253. Številka. Trat v sohoto 17. decembra 1S9S. Tečaj XXIII. „Ediaost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in pracnikov, zjutraj in sveder oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih iehaja ob 9. uri fjutrBj. Naročnina ziinAm : Obe izilanji na leto . . . gld. 21*— Za »amo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez prdojSene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 1 nvč. večerne Atevilke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. L EDINOST (Večerno Izdatke.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKI. Oflut se računajo po vrmah v petim. Za večkratno naročilo a primernim popustom. PohIrtih, oamrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefraiikovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upmvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst, k Telefon Utv. 870. 4 nvč. V edinosti Je moit 1'redniAtvo in tiskarna se uuliajata v lici eariutia Siv. 12. I pnunlštvo, od* pnmiištvo in sprejeinimje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. H, II. nadstr. Isdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dlinaj 10. {Nagodheni odsek.) Nagodbeni od-••k je sprejel nespremenjen člen 15. trgovinske in •drinske pogodbe, tičoči se zakona o krošnjarstvu. Nadalje je sprejel člen 10., tičoči se zakonov o patentih in Slon 17., tičoči Be varstva mark in Tzorcev, kakor tudi člen 18., tičoči se poštnih in btzojavnih stvarij. Konečtio je sprejel odsek člen 20. o delokrogu akcijskih ter zavarovalnih družeb, ter dohodninskih in gospodarskih zadrug. (■len 19., tičoči se duševne in artistične lastnine, se je pustil in suspenso. Prihodnja seja bode jutri. Budimpešta 10. Ministerski predsednik baron Banitv je na pozdravno brzojavko aradskih liberalnih volilcev odgovoril listom na predsednika nradske liberalne stranke, v katerem je izjavil, tla ati vlada in liberalna stranka odločeni do skrajnosti upirati se inorodni manjšini, braniti ustavo in zopet ustvariti delavno zmožnost parlamenta. Budimpešta 16. Poročilo, da je predsednik zbornice inagnatov, grof Tibor Karolyi, podal svojo ostavko in izstopil iz liberalno stranke, je brez podlage. Liberalni voliei okraja Vag-Vecsee ao poslancu grofu Aladerju Szechenvi-ju, ki je izstopil iz liberalne stranke, izrazili svojo nezaupnico. Budimpešta 10. V večerni konferenci liberalne stranke se je sklenilo jednoglasno, da se nprejmc kandidaturu ministra za notranje stvari, Deziderija pl. Perczela za predsedništvo in kandidatura poslancev Bele pl. Talliana in Gabrijela pl. Danielu kakor podpredsednikov. Parlss 10. V zbornici je bila ostra razprava o interpelaciji socijalistu Vivianija glede volilnih škandalov v Narboni. Poslanec Viviani je napudul MMincja in Barthou-a, radi njunegu postopanja o volitvah. Predlog poslanca Klotzu, s katerim se žigosa podpiranje kandidatur od strani vlade, se je »prejel jednoglasno. Pari/ 10. Španski členi mirovne komisije so •e vrnili danes zvečer v Madrid. Iz zlate Prage. (Izv. dopis.) 14. decembra. Skoro malo prepozno prihajam z današnjim listom, hoteči napisati nekoliko opazk o poslednjem znamenitejšem dogodku v naši metropoli. Osemdesetletnica d r a. F r. L a d. K i e g r a snma na sebi ni še nič preveč vužnegu; natančneje pa nam je treba razmisliti okolnosti, v katerih se je praznovala. Ne mislim pisati životopisnih podatkov, niti črtati podrobnega pregleda njegovega političnega delovanja. Deloma bi bil list preobširen, deloma bi bilo meni nemogoče napisati temeljito oceno tako dolge dobe javnega delovanja tira. Riegra. Najlepša njegova lastnost je nedvomno odkritosrčnost v prepričanju. Nikdar in nikjer ni zatajil niti jedne točke svojega programu : delati za blagor in čast svojih roj u kov! Naj je bilo na zborovanju v Kromerižu na Moravskom, kjer se je potezu 1 zu ljudstvo svoje kakor pravi tribun — dr. Kieger je govoril iz dna svoje* duše; naj je bilo v državnopravni perijodi (sodi kdo o nji, kukor hoče), ko je stal neustrašeno preti samim prestolom — dr. Rieger je ravnal po svojem notranjem uverjenju ; naj je govoril o pobiranju drobtin pod mizami ministrov, naj je konečno branil celo punktncijc — dr. llieger se ni hlinil, ni lagal! Vselej pa je svojo retoriko očaral, omamljal poslušalce, da je »gorelo srce, kadar je govoril on«. Poleg te najmogočnejše lastnosti ga dičijo še druge, ki bodo dra. Riegra osebno vedno poveličevale v krogu nadarjenih naših in tujih politikov. Te so: nesebičnost, čiste roke, častno rodbinsko življenje. Naj so njega sramotili in blatili raradi političnega uverjenja njegovega, on si ni umazal svojih rok, kar se tuko rado dogaja v političnem življenju avstrijskem. In to nas vspodbuja, da se postavimo v vrsto njegovih častilcev in se mu poklanjamo spoštljivo. Nehotč pa je človek o tem prazniku 80-let-uice Riegrove moral premišljati o političnih razmerah, v katerih se je vršila sluvuost. in tu rečemo lahko, daje dr. Rieger dobil popoln o zadoščen je zu to, da so gu odstranili prezgodaj od krmila češke politične ladijc. Spominjamo se tistega sumničenju, ki so je razširjali o njem bivši Mladočehi, da so mogli vreči mogočno staročeško stranko. »Nar. Listv« še sedaj čutijo, da so takrat zugazili mulo predaleč; zuto se drže seduj tudi ob slavnosti 80-letnice bolj rezervirano. Mordu je to »ironija usode«, da so se pridružili slavilcem Rie-grovim tudi nekdanji najhujši nasprotniki njegovi. Imen ne imenujem, saj so znana. Priznalo se je oficijelno v tem slučaju, du se odobrava nekdanja taktika Riegra, da-si se je tako devala v nič; pokazalo se je, da je narod češki prav za prav istegn mišljenja v svoji celoti kukor dr. Rieger; videlo se je, da so bili vsled tegu mnogi sedanji slavilci Riegrovi primorani, du so se mu poklonili, ker bi bil inače jim narod štel to v greh. To pa radi tega, ker na Oeškem seduj ni moža, ni značaja, ki bi se mogel primerjati v kateremkoli oziru z tir. Riegrom. Pridružujem se tudi jaz vrstam njegovih častilcev in se klanjam njegovemu nesebičnemu, n e o m a d e ž e v a u e m u, vzornemu značaju. Izšla je o tej priliki tudi knjižica, v kateri so odlomki iz njegovih govorov in del. »Politični nazori iu izreki dra. Riegra« ji je naslov. Dovolim si o priložnem času sporočiti Vam kuj o tej knjigi. Politični pregled. V Tratu, dne 17. decembra. Notranja in vnanja politika. Z nastopom grofu Tuafte-a v letu 1879. se je porušilo Ubo izključljivo nemško-libcralno-eeutrnlistiško gospodstvo vsaj v — teoriji! Grof TaaiFe je bil oni uvstrijski državnik, kateremu je bil vladar zuklicul tiBte zgodovinