. A bi človek enim in drugim le privoščil večji, sodobnejši in udobnejši bibliobus. TONE JAKŠE .JAKŠI Stankine pesmi iz »črnega fonda« Nekdaj so pesmi peli, verzi so se porajali ob petju in ob zvokih instrumentov, šele kasneje je pesem izgubila glasbo in se je beseda osamosvojila. Povezava pa ni pozabljena, še vedno so ustvarjalci, ki si ne predstavljajo, da bi kaj napisali, ne da bi to tudi zapeli, brez glasbe so jim besede prazne, oropane dodatnega pomena, ki ga lahko sicer povsem vsakdanjim besedam vdahne glasba. Za Stanko Macur, učiteljico glasbene vzgoje na brestaniški osnovni šoli, voditeljico treh tamkajšnjih zborov, članico literarnega kluba Beno Zupančič, kulturno animatorko in še kaj bi lahko našteli, je že tako. Povezana je z govorico glasbe, melodija ji govori z jezikom, ki ga zlahka razumejo vsi, to je očiščen jezik, ki ni obremenjen s spranimi pomeni besed, kije lahko vedno znova nov in si utira ravne poti do srca in duše drugih ljudi. Te dni je izdala svojo prvo glasbeno kaseto Zapri oči, s katero ljudem ponuja tisto, kar je po njenem premisleku najboljšega naredila v svojem dosedanjem ukvarjanju s popularno glasbo. Mnogi Stanko poznajo, spremljajo jo na njenih nastopih in dolgo so jo nagovaijah, naj izda svoje pesmi na kaseti ali plošči. Zdaj seje za ta korak odločila, kaseta je tu, toda z njo so tu tudi veliki stroški. Izdati kaseto v lastni režiji ni mačji kašelj tako v ustvarjalnem kot tudi ne v denarnem pogledu. — Petje je vaša druga govorica. Od kdaj pravzaprav že pojete? »Pojem od malega, že v osnovni šoli pa seje začela moja javna pevska pot. Zaradi dobrega glasu so me vključili v mariborski mladinski zbor, ki je bil tistikrat izredno uspešen in je veliko nastopal po svetu. Od tam so me usmerili na glasbeno šolo, na oddelek za solo petje. Po končani osemletki meje pot vodila na srednjo glasbeno šolo v Mariboru. V četrtem letniku sem zanosila in sledila je poroka ter selitev iz Maribora, najprej na Senovo k moževim staršem, nato pa v Brestanico. Zaposlila sem se v brestaniški osnovni šoli. Na šoli sem ustanovila tri pevske zbore, ki še danes pojejo, sama pa sem v javnosti za nekaj časa prenehala peti.« — Odhod iz Maribora v novo okolje je povezan z začetki vašega drugačnega ukvarjanja z glasbo, začeli ste pisati lastne pesmi. Kaj vasje spodbudilo k pisanju in skladanju? »Pesmi sem začela pisati iz hude osamljenosti, porodila pa jih je huda nostalgija po Mariboru in po mladostnih prijateljih. Počutila sem se zelo osamljena v novem okolju. Stara komaj 18 let, z otrokom in daleč od okolja, ki sem ga bila vajena, sem se počutila, kot da bom umrla od žalosti. Ena od mojih mariborskih prijateljic, s katero sva si dopisovali in sem ji potožila o svojem mračnem počutju, mi je svetovala, naj začnem pisati, kar občutim, in da bo z napisanimi besedami vse lažje. In res sem začela pisati v 'črni fond’, kot pravim beležki, kjer so zapisane moje prve izpovedne pesmi. To je bil moj dnevnik; kar sem občutila, sem zapisala v to beležko, hkrati pa je nastala tudi melodija. Še danes, ko ni več tistih temačnih občutij, se zgodi, da kaj napišem, besedilo pa se mi rojeva hkrati z melodijo.« — To so bili začetki, skriti pred očmi drugih. Kdaj pa so vaše pesmi prišle na dan? »Počasi sem se vključila v novo okolje, med drugim sem postala tudi članica literarnega kluba Beno Zupančič v Krškem. Na literarnih večerih sem odpela kakšno svojo pesem in tako so pesmi, ki sem jih dotlej skrivala samo zase, prišle na dan. Novi prijatelji so me prizadevno spodbujali, mislim celo, da so me pretirano hvalili, saj se meni sami lastne pesmi niso zdele tako dobre. Potem ko so člani literarnega kluba začeli izdajati svoje pesniške zbirke, sem se lotila pisanja glasbe tudi na njihova besedila. Iz zbirk sem izbrala posamezne pesmi, ki so mi bile všeč, in jih uglasbila. Na ukaz namreč tega ne morem delati, tisto, kar mi je všeč, pa mi kar gladko steče. Ko sem začela pisati glasbo na tuja besedila, sem skoraj povsem nehala pisati svoje pesmi. Po pravici povedano, sram meje bilo lastnih pesmi, ko sem jih primerjala s tehtnimi pesniškimi besedili.« — Niste ostali le pri tem, lotili ste se tudi drugih zvrsti. »Da. Napisala sem več priložnostnih otroških pesmi za šolski zbor in soliste. Veliko jih je nastalo, a precej sem jih pozabila, ker sijih nisem zapisala. Zanimivo pa je, da se mnogi nekdanji šolarji, zdaj že očetje, še spominjajo posameznih mojih pesmi, ki sojih nekdaj peli. Nekaj teh izgubljenih pesmi zdaj rešujem pozabe in jih Jani Avsenak znova notno zapisuje in aranžira. Na šoli in zunaj nje imam precej dela, pripravljam razne prireditve, vodim tri zbore in ženski oktet, nekaj malega tudi plešem. Vse to me toliko zaseda, da nimam več časa zase in zato manj novega napišem.« — Kdaj ste začeli razmišljati, da bi izdali svoje pesmi? Samo v knjižni obliki najbrž ne bi bilo primerno, saj je glasba njihov nepogrešljiv del? »Povedati moram, da so me k temu spodbujali predvsem drugi, sama nisem razmišljala ne o knjižni izdaji ne o snemanju. Vedno so mi govorili: 'Daj posnemi svoje pesmi!’ Meni pa se nekako ni zdelo vredno. Kaj bom jaz, saj nisem dovolj dobra! Nazadnje je lani prišlo do tega, daje snemalec, kije snemal ploščo Abrams, pri kateri sem sodelovala, kar sam določil, kdaj bodo začeli snemati še mojo. Naj omenim, da sem do takrat že imela nekaj izkušenj s snemanjem. Z mariborskim pevskim zborom smo posneli ploščo, nekaj sem snemala tudi, ko sem pela v narodnozabavnem ansamblu Jožeta Skobemeta, za ploščo Abrams sem posnela vokal, vendar za vse to ne bi mogla reči, da čutim kot svoje. House-rap ni moja glasba, narodnozabavna tudi ne. In ko sem premišljala, zakaj ne bi res posnela tisto, kar čutim, daje mojega, sem se odločila za snemanje lastne kasete.« — Kaj bomo lahko slišali na nji? »Izbrala sem dvanajst pesmi; razen dveh besedil, pesmi Marjance Kočevarjeve in Aste Malavašiče-ve, so vse moje. Izbrala sem nekaj starejših in nekaj novejših, tako da je to neke vrste pregled mojega tovrstnega ustvaijanja. Težko se je bilo odločiti, ker imam ogromno pesmi, tako lastnih kot tistih na besedila drugih. Odločala sem se tako: nekaj pesmi za uho, nekaj za ljudi, nekaj pa takih, ki so mi posebej ljube, m ne računam, da bodo všeč tudi drugim. Aranžmaje je naredil Janko Avsenak, Le komu je bila Pufi napoti? Sveže zeleni majski gozd, poln dišeče podrasti, je zvabil upokojenko Tinco Skubic iz Gorenjih Kamene v svoje okrilje. Bilo je lani. Zaželela si je šopek dehtečih šmarnic. Od svoje domačije v bregu nad potokom Bezgavcem se je po kamniti poti spustila do potoka in se onstran potopila v gozd, ki se razprostira med potokom in železnico. Ti kraji so ji dobro poznani, saj je na Kemencah zrasla. Rodila seje pri Murgljevih, kjer je bilo pri hiši trinajst otrok. Oče je bil železničar, njegova skromna plača pa seveda ni zadostovala za tako številno družino, zato je moral vsakdo poprijeti, kakor je vedel in mogel, daje kaj dodal za svoje in družinsko dobro. Pni zaslužek je ponujal prav gozd okoli Hudega, Žabjak so mu rekli že takrat, ko deponije in novih naseljencev, ki so prišli z njo, še ni bilo, pa tisti v Kujarcih pod Trško goro. Gobje bilo včasih toliko, da so jih s koši nosili domov jih rezali in sušili ter prodajali »raufenkirarci« v Žabjo vas. Alije premišljevala o tistih časih, ko je tukaj nabirala gobe, ali o večerih brez televizije in radia, a nič manj bogatih, polnih drugačnih vrednot, ko se je številna družina ob večerih zbirala okoli matere k molitvi, potem pa k petju narodnih pesmi, sedaj Tinca ne ve več. Dobro pa se spominja, da so jo iz premišljevanja zbudili slabotni, do srca segajoči klici iz bližnjega grmovja. Prava mati ob takih klicih takoj ve, koliko je ura, in Tinca je bila mati, saj je svoj čas spravila pokonci dve hčerki, zato se ji je korak kar sam usmeril za piskajočim klicem. Tam je uzrla na tleh ležeče srnino dete, vse obnemoglo. Le glavico je še dvignilo in jo gledalo z velikimi, žalostnimi očmi. »Saj bo prišla mamica, saj bo,« je Tinca tolažila tiste obupane oči in se previdno odpravila naprej, boječ se, da ne bi porušila nek drugi, njej neznani red. A ji je po nekaj deset korakih noga obstala in spreletelo jo je. Mamica se k srnici ne bo nikoli več vrnila! V jarku, obletavano od muh, je ležalo, kar je odvrgel krivolovec: glava in noge. Zdaj se je Tinca odločila. V mila se je k mladiču, ga previdno dvignila v naročje, in ga odnesla domov. »Nekaj dni je trajalo, da smo jo spravili pokonci, tako izčrpana je že bila. Sprva smo napravili cucek iz cunjice in ga namakali v mleko, daje dobila nekaj kapljic, nato smo nabavili otroško stekleničko z dudo in kmalu seje nanjo navadila. Moči so se ji pričele vračati in noge sojo že ne samo nosile, ampak je v veselje vseh pričela živahno poskakovati. Vnučka Nina ji je dala ime Pufi. Navezala seje na nas in ostala nam je zvesta, vesela in razigrana, vse do konca,« pripoveduje Tinca, strmeč skoz okno. Tinca je bila svoj čas šivilja. Izučila se je pri mojstrici Mikoličevi na Florjanovem trgu v Novem mestu, nekaj let po vojni pa je kupila hišico na robu vasi in pričela na svoje. Tukaj sta z možem Alojzom ustvarila družino. Dve hčerki imata in obe sta že poročeni. Alojz je pred leti umrl. Tinca se je upokojila, a včasih še sede za šivalni stroj. Zadnji mesec se za njim dostikrat potopi v žalostno premišljevanje. Le komu je bila Pufi, ta prijazna in živahna srnica, napoti, da jo je ubil? In potem pripoveduje o čudovitem sožitju, ki ga je ustvarila srnica Pufi s človeško okolico, v kateri je zrasla. Ko seje toliko okrepila, daje seje lahko podala na krajše izlete, je bila njena radovednost nenasitna. Ni se bala ne avtomobilov ne traktorjev, a je vedno ostajala v dostojni razdalji. Prav tako se ni bala ljudi, vendar seje dala prav militi in hraniti le Tinci in njeni vnukinji Nini in nikomur drugemu. Zato pa se je dobro razumela z domačimi mački, s katerimi seje igrala in jih lizala. Ko je že zrasla, je popila vsak dan liter mleka in pojedla kakšno jabolko, malo kruha ali kako drugo dobroto. Spala je v bližini hiše, a z glavo vedno obrnjeno proti domu. S Tinco sta se odpravili tudi na daljše izlete v gozd. Tinca je mislila, da se bo Pufi odtujila, se pridružila drugim srnam, a se to ni zgodilo. Tudi takrat ne, ko sta v gozdu srečali dve drugi srni. Obstali sta in ju gledali, Pufi pa je stekla k njima. »Le pojdi, le pojdi!« jo je spodbujala Tinca in se potihoma umaknila. A ko je prišla domov, je tam že stala Pufi in jo čakala. Prihitela je kar po bližnjici, preko potoka. Kadar sije želela družbe ali posladek, je Pufi prišla k oknu, za katerim ima Tinca šivalni stroj, ter s parklji in smrčkom trkala in jo klicala. Tudi mačke so se spravile na okensko polico in cel zbor je družno klical gospodinjo, naj končno pride in se jim posveti. Mačke in srna so ponavadi tudi jedle skupaj. Ko je padel prvi sneg, jo je kar raznašalo od razposajenosti. Grebla je vanj in poskakovala kot kak otrok. Pufi je do zime zrasla v pravo lepotico. Bila je večja od srn, ki so ji včasih prišle v goste. T udi ko si je dobila ženina, gaje pripeljala pokazat na domači vrt. Tinca je mislila, da se bo Pufi tedaj le odločila za gozd, a se je prav tako redno vračala domov. Konec marca pa je nenadoma izginila. Tinca in Nina od tedaj zaman pogledujeta skoz okno. Solze na Tincinem licu povedo, daje že izgubila vsako upanje. Sluti, daje Pufi postala žrtev zle roke. Verjetno celo take, kije vedela, koga mori, in ji ni bilo mar niti to, daje pričakovala mladička. Izguba je mrzlo dregnila v Tinčino srce: »Nikoli se ne bom mogla na nikogar več tako navezati,« pravi, a še vedno s kančkom upanja pogleduje skoz okno. TONE JAKŠE zborovodja v Brestanici, s katerim precej sodelujeva. To je bil tudi zanj precejšen izziv, saj se dotlej obsežneje tega dela še ni lotil. Tudi večji del glasbene spremljave je sam odigral na elektronski klaviaturi, od pravih instrumentov smo nasneli samo kitaro, ki jo je igral Milan Ferlež,« — Izbor je opravljen, snemanje končano, avtorski del postaje zaključen, ostajajo pa denarna vprašanja, kajne? »Seveda. V izdajo kasete sem šla povsem na lastne stroške. In denar, to je druga pesem kot ustvaijanje. Sem tip, ki se na denarne zadeve ne spozna. Veliko sem nastopala, režirala proslave, pela, sodelovala tako in drugače, vendar vse zastonj. Zdaj pa sem morala poiskati denar. Nekaj sem ga pridobila od različnih podpornikov,, vendar premalo, da bi lahko pokrila vse stroške. Že ko je snemanje teklo, sem presenečena ugotavljala, kakšni veliki stroški so to. Bila sem kar šokirana. Za snemanje sem še dolžna, seveda v nemških markah. Ne vem, kako bom poravnala vse račune za snemanje in za izdelavo kasete, plakata, ovitka in vsega drugega. Računam na nnove podpornike.« — Zastonj ste prepevali na različnih prireditvah, marsikaj storili za druge, zdaj pa vidite, da v svetu popularne glasbe ni sentimentalnosti, da se zaračuna prav vse. Vasje to prizadelo? »Zelo, vendar jaz ne znam ljudem zameriti. Vem, da danes niso več pravi časi, jaz sem s snemanjem zamudila. Pred nekaj leti tri zlahka zbrala podporo. Za šolo sem že velikokrat Tehtala’, zase pa prvič; zdelo se mi kar poniževalno, da sploh ne govorim, koliko energije je šlo in še gre, ker sem sama svoj manager.« — Na splošno se misli, daje izdajanje glasbenih kaset profitni posel, da se s tem dobro zasluži. Vi ne računate na dobiček? »Jaz sem v drugem položaju. Moja kaseta v bistvu ni zabavnoglasbena zadeva, lažje jo primerjam s pesniško zbirko. Zgolj dobra prodaja mi ne bo prinesla zadoščenja; lepo bi sicer bilo, če bi šla kaseta dobro v prodajo, saj bom lahko plačala račune za nazaj, a bolj kot to si želim, da bi moja glasba prišla do ljudi, da bi jo sprejeli in ob njej doživljali nekaj več kot ob popevkah. Denar sam po sebi me odbija, a ga potrebujem, zato imam denar le toliko rada, kolikor ga potrebujem. Prodajo vodim sama. Kaseto se lahko naroči pri meni in nekaterih mojih znancih, denimo v Novem mestu pri Marjanci Kočevar, na voljo pa bo tudi v nekaterih trgovinah. Ljubitelji mojih pesmi bodo kaseto naj-verjetneje kupili, ker vedo, kaj bodo kupili, upam pa, da bodo po nji posegli tudi drugi, ki doslej še niso slišali zame in moje glasbe še ne poznajo.« MILAN MARKELJ denar od podpornikov, zdaj pa ne gre več, ker je denarja povsod premalo. Sram me je prositi za Z vztrajnostjo premagana bolezen Sreča, upanje in strah se prepletajo med seboj v mislih staršev, ko priveka na svet njihov otrok. Sreča ob novem življenju, upanje, da bi bilo z njim vse v redu, in kanček strahu, ka pa če... Takšna čustva so tistega oktobrskega dne leta 1988 prevevala tudi Jožico Šavor iz Kanižarice pri Črnomlju, ko je v novomeški porodnišnici rodila svojo tretjo hčerko Ano. Toda strah je kaj hitro preplavil vsa ostala čustva, ko so takoj po porodu ugotovili, da z dihanjem dekletca ni vse v redu. »Ano so dali v inkubator in jo odpeljali na Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili, da ima otekline v grlu. Zato soji naredili odprtino v vratu, v katero soji dali kanilo, torej cevko, skozi katero je dihala. Po enem mesecu soji kanilo odstranili. Prepričana sem bila, daje moja deklica ozdravela. A zopet je prišlo do težav pri dihanju, gotovo tudi zaradi tumoija v dihalni poti, ki so ga odkrili šele pozneje v Nemčiji. Tako soji po treh dneh morali znova vstaviti kanilo. Dneve in noči sem bdela nad njo in pazila, daje bilo z dihanjem vse v redu, da se ji cevka za dihanje ni zamašila ali kam zataknila in odpadla,« se dogodkov izpred dobrih treh let spominja Anina mama Jožica. Čeprav je bil to napor, za katerega Jožica še danes natančno ne ve, kako gaje zmogla, se nikakor ni mogla sprijazniti, da bi hčerka ostala v bolnišnici, dokler bi imela kanilo. »Koliko časa bi to trajalo, ne vem. Gotovo pa vsaj toliko časa, da bi bila Ana stara nekaj let in bi si lahko sama pomagala. Vedela sem, da bi se odtujili med seboj, pa četudi bi se še tako trudili, da bi imeli z Ano čim bolj pogoste stike. Ker pa so rekli, da pride operacija, po kateri ne bi več uporabljala cevke za dihanje, v poštev šele v puberteti, sem se odločila, da do takrat vse breme prevzamem nase in družino. Ano smo torej pripeljali domov v Kanižarico,« pripoveduje Jožica. Takrat je bilo deklici pet mesecev in prvič je bila doma skupaj s takrat 7-letno sestrico Aleksandro in leto dni mlajšo Katjo. S tem, ko jo je vzela iz bolnišnice, si je Jožica nakopala veliko odgovornosti in dela, na kar takrat, ko je vztraja, da Ana ne bo več v bolnici, še pomislila ni. Ob njej je bila - v strahu, da ne bi bilo kar koli narobe s kanilo - tako rekoč 24 ur na dan, za trenutek je zadremala le, ko je spala tudi Ana. Prijatelji so naredili kupolo iz pleksi stekla, pod katero je deklica spala, na Kliničnem centru pa so ji posodili vlažilec zraka. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci in četudi je kazalo, da se je družina navadila na življenje, v katerem je bilo vse podrejeno Ani, je Jožica najprej premlevala v mislih, nato pa sta začela z možem Zdravkom skupaj iskati rešitev, da hčerka ne bi čakala na operacijo do pubertete. Tako bi se tudi nesrečne kanile lahko znebila precej let prej. Sreča je hotela, da so Savoijevi naleteli na prijateljevo sestro Stanko Čepuran iz Koelna, ki je z zvrhano mero vztrajnosti in potrpežljivosti po Nemčiji iskala možnost za Anino ozdravitev. Našla jo je na Otroški kliniki mesta Koeln, kamor je Ana že avgusta 1990 prvič odpotovala na pregled. Upanje, ki so ga takrat dali zdravniki, je bilo za Ša-votjeve neprecenljive vrednosti. Kar 90 odst. možnosti je bilo, da bi operacija uspela že pri dveletni deklici. »Lanskega januarja je operacija na Otroški kliniki v Koelnu zares uspela, za kar imata največ zaslug dr. Brusis, kije operacijo vodil, ter vodja bolnice dr. Holzki. Ker smo v začetku nameravali vse stroške poravnati sami - pozneje nam jih je naše zdravstveno varstvo sicer povrnilo - se je celotna ekipa, kije Ano operirala, odpovedala ho-noratjem. Seveda pa zahvala za dobroto, vljudnost in pozornost ne gre le tamkajšnjemu zdravstvenemu osebju, ampak tudi družini Čepuran, ki naju je z Ano sprejela medse ne le ob enomesečnem bivanju v Nemčiji ob operaciji, temveč še vseh nadaljnjih osem mesecev, ko sva z deklico hodili na enotedenske preglede. Brez pomoči Cepuranovih zagotovo Ana danes ne bila tako zdrava, kot je, zato se bomo vse življenje počutili njihov dolžnik,« pravi hvaležna Jožica. Anino zdravljenje je sedaj končano. »V grlu ima sicer še vedno luknjico, ki ji jo bodo morali zašiti. Imamo napotnico za operacijo, res pa je, da se tega posega kar nekoliko bojim. A ne zato, ker ne bi zaupala nemškim strokovnjakom, ampak preprosto zato, ker sem v teh letih toliko prestala, da težko veijamem, daje deklica pozdravljena. In v primeru, da bi slučajno prišlo še do česar koli, bi z luknjico v grlu še vedno lahko dihala,« pravi Šavotjeva. In danes, ko z gotovostjo lahko reče, da je Ana zdrava, je Jožica hvaležna svoji trmi in vztrajnosti, da jo je vzela iz ljubljanskega Kliničnega centra. Seveda pa je hvaležna tudi vsem drugim, ki so jim pomagali prebroditi kalvarijo. Čeprav je prav vse težko našteti, p sta bili posebno požrtvovalni dr. Ivanka Štefanič in dr. Liljana Špec iz črnomaljskega zdravstvenega doma. Ob vseh teh spominih in hvaležnosti pa se življenje pri Šavoijevih počasi normalizira. Ob Anini živahnosti in njeni veliki volji do življenja in otroštva, kakršnega imajo njeni vrstniki, pozabljajo na vse hudo, kar so morali pretrpeti v zadnjih letih. Vedo pa, da se je splačalo. M. BEZEK-JAKŠE priloga dolenjskega lista FOTO: M.BEZEK-J AK.Š1 NAGRADA V LJUBLJANO IN DOLENJO VAS Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral JANEZA PANCETA iz Ljubljane in FRANCA VIDERVOLA iz Dolenje vasi-Rakit-nice. Pancetu je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Vidervol pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjiži-**> da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 18. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18! REŠITEV 16. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZABOJ, TRS, IN MEMORIAM, ANT, DARIO, NETILNOST, JOSIP, LOK, V, OST, SIRENA, IDENTITETA, DRVA, JA, OSTRV, MAG, RANČ, TOMI, AMEBA, GENERAL, RANTA, OKARINA. Človeštvo si še ni izmislilo bolj učinkovitejše družbe, vsaj ko gre za ekonomsko preobrazbo, kot je kapitalizem. E. ČIMIČ Da bi se lahko živelo, je treba umirati T. KERMAUNER Drugačnost je brezpogojni element civilizacije. Vsako zatiranje različnosti, Izenačevanje, uniformiranje je v bistvu eden temeljnih grehov zoper človeštvo in zoper prihodnost človeštva. M. KMECL nagradno križanka 6 2> t*a KEM SIMBOL ZA FOSFOR CUN ODBORA VEUKA BASOVSKA LUTNJA LEVI PRITOK REKE PAD KN0CK0UT AVTOR J.UDIR LUAK KOORDINATA NEBESNEGA TELESA AZIJSKA OLJNICA OVITJE > VRV Z ZANKO IANEN0 BUGO PRIVRŽENOST DE GAULL0VI POLITIKI BOLEČINA NAZNANILO STARA PLOSKOVNA MERA I ir^lKHflnK feS GR. MIT. SLAVEN LOVEC ZRAK (LAT.) KONEC IGRE PRI ŠAHU PREME-TENKA : . » > DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST NIZOZEMSKI ANTILSKI OTOK ŽILA DOVODNICA ELAN SOKRATOV TOŽILEC PTIČ PEVEC VODILNA MISEL NAČIN KONJSKEGA TEKA OTOČJE V ATLANTSKEM OCEANU POZIV ZNANI ZOLAJEV ROMAN KRAJ PRI LJUBLJANI ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA ORANJE ORIENT. PRAŠEK ZA USE NEMŠKA • INDUSTR. DRUŽBA DIŠEČE MAZILO POUDAREK ANGL . UTEŽNA MERA NEKDANJI ALBANSKI PREDSEDNIK IRAMIZ) MEUAVA TARAS KERMAUNEF BOJEVALEC NAJDALJŠA REKA PIRENEJSKEGA POLOTOKA KDOR IZDA ASIGNACIJO RUDAR zdravje Olivno olje, dober dan! Pred štiridesetimi leti je ameriški strokovnjak za zdravo prehrano Ancel Keys začel pionirske raziskave, ki so mu pokazale, da ima prebivalstvo sredozemskih dežel v poprečju bolj zdravo srce kot celinsko prebivalstvo. Se najboj prepričljivo je bilo to dejstvo na Kreti. Ko je iskal razloge za ta pojav, je naletel na povezavo med načinom prehrane in količino krvnih maščob. Ugotovil je, da Krečani uživajo izredno malo maščob živalskega izvora in tudi razmeroma malo mesa, v obilju pa imajo v svoji vsakdanji prehrani olivnega olja. Z njim pečejo, kuhajo, pripravljajo solate in druge jedi, nekateri kmetje ga celo uživajo zjutraj na tešče cel kozarec kot prvo okrepčilo. Olivno olje se mu je pokazalo kot tisti poglavitni dejavnik, ki odloča, da je med kmečkim prebivalstvom krete razmeroma zelo malo srčnih kapi, povprečna življenjska doba pa najvišja v tem delu sveta. Keysove raziskave so danes klasika, vendar so strokovnjaki za prehrano na njegovo hvaljenje olivnega olja dolgo gledali z dobršno mero dvoma. ~daj že manj. Pred kratkim so namreč strokovnja-s Harvacda priobčili članek, ki daje Keysu prav, četudi je to za sedanji prehrambeni evangelij pravo svetoskrunstvo. Priporočajo namreč, naj bi ljudje lužili do 40 odst. potrebnih dnevnih kalorij z maščobami, predvsem z olivnim oljem. Sodobna prehrambna teorija postavlja ta odstotek precej ni-zJe in že nekaj let pospešeno propagira uživanje kar najmanj kakršnihkoli že maščob. Za zdravo življenje bi moral človek z maščobami užiti manj kot 30 odst. potrebnih kalorij, zlati standard pa je 15 odst. V povprečju pa v razvitem delu svetu, pri nas pa tudi, ljudje zaužijejo več kot 40 odst. kalorij z maščobami. Toda ugotovitve harvardskih strokovnjakov so znanstveno dobro podprte. Prehrana, bogata z olivnim olje in še nekaterimi njemu podobnimi mononenasičenimi maščobami učinkuje na tako imenovani dobri holesterol v krvi, za katerega je dokazano, da varuje pred srčnimi in žilnimi obolenji, ker preprečuje nalaganje maščobnih oblog na stene žil in tvorjenje maščobnih zamaškov v žilah. Vsakdanja prehrana, v kateri je na sploh malo maščob, povzroči znižanje slabega, vendar tudi dobrega holesterola, kar na koncu ne prispeva bistveno k čistejšemu ožilju. Uživanje olivnega olja pa zagotavlja zadostno količino dobrega holesterola in nizko stopnjo slabega, kar ohranja čisto ožilje in zagotavlja dobro delovanje srčno-žilnega sistema. To pa še ni vse, kar se danes dobrega ve o olivnem olju. To živilo je zelo bogato tudi z vitaminom E, za katerega ugotavljajo, da ima verjetno pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka raka. Vse skupaj ne pomeni, da morate zdaj piti surovo olivno olje, kot so včasih delali preprosti kretski kmetje, poskusiti z njim v kuhinji pa morda ne bi bilo slabo. MiM Če še ne veste: proti gripi in prehladu pomaga tudi ,|^rta,gin+ cl 'vfprtalgln'+(c] V vsebuje 2 sestavini: acetilsalicil- no kislino in vitamin C. Medtem ko acetilsalicilna kislina lajša bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo, vitamin C zvečuje odpornost organizma in tako blaži znake prehlada in skrajša trajanje bolezni. ;Fbrtalgin + [C] je v obliki šumečih tablet. Tableto raztopimo v kozarcu vode, zato se hitreje resorbira in manj draži želodčno sluznico kot acetilsalicilna kislina v trdi obliki. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta, in nosečnicam ni namenjen. ^rtal9in C je naprodaj v vseh lekarnah brez recepta — v kompletu po deset šumečih tablet. Na osnovi Statuta sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva občine Sevnica in Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Sevnica razpisujeta Izvršni svet Skupščine občine Sevnica in Obrtna zbornica Sevnica NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI SEVNICA 1. Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Sevnica je Izvršni svet na svoji redni seji dne 29. 4.1992 sprejel sklep o razpisu natečaja za dodelitev posojil za razvoj obrtništva in podjetništva v občini Sevnica. 2. Za dodelitev po tem natečaju je v občinskem proračunu zagotovljenih 20.000.000 SLT. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za dejavnosti, ki so v občini deficitarne, dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, so izvozno usmerjeni, nadomeščajo uvoz, uvajajo sodoben tehnološki postopek, ki bodo čimprej dale ustrezne ekonomske učinke in zagotavljajo nova produktivna delovna mesta. 4. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki — podjetja v zasebni in mešani lasti — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovnega prostora mora biti na območju občine Sevnica. 5. Rok vračanja kredita je do 3 leta z enoletnim moratorijem glavnice, s tem da se obresti plačujejo mesečno. Po izteku moratorija se obroki plačujejo polletno. Za kratkoročna posojila je doba vračila do 6 mesecev. V primeru uvedbe revalorizacije se ta prilagodi določeni obrestni meri. 6. Višina obrestne mere je 60% obrestne mere za dolgoročne kredite LB Posavske ban- ke, d.d., Krško. 7. Prošnje se vložijo pri Sekretariatu za gospodarstvo in finance SO Sevnica, Glavni trg 19a, Sevnica, do 25. 5.1992. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. 8. Prošnja za posojilo mora poleg drugega vsebovati še ime, priimek oziroma oznako jmena — firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. 9. Prošnji mora prosilec priložiti še naslednjo dokumentacijo: a) poslovni načrt; b) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem organu vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja; c) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; d) dokazila glede na namen posojila: — pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču — pri gradnji oziroma adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; — pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme; — pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji investicije; e) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila; f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki se praviloma pridobi pri občinski upravi za družbene prihodke oziroma pri banki. 10. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica in Sklad za razvoj drobnega gospodarstva bosta sprejela sklep o dodelitvi posojil do 5. 6.1992. Sklep bo vsem prosilcem posredovan v 3 dneh. 11. Informacije in navodila za oddajo vlog dobijo prosilci pfi Sekretariatu za gospodarstvo in finance občine Sevnica, Glavni trg 19a, Sevnica, telefon 81 -114, ter pri Obrtni zbornici Sevnica, Pod Vrtačo 17, Sevnica, telefon 82-191, kjer lahko dobijo tudi pravilnik sklada. PREDSEDNIK IS PREDSEDNIK Skupščine občine Sevnica: Skupščine sklada: Marjan Kurnik, oec., I.r. Matko Kurnik, l.r. ------TK7 praktični KRIZ J Nega rok Nič novega ni, da za urejen videz ne zadostuje negovan obraz, urejena pričeska, postavi primerna obleka, ampak morajo biti negovani in urejeni vsi deli telesa, posebej pa vidni, torej tudi roke. Na to preradi pozabljamo, prav roke pa so poleg vratu največje izdajalke starosti. Imeti vselej lepe roke sicer ni lahko, saj je treba z njimi kar krepko zagrabiti za delo. Zaradi tega je priporočljiva uporaba rokavic, roke pa je seveda potrebno redno negovati s kakovostno kremo. Za to nam ne bi smelo biti žal časa in denarja. Sicer pa madeže, ki ostanejo na rokah od pripravljanja zelenjave in sadja, z lahkoto odpravimo, če si roke natremo z oljem ali mastjo, nato pa temeljito umijemo z milom. Rjave prste očisti vinska kislina, nad umazanijo za nohti pa se lahko spravimo z zobotrebcem, ovitim v vato in namočenim v limonin sok. Na koncu ne smemo pozabiti na kremo! Spomladansko čiščenje Ko se lotimo temeljitega spomladanskega čiščenja, ne smemo pozabiti sneti slik s sten in jih očistiti, prav tako tudi okrasnih predmetov s polic. Očistimo prostore za vrati, za vratnimi okviri, pod mizami, predalniki in velikimi kosi pohištva, ki smo jih vse leto zanemarjali ali pozabili nanje. Zloščimo pohištvo. Očistimo svetilke in senčnike, ne pozabimo pa tudi na žice, stikala, vtikače in vtičnice. S peno očistimo preproge in oblazinjeno pohištvo, zavese pa operemo ali odnesemo v čistilnico. Očistimo notranjost kuhinjskih elementov. Ob spomladanskem čiščenju pa je tudi priložnost, da odvrženo stvari, kijih ne uporabljamo. S tem si bomo olajšali nadaljnja pospravljanja. Zelenjavna enolončnica z govedino Za štiri osebe potrebujemo pol kilograma govedine, ki jo oplaknemo v tekoči hladni vodijo popivnamo do suhega in razrežemo na kocke. V loncu segrejemo 2 žlici margarine in na njej med nenehnim mešanjem rahlo zapečemo meso, ki ga začinimo s soljo in poprom. Ko rahlo porjavi, ga zalijemo z litrom goveje juhe iz kocke in kuhamo 30 do 40 minut. Posebej očistimo (ali vzamemo zamrznjeno) kilogram zelenjave (grah, korenček, cvetačo), olupimo in operemo tudi 30 dag krompirja. Zelenjavo stresemo k mesu, jo osolimo in popopramo, zavremo in pustimo kuhati okrog 30 minut. Na koncu jed potresemo z 2 žlicama sesekljanih mešanih zelišč. Zvesta stara pelargonija Verjetno je ni bolj priljubljene balkonske rastline kot je pelargonija peltatum ali bršljanka. Rastline niso zelo zahtevne, vendar nas to ne sme preslepiti, kajti nekaj pozornosti vendarle potrebujejo. Vedeti moramo, da ne prenašajo preveč dušičnih gnojil. To povzroča prebujno rast, zato pa manj cvetijo in so manj odporne proti glivičnim boleznim. Ne prija jim pretirano gnojenje, ki kaj hitro povzroči koreninsko gnilobo. Najbolje se počutijo v srednje težki, a propustni zemlji. Po listih jih ne polivajmo, občasno pa jih zaščitimo z ditanom ali orthocidom. Pelargonije so večletne rastline, vendar z leti preveč olesenijo in bujnost cvetja se zmanjšuje. 4^ Le kaj ropota? Izpušna cev nam lahko povzroči hude skrbi, če pri manevriranju na slabših terenih poškodujemo obeske, s katerimi je pritrjena na dno vozila, tako da cev spremeni lego in ob določenih vrtljajih prične vibrirati in drgniti ob karoserijo. Tak zvok se v kabini ojača približno tako kot glas zobozdravniš-kega svedra v glavi, in nepoznavalce prestraši, saj mislijo, da gre za veliko hujšo okvaro, kot pa v resnici je. Če imamo kanal, lahko napako odpravimo sami, sicer vozilo zaupamo strakovnjaku. Tudi manjšo luknjico v cevi lahko zadelamo sami s posebno pasto, ki se na vročini strdi, večjih popravil na izpušni cevi pa amaterjem ne priporočamo. IC2 I priloga dolenjskega lista 1 [1 muzeja Bre; preteklost u gosteh Prav monumentalna baročna poslikava slavnostne dvorane brežiškega gradu uvršča Posavski muzej Brežice med najznamenitejše muzeje na Slovenskem. V začetku 18. stoletja je lastnik gradu Brežice Ignac Attems zaupal poslikavo dvorane veijetno slikarju Francu Karlu Rembu, kije prenesel sem italijanske vzore. Na obeh vzdolžnih in dveh čelnih stenah je slikar upodobil krajinske prizore, obe slednji sta hkrati opremljeni z lesnim ornamentalno poslikanim stopniščem. Konkavni prehod iz stene v strop nosi prizore iz grško-rimske mitologije, na še ne tipično iluzionističnem stropu so uprizorjeni trije figuralni sklopi, ki prispodabljajo znanost, umetnost in odlike plemiškega rodu Attemsov (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorber) Lepo skrbe za konje — Mnogi Dolenjci konje lepo snažijo. Vele, daje prah konju kožo in meso, da neosnažen kmalu shujša. Tudi pravijo, gorje si ga gospodarju, čigar konj se snaži z bičem mesto s češljem. Dolenjska frivolnost — Komaj umre komu žena, že se še tistidan vsi znanci pogovarjajo, katero bo vdovec vzel Mož, ki mu je baba postavila rožičke, se rad norčuje iz sebe in če zanosi z drugim, ne jezi se dolgo, marveč govori, da bo bodoči otrok moral imeti dve imeni, njegovo in tekmecovo. Orogovljen dedec včasih tudi pesem skuje na svojo sramoto, v kateri daje ženi vsa imena razen človeškega Gospodične popivajo — Med mestnimi gospodičnami ni malo takih, ki popivajo zvečer brez staršev z vojaki po krčmah, ker imajo razen teh vojakov še druge civilne ljubčke, n. pr. dijake, nižje uradnike itd Take gospodične se ne brigajo dosti za roditelje in njih voljo. Kaj rade se ujeze in razsajajo in preklinjajo kakor pijani vozniki, pa saj so dostikrat res pijane. Po več ljubih — Sedanje pravilo v ljubezni med frdomtarijo, mestnimi hčermi in sploh bolj to malo gospodo, da ima vsaki in vsaka po več ljubih in da navadno vzame osebo, s katero ni bilo pred nič zaveze. Žilavi pašo — Dolenjci so za čudo žilavi Vkljub pijačam, jeznori-tosti itd mnogi dožive visoko starost Stari Kukmak n. pr. 115 let, An-dre okrog 90, Poglajen še več in še vedno je čvrst, vse zobe in dečka storil v sivi starosti Vzrok tej čudni prikaznije razen drugih gotovo pomanjkanje globokih čutov in škodnih strasti, n. pr. žalosti obupnosti Dvojezična »Kresna noč« Milka Hartman iz Libuč, majhni vasi v Podjuni, kjer je bila rojena leta 1902, je bila dolga desetletja potujoča učiteljica gospodinjstva in petja po koroških trgih in vaseh. Vseskozi pa je pisala pesmi, ki jih je prvič izdala leta 1934, po vojni pa so izšle še tri obsežnejše zbirke njenih verzov. Tako kot v glasbi, igranju kitare, je tudi v pisanju pesmi samouk. Njene pesmi ne le da se ukvarjajo s tradicionalnimi temami, temveč so tudi vlite v zelo tradicionalno obliko. Ko govorimo o slovenski pesnici iz avstrijske Koroške, moramo povedati, daje Milka Hartman doma iz krajev, ki so se najdlje upirali, in se še vedno, valu germanizacije. Kot zavedna Slovenka je med drugo svetovno vojno cela tri leta prebila v nemških koncentracijskih taboriščih. Zavest narodne pripadnosti in nenehni pritisk na slovenski živelj onkraj Karavank sta močno zaznamovala njeno pesništvo. Ta nesrečni, boleči položaj, v katerem se slovenstvo le še s težavo ohranja, pa vendarle tudi pri Hartmanovi ni prevladujoč, vsaj v njenih najboljših pesmih ne. Pred kratkim je Mohorjeva založba v Celovcu v sodelovanju z Ljubljano in Dunajem izdala dvojezično zbirko Milke Hartman z naslovom Midsummer night — Kresna noč. Zbirka obsega sedemintrideset pesmi iz pesničnih dosedanjih zbirk in iz antologij, v katerih je Hartmanova pogosto zastopana. Izbor je opravil in pesmi prevedel v angleščino Tom Priestly, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo. Knjiga, ki predstavlja to zanimivo lirsko pesnico angleško beročemu bralstvu, je izšla v počastitev 90-letnice rojstva Milke Hartman. V pričujoči zbirki predstavljeni izbor kaže, kako zelo domače se počuti pesnica v izročilu svojega naroda in da najlaže dosega lirično kvaliteto prav v pesmih, ki jih oblikuje po vzoru tega izročila. Njen pesniški svet je vsakdanji svet koroškega Slovenca. To je njen dom, njen vrt, vas, polja, podeželja, ki vse to obkroža. 1. ZORAN nem trgu uveljavlja tudi literatura, ki je izraziteje usmerjena k zgodbi in berljivosti. Sevljakov roman, recimo mu raje kar sodobna povest, je natanko tako ukrojen. Avtorje napisal berljivo zgodbo o fantu, ki pride za učitelja v dolenjsko vas in poseže v njen vsakdanji utrip. Kot je skoraj že sveta naloga vaškega učitelja, poskrbi za ljubiteljsko gledališko dejavnost, in ker je mlad in postaven fant, zbudi tudi nekaj razburjenja v odnosih med prebivalci kraja. Hkrati ko se vanj nekoliko zagleda vaška lepotica, kar zbudi ljubosumje med fanti, ki se prav tako potegujejo za njeno naklonjenost, in se z novo učno močjo spolno poteši ena od njegovih kolegic, junak zgodbe doživlja še počasni polom svoje velike ljubezni. Nerazcvetela ljubezenska romanca z vaško lepotico se tragično prekine, učiteljeva velika ljubezen kot žrtev spletk odleti drugemu v naročje in novodobni Kačur z bolečino v srcu spoznava, daje zeleni kres mladosti zgorel... Pripoved je avtor zgradil iz svojih osebnih izkušenj, vendar ne gre za avtobiografsko izpoved in tudi ne za natančno odslikavo okolja in časa njegovih mladostnih doživetij, bolj gre za zapis življenjskega občutja generacije, kiji je pripadal. M. MARKELJ TELEGRAMI Zeleni kres Slovenski učitelj na vasi, ta nesrečni slovenski literarni junak, je dobil ob mnogokterih še eno literarno upodobitev; Jože Sevljak, ki seje doslej javnosti že predstavil kot pesnik, si ga je izbral za osrednji lik svojega proznega prvenca. Zeleni kres, kot je naslov Sevljakovi knjigi, je izšel pri založbi Kmečki glas, založbi, ki skrbi, da se na slovenskem knjiž- — Celjska in goriška Mohoijeva družba sta knjigo pesmi PESEM O NEIZČRPANEM SONCU Karola VVojtile, bolj poznanega kot papež Janez Pavel II. — Mira Mihevc je izdala monografijo POGUMNA ZVESTA ČETA, v kateri piše o zaščitni enoti vodstva NOB. — Pri založbi Nova revija so izdali esej Mircea Eliadeja KOZMOS IN ZGODOVINA. — Niko Grafenauer je pri Založbi Obzoija izdal knjigo esejev o slovenski poeziji TRETJA BESEDA. 'N Oddelek za družbeni razvoj občine Črnomelj objavlja na podlagi Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. I. RS, št. 18/92) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. i. RS, št. 18/92) RAZPIS ZA PRIDOBITEV SOCIALNIH STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI: (7. in 8. člen Pravilnika) Splošni pogoji za dodelitev socialnih stanovanj so: — da občan in osebe, ki z njimi živijo (zakonec, otroci, posvojenci, starši), niso imetniki stanovanjske pravice ali pa je imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju; — da ima občan stalno prebivališče na območju občine Črnomelj in da je državljan Republike Slovenije; — da občan oz. njegova družina doslej še ni ustrezno rešila stanovanjskega problema; — da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega problema s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, otroci, starši, ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj); — da občan oz. kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše; — da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen. II. VLOGE UPRAVIČENCEV, KI IZPOLNJUJEJO SPLOŠNE POGOJE POD TČ. 1 TEGA RAZPISA, BODO TOCKOVANE Z USTREZNIM ŠTEVILOM TOČK PO NASLEDNJIH OSNOVAH: (3. člen Pravilnika) — stanovanjske razmere, — število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, — socialne razmere, — zdravstveno stanje. III. NAČIN ZBIRANJA VLOG: Vloga se vloži na obrazcu, ki je upravičencu na voljo v Knjigarni Črnomelj. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: — potrdilo o državljanstvu; — potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; — podatke o denarnih prejemkih, kakor tudi izjavo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva; — najemno oziroma podnajemno pogodbo; — drugo dokumentacijo, s katero se izkazujejo gmotne in socialno zdravstvene razmere. Vloge lahko upravičenci oddajo na vložišče SO Črnomelj do vključno 5. 6.1992. V primeru nepopolne vloge upravičenca je ta dolžan na ustrezen način vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava. IV. PREDNOSTNA LISTA Upravičenci za pridobitev socialnega stanovanja bodo uvrščeni na prednostno listo, katere predlog bo objavljen na oglasni deski SO Črnomelj in vročen vsem prosilcem. V. DODELJEVANJE STANOVANJ: Stanovanja bodo dodeljevana v najem upravičencem s sklepom UO, ko bodo razpoložljiva in po ugotovitvi, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do delitve stanovanja v najem. Načelnik ODR: JOŽE STRMEC V________________________________________________________J JE Marija Pezdirc: V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE Sončni žarki lijejo skoz odprtine v stropu in rišejo v temačnih prostorih svetle črte, ki počasi potujejo po obrvanih reliefih. Prepoznavam Ozirisa v podobi mumije z zelenim obrazom, s faraonovo krono na glavi in s kraljevimi insignijami v rokah, Hora s sokoljo glavo, Anubisa, Izido, Sekmet z levjo glavo, Amon — Ra ... Celopostavne upodobitve bogov, med njimi faraona Set I in njegov sin Ramzes II, graditelja templja. Povsem enakovredna sta bogovom. Sama živa boga na zemlji se med njimi gibljeta povsem enakopravno in darujeta darove za dobrobit svojega ljudstva in seveda tudi zase. Sedem niš — v njih so bili nekoč nameščeni kipi sedmih bogov — so danes prazne in mrtve. Dvorana prednikov, v njej na steni vklesana imena 76 faraonov, vladarjev Egipta. Dragocena »knjiga«, ki je pomagala egiptologom pri časovnem razvrščanju posameznih dinastij in njihovih vladarjev. V dolgih vrstah so nanizana imena nekdanjih mogočnikov. Strmim v kartuše in skušam razbrati posamezne znake. Kakšna domišljavost! Ogledujem figuralne reliefe, skušam razumeti zgodbe, ki jih pripovedujejo, občudujem znanje in talent neznanih umetnikov in se v velikih, praznih prostorih počutim vedno bolj izgubljeno. Tempelj je prevelik, da bi ga lahko v kratkem času, ki ga imam na voljo, dojela in sprejela, razumela in povezala arhitekturo z idejo, ki je rodila ogromno stavbo. Potikam se iz dvorane v dvorano, prsti polzijo po hieroglifih in skušajo ujeti skrito življenje kamna. Toda ta molči, reliefi dovolijo le občudovanje svoje zunanje lepote, tempelj kljub sončnim cestam deluje hladno in tuje. Mogoče zato, ker Nil ne poplavlja več in rodnost zemlje ni odvisna le od njega, mogoče so misteriji zapustili preveč posvečenih skrivnosti, ki spregovorijo le izbrancem in posvečencem. Zunaj sijoče sonce, ob tempeljskem arealu stojnice, ovešene z živobarvnimi in z bleščicami obšitimi oblačili, polne pisanega nakita, razglednic, prospektov, marmornih kipcev. Široki, bleščeče beli nasmehi prodajalcev in barantanje kupcev. Avtobusi, avtomobili, kolesa in osliči, v črno zavite žene. V njihova ogrinjala seje ujel veter ter jih napihnil v balone. Pred vaško kavarno nekaj moških v umazanih galabijah spokojno kadi vodne pipe in skozi priprte oči spremlja dogajanje okoli sebe. Na gričih okoli templja nanizane hiše domačinov, grajene iz blata in trstike, med njimi pesek »po katerem se podijo otroci in psi. Električni drogovi kvarijo podobo. Malo odmaknjeno stojita dve veliki zidani hiši, zgrajeni v kolonialnem stilu. Lepe, bogato okrašene fasade, široko vhodno stopnišče, nad njim balkon. Vrata široko odprta, okna prazna in mrtva. Pred njima valovi zeleno polje mladega žita, za njima se v vetru zibljejo palmove krošnje. Le kdo jih je postavil in kaj je neki počel v Abidosu? Raziskoval, kupoval, prodajal ali le zvesto služil njegovemu veličanstvu ang. kralju? Tempelj pod mestom Tudi Izidin tempelj v Essni je bil tako kot svetišče v Abidosu in vsa druga staroegipčanska svetišča dolga stoletja pozabljen in zasut, nadn jim je zrasla stanovanjska četrt islamskega mesta. Šele arhoeloš-ka izkopavanja, zaradi katerih so žrtvovali male hiše domačinov, so ga znova odkrila in predstavila svetu. Toda tempelj je ostal globoko pod talnim nivojem, skrit v pravokotni jami sredi novega mesta. Še celo njegova streha je nižje od ulice, polne pisanih stojnic in zgovornih trgovcev. Iz ptičje perspektive je svetišče majhno in kar neugledno, navpične stene ga skrivajo pred soncem, ki osvetljuje zgodnje jutro. Strme stopnice se spuščajo v globino in z vsako postaja tempelj večji, njegovi stebri višji in reliefi bolj jasni. Ko naposled le stojimo pred glavno fasado, se tudi tu pojavi občutek monumentalnosti in okamenele večnosti, tako značilen za vsa domovanja bogov. Njegove stene in stebri so bogato okrašeni z reliefi in hieroglifi. Vrstijo se prizori, na katerih faraoni darujejo bogovom. Toda eden od faraonov ima brado. Bradati faraon? Nemogoče! Izvem, daje bil tempelj pozno zgrajen, takrat, ko je Egipt že izgubil svojo samostojnost in je bil le ena od številnih, čeprav najpomembnejša rimska provinca. Rimski imperatorji, ki so za Egipčane tako kot njihovi faraoni poosebljali bogove, so bili toliko taktni, da so se uklonili verovanju ljudstva in se dali upodobiti v stari egipčanski maniri. Na stenah Izidinega templja v Essni darujejo starim egipčanskim bogovom v opravi faraonov in z njihovimi kraljevskimi insignijami; upodobljeni so v profilu, hieroglifi pa razlagajo njihova dejanja. Tako so umetniki lahko uporabili stare šablone, svečeniki so bili pomirjeni, ljudstvo zadovoljno in v Rim seje stekala egipčanska pšenica, ki je hranila množice, željne kruha ir iger... Verska toleranca, modra politika ali diplo' '.atija? V Essni sre ;ujemo upodobitve in kartuše Marka Avrelija, Hadrijana, Septima Severa, vladarjev, ki jih tako dobro poznamo iz evropske zgodovine. Le stežka dojemam veličino rimske države, njeno geografsko razsežnost, politično spretnost in moč njenih cesarjev. Kako velika je razdalja med Rimom in Essno, kako velika razlika med rimsko Junono in egipčansko Izido, a cesarje lahko združil ta dva popolnoma različna svetova in jima vladal. Stebriščna dvorana templja je mračna, v njej odmeva vrabčje čivkanje. Svetli ptičji glasovi, podese-teijeni v velikem akustičnem prostoru, vlivajo veselje in optimizem, odpirajo temačne stene in prinašajo sonce. Eden od kapitelov je okrašen z vinsko trto. Debeli grozdi in mesnati trtini listi se bohotijo v svetišču prastare boginje. Tik zraven templja temelji koptskega svetišča. Majhna enoladijska cerkvica s polkrožno apsido. Kako skromna in mlada je v primerjavi z velikim svetiščem! Tudi Bog, ki so ga častili v njej, je tisočletja mlajši od Izide. Rodil se je le dobrih dvesto Iti prej, kot so prastari boginji postavili še eno svetišče-Ko so Kopti postavili njemu posvečeno na cerkev, so bili stari, bogovom enaki egipčanski faraoni že zdavnaj pozabljeni, novi vladarji sveta pa so preganjali njegove učence in častilce. Visoko nad ostanki starih svetišč se pod jasno modro nebo dviguje vitek minaret. Njegova konica, ki sega proti soncu, označuje mošejo. Ni je še zasul pesek, v njej še vedno odmevajo molitve vernikov, ki se priklanjajo proti Meki in mujezin iz visokega minareta še vedno vsak dan razglaša, daje »Alah velik in Mohamed je njegov prerok.« Na majhnem prostoru tri svetišča, posvečena trem različnim bogovom. priloga dolenjskega lista POTA IN STlfcr 5t Zidanice so zelo vabljive Medpraznični tatinski obiski belokranjskih in dolenjskih zidanic in hiš —Gre vse od žganja, žag V AVTO PO DENAR — 26. aprila je neznanec vlomil v osebni avto, last Ane Vrhnike, ki gaje lastnica parkirala a Trški gori. Ukradel ji je 3.200 tolaijev, j,r5ceJ škode pa je naredil z vlamljanjem, ““.daje Zagaijeva v celoti oškodovana *a 15 tisočakov. IZGINILI TUDI DOKUMENTI — 7 neznan' storilec je prav tako 26. aprila v omil v osebni avto, ki gaje Ljubljančan Andrej Peterka pustil v Gornjem Kotu. lastnik je bil ob 2.600 tolarjev in dokumente, tako daje oškodovan za 8.000 to-arjev, čaka pa ga še nekaj sitnosti s pridobivanjem novih dokumentov. DROGOVI BREZ KABLA - V noči na 28. april je neznanec s poštnih drogov m naseljema Kanižarica in Kvasica po-neZaDT^kreno žico in izginil z njo v nezna-onnnn P°^JetieJes tem oškodovano za 20.000 tolaijev. m^^nUIVA TORBICA - 29. aprila „ „ , :uro in 23.45je neznanec vlomil v golta, ki gaje Logatčan Mitja Poljšak par-7 na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju, famikalagaje torbica, iz katere je z njim ^0180.000 tolaijev. Lep plen, ni kaj! ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM Janez Schweiger iz Črnomlja si bo zapomnil letošnji praznik dela. Sredi dneva se je z njegovim avtomatikom Tomos izpred gostilne Rojc v Črnomlju odpeljal eznanec. Schweiger je oškodovan za 30 tisočakov, pa še pešačenje ga čaka. avto poškodovan PRED GOSTILNO TREBNJE — 30. aprila zvečer je imel amJan Miklič iz Trebnjega parkiran av-0 pred gostilno v Trebnjem. Med njegovo odsotnostjo mu je nekdo poškodoval po-rov motorja in vso levo stran avta. Škode je za okrog 50 tisočakov. TANČA GORA, KNEŽIJA, RADOVIČA — Tatvine se vrstijo. Med zadnjimi prvomajskimi prazniki so neznani nepridipravi nepovabljeno obiskali kar nekaj zidanic in hiš v Beli krajini in na Dolenjskem ter se primerno založili s plenom. V noči na 30. april so nepovabljen obisk imele tri zidanice na Tanči Gori. \z prve, ki je last Stanislava Mušiča iz Črnomlja, je neznanec odnesel vrtno kosilnico, tri električne vrtalnike in električno krožno žago, vse skupaj vredno okrog 120 tisoč tolaijev. Iz zidanice, last Ivana Trsa iz Dragovanje vasi, je odnesel motorno žago in 10 litrov jedilnega olja. Lastnika je oškodoval za okrog 30 tisoč tolaijev. Iz zidanice Alojza Finka s Tančne Gore -ni odnesel ničesar, z vlomom pa je naredil za 5 tisočakov škode. Med 20. aprilom in 1. majem je imela nepovabljenega obiskovalca tudi zidanica v Knežiji, ki je last Ludvika Krevsa iz Mirne Peči. Neznancu je bilo najbolj všeč žganje, odnesel gaje kar 15 litrov. Krevs je oškodovan za 25 tisoč tolaijev. 30. aprila zvečer je imel Franc Hanj-šek iz Novega mesta parkiran avto pred zidanico v bližini naselja Rodine. Plen, ki ga je odnesel s seboj neznani vlomi- ODPEUAL PRIKOLICO ČRNOMELJ — V noči na 3. maj je neznanec izpred stanovanjske hiše Alojza Šterka v Črnomlju odpeljal enoosno prikolico za osebni avto. Lastnik je oškodovan za 24 tisočakov. VZELA STA DENAR ZAGORICA — 19-letni Damjan H. in 17-letni Igor H. z Male Loke naj bi 1. maja navsezgodaj obiskala 58-letnega Janeza S., ki živi sam v hiši v Zagorici pri Čatežu. A obisk ni bil prijateljski. Mladeniča sta osumljena, da sta razbijala po vratih in kojima je Janez odprl, sta ga zgrabila in od njega z grožnjo zahtevala denar. Dal jima je 3.000 tolarjev. Storilca sta nato pobegnila in ju še iščejo. hf' I BOJAN BUDJA v • e ° e * popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal sta-lui fr/ S!fUrU^' dud'uta zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi, jih pomije . er veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki sojih pisale različne usode. ° sem vedel, kam grem, nič me ni kmS?netl*°' Pe^° sre^° sem imel, malu so me iz zaprtega premestili na od.Prti odddek. Znanje, ki sem si ga Pridobil med nekajletnim delom v onjemškem klubu, sedaj uporab-Ijam v zaporniških hlevih. Mike z zunanjim svetom imam. asti sem bil vesel obiska staršev. Bal m se tega trenutka in njune reakcije, a sta me prijetno presenetila. Ob me- I J6 ostalo tudi dekle. Težave so Bojim se, kako bo po kazni, nh* "V6 1)0 prejelo okolje. Grozen izh Ui »Se-m. ‘me* °k Prvem prostem hodu. Mislil sem, da me opazuje vsa orenjska, šele ob tretjem ali četrtem m videl, da večina ljudi zame in za ogodek sploh ne ve in jih ne zanima, prašanje tudi, kaj bo s službo. Pot o nje je sedaj izredno težka, še več \‘.r Je ® tiste, ki so si življenje uma- II s kriminalom. Osem mesecev sni šele tukaj, a že mislim o odhodu. rK°,nle drži pokonci, ne dvomim, da Psihično tega bremena ne bi vzdržal, realno računam, da bom moral odse- eti kakih 23 ali 24 mesecev, priprav-Jen pa sem tudi na najhujše — na 38 mesecev zapora. Zapor navsezadnje ni tako strašna stvar, najhuje je z zaporniki. Prilagoditi se jim je pač tre-a> zapor pozna kolektivno življenje, Jer potrebuješ trd značaj in pokon-no držo. Le tak si lahko kos števil-lm skušnjavam in oviram, ki stojijo na poti do vrnitve v normalno življenje.« VII. ! Slavko J. iz Ptuja je star 33 let. Dejanje, ki ga je storil, je povsem spremenilo njegovo življenje. Umori! je 86-letno starko, obsodili so ga na sedem let zapora. Na Dob je prišel leta 1989, razmišljanja o sebi, življenju, tragičnem dogodku tudi po treh letih biva-nja v zaporu ni kaj dosti spremenil. lec, ni bil tako slab: ženska torbica z dokumenti, čeki, 300 markami in 500 tolarji ter moška torbica z dokumenti in čeki. Zaenkrat je škode za 50.000 tolarjev. Se vrednejši je bil plen neznanega storilca, kije v noči na 3. maj vlomil v stanovanjsko hišo Antona Bajuka iz Radoviče. Odnesel je namreč 5.700 mark, moško uro in nekaj zlatnine, vse skupaj vredno okrog 350 tisoč tolaijev. »PLAČAMO, ČEŠE OPRAVIČITE« ŠKOCJAN — Gasilsko društvo Škocjan je pred dnevi na svojo krajevno skupnost naslovilo prošnjo za plačilo računa v znesku dvaindvajset tisočakov, kolikor je pač znašala poraba električne energije za ogrevanje prostora, v katerem stoji gasilska cisterna Že dejstvo, da je svet KS prošnjo zavrnil, je vredno komentarja še bolj pa način, kako je to storil Ni namreč problem denar, kot pravi v odgovoru gasilcem predsednik sveta KS Janez Povšič, pač pa odgovoru priložena fotokopija članka iz Dolenjskega lista v katerem gasilci očitno premalo hvalijo svoje krajevno vodstvo. Celo tako je napisano v odgovoru prošnji za plačilo računa- »Takoj ko bodo odnosi med GD in KS razčiščeni ko bomo od GD prejeli opravičilo, bomo račun v celoti poravnali« Da se odnosi s take vrste pisanji in izsiljevanji ne bodo razčistili je jasno kot beli dan; članek, v katerem predsednik GD govori o deležu domala sto let starega škocjanskega gasilstva v razvoju kraja pač ne more biti kamen spotike. Ta je verjetno drugje in bati se je, da gasilskih cevi v Škocjanu nekdo ne bo zapletel do te mere, ko jih ne bo več možno razplesti P.S.: Gasilci so za plačilo spornega računa našli »sponzorja«, KS bo na opravičilo očitno morala počakati do druge podobne priložnosti • Nekdo si je na račun Rudolfa Šuštarja z Vrhovega pri Mimi Peči naredil letošnje prvomajske praznike sila praznične. Že v noči na 27. april, dan upora, si je z obiskom Šuštarjevega kokošnjaka zagotovil slastno praznično pečenko. Z njim je namreč romalo v noč 6 kokodajsk, vrednih 5 tisoč tolarjev. • Slabše pa sta jo odnesla nepridiprava, ki sta se 28. aprila sredi noči spravila krast bencin iz tanka tujega avta, parkiranega v Kristanovi ulici v Novem mestu. Kljub pozni uri strahov juje zalotil lastnik Avgust Šivak in ju pognal v beg. Tako je bencin rešil, z vlamljanjem pa sta mu neznanca naredita za tisočaka škode. • l. maja okrog 21.30 je imela neznani sladkosnedni obisk Anica Nemanič, lastnica trgovine v Metliki Nekdo je očitno zavohal, da hladilnika pred trgovino ni zaklenila Pozabljivost ali zaupljivostjo je stala raznih vrst sladoleda v vrednosti slabih dveh tisočakov. Nepridiprava zna izdati vsaj brezglasnost, če si je naenkrat privoščil preveč ledenega užitka ZMANJKAL HLADILNIK NOVO MESTO — V Adria Caravan v Novem mestu so pred dnevi opazili, da jim manjka hladilnik za prikolico. Še neznani storilec gaje iz podjetja odpeljal konec marca ali v začetku aprila. Adria je oškodovana za 20.000 tolaijev, kar je le malenkost glede na tujcem podaijeno blagovno znamko. RAZBIL STEKLO PARKIRANEMU JUGU ČRNOMELJ — 30. aprila zvečer se je neznanec lotil avta, ki gaje imel Ivan Bo-žičevič pred gostinskim lokalom na Kolodvorski ulici v Črnomlju. Razbil je steklo na levih vratih, poškodoval pa je tudi vrata. Škode je za okrog 10 tisoč tolaijev. ZABODEL GA JE Z NOŽEM ČRNOMELJ — 25-letni Alojz H. je utemeljeno osumljen, daje 4. maja okoli 10.45 v črnomaljskem Domu starejših občanov z nožem zabodel 88-letnega Franca Osojnika, ki je takoj izdihnil. Tako žrtev kot storilec sta bila oskrbovanca tega doma. Ker gre za duševno moteno osebo, so storilca takoj po dejanju odpeljali na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice. • Lažje je spoznati člo veštvo nasploh kot človeka posebej. (La Rochefou-cauld) (•E N TER' LJUBLJANA UŽIVAJTE V ŠIROKI PONUDBI GRADBENIH MATERIALOV: — okenske police iz marmorja — lepila nivedur — izolacije — salonitna kritina POSLOVALNICA NOVO MESTO, BRŠLJIN 2 _GRADI, IZOLIRAJ, OGREJ! Vrglo ga je iz avtomobila Zaradi prevelike hitrosti Bojan Pečarič ni zvozil GUNTE — 2. maja ob 15.10 se je 26-letni Bojan Pečarič iz Krškega peljal z osebnim avtomobilom znamke suzuki po magistralni cesti iz Krškega proti Sevnici. Zaradi prevelike hitrosti ga je zunaj naselja Gunte v levem nepreglednem ovinku začelo zanašati. Zapeljal je prek nasprotnega voznega pasu in prek utrjene bankine na zemeljski vsek, po katerem je drsel še dobrih 17 metrov. Od tam je avtomobil odbilo na cesto, kjer je pristal na desnem boku, ustavil pa seje šele na desni strani zunaj cestišča. Pečariča je že ob trčenju v zemeljski vsek vrglo iz vozila. Letel je po zraku skoraj 50 metrov in obležal na vozišču. Zaradi hudih ran je med prevozom v brežiško bolnišnico umrl. PREHITRO V OVINEK JELŠE — 20-letni Aleksander Špi-ler iz Črešnjic pri Cerkljah seje 3. maja ob 11.45 peljal z osebnim avtomobilom iz Gorice proti Velikemu Podlogu. V Jelšah ga je v desnem nepreglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je na neutijeno bankino, kjer gaje obrnilo okrog, avto pa se je potem prevrnil na bok. Tako je drsel dobrih 20 metrov, potem pa obstal na kolesih. V nesreči je bil voznik lažje ranjen, huje pa njegov sopotnik, 20-letni Branko Žitnik iz Črešnjic. Oba se zdravita v brežiški bolnišnici. TATINSKI PLEN ZASEGLI POLICISTI ČRNOMELJ — 19-letni Damir S. in 23-letni Rosandro N., oba iz Tuzle, sta utemljeno osumljena, da sta 28. aprila v trgovini Emona Market v Črnomlju ukradla dve steklenici viskija ter radiokasetofon. Ukradeno so jima policisti naslednjega dne zasegli, mladeniča pa sta se znašla v priporu. RAZBITO STEKLO ČRNOMELJ — To belokranjsko mesto je zadnje dne Meka raznih dolgoprst-nežev. V nasprotju z njimi si je 30-letni Milivoj T. iz Trbovelj privoščil le malo objestnosti. Razbil je krilo vhodnih vrat športne dvorane in s tem naredil Srednji šoli Edvarda Kardelja za 6 tisoč tolaijev škode. r4Ctti»j:l3 ONIH, KI ŽIVLJENJE PUŠČAJO V ZAPORIH » V ničemer so moje otroštvo ni razlikovalo od življenja, ki so ga živeli vrstniki. Osem razredov osnovne šole sem končal na Ptuju. Tam sem mimo in dokaj srečno živel s svojimi starši na manjši kmetiji. Star petnajst let sem sledil klicu tujine, v Avstriji naredil triletno poklicno šolo in se izučil za mesaija. Kazalo je dobro, vse je pokvaril poziv na služenje vojaškega roka. Po vojski namreč v tujini nisem več dobil službe, iskal sem jo v Avstriji, tri mesece sem poskušal v Nemčiji, a brez uspeha. Vrnil sem se na Ptuj in tam ostal. Delal sem na kmetiji pri starših. Lepega dne seje oče odločil, da bo prevzel oskrbništvo nad sosedo, starko brez sorodstva. Svojih otrok ni imela, njen mož jih je imel s prejšnjo ženo kar dvanajst. Bila jim je mačeha, niso se marali, še posebej po moževi smrti ne. Takoj ko so otroci odrasli, so jo zapustili. Poslej smo delali tudi na njeni kmetiji, od naše je oddaljena vsega kakih 500 metrov. Toje trajalo celih devet let, dokler se , oče ni premislil in odšel na drugo kmetijo, kjer je oskrbnik dvema drugima starejšima osebama. Oče je to še danes. Z mamo sta takrat odšla od doma, domačijo pa prepustila meni in bratu. Najina naloga je bila, da še naprej oskrbujeva ženico, njena hiša in posestvo bi v zameno po njeni smrti pripadla meni, bratu bi ostala naša kmetija. Nemara bi se vse izteklo brez zapletov, ako ne bi bilo tragičnega dogodka; brat, star vsega 22 let, se je med potjo iz službe proti domu — zaposlen je bil kot avtoličar — smrtno ponesrečil v prometni nezgodi. Zapustil je ženo in desetmesečnega otroka. To seje zgodilo leta 1988. Po bratovi smrti so mi starši rekli, naj poslej sam skrbim za starko, kajti škoda bi bilo deset let dela na njeni kmetiji in oskrbništvo kar tako vreči vstran. Bratova žena se je z otrokom vrnila k svojim staršem, ostal sem sam in se zagrizel v delo. Kakih šest mesecev ni bilo problemov, s starko sva živela brez večjih prepirov, potem pa se je začelo. Kar naenkrat izvem, da se je ženica oglasila pri socialnih delavkah, zanimalo jo je, kako bi se lahko preselila v dom za starost- nike. Sprva stvari nisem jemal resno, lepega dne pa meje po prihodu iz službe — delal sem kot gozdar — čakal poziv za razgovor na socialni službi. Nič nisem imel proti, ko so mi razložili, da starka želi v dom onemoglih, toda ovira je bila drugje. Zenska je bila brez denarja, dobivala je le kmeč- Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upraviKazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. ko starostno podporo, in ko sem vprašal, kdo in kako naj bi kril stroške bivanja v domu, so mi rekli, da bi ji pač vzeli hišo in posestvo. Takrat je v meni zavrelo: kmetije, na kateri sem garal desetletje, domačije, kije bila tako rekoč moja, nisem hotel izgubiti. Sel sem domov in pričel ženico prepričevati, naj misel na dom vendar opusti, naj ostane doma. Ni se zmenila zame, vztrajala je pri svojem. In potem je prišlo do tistega dogodka. Sam ne vem kako, tega še danes ne morem veije-ti. Enostavno pride neka sila, ki te potegne v brezno. Mene, ki sem živel pošteno, garal kot črna živina dopoldne v službi, popoldne na kmetiji, ki s policijo nisem imel nikoli opravka. Saj ne, da bi bil nedolžna ovca, storil sem kak prometni prekršek, na črno sem prodal kak meter drv, toda to, kar se je zgodilo, je vendarle nekaj povsem drugega. Od petka do torka sem jo prepričeval, vedel sem, daje v sredo uradni dan, ko bo znova odšla na socialno in moja usoda bo zapečatena. Leta dela, ki sem jih pustil v njeni hiši in na njeni zemlji, bodo šla v nič. Le zakaj sem potem garal? V torek okoli desete ure zvečer sem bil ponovno pri njej. Moj namen je bil dokončno prepričati jo, naj vendar misel na dom opusti. Takrat mi tudi vrat ni več hotela odpreti. Enostavno ne vem povsem natačno, kaj se je dogajalo potem. V mojih rokah se je znašla puška, ki sem jo prav tistega dne prodajal znancu, a ta zanjo doma ni imel denaija. Ostala je pri meni. S taisto puško, kije izvirala še iz druge svetovne vojne in bila skoraj muzejski primerek, sem žensko, stara je bila 86 let, potem ubil. Nisem videl drugega izhoda, za moje besede se ni zmenila, v meni pa je vrelo vse bolj. Šele strel je to vrenje pogasnil. Zavedal sem se, kaj sem naredil, pripravljen sem bil za to sprejeti zasluženo kazen. Po umoru sem odšel k bratu, mu povedal, kaj sem naredil, on meje prijavil policiji, medtem ko sem se sam vrnil v njeno hišo in tam čakal, sam z mrtvo starko. Na nič nisem mislil v tistih minutah, morda meje bilo strah, a ne trupla, pač pa prihodnosti. Celih šest mesecev sem preživel v mariborskih zaporih, sojenje je prišlo po šestnajstih tednih. Sodili so mi na Ptuju. Priznal sem umor, obsodili so me na sedem let zapora. Kazen se mi je zdela visoka, previsoka. Pritožil sem se, najprej na višje, nato na vrhovno sodišče, vendar brez uspeha. Še pred pravnomočnostjo sodbe sem zaprosil, naj me premestijo na prestajanje kazni. Na Dob sem prišel decembra 1989. Že v Mariboru sem od drugih obsojencev izvedel, kaj je Dob, toda občutiš in doživiš ga lahko le na svoji koži. Eno leto so me imeli na zaprtem oddelku, to so bili meseci hudih preizkušenj. Pogleda na rešetke ne prenesem, ubija me, zase vendar vem, da sem pošten človek, ne kriminalec,'kar sem storil, sem storil iz povsem določenih razlogov. Ni ga izziva, izkušnje, ki bi ji lahko sedaj podlegel in vnovič naredil kaj takega. Ne vem, kako bi bilo, če me ne bi premestili na odprti oddelek, kjer je življenje znosnejše, izhodov je več. Doma sem bil že nekajkrat, na kmetiji, kije po starkini smrti postala moja last. Oče, ki je imel z njo pogodbo o skrbništvu, je hišo in posestvo dal sedaj prepisati name. Če bi takšno pogodbo z ženico imel jaz, bi se mi slabo pisalo, naprtili bi mi umor iz koristoljubja, kar pa z drugimi besedami pomeni še leto ali dve višjo kazen. Bal sem se prvih obiskov doma, srečanja z mateijo, ki je le stežka prebolela izgubo dveh sinov, enega, ki seje ubil v prometni nesreči, in drugega, kije postal morilec. Sloje lažje, kot sem pričakoval. Tudi okoličani so me sprejeli, kot da se nič ni zgodilo. Ne kažejo s prstom za mano, navsezadnje za kaj takega tudi nimajo razloga. Boril sem se za svojo pravico in si jo izboril, čeprav vem, daje to, kar sem storil, hudo narobe. Hoteli so mi vzeti nekaj, kar je bilo moje, in to sem moral braniti. In zato sem danes tu. Le da ne potrebujem nobene prevzgoje, lahko, da jo drugi, ki so pokvaijeni, jaz nisem. Drugi nemara nimajo doma, nimajo dela, jaz vse to imam. Vem, kam bom odšel po prestani kazni, vem kaj in kje bom delal. Dob me nikoli več ne bo videl. To je dvesto-odstotno.« VIII. Ota Holzingerja ne poznajo le Celjani, pač pa predvsem ljubitelji košarke po Sloveniji Bil je mednarodni sodnik FI-BE, sodil v bivši jugoslovanski ligi, med drugim je sodil tudi državno tekmo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Danes 49-letni Holzinger je tudi zapriseženi sodni cenilec gradbene stroke pri celjskem sodišču. Prav pri tistem sodišču, ki ga je lani obsodilo na pet let zapora. Zakaj? »Tega, da sem nezakonski sin, ^ nikoli v življenju nisem občutil. "S Uspešno sem v Celju z odličnim uspehom končal osnovno in leta 1964 srednjo tehnično gradbeno šolo. (Se nadaljuj V sedmih kolih oddali le točko Novomeški nogometaši ugnali Alpino s 5:1 in še naprej trdno držijo prvo mesto — Uspešen tudi Avtobum na Jesenicah — V nedeljo v Piran____________ Prvenstvo v drugi državni nogometni ligi se je z nedeljskim 20. kolom prevesilo v zaključni del. Prej ko slej ostaja najuspešnejša ekipa spomladanskega dela ligaških obračunov novomeški Studio D, ki je tudi najbliže toliko želenemu cilju: naslovu prvakov in vstopu v I. državno ligo. Radijci so v nedeljo igrali doma z Alpino Žiri in, čeprav oslabljeni, brez Glihe in V. Primca, zanesljivo zmagali kar s 5:1. Polne tribune stadiona v Portovaldu so že običaj spomladanskih tekem novomeške enajsterice, v nedeljo se jih je navzlic ne atraktivnemu nasprotniku znova zbralo okoli 1.500. Zanesljivo jim ni bilo žal, videli so šest zadetkov ter privlačno in učinkovito igro domače vrste, ki je zamudila priložnost, da zmaga s še višjim rezultatom. Osrednji figuri tekme sta bila Bajram Sen, novinec v novomeški ekipi, kije naposled pokazal, koliko zna in velja, ter seveda Sandi Bracovič, kije prispeval kar tri zadetke; po enega sta dala še Andrej Primc in Gordan Mohor iz enajstmetrovke. Uspešni pa so bili v nedeljskem kolu tudi Kočevci, s 4:1 so zmagali na Jesenicah in tako povečali svoje možnosti, da prvenstvo končajo med prvimi petimi ekipami, peto mesto namreč še neposredno vodi v novo ustanovljeno enotno II. državno ligo. Za razliko od prejšnjih kol v tokratnem ni bilo nobenega presenečenja, kranjski Triglav je igralcem Branika iz Šmarij doma nasul kar osem zadetkov in tako z Ilirijo, ki je svojo tekmo s Piranom odigrala šele včeraj, ostal edini resni zasledovalec Novomeščanov. Slednji so z bero trinajstih točk od štirinajstih možnih v doslej odigranih sedmih spomladanskih kolih zaenkrat razred zase, imajo tudi vsaj na videz ogromno prednost štirih točk pred drugouvrščenim Triglavom in bržkone Ilirijo, toda en sam spodrsljaj lahko vse dosedanje rezultate v hipu izniči. Do konca je namreč še šest kol, radijce čakata med ostalim še tekmi s Triglavom v Kranju in z Ilirijo doma. In kaj prinaša nedelja? Studio D potuje v Piran k ekipi, ki se krčevito bori za peto mesto. Novomeščani bodo nastopili kompletni, Gliha in V. Primc sta odslužila kazni, vrsta Nedeljka Gugolja bo tako zaigrala še na sedmo spomladansko zmago, če seveda sodnik znova ne bo dvanajsti igralec njihovih na- Boji na Kolpi Skok dvakrat prvi sprotnikov. Naloga bo še kako težka, toda mirno nadaljevanje prvenstva bi zagotavljali le obe točki, kajti bržkone bo Triglav doma zanesljivo opravil z Brdi, pa tudi Ilirija bo v Šmarju zaigrala na zmago. Težko priborjene prednosti štirih točk pred fini-šem prvenstva nikakor ne gre zapraviti. Nelahko delo pa čaka tudi Kočevce, v goste jim prihaja enajsterica Slavije SET, ki ji vse bolj gori pod nogami. Boj za prvo mesto je zanje bržkone izgubljen, poraz v Kočevju pa bi pod vprašaj postavil celo uvrstitev med prvo peterico. Nogometna pomlad postaja torej vse bolj vroča, upati • V 20. kolu II. SNL so bili doseženi naslednji rezultati: Brda—Bilje 3:0, Vodice—Svoboda 0:0, Slavija SET-Tabor Jadran 0:0, Jesenice-Avtobum 1:4, Triglav—Šmarje 8:1 in Studio D—Alpina 5:1. LESTVICA: 1. Studio D 31 točk, 2. Triglav 27,3. Slavija SET 26,4. Ilirija (tekma manj) 25, 5. Avtobum 25, 6. Tabor Jadran 23, 7. Svoboda 23 itd. V nedeljo igrajo: Finali Piran-Studio D, Šmaije—Ilirija, Triglav-Brda, Avtobum—Slavija SET, Tabor Jadran—Vodice, Svoboda—Bilje in Alpina—Jesenice. TENIS V MOKRONOGU ZA REŠILCA MOKRONOG — S tumiijem 15 igralcev ob koncu preteklega tedna se je tudi uradno pričela teniška sezona na igriščih v Mokronogu. Ob igriščih je poslej na voljo tudi nov objekt za garderobo. Čisti prihodek tumiija, ki gaje pripravila teniška sekcija mokronoškega TVD Partizan, so namenili za nakup rešilnega avtomobila za trebanjski zdravstveni dom. Pa še uvrstitev igralcev: 1. Franc Frelih, 2. Jože Metelko, 3. Ludvik Lovše in 4. Miha Bregant. Kočevje gostilo športnike iz 0er-Erkenschwicka Gostje podarili ZTKO Kočevje »rhonrad« KOČEVJE — Proti koncu prejšnjega meseca je Zveza telesnokultumih organizacij Kočevje imela v gosteh 38 športnikov in funkcionaijev iz nemškega mesta Oer-Erkenschwicic. To je bilo že peto vsakoletno srečanje športnikov obeh mest. Športnike je ob prihodu v Kočevje pozdravil kočevski župan dr. Mihael Petrovič, med gosti pa zaradi dopustov letos ni bilo tudi predstavnikov političnega življenja. Zato pa je g. Ernst Saland, predsednik SDP, ki je najmočnejša stranka v kraju, poslal kočevskemu ZTKO svoje osebno darilo. Gre za »rhonradtumen«, posebno zvrst telovadnega kolesa, ki se uporablja v pri nas še neznanem, športu, medtem ko je na zahodu že dokaj uveljavljen. Med športniki, ki so se s Kočevci pomerili v rokometu, kegljanju in streljanju, kjer so gostje za razliko od ostalih dveh disciplin zmagali, je bila tudi rhonrad ekipa, kije v času gostovanja v Kočevju nastopila tudi v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani in v osnovni šoli v Šentjerneju. M. L.-S. 1. DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU ZA DEČKE IN DEKLICE SEVNICA — Šahovska zveza Slovenije ceni sevniški Šahovski klub Milan Majcen kot dobrega organizatorja šahovskih tekmovanj, zato je Sevničanom na svojo pobudo zaupala tudi organizacijo 1. državnega prvenstva Slovenije v šahu za dečke in deklice do 12 let. Otvoritev prvenstva bo v nedeljo, 10. maja, ob 9.45 v jedilnici Lisce, pokrovitelj pa je sevniš-ka občinska skupščina. OSILNICA — Na mejni reki Kolpi so od 1. do 3. maja potekali tri dni srditi boji med najboljšimi slovenskimi in hrvaškimi veslači v kajakih in kanujih. Posebnost letošnjega tekmovanja je bila, daje bilo vse tri dni zelo lepo vreme, Kolpa pa primerno visoka, da je bila tekmovalna proga za slalom precej težja kot običajno. Prva dva dni so tekmovali za prvenstvo Hrvatske, zadnji dan pa za pokal »Kolpa 92«. Rezultati: 1. dan, spust za prvenstvo Hrvaške: C-2: 1. Lilek-Drakšič; K-l: 1.Medved, 2. Poljan, 3. Kovačič (vsi SLO); C-l: 1. Crnkovič (Končar) itd., 3xK-l: L Durevič-Rogič-Glucks (Slavija ZG) itd.; 3xC-1:1. Cmkovič-Petrič-Peček (Končar ŽG) itd. 2. dan, slalom za prvenstvo Hrvaške: K-l: 1. Skok (Rašica SLO) itd. K-l ženske: 1. Meta Skok (Rašica SLO), C-l: 1. Herceg (Slavija ZG), 2. Vidmar (Rašica SLO) itd., C-2 Jakoš-Rubido (Slavija ZG) itd.; 3xK-1:1. Slavija ZG, 2. Ljubljana 1,3. Rašica II itd. 3xC-1:1. Slavija ZG itd. 3. dan, Pokal »Kolpa 92«: K-l: L Skok, 2. Štricelj, 3. Malnar (vsi Rašica SLO) itd. C-l: 1. Herceg (Slavija ZG), 2. Vidmar (Rašica), 3. Sedlar (Slavija ZG) itd. Vsi najboljši so prejeli kolajne, Danko Herceg kot najboljši tekmovalec vseh treh dni pa še pokal. Predsednik organizacijskega odbora in najbolj zaslužen za uspešno izvedeno tekmovanje je bil dr. Stanko Nikolič, glavni pokrovitelj tekmovanja je bil Melanim iz Kočevja. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen Sevnica bo organiziral pod pokroviteljstvom Skupščine občine Sevnica v nedeljo, 10. maja, posamično prvenstvo Slovenije za dečke in deklice, rojene 1980 in pozneje. Šahovsko tekmovanje, ki se bo začelo ob 9.45, bo v jedilnici Lisce Sevnica. Prijave za tekmovanje sprejemajo pisno na naslov: Ludvik Cvirn, ŠK Milan Majcen, Lisca Sevnica, 68290 Sevnica. Udeležbo šahistov lahko najavijo tudi po telefonu na številko (0608) 81—511, int. 287 Cvirn, in sicer ob delavnikih dopoldne ter po faksu na številko (0608) 81—513. Poimenske pisne prijave bodo sprejemali tudi na dan prvenstva v igralnem prostoru od 8.30 do 9.45. ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V KARATEJU TREBNJE — Karate klub Trebnje prireja v sodelovanju s športno zvezo Trebnje — Centrom za šport Trebnje v nedeljo, 10. maja ob 15. uri v športni dvorani OŠ Trebnje SANKUKAI KENSHIKAN karate turnir — odprto republiško prvenstvo, na katerem bodo nastopili vsi najboljši slovenski karateisti iz 10 slovenskih klubov. Pokrovitelja sta TOM in M-Gradišče Trebnje. Razburljiv prvomajski kros Sedem tisoč gledalcev na motokrosu v Dol. Toplicah —Vstopnino pokrili pokrovitelji — Dolenjci povprečni DOLENJSKE TOPLICE — Moto-klub Mel iz Novega mesta je ob pokroviteljstvu ministrstva za notranje zadeve, izvršnega sveta občine Novo mesto, Zavarovalnice Triglav in drugih za L maj na lepo urejeni motokros tekmovalni stezi pri Sušicah pripravil državno prvenstvo Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 50 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Dirka je ob lepem vremenu pritegnila precejšnje število gledalcev, med katerimi je bil tudi slovenski notranji minister Igor Bavčar, ki je skupaj s predsednikom novomeškega izvršnega sveta Boštjanom Kovačičem tudi odprl dirko. Tekmovalci so se pomerili v razredu 80, 125 in 250 ccm. V obeh vožnjah so imeli največ uspeha motokrosisti iz Štajerske. V najnižjem razredu je zmagal Sašo Kragelj iz Orehove vasi pred Jelenom iz Kamnika in Roganom iz Sotine. V razredu do 125 ccm je bil zanesljivo najboljši Boštjan Kampuš iz Radenec, kije zmagal v obeh vožnjah. Najbolj izenačena vožnja je bila prav gotovo v najtežjem razredu do 250 ccm, kjer sotekmovalci pokazali izredno vožnjo, njihov pogum pa je prišel še bej do izraza na največji skakalnici, so »leteli« do 40 in več metrov daleč. Jani Sitar in Janez Juhant sta se potegovala za zmago, uspešnejši je bil Sitar z zmago v drugi vožnji. Predstavniki dolenjskih klubov so sicer ostali brez pokalov in medalj, vendar so z borbenimi vožnjami pokazali, da lahko že kmalu računajo tudi na vidnejša mesta. Uvrstitve Dolenjcev — 80 ccm: 6. Borut Košča (Šentvid pri Stični), 10. Ludvik Mežnar (Mel), 12. Simon Bakšič (Mel), 15. Janez Jordan (Mel), 17. Sandro Win-diš (Mel); kategorija 125 ccm: 8. Jure Murn (AMD Novo mesto), 11. Danijel Špingler (Mel), 13. Zvone Kovačič (Mel), 19. Mitja Uhernik (Mel); kategorija 250 ccm: 5. Sašo Simčič (Mel), 7. Robert An-dolšek (AMD Novo mesto). Naslednja dirka bo to nedeljo v Prilipah pri Brežicah. J. PAVLIN je le, da jo bodo krojili izključno nogometaši. B. B. TERAŽ NAJPREJ NA VRHU BOŠTANJ — Lepo, sončno vreme je organizatorjem 1. boštanjskega teka 2. maja — TVD Partizanu Boštanj šlo na roke. Tudi zato seje na 14 km dolgo, slikovito progo od Boštanja, po dolini Gra-hovice, v senci gozdov do Novega in Starega Dobja, Jablanice, Brezovice in Vrha odpravilo kar 128 tekačev pretežno iz Slovenije. Za prijetno razpoloženje pred pričetkom teka je pred gostilno Lipar v Boštanju poskrbel Ocvirkov ansambel, pa mladinski pevski zbor pod vodstvom Romane Pernovšek. Zmagovalci: moški do 20 let — Tone Vencelj (Pekama Grosuplje) 54.19; moški do 30 let — L Franc Teraž (Petrol Mojstrana) 47.18, 2. Mitja Šentjurc (AS Boštanj) 50.45; moški do 40 let — Brane Krajnc (TS Gorenje Velenje) 50.26; moški do 50 let — Jože Rogelj (Ljubljana) 51.48; moški nad 50 let — L Edo Gregorčič (Kranj) 57.28, 2. Ivan Bartolj (Sevnica) 57.40; ženske do 25 let — L Milsana Rožnič (Rudar Trbovlje) 65.44; ženske do 40 let Veronika Bohinjc (AK Koper) 58.28; ženske nad 40 let — Heda Kotar (Trbovlje) 63.15. JESENICE — AVTOBUM 1:4 (1:1) KOČEVJE — Nogometaši Avtobuma so bili sicer favoriti na tekmi na Jesenicah, toda z odlično igro so se predstavili šele v drugem pollčasu, in sicer po vodstvu domačih nogometašev 1:0. Z napadalno igro v kateri je blestel Stanislav Komočar, štirikratni strelec in najboljši posameznik srečanja, so Kočevci navdušili. Na tekmi je bilo še veliko priložnosti za večji rezultat, saj so številne natančne akcije gostov navdušile tudi številno občinstvo na stadionu. S to zmago je ekipa blizu cilja, in sicer uvrstitve v B nogometno ligo. Za to pa je potrebno doseči zmago v naslednjem kolu, ki bo v Kočevju, kjer gostuje trenutno drugouvrščena ekipa ljubljanske Slavije. Kočevci bodo na tem srečanju nekoliko oslabljeni, saj zaradi dveh rumenih kartonov ne bo igral Rajšel. POTREBNO JE ZMAGATI RIBNICA — Tudi v zadnji tekmi republiške rokometne lige so igralci Inlesa Rika izgubili, tokrat po pričakovanju na težkem igrišču v Velenju. Ribničani so dobro igrali do rezultatov 13:12, nakar so močno popustili in srečanje krepko izgubili. S tem porazom pa so s svojim predzadnjim mestom in za njih tekmovanja še ni konec. Za obstanek v super ligi pa bodo igrali še kvalifikacijsko tekmo proti drugouvrščeni ekipi prve republiške lige, in kot kaže, bo to ekipa Dobove. V tem kolu pa so poražene tudi igralke kočevske Opreme, ki v končnici igrajo slabše, kot je bilo pričakovati, vendar zanje še ni konec športne sezone, kajti v soboto se prične tekmovanje za pokal Slovenije in dekleta imajo velike možnosti, da se uvrstijo v finale. !v. TELEVIZIJSKI SPORED % I .....# ČETRTEK, 7. V. SLOVENIJA 1 945 — 12.10 in 14.15 — 1.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP STARE JAPONSKE PRAVLJICE 10.50 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE TATIČ SLAŠČIC ŽIV ŽAV 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 PNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 TVARIETE 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 MALI KONCERT 23.15 NAPOVEDNIK 23.20 SOVA 23.20 DRAGI JOHN, amer. na-niz., 2/22 23.45 TERORISTI, zadnji del angl. nadalj. 0.35 ŠINGEN, japonska nadalj., 8/12 1.30 VIDEO STRANI PETEK, 8. V. SLOVENIJA 1 9.30 — 12.10 in 14.40 — 2.00 TELETEKST 9.45 VIDEO STRANI 9.55 PROGRAM ZA OTROKE ČIRA ČARA JELENČEK 10.50 ZNANOST IN RESNICA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.30 BERTINIJEVI, nemška nadalj., 10/10 21.20 OČI KRITIKE 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22 40 SOVA 22.40 PRI HUXTABLOVIH, 41. epizoda amer. naniz. 23.10 IGRE S PRAVICO, angl. nadalj., 1/7 0.00 NEVARNA RAZMERJA, franc. amer. film (ČB) 1.50 VIDEO STRANI SOBOTA, 9. V. SLOVENIJA 1 8.05 — 2.10 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 48. lekcija 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK, TOK, ponovitev 14.00 INTERVJU, ponovitev 14.50 VIDEO STRANI 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 NE JOČI, PETER, slov. film (ČB) 18.55 EP VIDEOSTRANI 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 POHOD LJUBLJANA 92, reportaža 21.00 PESEM EVROVIZIJE92, prenos 0.20 SOVA: 0.20 MURPHY BROWN, 23. epizoda amer. naniz. 0.50 IGRE S PRAVICO, angl. nadalj., 2/7 x 1.40 NOČNE URE, 8. epizoda amer. varietejskega programa 2.00 VIDEO STRANI NEDELJA, 10. V. SLOVENIJA 1 8.455 — 13.20 in 14.10 — 0.20 TELE- T^KST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV TATIČ SLAŠČIC 10.25 NAŠA PESEM 11.05 KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 3/26, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.40 BOŠ VIDEL, KAJ DELA DO-LENJC, ponovitev 14.25 HEROIN, V ŽIVLJENJU, ponovitev franc, filma 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 JUNAK MED BARABAMI, angl.-avstral. nadalj., 1/4 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OREL JE PRISTAL, angl. film 18.40 MERNIK 18.55 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.30 EPP 21.35 FESTIVALI DAUNEGA VZHODA, avstralska dok. serija, 6/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNI-CE, 4. epizoda IGRE S PRAVICO, angl. nadalj., 3/7 0.10 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 11. V. SLOVENIJA 1 8.55 — 12.10 in 15.50 — 1.15 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 BERTINIJEVI, ponovitev nemške nadalj., 9/10 10.55 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBRODOŠLI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po- ljudnoznan. serija, 4/9 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 6/14 21.00 DOSJE 21.40 IGRA IN RESNIČNOST, drama HTV 22.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 NAPOVEDNIK 23.25 SOVA: IGRE Š PRAVICO, angl. nadalj., 4/7 ZVEZDNE STEZE, 19. epizoda amer. naniz. 1.05 VIDEO STRANI TOREK, 12. V. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 14.10 — 0.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ŠOLSKA TV 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovi-tev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA • 14.25 VIDEO STRANI 14.35 NAPOVEDNIK 14.40 SEVER-SEVEROZAPAD, ponovitev amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 NOVOSTI ZALOŽB 21.35 GRAD NA SONCU, franc, nadalj., 3/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: ŽIVLJENJE PO HENRYJU, angl. naniz., 4/6 IGRE S PRAVICO, angl. nadalj., 5/7 GLASBENI UTRINEK 0.35 VIDEO STRANI SREDA, 13. V. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 15.30 — 2.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE 9.55 GALA BALETNI KONCERT (ponovitev 1. dela) 10.55 GRAD NA SONCU, ponovitev franc, nadalj., 3/6 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 GALAKTIČNA ODISEJA, ponovitev japonske dok. serije, 5/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA KRST, franc, film 22.35 EPP 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT Dolenjska banka d.d. M Novo mesto AudioTEKS — najkrajša pot do informacij v sodobnem svetu je hitra in kakovostna informacija postala eden izmed najpomembnejših dejavnikov za pravočasno in uspešno odločanje. V Ljubljanski banki Dolenjski banki d. d. vam med prvimi v Sloveniji nudimo možnost sodobnega in enostavnega posredovanja finančnih informacij preko home — ban-king sistema AudioTEKS. - KAJ JE AudioTEKS? Home — banking sistem AudioTEKS je avtomatski bančni informacijski servis, ki komitentom banke posreduje informacije preko telefonskega ali telefaks omrežja. Za uporabo sistema je potrebna relativno preprosta in cenena oprema, zato so storitve sistema dostopne vsem komitentom banke. KATERE INFORMACIJE NUDI AUDIOTEKS? Sistem AudioTEKS nudi preko telefonskega omrežja naslednje informacije: — stanje vašega tekočega, žiro ali deviznega računa — menjalniške tečaje tujih valut —- obrestne mere — borzno ponudbo in povpraševanje — razna sporočila. Storitve sistema AudioTEKS bomo uvajali postopoma. Začeli smo s stanji vašega žiro in tekočega računa. KAKO Sl ZAGOTOVITE STORITVE SISTEMA AudioTEKS? Za uporabo storitev sistema AudioTEKS izpolnete zahtevek za izstavitev osebne šifre, ki ga predate v vaši matični enoti banke. Osebno šifro boste prejeli v zaprti ovojnici skupaj z navodili za uporabo sistema. Na okencu vam bodo na voljo tudi žepni tonski oddajniki z navodili za uporabo. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije zglasite v katerikoli enoti Ljubljanske banke Dolenjske banke d. d. Novo mesto. /O ljubljanska banka PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Nočemo pod Dolenjske Toplice Ob reorganizaciji občin V Poročevalcu R Slovenije smo na strani 61 po predlogu nove samouprave uvrščeni v bodočo občino Dolenjske toplice. Krajani se s tako določeno uvrstitvijo v novo oblikovano občino ne strinjamo. Za svoje negodovanje navajamo sledeče razloge: Dokler smo sodili pod KS Dolenjske I ophce, naš kraj ni napredoval. Šele po osamosvojitvi, ko smo, čeprav z majhnim številom prebivalstva in dokaj neustrezno strokovno strukturo prebival-St'nčosnovali svojo KS, smo si z v^.m trudom in združenimi sredstvi občine Novo mesto, predvsem pa z as'n[m trudom in odrekanji ustvarili sodoben družbeni standard. Napeljali smo vodovod, telefon v naseljih Uršna sela in Laze, elektriko v oddaljeno naseli6 travm Dol, posodobili kar nekaj lo-kalnih cest ter z lastnim trudom poso-obili preko 3—5 km lokalne ceste I. reda, organizirali smo družinsko varstvo otrok, že pred ekološko obarvanim urejanjem odvoza smeti preko Komunale Novo mesto smo imeli urejen odvoz smeti itd. Imamo dobro organizira-no s^ialn0 varstvo starejših in ogroženih krajanov in smo vsestransko delavni. In čemu ta hvalospev, se bo marsikdo vprašal. Le v dokaz, da ne čakamo kje v kotu, da nam bo padla kakšna drobtinica kalrnr h.i« » sjeae na zemljevid sodil pod Dol. ux- ICe’ res Pa Je tud'i da katastralne občine ne mejijo le na področje Dol. t oplic, pač pa so tu mejne tudi k.o. Vinja vas, in sicer sodijo pod Stopiče, pa še bi se našla kakšna k.o., ki sodi drugam kot v novoosnovano občino Dol. Toplice, kamor nikakor nočemo iti. V _____ o mirno odpišemo, če bomo obče: v novoosnovani občini Dol. Toplice. Pa poleg tega še dosti konkretnejši raz-ogi. Krajani smo pretežno zaposleni v Novem mestu, naši otroci se šolajo v šotah v smeri Birčna vas — Novo mesto, z Dol. Toplicami pa nimamo niti ene Prometne zveze razen preko Novega mesta. Že to je dovolj velik razlog, da ni1SaL110 tako razporeditev po re-P klh merilih. O tem bi bil potreben pogovor pn nas predstavnikov občine republike6810 m pnst°Jnim osebam iz Poleg naštetega hodijo naši krajani PO zdravstvene storitve v Novo mesto, Kar Je dodaten razlog. Predlagamo, da razporedijo v občino Novo mesto, Pa čeprav ostanemo manjša enota v viru možnih pristojnosti, saj smo se v goletm praksi dobro vpeljali v Pravne zadeve vodenja okolja. Predsednik sveta KS Uršna sela: MATIJA ZAMIDA Pridružujejo se družbenopolitične organizacije, društva in zasebni obrtniki desetletnica DRUŠTVA INVALIDOV NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto pripravlja Praznovanje 10-letnice delovanja društva in srečanje invalidov Dolenjske, ki bo 6. junija v Novem mestu. Ob tej priložnosti pripravljamo razstavo ročnih del invalidov, zato Prosimo vse člane, da popestrijo ^tavo s svojimi ročnimi deli. Izdelke sprejemamo v društveni pisarni do 25. maja. Istočasno vabimo člane in njihove svojce, da se Prijavijo na prireditev 10-letnice do 25. maja v društveni pisarni. Predsedstvo Dl Novo mesto VABILO ZA PROSLAVO NA BAZI 20 Na Bazi 20 bo v soboto, 23. maja, ob 11. uri proslava 50-•etnice ustanovitve zaščitne enote vojno-političnega vodstva NOB Slovenije. Prisotni bodo tudi predstavniki ustanov, ki so podelile domicil tej zaščitni enoti, predsedstvo R Slovenije, občina Kočevje ter občina Ljubljana-Moste-P°lje. Po proslavi bo tovariško srečanje, na katero so vabljeni vsi Pripadniki enote, njihovi svojci in simpatizerji NOB. odbor »Pravosodje pomaga barabam« Koristi od inflacije Poleti 1984 je tudi Dolenjski list poročal o spolnem nasilju, ki gaje S. J. iz Novega mesta zagrešil nad M. G., takrat komaj 6-letno sosedovo deklico. Za to gnusno dejanje je bil obsojen na 4 leta in 11 mesecev zapora, v zaporu pa je bil okoli tri leta in pol. Še ko je bil zločinec v zaporu, spomladi 1987, sva oče in mati otroka vložila odškodninsko tožbo. Po sodbi okrožnega sodišča sva se obe stranki pritožili na višje sodišče in to je sredi decembra 1988 zvišalo znesek, ki naj bi ga S. J. plačal kot odškodnino svoji žrtvi in njenim staršem, skupaj 2,976.250 takratnih dinarjev, in sicer: 2,200.000 din otroku, po 300.000 din njenim staršem ter 176.250 dinarjev sodnih stroškov. To bi moral S. J. plačati v 15 dneh, se pravi do konca leta 1988, a do danes ni plačal niti ficka. Kljub temu da sem imel odvetnika, iz vsega ni bilo nič. Takrat, ko je višje sodišče izreklo sodbo, je 2,8 milijona takratnih dinarjev, kolikor bi moral plačati hčerki in nama z ženo, zneslo tri in pol moje plače. Že to vse skupaj ni nič. Moj odvetnik je skoraj leto dni vso stvar odlašal, na moje večkratne pritožbe pa mi je na koncu rekel, da S. J. ni moč kaj vzeti, češ da ni lastnik nobene nepremičnine in da ima stalno posojil do višine tretjine svojih dohodkov. Seveda sem jaz moral sproti poravnavati odvetnikove stroške. Končno sem imel tega dovolj in v začetku tega leta sem šel k odvetniku po papirje in vso zadevo izročil strokovnjaku, da bi opravil izvršbo. Izkazalo pa se je, da bi z vsemi obrestmi vred vsi skupaj, se pravi hčerka, žena in jaz, dobih 6.218 tolarjev. Od tega bi morali plačati še 1.200 tolarjev takse, tako da bi ostalo 4.018 tolarjev, poleg tega pa bi bilo treba plačati še stroške izvedenca. Ni mi za denar, boli pa me, da celo pravosodni sistem pomaga barabam in zločincem, da se lahko okoriščajo tudi z inflacijo. , „ L. G. Novo mesto Dobili bomo vlado Dr. Drnovška Nekaj misli ob izvolitvi dr. Janeza Drnovška za mandatarja nove vlade V svojevrstni parlamentarni konkla- vi — tako lahko imenujemo že tretje maratonsko zasedanje slovenskega parlamenta z glasovanjem o konstruktivni nezaupnici slovenski vladi — smo 22. aprila dobili novega mandatarja slovenske vlade, dr. Janeza Drnovška. Brž ko je bil izvoljen novi mandatar slovenske vlade, je po Sloveniji završalo. Nekateri so smatrali izvolitev novega mandatarja po stari navadi za zgodovinski dogodek, drugi spet za usoden premik v levo, tretji, da gre za nedopustno vmešavanje parlamenta v voljo f »m > ''-X? m MK. OAHCZ naMMrffeK vit * ai V* l lf 99 K ^ Zelena ura je bila črna ura Javno protestiram proti taki televizijski oddaji o jedrski energiji — Nizki udarci Černosenku Prava sramota je, da se je pred šesto obletnico černobilske jedrske nesreče pojavila televizijska oddaja, kakršna je bila te dni Zelena ura na drugem sporedu RTV Ljubljana. Nenavadno je, da v času, ko smo že osvojili prve urice demokracije, Slovence navdušujejo za jedrsko energijo le eminentni predstavniki lobija. Očitno se tisti milijon dolarjev, namenjen za propagando, že troši za lo-bijeve potrebe. Direktor Jedrske elektrarne Krško inž. Stane Rožman si je v svojem znanem slogu dovolil še izredno nizkotno opazko glede na bolezen ruskega jedrskega fizika Čemosenka. Slednji je javno nastopil v Cankarjevem domu in več ur zbrano odgovarjal na vprašanja udeležencev. Zagovorniki jedrske energije so se tedaj potuhnili. Tudi v tej oddaji prisotni mag. Gregorič je bil pred razpravo Čemosenka tako zmeden, da je podpisanega ob pol devetih zvečer pozdravil z dober dan. Sicer pa so takrat že vedeli, kako se bodo zadeve lotili: na televiziji, izza steklenega ekrana, kjer jim tudi s telefonom ne prideš blizu. Še nekaj o fiziku Černosenku, ki umira preobseven z jedrsko enegijo. Zakaj v teh uricah življenja, ki mu še preostajajo, ne bi govoril resnice? New York Times je zapisal, da seje ta član ukrajinske Akademije znanosti tri mesece trudil reševati posledice eksplozije, sedaj pa se trudi preostalo življenje izkoristiti za prikaz resnice o jedrski energiji. Černosenko ni nič manj kritičen do zahodnih reaktoijev. »Absolutno varnega jedrskega reaktoija ni!« trdi podobno, kot smo lahko prebrali v nekaterih naslovih v nemških revijah. Ko smo bili naslednji dan v ožji družbi, sem mu zastavil vprašanje o francoskih nuklearkah in reševanju jerskih odpadkov. »To je posebno žalostno poglavje. V tej deželi je jedrski lobi še posebno močan. Eden vodilnih v francoskem jedrskem programu, ki mi je čez dan javno nasprotoval, se mi je zvečer na ramenih zjokal, češ s kakšnimi tveganji delajo. To je resnično nevarno!« je odgovarjal Čen mosenko. ALFRED ŽELEZNIK V Krškem »Černobil« ni možen Ob obletnici katastrofe v Černobilu je med ljudmi spet več dvomov o jedrski varnosti, zato bo koristno širšo javnost seznaniti z razlikami v tehnologiji V Sobotni prilogi Dela (18. aprila) je pod naslovom »Laži jedrske mafije« izšel intervju z ukrajinskim jedrskim fizikom Čemousenkom. Vemo, da se je zgodila v Černobilu najhujša reaktorska nesreča, kije po pravici uvrščena na vrh mednarodne lestvice nesreč. Razumemo osebno prizadetost in ogorčenost jedrskega fizika Čemousenka in njegovo zaskrbljenost za jedrsko varnost v domovini in drugod po svetu. Kot jedrski fizik in strokovnjak, za kakršnega se razglaša v svojih nastopih v Cankarjevem domu, na TV in v omenjenem članku, pa si ne bi smel privoščiti nestrokovnih ocen. V svojem intervjuju v Delu je namreč izrekel tudi mnenje o jedrski elektrarni Krško, ki kaže, da tega tipa elektrarn oz. reaktorjev ne pozna ali pa namenoma potvaija dejstva, da bi napravil večji vtis na javnost. Na v prašanje »Kako ocenjujete varnost jedrske elektrarne v Krškem?« je odgovoril: »Ne glede na dejstvo, da je reaktor v Krškem drugačnega tipa — in sicer PWR, to je s sistemom vodnega ohlajanja, medtem ko pri RBMK 1000 uporabljajo grafit — je ravno tako nevaren kot černobilski. Nobenega jamstva nimate, da ne more priti do podobne nesreče.« Odgovor fizika Čemousenka ni točen. Prav dejstvo, da je reaktor v Krškem že po zasnovi popolnoma drugačnega tipa in izdelan po drugačni tehnologiji, je jamstvo, da ne more priti do podobne nesreče! Da bi lahko to spoznali tudi ljudje, ki niso strokovnjaki za jedrsko tehnologijo, bomo pojasnili nekatere značilnosti zasnove in tehnologije obeh tipov reaktorjev (zlasti lastnosti, ki vplivajo na jedrsko varnost). Obema tipoma je skupno, da sta fisijska reaktorja, ki torej delujeta na osnovi cepitve jeder urana 235 v gorivu z nevtroni, ki nastajajo med samo cepitvijo urana. Temu procesu pravimo tudi verižna reakcija. Vsak fisijski reaktor potrebuje v sredici za svoje delovanje gorivo — cepljiv material (običajno je to uran 235) in moderator. Moderatorje snov, ki upočasnjuje nevtrone, nastale ob cepitvi, da lahko cepijo nova jedra urana. Brez moderatorja verižna reakcija v reaktorju ne more potekati. Primerjajmo zasnovi in tehnologiji reaktorjev v Krškem (NEK) in v Černobilu: V sredici reaktorja NEK je gorivo obogačeni uran, moderator pa navadna voda, ki istočasno hladi gorivo. Sredica je razmeroma majhna — kompaktna in nameščena v jekleni tlačni posodi. Taka sredica zagotavlja vgrajeno varnostno lastnost reaktorja: če temperatura sredice naraste, se moč reaktorja zmanjša. Če voda med nezgodo uide iz reaktorja, reaktor ugasne, ker verižna reakcija ne more potekati brez moderatorja. Zato reaktor NEK ne more eksplodirati. V Černobilu je v sredici gorivo naravni ali nizko obogačeni uran, moderator pa grafit (čisti ogljik). Gorivo ni spravljeno v tlačni posodi, temveč v približno 1700 vrelnih ceveh, v katerih vre hladilna voda, nastala para pa poganja parno turbino. Grafit je v blokih, ki obdajajo vrelne cevi, tako daje sredica zelo velika. Ta sredica nima vgrajene varnosti: če temperatura narašča, se moč reaktorja povečuje. Povečana moč še zviša temperaturo, ta spet moč. tako da proces sam sebe pospešuje. Če se hladilna voda v vrelnih ceveh popolnoma upari ali pa če iz njih uide, moč reaktorja zelo hitro naraste. Grafit moderatorja (čisti ogljik) je gorljiv. Prav požar tega grafita je po začetni eksploziji največ pripomogel k pobegu radioaktivnih snovi reaktoija v okolje in neobvladljivosti nesreče. Sredica v Černobilu omogoča »pridelovanje« plutonija, ki so ga v Sovjetski zvezi potrebovali za izdelavo jedrskega orožja brez izredno drage in zahtevne tehnologije obogatevanja urana. Lahko rečemo, da je Černobilska elektrarna vojaška tovarna, kjer je stranski proizvod električna energija. Jedrska elektrarna Krško je izdelana po tehnologiji, kjer je pri vseh reaktorskih sistemih dosledno upoštevan izredno strog sistem zagotovitve in nadzora kvalitete materialov, projektiranja in izdelave delov, preizkušnja sistemov in obratovalnih postopkov. To pomeni, da obstaja paralelna, od vodenja elektrarne precej neodvisna organizacija, katere izključna naloga je preverjanje kvalitete. Sistem nadzora kvalitete v Černobilu in drugih elektrarnah v bivši SZ ni bil razvit. Pomanjkljivosti na vseh nivojih nadzora kvalitete, tudi administrativnih in proceduralnih, so pripeljale do okoliščin, v katerih se je lahko zgodila nesreča. Reaktor v Krškem ima zadrževalni hram — zrakotesno jekleno lupino, ki objema vse reaktorske sisteme in lahko prenese tudi najvišji tlak ob nezgodni sprostitvi vse energije in hladilne vode iz reaktoija. Zadrževalni hram preprečuje uhajanje radioaktivnih snovi v okolje. Černobilski reaktor nima zadrževalnega hrama, ki bi lahko prenesel tlak, znatno višji od atmosferskega, in omejil sproščanje radioaktivnih snovi v okolje. Zgornja primerjava kaže, da gre za dva popolnoma različna tipa reaktorja in dve popolnoma različni tenologiji in lehnične standarde. To dokazuje tudi primerjava obeh najhujših nesreč na Zahodu in Vzhodu, v katerih je bila v obeh primerih sredica reaktorja uničena: nesreča na Otoku treh milj je minila brez zaznavne škode za okolje, černobilska pa je povzročila daljnosežno katastrofo. Komentirati želimo še izjave fizika Čemousenka, kije v Cankarjevem domu označil mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju in druge jedrske strokovnjake s skupnim imenom »jedrska mafija«. To oznako je izdatno uporabljal tudi v svojem televizijskem nastopu in v Delu. Do sedaj je bil v javnosti pogosto uporabljan izraz »jedrski lobi« s slabšalnim prizvokom, nad katerim se nima smisla razburjati, ker se pač uporablja v politične namene. Vprašljivo pa je, če država, ki si prizadeva za sprejem v Organizacijo združenih narodov, dopušča, da se na javnih prireditvah in nastopih uporablja splošno znan izraz za organizirano kriminalno dejavnost kot oznaka za Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki je organ prav te OZN. Pričakujemo, da bodo na to reagirali ustrezni organi pravne države. Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije in pravico volilcev itd., in strasti so se sprostile... Večina Slovencev se pa gotovo strinja z oceno, daje šlo pri izvolitvi novega mandatarja za čisto legitimen postopek konstruktivne nezaupnice prejšnji vladi s ciljem, da se v slovensko družbo prilije nekaj sveže krvi in predvsem zvrhano mero nove volje in znanja za spopad s težavami, ki pretresajo našo mlado državo. Nameni novega mandatarja so taki, da jih mora vsak Slovenec podpreti. Vprašanje pa je, ali je sedanja družbena realnost v novi državi na sončni strani Alp resnično taka, da bo omogočila realizacijo takih nekoliko poenostavljenih pričakovanj. Nadalje se moramo vprašati tudi, ali je sploh možna »neideološ-kost« vlade v sedanji fazi. Gospodarska kriza je naj večji in najtežje obvladljiv problem. Kaže se predvsem na treh ravneh: na tehnološko-komercialni ravni, na institucionalni in finančni. Čeprav je gospodarski vidik daleč najpomembnejši, tudi politični vidik naše družbene stvarnosti ne zaostaja dosti. Slovenija je pod prejšnjo vlado dosegla sicer ogromno: osamosvojitev in priznanje, še vedno pa so ostali nerešeni mnogi politični problemi. Tu velja omeniti vrsto čeri in pasti, skozi katere se bo morala prebijati tudi nova vlada. V prvi vrsti je omeniti parlament. Čeprav je Drnovšek (nekoliko naivno) pričakoval, da bo dosegel globalno soglasje vseh strank glede svojega programa, tega kljub naporu in ugledu ni dosegel. Opozicija ostaja in le s težavo bo pridobival prepotrebni družbeni konsenz. Ravno tu bo prav zanimivo opazovati spopad opozicije s stranko, ki ima sedaj svojega mandatarja, ki pa je bila proti prejšnji vladi Lojzeta Peterleta najbolj opozicijska. Blokade pri temeljnih družbenih opredelitvah (lastninjene npr.) se bodo verjetno nadaljevale, še toliko bolj, ker ima sedanja opozicija nekako nenapisano moralno opravičilo za svoje ravnanje v obnašanju prejšnje opozicije (zlasti LS). Novi mandatar bo moral upoštevati tudi nestabilnost svoje z njim novonastale parlamentarke koalicije, ki je očitno veliko bolj nehomogena, kot pa je bil nekdanji Demos. O tem dovolj zgovorno pričajo odstopi pomembnih članov posameznih strank, ki so stopile v novo, ideološko še bolj neprofilirano koalicijo. Nadalje je treba omeniti obnašanje novih, čedalje pomembnejših nosilcev politične moči in vpliva — sindikatov. Očitno je, da so bili najmasovnejši sindikat Svobodni sindikati prejšnji vladi razpoznavno nenaklonjeni. Nova vlada je (vsaj deklarirano) leva oz. levosredinska. Po tej plati bi se ne smeli interesi nove vlade in samostojnih sindikatov preveč razhajati. Gotovo pa je, da so tu še drugi sindikati in da je gospodarska situacija tako zelo resna, da tudi nova vlada ne bo imela pohlevnih zaveznikov v sindikalnih gibanjih. Nadaljnji pomembni preizkusni kamen za novo vlado bo t.i. ideološki karakter vladanja. Naj si novi mandatar še tako prizadeva prikazati svojo vlado kot neideološko, ni tako. Z novo vlado gre gotovo za zasuk v levo, vendar je treba spet poudariti, da ne gre za tolikšen zasuk, da bi to sprožilo že omenjene nevarne družbene prekucije. Najtrši kamen in torišče spopadanja interesov bo ponovno postopek lastninjenja, ki ga prejšnja vlada zaradi silovitih odporov prav v sedanji mandatorski stranki ni in ni mogla izpeljati. Po vsem povedanem je jasno, da stopa Drnovšek s svojo vlado na zelo zahtevno slovensko politično sceno. Postopek gospodarske revitalizacije in postopek prehajanja Slovenije v sodobno demokratično družbo je sila zahteven. Morda mu bosta pri tem v veliko pomoč mladostna zagnanost stranke, kiji načeluje, in državniška modrost, ki si jo je pridobil v verjetno najbolj politično zapleteni državi, v nekdanji Jugoslaviji. alfonz ŠTERBENC Izviri naj živijo! Ob rob pripombi g. Cink Prav je, da se je gospa Olga Cink v zadnji rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca lotila tudi zanemarjenosti vaških studencev, konkretno tistih na Šktjan-čah in Boričevem. Vaščani bi bili vsekakor dolžni bolj skrbeti zanju, saj sta jim, dokler ni bilo vodovoda, dajala edino pitno vodo za ljudi in živino. Nič se ne ve, kdaj bosta spet prišla prav. Tudi pristojne službe bi morale od časa do časa analizirati vzorce večjih izvirov na našem podeželju in ugotoviti, kakšna je kakovost vode, ki tam izvira. Povedati pa je treba, da, zlasti kar zadeva studenec na Skijančah, ki ga dobro poznam, niso vsega krivi le vaščani. Okolica je onesnažena z lesnimi in kovinskimi odpadki, ki jih brezobzimeži dovažajo iz mesta s prikolicami ali celo kamioni. Enako je tudi v gozdu ob cesti proti Boričevemu, po kateri se omneje-na gospa sprehaja. Lastniki gozdov lahko povedo, kako v gozdu ob cesti skoraj ni moč narediti koraka, ne da bi naleteli na steklenino ali odvržene gospodinjske aparate. Dokler bo veljalo, da se odpadkov najlažje znebiš tako, da jih zapelješ v tuj gozd, kjer so v breme drugemu, bo skrb za čisto okolje še vedno le prazna fraza. T. J. Franc Pohar Anci Konec marca je v 95. letu umrl Franc Pahor-Anci iz Njivic, upokojeni strojnik papirnice v Radečah. Rodil se je v številni čevljarski družini. Med obema vojnama je deloval v dramski in pevski sekciji Svobode in v sindikatih. Desetletja je bil navdušen član zelene bratovščine in je vzgojil dolgo vrsto zasavskih lovcev. Prva vojna mu je vzela dva brata, druga sestro in domala vso njeno družino. Sam je sodeloval v NOB in trpel v gestapovskih zaporih. Dva sinova je imel v partizanih in nemških taboriščih. Svojim fantom Ladu, Vojku in Dragu ter hčerki Vikije kot skrben oče dal za popotnico v življenje vse, da so postali ugledni družbeni in javni delavci. Njihova skrb in ljubezen mu je vlivala pogum, voljo in radost do življenja, ki ga je kot izkušenega lovca in enega izmed organizatorjev slovenskega lovstva veselilo vse do zadnjega. Dokler je videl, je Poharjev Anci rad prebiral tudi Dolenjski list. Veselil seje razvoja celotnega Posavja in Dolenjske, saj je imel med našimi lovci vrsto zvestih prijateljev. Po vojni je bil član mestnega NO odbora, Zveze borcev in do poznih let vpet v družbeno življenje in razvoj Njivic ter Radeč. Toliko bolj turobno je zato na dan zadnjega slovesa z dobrim in priljubljenim občanom ter lovcem zadonel zven lovskega roga od pobočij Dobrave, Žebnika in Jelovega. Od najstarejšega aktivnega lovca v zgodovini Radeč in celotnega Posavja so se poslovili številni prijatelji in znanci, predstavniki družbenih organizacij in društev. Mimo bo počival v dragi domači zemlji, kateri je bil zvest vse življenje. A. G. Umrla je Stanka Glavan Glavanove Stanke iz Žužemberka ni več med nami. Umrla je po težki operaciji, stara triinštirideset let. Tako seje končala življenjska pot težke invalidinje, ki ji je bilo pri rojstvu dano le malo tistega, kar je dano normalnim ljudem, a je z veliko volje in truda marsikaj nadomestila. S šestindvajsetimi leti je končala osnovno šolo v Ljubljani, samoto invalidskega življenja pa je potem zapolnjevanla z umetnostjo. Daleč naokrog je postala znana kot svojevrsten fenomen, saj seje naučila slikati z nogami. S svojo vztrajnostjo in talentom sije pridobila veliko prijateljev pa tudi vir za preživljanje, saj je že nekaj let prejemala štišendijo iz mednarodnega sklada invalidov slikarjev. Stanka je pred leti ostala brez staršev, in ker tudi bližjih sorodnikov nima, staji bili štipendija, ki jo je dobivala, in pomoč prijateljev iz Žužemberka toliko bolj dragoceni. To ji je vlivalo tudi voljo do življenja in nikoli ni povsem opustila upanja, da bo končno le shodila in postala neodvisna od pomoči drugih. V tem upanju seje oprijela vsake priložnosti, ki se ji je ponudila. Žal jo je smrt doletela prej, predno bi se lahko potrdile vesti o že doseženem napredku. A tudi tako bo Stanka Glavan vsem, ki so jo poznali, ostala v spominu kot simbol neupogljive volje in neizmerne želje po življenju. Z vso pravico smo nekoč zapisali o njej, daje Stanka človek, ki je naredi! sebe. T. J. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Kmetijska svetovalna služba Novo mesto Sevno na Trški gori 13 objavlja prosta dela in naloge 1. vodja svetovalne službe za Dolenjsko in Posavje za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba kmetijske smeri — 5 let delovnih izkušenj pri delu s kmeti — trimesečna poskusna doba — znanje vsaj enega svetovnega jezika — vozniški izpit B-kategorije — osebni avto 2. specialist za poljedelstvo za območje Dolenjske in Posavja za nedoločen čas Pogoji: — visoka kmetijska izobrazba poljedelske usmeritve — 5 let delovnih izkušenj — trimesečna poskusna doba — znanje vsaj enega svetovnega jezika — vozniški izpit B-kategorije — osebni avtomobil 3. svetovalec za ekonomiko in obratoslovje za nedoločen čas za območje Dolenjske in Posavja Pogoji: — visoka izobrazba kmetijske smeri z dodatnimi znanji na področju ekonomike v kmetijstvu — znanje vsaj enega svetovnega jezika — vozniški izpit B-kategorije — osebni avtomobil 4. kmetijski svetovalec v osnovni svetovalni službi na območju občine Črnomelj, za določen čas 12 mesecev Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kmetijske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — vozniški izpit B-kategorije — osebni avto Pisne prijave z zahtevanimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA, Miklošičeva 4 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu p= zavarovalnica triglav d.d. Ker živl/en/e potrebuie varnost Poslovna enota Novo mesto 1. EUROCARD IN ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Izkoristite možnost plačila vseh zavarovalnih premij pri Zavarovalnici Triglav d.d., PE Novo mesto, s kreditno kartico EUROCARD. 2. POPUST 15% popust pri takojšnjem plačilu premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti; 20% popust pri takojšnjem plačilu premij pri premoženjskih zavarovanjih. 3. VOZNIKI, NE OGROŽAJTE SEBE IN DRUGIH! Opravite varnostni test, ki vam ga brezplačno omogoča Zavarovalnica Triglav d.d., PE Novo mesto, na vseh mestih za tehnične preglede: — Tehnično turistična baza Otočec, — Tehnična baza Črnomelj, — Avto Kočevje, — Pionir Avtohiša v Ločni. ZAVAROVALNICA TRIGLAV - KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Ribiška družina Novo mesto Glavni trg 20 razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE - ADMINISTRATORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima V. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj na področju finančno-računovodskih poslov. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Sprejeti kandidat bo moral opraviti 3-mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. £ ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA d.d.. CELJE ŠTAJERSKA BANKA bo v maju poslovala pod naslednjimi pogoji: Sredstva občanov na vpogled — tekoči računi — hranilne knjižice — otroške hranilne knjižice mesečna letna obr. mera obr. mera 3,78% 55% 4,33% 65% 4,60% 70% Revalorizacija za maj znaša 5,1 % oz. 79,91 % letno. Limit na tekočem računu se obrestuje po R +15%, kar je 6,35% mesečno oz. 106,89% letno. Nedovoljena prekoračitev tekočega računa se obrestuje po R + 50% oz. 8,77% mesečno, kar je na letnem nivoju 169,86%. Depoziti — vezava sredstev občanov mesečna letna obr. mera obr. mera — depoziti nad 15 dni do 1 meseca najmanj 30.000 SLT 90% R 4,60% 70,00% — depoziti nad 1 mesec -do 10.000 R + 4% 5,45% 87,10% -do 50.000 R + 5% 5,53% 88,90% - nad 50.000 R + 6% 5,62% 90,70% — depoziti nad 2 meseca -do 10.000 R ali DEM klavzula + 5%. 5,53% 88,90% -do 50.000 R ali DEM klavzula + 6% 5,62% 90,70% — nad 50.000 Rali DEM klavzula+ 7% 5,70% 92,50% - depoziti nad 3 mesece -do 10.000 R ali DEM klavzula + 9% 5,87% 96,10% -do 50.000 R ali DEM klavzula +10% 5,95% 97,90% - nad 50.000 Rali DEM klavzula+ 11% 6,03% 99,70% — depoziti nad 6 mesecev -do 10.000 R ali DEM klavzula +12% 6,11% 101,50% -do 50.000 R ali DEM klavzula +13% 6,19% 103,30% — nad 50.000 R ali DEM klavzula +14% 6,27% 105,09% — depoziti nad 1 leto -do 10.000 R ali DEM klavzula +13% 6,19% 103,30% -do 50.000 Rali DEM klavzula +14% 6,27% 105,09% - nad 50.000 R ali DEM klavzula +15% 6,35% 106,89% Štajerska banka tudi v maju nadaljuje uspešno zastavljeno akcijo prodaje 6-mesečnih blagajniških zapisov. Nominirani so v ECU-jih z vrednostmi 100,200 in 500 ECU-jev. Obrestna mera je 10,5% letno, diskont ob nakupu pa znaša 1,5%. Banka odkupuje obveznice PTT Podjetja Celje po dnevnih tržnih vrednostih ter prodaja obveznice Zdravilišča Dobrna, katerih vrednost je 500 DEM. 104 LM TIM DE bogat izbor mlevskih izdelkov Intes toaletni papir role 10/1-e za 239,10 SLT sladoled Ljubljanskih mlekarn po akcijskih cenah S seboj pripeljite prijatelje — tudi njih bodo veseli! Les kot občutljiv naraven material lahko dolgo zdrži le, če dobro in sistemsko poskrbimo zanj. Potrebno ga je zaščititi globinsko in po površini, pred različnimi škodljivimi vplivi. Na podlagi premišljene tehnologije je nastal izdelek, s pomočjo katerega postane navidez zahtevna naloga -zaščititi in oplemenititi les -zelo preprosta. Lesol vsebuje sredstva in učinkovine, ki preprosto učinkovit delujejo na treh nivojih: globinska zaščita lesa pred škodljivci in propadanjem, površinska zaščita pred vremenskimi pojavi in soncem ter oplemenitenje oziroma polepšanje videza. Poleg vsestranskosti ima Lesol tudi druge prednosti. Transparentni pigmenti, ki ščitijo les, se ne izpirajo, nanosi Lesola so zelo obstojni, ne pokajo in na voljo je kar petnajst barvnih odtenkov. oc LU > LU S V13NV1S UOaiBVlN VlV0'i VAOdOQVOIdlSI0 AOTS DOLENJSKI UST Št. 19 (2229) 7. maja 1992 PRODAJNI CENTER GALA CELJE MARIBORSKA 128, PRODAJALNE. GALA f__VI NAM — Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, Tel. (068) 44-003 BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nudimo 5% popusta! HI SK/AfCS Servis fotokopirnih strojev CcMIOH, RDSDDG Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 Prodaja fotokopirnih strojev, telefaksov, rezervnih delov, potrošnega materiala CdtlOTI elektronskih pisalnih strojev, računalniške opreme ter fotokopirnega papirja ••••••• V KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! Po ugodni ceni odkupujemo hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: (061) 741/711 int. 276 LOG aTTc Telex: 31656, telefax: (061) 741-279 Logi Računalniški inženiring like Vašte 15, Novo mesto Tel.: (068) 22-552 ■ prodaja računalnikov Arche, programov in opreme ■ računalniško izobraževanje ■ načrtovanje in izvedba informacijskih sistemov za obrtnike ■ marketing s celotno propagando za mata podjetja in obrtnike Turk Valentin 0 Brod 9. PODBOČJE KIM, Turk Valentin. Brod 9, 68312 PODBOČJE in OPEKARNA NOVO MESTO vam ob otvoritvi trgovine z gradbenim materialom v Podbočju nudita 10 % popust za opečne proizvode. § ! VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO ZUPANČIČ Birčna vas 17 a, Novo mesto tel (068) 43-522 vam po konkurenčnih cenah nudi: • balkonske in okenske rastline • velik izbor enoletnic • trajnic za rezanje • lončnice in rezano cvetje • izdelavo vencev in žalnih ikeban ter poročnih šopkov g hitro kvalitetno zanesljivo pnevmatski HITRO KVALITETNO Z ANh m H 2 O IS velana NOVOST IZ TOVARNE ZAVES po tovarniških cenah odslej tudi na Dolenjskem Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom. Izberete zaveso, mi vam jo sešijemo in prinesemo domov. Pokličite nas! tel. (068) 50-153 58-494 w- ^■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllKlillllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll O 3 ki N O g g 2 0 £ S 1 ZABIJALNI APARATI i 1 IZLET NA BAVARSKO IN TIROLSKO SPENJALNI APARATI KRIVILNE PRIPRAVE m co C < o 33 O * < * | od 15. do 17. maja | Cena: 2.900 SLT in 140 DEM (v tolarski protivrednosti). | V ceno je vštet prevoz, dva polpenziona, vsi ogledi in vstopnine. Vse dodatne informacije je moč | dobiti v Tovarni zdravil Krka na tel.: 22-441 interna 537 ali 582 (Slavica in Milena). lumiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiNiiiiiiiiiiil VI NAM - Ml VAM iranr^ir?^inrr5 Attvl Novo mesto, d.d. N I £ :a spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, Izdelavo zabojev in palet, kartonske embala2e ... KOVINARSKO PODJETJE 2 E L E Z N I K I § TEL/064) 66 221, 66 617 k -H * HITRO KVALITETNO Z AN ESU IV O HITRO KVALITETNO Z AN S Montaža, kovinarstvo instalacije Vas vabi, da jih obiščete v Novem mestu, na Mali Cikavi 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo naslednja dela: — elektroinstalacije vseh vrst — vodovod — ogrevanje — plinske instalacije — prezračevanje — kleparska dela V trgovini, ki se nahaja v poslovnih prostorih družbe in |e odprta vsak dan od 8. — 18 ure, in ob sobotah do 12 ure, prodajamo ves material za zgoraj naštete dejavnosti ter belo tehniko, drobne gospodinjske aparate in ostalo tehnično blago. Po dogovoru s kupcem blago tudi dostavimo. Poleg prodaje ali izvedbe izdelamo s kupci tehnološke popise, predlagamo najbolj racionalne izvedbe, izdelamo projekte izvedenih del, nudimo strokovno-tehnični nadzor ter ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti, pri čemer naj posebej poudarimo meritve izvedenih dei. Smo pooblaščen servis za električne ročne stroje ..Iskra-, popravljamo pa tudi ostala električna ročna orodja. Poleg dejavnosti, vezanih na izvedbo m popravilo instalacij v objektih, izdelujemo sestavljive moderne, večnamenske kioske ..PIKI-, ki jih uspešno prodajamo v domovini, v zadnjem času pa prodiramo tudi ne evropski trg. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu h.c. (068) 23-118 trgovina (068) 23-187 marketing (068) 21-147 ali zahtevate informacije potelefaxu (068) 22-204. OBIŠČITE NAS! V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR -KIN0 - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUOBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 7. maja — Gizela Petek, 8. maja — Viktor Sobota, 9. maja — Gregor Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 11. maja — Žiga Torek, 12. maja — Pankracij Sreda, 13. maja — Servacij LUNINE MENE 9. maja ob 16.44 — prvi krajec kino KRŠKO: 9. 5. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Ples v temi. 10. 5. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Warshaw-ski. 13. 5. (ob 20. uri) ameriški romantični film Zelena karta. NOVO MESTO: Od 7. do 10.5. (ob 16., 18. in 20. uri) premiera ameriške romantične komedije Moja punca. BREŽICE — 7. 5. (ob 20. uri) ameriški vestern Pleše z volkovi. 8. 5. (ob 18. uri) ameriška kriminalka Fantje iz soseščine in (ob 20. uri) ameriškli vestrn Pleše z volkovi. 9. 5. (ob 18 in 20. uri) ameriška kriminalka Fantje iz soseščine. 10. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalka Fantje iz soseščine. ČRNOMELJ — 8. 5. (ob 20. uri) gostuje Primorsko dramsko gledališče z igro Poskrbi za Amelijo. 9. 5. (ob 18. uri) ameriška risanka Sneguljčica. 10.5. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Billy Batfgate. METLIKA — 8.5. (ob 21. uri) ameriška kriminalka Billy Batfgate. 10 5. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Gola pištola. kmetijski stroji KOSILNICO BUCH, še v garanciji, prodam 15 % ceneje. * (0608)43-289. 1984 PUHALNIK GRIČ in snopovezalko, novejši tip, ugodno prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 9, Otočec. 1985 FREZO MONDIAL LPS s priključkom, skoraj novo, 8 KS, prodam. Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto, ® 22-133 1989 TRAKTOR UNIVERZAL 445 prodam ali zamenjam za lado nivo. ® 42-522. 1990 TRAKTOR MESER FERGUSON, 35 KM, starejši letnik, brezhiben, prodam za 3.000 DEM. Jože Unetič, Bušeča vas 25, Cerklje ob Krki. 1998 NAKLADALKO 17 m3, sejalec za koruzo, nerabljeno, 3001 cvička, prodam. ® 76-179. 2017 TRAKTORSKO kiper prikolico, 41, malo rabljeno, prodam. Zorič, Šutna 35, Podbočje. 2022 NOVO KOSILNICO Alpina laser in rezervne dele za jugo prodam. »21-165. 2025 KROŽNE BRANE in vrtavkarski obračalnik in zgrabljalnik prodam. ® 84-858. 2031 SAMONAKLADALNO prikolico za seno SIP 16-6, malo rabljeno, prodam. Miha Tisovec, Pod Srebotnikom 22, Straža. 2038 ENOOSNI TRAKTOR Gorenje Muta specialk kultivatorjem, prodam. ® 58-332. 2041 FREZO GORENJE MUTA in kombajn MF 630 S, širine 2 m, prodam. ® (0608)77-055. 2051 KOSILNICO GORENJE MUTA prodam. ® (068)56-029, v soboto in nedeljo. 2063 NOV OLT SEJALNIK za koruzo prodam 10 % ceneje. ® (068)64-537. 2067 TRAKTORSKE BRANE, kultivator in stroj za izkopavanje krompirja prodam. Kupim obračalnik in stroj za sejanje pšenice. ® (068)59-057. 2073 TRAKTOR IMT 539 in kiper prikolico prodam. Viktor Strojin, Mladetiče 10, Krmelj. 2077 FREZO DIESEL s priključki prodam. ® 84-873. 2091 KOSILNICO BCS ugodno prodam. ® (064)79-839. 2094 kupim KUPIM dvo ali trisobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici ali kupim stanovanjsko pravico. ® 27-131, po 16. uri. 1981 MRVO na rastilu, od Petelinjeka do Novega mesta, kupim. ® 85-840, po 20. uri. 2034 SUHE MACESNOVE PLOHE kupim. Oglasite se pri Splošnem mizarstvu Kramar, Jereslevec 1 A, Kapele, ® (0608)68-347. 2071 R 4 GTL, letnik 1989, ali YUGO, letnik 1990, kupim. ® (068)23-585, zvečer. 2104 motorna vozila R 4 GTL, 11/89, prodam. ® (068)28-130. 1983 ZAVORNI SERVIS obvešča, da popravlja zavore na vseh osebnih vozilih. — rezervni deli zagotovljeni — takojšnja vgraditev v vozilo — konkurenčne cene Rajnušče 6, tel. 43-633 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do marca 1993, prodam. ® (068)76-531. 1986 GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. ® (068)85-963. 1988 KARAMBOLIRAN JUGO 45 prodam. Jožica Kodrič, Podbočje 25, Podbočje. 1993 JUGO SKALA 65, letnik 1989, registriran do 3/93, prodam. ® 24-682. 1996 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 57-275, po 15. uri. 1999 LANCIA Y 10, letnik 1986, registrirana do marca 1993, nove gume, prodam. ® (068)86-255. 2003 VISO SUPER E, letnik 1983, in zvočnike Montarbo, 150 W, z ojačevalci, prodam. ® (068)42-710. 2006 R 4, december 1989, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® 73-587. 2008 Z 101, letnik 1986, prodam. Angelca Spiler, Čadraže 18, Šentjernej. 2011 126 P, letnik 1982, ohranjen, kompresor in C02 ugodno prodam. ® 25-894. 2015 R 18, letnik 1986, prodam. ® 20-340, popoldne. 2016 JUGO 45, letnik 1985, prodam. Badovinac, Konec, Novo mesto. 2018 R 18, letnik 1984, prodam. ® 28-362. 2019 GOLF CLD, letnik 1986, prodam. ® 21-972. 2024 126 P, letnik 1987, prodam. ® 84-858. 2030 FIČKA, letnik 1983, prevoženih 41000 km, karoserija obnovljena, prodam. ® (068)24-846. 2039 126 P, letnik 1988, in UNO 45, letnik 1985, prodam. ® 26-669. 2040 SAMARO, 10/88,3 vrata, 5 prestav, 37.000 km, dobro ohranjeno, prodam. ® 56-736. 2042 126 P, letnik 1987, prodam. ® 42-453. 2043 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)25-788, 26-389, Andrej. 2046 RENAULT TRAFIC s sedeži 8 in 1, letnik november 1987, prodam za 15.000 DEM. ® 28-733. 2047 TOMOS BT 50 S, popolnoma nov, prodam. ® 21-059, zvečer. 2050 126 P, letnik 1983, dobro ohranjen in Tomos avtomatik, malo rabljen, prodam. Andreja Resman, Otavnik 2, Tržišče. 2052 OPEL ASCONO 16 in ford tranzit diesel prodam. ® (0608)77-055. 2056 OHRANJEN R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 9/92, prodam. Robert Fink, Smolenja vas 28 a. Novo mesto. 2059 R 4, letnik 1991, in traktor Ferari, 30 KM, prodam. ® 28-520. 2061 PRODAM ALI ZAMENJAM golf JXD, kovinske barve, letnik 1988,55.000 km, za letnik 1986/87,5 vrat. ® 59-129. 2068 PEUGEOT 205, marec 1991, prodam. Vel. Podlog 1 a, Leskovec pri Krškem, ® (0608)75-879. 2070 JUGO 45,11/85, prodam® 76-166. 2082 DOLENJSKI LIST '/ USTANOVITELJ IN IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. y UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan Iodgovorni urednik}, Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, z Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka y Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. /. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SLT, naročnina za 2. trime-y sečje 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva o ipd. 1.180 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM(alidruga tuja valuta v & z tej vrednosti) na leto. z? y OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 850 SLT, na prvi ali Ž y zadnji strani 1.700 SLT; za razpise, licitacije ipd 1.000 SLT. Mali oglasi do de- Vj set besed 600 SLT, vsaka nadaljnja beseda 60 SLT. dz y ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št. 52100-603-30624. Devizni račun y SL 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo 4 mesto). z NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- y Ioni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa-4 ganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-z 006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na y. podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije y spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne 'A številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. z časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pra-^ vica, Ljubljana. I Z 750, letnik 1985, 55.000 km. prodam. Jankovič Jože, Pavičiči 11, Črnomelj. 2084 126 P, letnik 1986, prodam za 1.900 DEM. Marjeta Bon, Vel. Brusnice 71, ® 85-85-819. 2085 GOLF JXD, letnik 1981, ugodno prodam. ® (068)21-549. 2089 PRODAM GOLF 1.3 CL, 1.90,meta-lik barve (14500 DM), LADA, 1. 86,modra (3000 DM), R trafic, 1. 85,za prevoz oseb (11900 DM), GOLF diesel karam-boliran, 1.89 (9500 DM). ® 068/25-113. JUGO po delih (pokrov motorja, streha, motor itd.) prodam. ® 068/85-142. R 19 GTL, skoraj nov, prodam. ® (068)20-457. 2090 JUGO 45 E, letnik 1987, ter cviček prodam. Ignac Bakše, COŽ 11, Šentjernej. 2093 FIAT 126 P, letnik 1990, registriran do junija 1992, prevoženih 18.000 km, olivno zelen, garažiran, dobro ohranjen, prodam za 3.800 DEM. ® (068)59-054. 2095 OPEL CARAVAN, prva registracija leta 1977, registriran do maja 1993, ugodno prodam. »78-105. 2099 Z 750, letnik 1977, prodam in kupim Z 750, mlajši letnik. ® (0608)75-532. 2100 ZASTAVO EX 1, letnik 1987, prodam. Bobnar, Vihre 19, Mirna Peč. 2103 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, ijave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, * (0608)67-578. 1619 ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1656 PURANE BELE, težke pasme, stare 7 tednov, dobava takoj. Stare 5 tednov, dobava od 6. junija dalje. Naročila na ® (068)44-963 ali (061)783-382. 2065 POROČNE in obhajilne obleke izposojamo. Trgovina »QUICK«, Vavta vas 20, * (068)85-425. 2066 NOVO HUJŠANJE brez diete, s shujševalnim pasom do lepše linije. Naročila na ® (061)218-941. 2086 RJAVE JARKICE prodajamo vsak dan od 16. ure dalje. Prevolšek, Čatež, ® 48-366. 2092 PRODAMO: 1. Stroj za brizganje plastike »WINDSOR« 180 T, 450 g 2. Stroj za brizganje plastike »SANDRETTO« 120 f, 160 g 3. Skobelni stroj »KLOPP« 4. Stroj za avtogeno šablonsko rezanje »ZINSER« 5. Varilni agregat »ROVAC KGL 250« 6. Punkt aparat »GORENJE VST 4 P« 7. Punkt aparat »ZINSER« P 10.FS Informacije vsak delovnik od 8. do 9. ure po telefonu (068) 47-605 ali fax 47-689. Iščemo: — samostojnega, kreativnega sodelavca/ko z veseljem do dela v grafičnem poslu — propagandista/ko — novinarja/fotoreporterja/ko za delo pri glasbenem časopisu Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: GPZ Sraka, p.p. 74, Novo mesto. Podjetje potrebuje omejeno število sodelavcev — upokojenke s prevozom in telefonom. Inf. (066) 78-723 ZA BOLJŠI SLUH SIEMENS Slušni aparati TEST SLUHA IN NASVET OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 Vsako sredo od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure KOMPRESORJI - 50 do 500 litrov SNEGOLOVI — enostavna montaža PANTI — varilne spone (različne) Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah Tel. (068) 84-647 posest HIŠO pri Mokronogu, možnost obrti, zelo ugodno prodam. » 78-401. 1982 NJIVO in gozd na Svibniku pri Črnomlju prodam. 2 52-282. 1994 STAREJŠO HIŠO pri Senovem, s 33 ari zemlje, prodam. : (061)263-953. 2000 VIKEND parcelo v Šmavru pri Trebnjem ugodno prodam. ® (061)51-848. 2007 ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Šmarjeških Toplic prodam. ® (068)42-142. 2026 74 a mešanega gozda v Breški vasi prodam. ® (061)343-828. 2033 TRAVNIK, v izmeri 34 arov, na območju Gradišča pri Šentjerneju prodam. ® (068)85-713. 2037 NJIVO, 33 a, v Podbočju, prodam. Milica Hribar, Heroja Maroka 1, Sevnica. 2053 PRITLIČNO HIŠO v starem delu Sevnice ugodno prodam. * (0608)82-300. 2074 30 a veliko parcelo v Družinski vasi prodam. * 20446, zvečer. 2075 NJIVO na Žvabovem pri Šentjerneju prodam. * 42439. 2076 HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, 4. faza gradnje, kletni prostori prirejeni za obrt ali lokal, prodam. ® 28-850, 21-218. prodam KOBILO, staro 4 leta, pripuščeno, težko okoli 600 kg, prodam. ® 43-686. 1987 KRAVO po izbiri prodam. Karel Pate, Dol. Kamenje 17, Novo measto. 1992 KUHINJO Vita, staro 5 let, štedilnik (2 plin,2 elektrika), hladilnik (80 1) in otroško posteljico prodam. ® (068)25-535, dopoldne, Blažič. 1995 TOVORNJAK DRV prodam. ® 87-554. 1997 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nov, avtomatik, bencinar, prodam za 1.500 DEM. »43-611. 2001 NERABLJENO SPALNICO, staro eno leto, prodam 20 % ceneje. ® (068)25-388, po 20. uri. 2004 SVINJO, okrog 150 kg težko, in seno za živino prodam. Udovč, Osrečje, ® 76-547. 2010 KORUZO PRODAM. ® 73-623. 2012 NOV DVOSED- dvojna postelja in štedilnik Tobi prodam. ® 25-070. 2020 RAČUNALNIK ATARI1040 STE z monitoijem, možnost priključitve na TV, prodam. ® (068)21-234, od 15. do 20. ure. 2021 NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 3 leta, in mladička, čistokrvnega, brez rodovnika, starega 8 tednov, prodam. Prodam tudi bife prikolico. ® 24-792. 2029 MLADIČE PUDLJE prodam. S 20-222 2032 GUMI VOZ, 13 col, prodam. Franc Hočevar, Stara vas 9, Škocjan. 2035 GOSTINSKO OPREMO in aparate prodam za 30 - 50 % vrednosti nove. Oprema je rabljena 6 mesecev. ® (068)25-788, 26-389, Andrej. 2044 DOMA IZDELAN SITOTISK z vakuumsko črpalko ter rakle, sita in korito za izpiranje sit, primerno za začetnike, prodam. ® (068)25-788, 26-389, Andrej. 2045 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dve plin, dva elektrika, dobro ohranjen, in 101 viseči bojler prodam. ® 25-042. 2049 OVERLOG Mauser special prodam za 1.500 DEM. Ernest Šmalcelj, O. Župančiča 10. Črnomelj. 2054 PLETILNI STROJ, dvoredni na kartice, prodam. ® 65-542, zvečer. 2057 LESEN OBJEKT, (12 x 8 m), izoliran in obit z ladijskim obojem, primeren za skladišče ali garaže, prodam. ® (068)22-766. 2062 DVIŽNA GARAŽNA VRATA s podbojem in okovjem, krilo višine 230, širine 300, prodam za 23.000 SLT. ® (061)712-672. 2088 SENO v bližini Krmelja prodam. ® (061)614-125. 2097 SUHO SENO, 10 ton, prodam ali zamenjam za hlodovino in večjo količino suhih smrekovih plohov. Vojko Koncilija, Vinkov Vrh 10, Dvor. 2098 razno ODDAM V NAJEM novo delavnico (7x9 m), na lenem krajti, za vsako obrt. jože Ramuta, Štrekljevec 15, Semič, ® 56-076. 2072 službo dobi AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo, t: (0608)34-896, v četrtek. 1991 ZA PODROČJE DOLENJSKE iščemo sposobnega organizatorja in več potnikov za dobro prodajani artikel. » (064)51 -332, od 10. do 12. ure ali od 16. do 18. ure. 2005 HONORARNO DELO, odličen zaslužek, potrebujete lasten prevoz. Informacije v četrtek, 7.maja, ob 19. uri v gostilni Les, Čatež ob Savi. 2009 STE PRIPRAVLJENI za dober honorar prodajati na terenu dobro prodajni artikel ? ® 23-977. 2013 NUDIM HONORARNO DELO, plačilo cca 14.000 SLT tedensko. Obvezen lasteni prevoz. Informacije v četrtek ob 19. uri, Ločna 8/a, Novo mesto. 2014 Dolenjska banka d.d. m Novo mesto HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO POENOSTAVIMO NAŠE SODELOVANJE! Gotovo ste ob obisku banke zlasti ob dnevih izplačil osebnih dohodkov in pokojnin ter predprazničnih dnevih razmišljali, kako bi se izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše vsakdanje denarne zadeve. Z namenom enostavnejšega in udobnejšega urejanja vsakdanjih denarnih zadev smo v banki razvili vrsto storitev, ki rešujejo večino tovrstnih problemov in vam tako prihranijo čas, denar in odvečne poti. Večina storitev je vezanih na uporabo tekočega računa, zato dovolite, da vas na kratko seznanimo s prednostmi tega sodobnega in enostavnega načina denarnega poslovanja. Tekoči račun ne zahteva pogostih obiskov v banki zaradi dviga gotovine S prenosom izplačila osebnega dohodka ali pokojnine na tekoči račun si v primerjavi z izplačilom dohodkov na hranilno knjižico zagotovite vrsto prednosti in ugodnosti. Med najpomembnejšimi je gotovo ta, da vam na izplačilni dan obisk banke zaradi dviga gotovine ni potreben, prav tako pa vam je prihranjena tudi večina nadaljnjih obiskov banke. Imetnik tekočega računa namreč potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa poravna s čeki in drugimi oblikami negotovinskih plačil. Imetnikom tekočega računa za plačilo položnic in drugih rednih stroškov ni potrebno čakati na bančnem okencu! Plačilo večjega števila položnic si olajšate s Pismom zaupanja. V posebno ovojnico, ki jo dobite na bančnem okencu, vložite položnice, ki jih želite plačati, ter podpišete nalog za obremenitev vašega tekočega računa, ki je priložen k ovojnici. Pismo oddate na bančnem okencu brez čakanja v vrsti. Potrdila o opravljenem vplačilu bo banka hranila v vašem dosjeju, lahko pa vam jih na vašo željo pošljemo po pošti. Še enostavnejše je, da prepustite skrb za poravnavanje vaših rednih mesečnih obveznosti banki. Na podlagi vašega pooblastila bo banka avtomatično poravnavala obveznosti za plačilo RTV naročnine, naročnin za različne časopise in revije, PTT storitev, stroškov elektrike, komunale in raznih drugih obveznosti. Storitev je brezplačna, poleg tega pa vam nekatere organizacije pri takšnem načinu plačila priznavajo dodatne popuste. Z bančnim avtomatom je gotovina vedno pri roki Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Imetnikom tekočih računov omogoča mreža bančnih avtomatov Ljubljanske banke dvig manjših zneskov gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Bančni avtomati vam ne omogočajo le, da se izognete gneči na bančnih okencih, temveč da si zagotovite gotovino za izdatke tudi izven poslovnega časa banke, če tega prej niste utegnili storiti. Informacije o stanju vašega tekočega računa so vam dostopne preko telefona Pogosto je obisk v banki potreben za to, da preverite stanje vašega tekočega računa. To boste odslej lahko opravili tudi doma. V mesecu aprilu smo v banki uvedli storitev posredovanja informacij o stanju na vašem tekočem računu s pomočjo avtomatskega informacijskega servisa AudioTEKS. Ko zavrtite telefonsko številko našega informacijskega servisa ter vtipkate tajno osebno šifro, vam informacijski servis posreduje stanje vašega tekočega računa na dan, ko je bila v banki knjigovodsko evidentirana zadnja sprememba. Vaš čas je dragocen. Ponudili smo vam nekaj možnosti, kako denarne zadeve urejati hitreje in udobneje. Naslednji korak je seveda vaš. Vabimo vas k sodelovanju! /O ljubljanska banka OSMRTNICA V soboto, 2. maja, smo se na pokopališču v Šmihelu poslovili od naše upokojene sodelavke ALOJZIJE NO VINA iz Kristanove 3 Ostala nam bo v lepem spominu. DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL NOVO MESTO NAJBOLJŠI POGOJI pri prodaji na ’e^nu- Možen zaslužek v protivrednosti 1000 DEM mesečno. Potreben lasten Prevoz. * (068)85-325. 2027 HONORARNO DELO! Nudim zaslužek 60.000 SLT mesečno, lasten prevoz. Informacije v petek, 8.5.1992, 'S. (068)23-640. 2028 VSI, KI POTREBUJETE DENAR, ga lahko zaslužite pri nas. Dobimo se v pe-° 5 1992 ob 19. uri v Sevnici, v hotelu Ajdovec ter v gostišču Rozalija v Krškem 12 5. 1992 ob 19. uri. 2036 CE ŽELITE redno ali honorarno zaposlitev, pridite v petek ob 18. uri v gostil-no Obala v Sevnici. 2055 ZAPOSLIMO DELAVCA z vozniš-. izpitom, prakso in veseljem za proda-jo na terenu. Japi, Trebnje, e (068)44-. 2058 SLUŽBO DOBI prodajalka ali natakarica. ® 28-520. 2060 nc,HONORARNO ZAPOSLIMO V, . E a strežb° med 12. in 18. uro. S 23-418. 2064 POSLUJTE s partnerjem na področju Slovenije. Vaša komunikativnost in podjetništvo bosta plačana bolje, kot ste kdajkoli sanjali. Informacije na (068). 51 -089, vsak dan od 11. do 13. ure in od 19. do 21. ure. 2069 HONORARNO ZAPOSLIM KV kuharja v gostilni pri Medvodah. Možnost stanovanja. £ (061)614-710. 2079 DEKLETA za delo za Šankom zaposlimo. ii (068)22-366. 2080 ODLIČEN ZASLUŽEK ob akvizi-terstvu in širjenju marketinga. C (068) 26-282. 2081 TAKOJ ZAPOSLIM več voznikov kamionov, kiperjev. 's,. (068)42-350, vsak dan po 20. uri. 2083 PODJETNIKI - OBRTNIKI, želite zaposliti šoferja z lastnim boljšim kombijem. Ugodno. £- 20-581. 2087 NAJBOLJŠI POGOJI. Če hočete z dobrim delom dobro zaslužiti, pridite v petek ob 19.30 v gostilno Pod smreko. 2101 Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 4. maj, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, ate in stari ate. Hvala vsem, ki prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN JULIJU MATEKOVIČU ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in boter ALOJZ ZORAN iz Herinje vasi Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Se posebej se zahvaljujemo vaščanom Zaloga, sosedu Janezu Lenartu, župniku za opravljen obred ter sindikatu Dolenjke, šoli Šentjernej in Tovarni zdravil Krka Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Z žalostjo v srcu smo se za vedno poslovili od našega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica JOŽETA ŠIMICA iz Stopič 19 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znan-cem> ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, za našega očeta darovali maše, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi S POŠTENIM DELOM do dobrega zaslužka. Če imate proste vikende in osebni avto, pokličite na i 24-781, dopoldne. 2102 stanovanja ENOSOBNO stanovanje zamenjam za večje z doplačilom ali kupim. S- 26-693. 2002 MLADA DRUŽINA.išče stanovanje v Novem mestu za daljše obdobje. Po možnosti v bloku, ni pa nujno. -(068)26-090. 2023 OPREMLJENO enosobno stanovanje v Novem mestu prodam. -S: (068)45-196. 2048 MAMICA z otrokom išče garsonjero ali manjše prazno stanovanje v Novem mestu. Katja. : (0601)82-111. 2078 MANJŠE STANOVANJE vzamem v najem v Novem mestu. : 26-796. 2096 ZAHVALA Pomlad je tu, vse že brsti, vinograd te kliče, a tebe več ni. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ LUNDER iz Vel. Strmice 9 pri Trebelnem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, znancem ter sovaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Moltara in Piškur, Revozu iz Novega mesta, Trimu Trebnje, Zdraviliš-čuŠmarješke Toplice, GG Novo mesto, GD Trebelno, GD Velika Str-mica, pevcem za lepo zapete žalostinke ter g. župniku iz Šentruperta za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustila niša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta GABRIJELA POSLEK roj. Vidic s Trške Gore 18 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in številnim znancem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter našo drago mamo pospremili do njenega zadnjega doma. Najlepše se zahvaljujemo sosedovim Ivaneževim, Saksidovim in Pušavčevim za vso pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. V 59. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, sestra, sestrična, teta, nečakinja in tašča MARIJA ZGONC roj. Povše iz Lamutove 16, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Revozu Novo mesto, pevcem, govornici iz društva upokojencev Labod, bolniškemu osebju, ki soji lajšali bolečine,ter gospodu Lapu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Zapustila nas je naša draga TEREZIJA MIHELIČ iz Vinice Spominjali se bomo njene dobrote in plemenitosti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, svak, brat in stric STANKO KOPRIVNIK iz Velike vasi Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi kolektivu SDK Krško, Elek-trodistribuciji Krško, Gradbeni mehanizaciji Anton Slivšek iz Brežic, Gasilskemu društvu Velika vas, govornikom za tople besede slovesa in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pqmlad je tu, vse že brsti, tvoj vrt te kliče, a tebe ni. Nepričakovano in tiho nas je zapustila JUSTINA BAŠELJ iz Novega mesta Od nje smo se poslovili 14.4.1992. Vsem, ki ste ob njeni izgubi z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za maše in pokojno pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebej zahvala g. proštu Lapu in g. dekanu za ganljive besede poslednjega slovesa in opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni m ZAHVALA V 73. letu starosti je zaspal naš dragi JANKO CERAR iz Loke pri Črnomlju Prisrčno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v bolečih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in pokojnega pospremili na poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste namesto cvetja darovali za svete maše, Gasilskemu društvu Dobliče za organizacijo pogreba, cerkvenima pevskima zboroma iz Doblič in Črnomlja za lepo petje, govornikoma ter duhovnikom za lepo oprav-, ljen obred. Vsem Bog plačaj! Žalujoči: žena Tončka, hči Minka in sin Ivan z družinama, sestra, bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. V 80. letu starosti nas je zapustila naša mama MARIJA ANŽELJ rojena Lavrič Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje in podaijeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Domu starejših občanov za skrb in nego ter sodelavcem Doma za izrečeno sožalje in cvetje, delovni organizaciji Trimo za izrečeno sožalje in cvetje, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem iz Šmihela za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Pomlad na vrt je tvoj prišla, čakala je, da prideš ti, sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustila naša draga hčerka, sestra in teta ., MALKA ŠTEFANIČ dipl. inž. agr. iz Črnomlja Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste našo Malko obiskovali med njeno boleznijo in ji vsestransko pomagali. Zahvaljujemo se Domu starejših občanov iz Črnomlja, Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, Medobčinski inšpekcijski službi Novo mesto, Zdravstvenemu domu iz Črnomlja, pevkam iz Otovca, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govornicam in govornikom za besede slovesa pred domačo hišo in pred odprtim grobom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Kvasica, 24.4.1992 \ s s s I * * N * v * s Ekipa starejših dečkov rokometnega kluba Inles — Riko iz Ribnice je na nedavnem turnirju v Ajdovščini osvojila naslov državnega prvaka v svoji kategoriji Najzaslužnejši za osvojitev visokega priznanja je bil Damjan Škaper, petnajstletni športnik iz Ribnice, ki si je prislužil tudi naslov najboljšega igralca in strelca turnirja Za Damjana ki igra pri pionirjih, mladincih in kadetih, to pravzaprav ni nič posebnega podobne naslove je osvojil že večkrat Nad 182 cm visoki Damjan je med svojimi vrstniki nekaj posebnega pa ne zaradi svoje višine, marveč zaradi izrednega talenta za rokomet In dokaz? Kljub temu da je še zelo mlad in da ima njego v trener Peter Karpov ravno zaradi tega pomisleke, p klubu že resno razmišljajo o tem, da bi začel trenirati za člansko ekipo Inles — Riko, ki igra v državni super ligi Damjan se je rodil z osmimi meseci in vsega dvema kilogra- moma in pol teže. Rokomet je začel trenirati že c drugem, in ne tretjem razredu osnovne šole, kot je pri večini v navadi V šestem in sedmem razredu je celo obiskoval tako treninge za njegove vrstnike kot za že nekoliko starejše. Tomu je predlagal njegov takratni trener Nikola Radič, saj je bil Damjan »vedno tako poln energije, da je celo po dve zaporednih treningih rokometa prišel domov le za toliko, da se je najedel potem pa odšel igrat še nogomet« pravi njegova mama Anica, vesela, da oba njena sinova, tako Damjan, kot njegov starejši brat Aleš, igrata rokomet »Tako vsaj vem, kje sta, čeprav ju skoraj nobeno soboto in nedeljo ni doma in je to, predvsem za Damjana, včasih izredno naporno,« doda Damjanova mama, Damjan pa pove, da je bil ravno prejšnji vikend precej naporen, saj je v soboto odigral tri tekme s starejšimi dečki na turnirju v Velenju, v nedeljo pa še prvenstveno- tekmo z mladinci v Trebnjem. Vendar Damjan ne tarna, saj je z dušo in telesom predan rokometu in njegov cilj je igranje k državni reprezentanci V prostem času rad posluša glasbo, predvsem skupino U 2, zapleše, ali vrže karte s prijatelji ki so kot po pravilu skoraj vsi tudi njegovi soigralci pri igranju rokometa.« Redko se spremo, vendar nikoli po igri zaradi same igre,« pravi Damjan, ki trenutno obiskuje osnovno šolo, kjer sicer ne blesti tako kot pri rokometu, pa vendar z uspehom tudi ni nezadovoljen. Že v jeseni bo odšel v Ljubljano v trgovsko šolo. M. LESKOVŠEK-SVETE d d P d * d P * * P d * d * P d * * d m Nagrade za pravočasne plačnike Tretja vrtna garnitura Šentlovrenc NOVO MESTO — Novomeščan Rudi Kušer je tretjo nagrado ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje v torek zjutraj izžrebal za Alojza Repo vža, Šentlovrenc 10, Velika Loka. Dobitnik je na Dolenjski list naročen že od leta 1967 in od takrat tudi reden plačnik Srečni nagrajenec lahko nagrado s tem odrezkom dvigne v predstavništvu Jelovice, Ob potoku 5, Novo mesto, tel 22—772. Naj ponovimo, da smo nagrade — uporabne in lepe zložljive vrtne garniture — za naše zveste plačnike, ki Dolenjskemu listu omogočajo nemoteno izhajanje, kupili pri Jelovici vŠkojji Loki. Za žrebanje četrte in hkrati tudi zadnje nagrade v 2. trimesečju bodo prišli v poštev vsi, ki bodo svoj dolg do Dolenjskega lista poravnali do torka, 12. maja. TRETJA NAGRADA V ŠENTLOVRENC — Rudi Kušer, ki je v torek zjutraj obiskal urednika športne strani, je iz kupa plačanih položnic potegnil potrdilo Alojza Repovža iz Šentlovrenca pri Veliki Loki Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! »Skakalnica« na Cesti herojev v Novem mestu — Kravje kože in glave mečejo po ________okolici — Hrvaška pokojnina se zaradi tečajnih razlik zmanjša Novomeščani, ki se vozijo po Cesti herojev, zapeljejo pri semaforjih v križišču pri mostu v manjši kanal, ki je ostal na cesti, potem ko so kopali menda za plinovod. Omenjena udrtina na vozišču, ki je sicer že asfaltirana, moti šoferje in o tem nam je v četrtek zvečer telefoniral Novomeščan, ki zadevo občuti. Na upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu, kamor smo sporočili pritožbo, so povedali, daje cesta s spornim kanalom v pristojnosti republiških organov. Zavoljo tega novomeški inšpektor ne more ukrepati. Toda na inšpekcijski upravi v Novem mestu so obljubili, da bodo o kanalu na vozišču na Cesti herojev obvestili kolege v Ljubljani. Martin iz Šentjerneja je imel tudi obvestilo za inšpektorje, ki pa bi ga v prvi vrsti morali slišati ljudje, ki mečejo po grmovju, za cesto in drugod kravje kože, odrezane glave in parklje. Martin namreč ugotavlja, da te odpadke ljudje odlagajo, kamor se jim zljubi. Po njegovem si živali, od katerih dobi nekdo toliko in toliko mesa, ne zaslužijo, da bi njihovi ostanki mesece gnili za cesto in bili za hrano lisicam in muham, ampak bi morali mesarji za odpadke poskrbeti kako drugače. Sentjemejčan tudi ugo- tavlja, daje okolje kar na gosto posejano z zavrženimi štedilniki, hladilniki in spremlja plačevanje naročnine za časopis. Sam meni, da prepočasi in da zato mine predolgo časa od nakazila na banki do vpisa vplačila v evidenco naročniškega oddelka. Naj povemo, da delavkama v naročniški službi pomaga stroj in da se po najboljših močeh trudita, da bi vse informacije vnesli v evidenco, čeprav jih je naenkrat zelo veliko. Cesto od Lakenc proti Zburam, o kateri je Stanka tudi zanimalo, Cestno podjetje posodablja in naj bi bila pred jesenjo asfaltirana, kot so neuradno povedali v novomeškem Cestnem podjetju. Upokojenka z Jesenic na Dolenjskem je potožila nad nizko pokojnino. Dobiva jo iz Hrvaške, in ko slovenske uradne službe prejemek preračunajo iz dinarjev v tolarje, se pokojnina zmanjša za približno polovico. Tako je zadnja znašala komaj okrog 6.000 tolarjev. Jeseničanka meni, da je to zmanjševanje zaradi tečajnih razlik krivično, saj s tako nizko pokojnino ne more živeti. Slovenski pokojninski skupnosti je tudi očitala, da je nedavno nakazani poračun za nazaj obračunala po sedanjem tečaju. Tečaj valut pa je bil v času, na katerega se nanaša poračun, ugodnejši od sedanjega, zato je Slovenija »hrvaškim« upokojencem nepošteno vzela SPET PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE — V avli hotela so odprli prodajno razstavo slikarskih del Neve in Kostje Viranta, ki bo odprta do konca maja. Vabljeni! ŠE ENI TROJČKI NOVO MESTO — Novo mesto ima še ene trojčke. Rodili so se Jasni in Toniju Bahor. Na svet so jim pri sedmih mesecih pomagali v ljubljanski porodnišnici v soboto, 2. maja. Punčka in dva fantka so ob porodu tehtali po 1,7 kilograma, zato bodo seveda še nekaj časa v inkubatorju. Metliške priprave na Vinsko vigred Zelo obsežen kulturni in zabaviščni program letošnje jubilejne prireditve METLIKA — Že desetič zapored bo 22., 23. in 24. maja v Metliki turistično-vinarska prireditev Vinska vigred. Jedro praznika, ki ga obišče vsako leto več tisoč ljudi, je pokušnja nagrajenih belokranjskih vin, pospremljena z bogatim kultumo-zabavnim programom. Da se ne bi vse skupaj sprevrglo v navadno vaško veselico, poskrbi prireditveni odbor, ki mu po nenapisanem pravilu predseduje sam župan, in sicer s kultumo-zabavnim programom, ki bo letos še zlasti pester. Tako bosta deležni otroci iz semiške osnovne šole s pastirskimi igrami, metliški tamburaši, mestna godba Metlika, harmonikarji — fraj-tonarji in še kdo. Člani belokranjskega konjeniškega kluba bodo poskrbeli za prevoze s kočijami, na prireditveni prostor pa bodo • METLIKA — Na metliški Vinski vigredi bo v nedeljo, 24. maja, ob 11. uri srečanje harmonikaijev-frajtonar-jev. Prijave zbira do 20. maja Matjaž Rus iz Metlike. Vsak nastopajoči bo moral povedati vic. posebne pozornosti razstavi: aktiv kmečkih žensk bo pripravil razstavo belokranjske kulinarike, Belokranjski muzej pa razstavo del Oskatja Kogoja. Slednjo bo odprl dr. Matjaž Kmecl. V petek, soboto in nedeljo bodo na velikem odru, postavljenem na Trgu svobode, nastopali: plesna skupina Ar-ruba iz Ljubljane z modno revijo Beti in Komet, dekliški pevski zbor folklorne skupine Ivan Navratil iz Metlike, folklorna skupina Dragatuš, folklorna skupina Emona iz Ljubljane, pevski zbor Pionir iz Novega mesta, komorni pevski zbor z Otočca, oktet Vitis, metliška folklorna skupina Ivan Navratil, bodo godli ansambli: Maj, Toni Ver-derber, Kres, Omizje, Obzorje, Razdobje, Slavček, Spomin, Rompompom, v nedeljo popoldne pa bodo razganjale morebitne oblake domače rock skupine: Popolnočne kočije, The Pasmaters in Indust bag. Prvič v zgodovini Vinske vigredi bo tudi maša; maševal bo škof dr. Vekoslav Grmič. _ _ T. G. Taborništvo — kovačnica dobrih ljudi Štiridesetletnica Rodu gorjanskih tabornikov V ZNAMENJU VINSKE VIGREDI— Metličani nestrpno pričakujejo 22., 23. in 24. maj, ko bo na trgih njihovega mesta tradicionalna Vinska vigred Belokranjci imajo navado pričakati goste s pogačo, soljo in kupico vina pa še s prijazno besedo in z nasmehom. pripeljali tudi nekaj potnikov z muzejskega vlaka, ki bo prisopihal v Metliko iz Ljubljane, pripeljal pa bo približno dvesto Slovencev. Za ples in za zabavo Videli, kaj dela Dolenjec Uspela prireditev — Televizija bo pripravila štiri polurne oddaje — Prva že 9. maja ob 18.30 na prvem __________programu in v nedeljo ob 12.30 nekaj denaija. Delavec je povabil novinaije, naj kaj napišejo o Iskri Tenel, češ da tam spet odpuščajo zaposlene. L. M. NOVO MESTO — Prireditev »Boš videl, kaj dela Dolenje« je v celoti uspela v zadovoljstvo idejnega vodje Lojzeta Slaka in televizijske ekipe TV Slovenije, kije oddajo posnela. Zadovoljnih je bilo tudi nekaj tisoč gledalcev, ki so dvorano zasedli do zadnjega kotička. Čeprav smo že zapisali, velja povedati še enkrat, da so prireditev v veliki meri pripravili kar Dolenjci sami. Televizijce je prevzela scena s starim hramom in sliko dolenjske pokrajine, desno in levo pa so svoje pokazali rokodelci: lončar Stanko Pungerčar iz Gruče pri Šentjerneju, sodar Viktor Miklič iz Mačkovca in pletar Franc Koželj iz Reve pri Dobrniču. Ves čas prireditve so tako na sceni nastajali nov sod, pletena košara in glinasti polički. Pred hramom je poleg gostitelja ansambla Slak in Fantov s Praprotna prvič nastopil Alpski kvintet, ansambel Otavia Brajka iz Primorske in tudi Alfi Nipič je bil s svojimi Muzikanti prvič na koncertu v Novem mestu. Dolenjci smo dali tudi svojo humoristično skupino Modra kronika, ki so jo v več vlogah predstavljali vodja Lojze Podboj, Silvo Polak v vlogi cigana, Štajerca, Primorca in Gorenjca, nepozaben pa je ostal tudi Krjavljev nastop. Največ ploskanja je bil deležen dolenjski striček, ki gaje predstavil Stanko Tomšič, učenec 7. razreda osnovne šole z Mirne. Zapeli so tudi člani Šentjemej-skega okteta in zaplesali plesalci folklorne skupine Kres. Svoj voditeljski krst na televiziji je uspešno prestala tudi Dolenjka Renata Mikec. Prireditve v Novem mestu ne bi bilo, če ne bi mnogi pomagali z brezplačnimi uslugami. Med njimi velja pohvaliti generalnega pokrovitelja, Bramac iz Škocjana, Novoteks in Labod ter Studio D in naš Dolenjski list. Po svoje sta je k uspehu prireditve pripomogla tudi Športna zveza in Krka-Gostinstvo, Novo mesto. J. PAVLIN POZDRAV S HIMALAJE Člani slovenske alpinistične himalajske odprave »Kumbhakarna 92« pošiljamo Dolenjskemu listu in njegovim bralcem lep pozdrav, hkrati pa se zahvaljujemo vsem pokroviteljem, še posebej dolenjskim: Zavarovalnici Tilia, Ljubljanski banki DB, Kompasu Novo mesto, Avtohiši Pionir, GIP Pionir, Bram-cu Škocjan, Studiu D, Kolpi, Tovarni opreme Mirna, Krki, Športni zvezi Novo mesto, Labodu, Tesnilom Trebnje in Beti Metlika. VANJA A. FURLAN Na pobudo nekdanjih slovenskih skavtov in gozdovnikov je spomladi 1951 zaživelo v Ljubljani Združenje tabornikov Slovenije. Že v jeseni istega leta je začel delati v Novem mestu pripravljalni odbor za ustanovitev taborniške organizacije na Dolenjskem. Prve poganjke je imel med gimnazijsko mla; dino in 27. aprila 1952je bil ustanovni občni zbor Družine goijanskih tabornikov. Z njim je približno 50 članov družine skromno počastilo 11. obletnico ustanovitve OF. Zagnano delo nove organizacije je šlo hitro v klasje. Ustanovni člani družine Tone Furlan, Bine Novak, Tone Markelj, Peter Novak, Zmago Kastelic, Tič Vahter, Zdenka Penca, Andrej Pelko, Franc Pečelin, Maijan Moškon, Tomaž Hočevar, Maijan Kuhar, Tone Gošnik in prof. Jože Glonar so znali pritegniti v taborniško delo nove dijake, vajence in drugo mladino. Že 30. novembra 1952 je družina prerasla v Rod goijanskih tabornikov. Več tisoč mladih ljudi je v minulih štirih desetletjih šlo skozi novomeško taborniško organizacijo. Nepozabni so njihovi spomini na prve tabore na Otočcu in ob Kolpi, na izlete ter pohode po Dolenjski in Sloveniji kot na vse koristno, kar jim je taborništvo dalo. Slednjega ni bilo malo. Prof. dr. Peter Novak je pred petimi leti med drugim zapisal, da je zanj »taborništvo kovačnica dobrih ljudi«. Tu, v vodu, manjši skupini 8—10 sebi enakih fantov ali deklet, je mladi človek dobil in začel spoštovati odnos do narave. Z dolgo vrsto privlačnih spretnosti in koristnih znanj je v igrah mimogrede pridobival v mikavni organizaciji prenekatero zgodnjo izkušnjo ter spoznanje, potrebno za dober vstop v življenje. Kaj več bodo novomeški taborniki kmalu povedali o prehojeni 40-letni poti organizacije ter o sedanjem delu odreda v podlistku v prilogi Dolenjskega lista. Na vprašanje, kaj je tabomiš- m studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista podobnimi rečmi. Kako je to, sprašuje, da po eni strani na podeželju tako nasprotujejo odvozu odpadkov, po drugi strani pa tako svinjajo naokoli. Čmomaljka je povabila novinaije, naj pogledajo, kako v mestu nekdo seka lipe, in naj pomagajo narediti konec temu skrunjenju narave in mesta. Stanko s Pivke je vprašal, kako naročniška služba na Dolenjskem listu KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek oz. danes bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakal psiholog Maijan Stokanovič. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinatji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja % bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zveček, med 20. in žl. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil. J VOZILO ALEKO ŽE ZA 530.000 TOLARJEV NOVO MESTO — »Ko postane pomemben denar« — s tem geslom se začenja prodaja vozil aleko na ljubljanskem salonu avtomobilov. Cena avtomobilov je zares ugodna, saj stanejo skupaj z davkom le 530.000 tolaijev, kar pa je za vozilo z ladinim motoijem in s prostornino 1.570 kubičnih centimetrov v primerjavi z drugimi res majhen denar. Kot zagotavljajo prodajalci, med katerimi je za dolenjsko in belokranjsko območje NOUA, d.o.o., Novo mesto, Ul. Talcev 2, tel. (068) 22-258je aleko sodobno zasnovano vozilo hatch-back s pogonom na prednja kolesa, velikim prtljažnim prostorom in porabo goriva le 6,1 1 na 100 kilometrov pri brzini 90 km/h. Primerno je za vožnjo po slabših cestiščih, prodajo pa bo spremljala tudi servisna mreža in ponudba rezervnih delov. NA KONCU SO ZAPELI SKUPAJ—Slakovo pesem V dolini tihi so na koncu zapeli prav vsi nastopajoči na prireditvi Boš videl, kaj dela Dolenje. (Foto: J. Pavlin) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI ERJAVEC s Potovega Vrha. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) S frajtonarico po svetu - P. FINK 2 (2) Dolenjska - MODRA KRONIKA 3 (6) Moji plavolaski - ANS. T. ISKRE 4 (5) Dolina se budi - SLOVENSKI KVINTET 5 (7) Lovska stava - SPOMIN 6 (4) Bodi z mano - NAGELJ 7 (3) Praznik je pri nas - ANS. F. FLERETA 8 (-) Moja pipca - ANS. L. SLAKA 9 (9) Ljubezni v slovo - ANS. I. PUGLJA 10 (8) Ko v meni pesem se rodi - ANS. J. ŠUMAHA Predlog za prihodnji teden: Temna noč - ANS. T. VERDERBERJA WWNAAAA/WWV'yWWWWVWVVV »š S ^ Glasujem za: Z O Moj naslov: M Kupone pošljite na naslov. Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto fttscotrka izrjps ! evropske cene, balkanske plače petek ob 20. uri MIRAN RUDAN band nedelja ob 10. uri OBJEM VabljeniI l — Vidim, ti biti srečen. — Res je, Fritz. Ne morem skriti zadovoljstva — Familija zdrava — Je, hvala boga — V služba fse v redu? — Nimam se kaj pritoževati — Zima pra va zima — Tudi snega je bilo letos za silo. — Pa še osvoboditva — Jugo armada je pobrala iz Slovenije šila in kopita. — Vi imeti demokratične volitve. — Tudi to je res, Fritz. — Na svoja zemlja svoj gospodar. — Uresničila se nam je stoletna želja — Dolgo čakati na priznanje. — Pa je le prišlo, Fritz. — Vas priznati Nemčija — Vatikan tudi Menda vcJf, kdo vse nas je priznal Nas in Hrvate. — Jaz vedeti in se tega veseliti — Priznala nas je Evropa — Tako biti prav: Slovenija biti vedno Evropa Vi že sto let imeti evropska kultura — Zdaj pa imamo tudi evropske cene. — Ti želiš reči da po priznanju vse podražiti — Cene pri nas, Fritz, so skokovito poskočile. Vendar to še ni najhujše. Najhujše je, da smo ohranili — balkanske plače. „ * TONI GAŠPERJU 1 vo, odgovaijajo z besedami sedanjega iredsednika ZTS Toheta Simončiča, ki jih je zapisal v letošnji aprilski številki revije TABOR: »Taborništvo je velika življenjska igra, ki postane šola za življenje, spoznaš pa jo kasneje, ko odrasteš.« . < > 11 i > i > 11 < > 1> < > <' t < < i <' <' <> < ’ <' < i < > < > <' i' <' o t ♦♦♦♦♦♦t ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t 444 /T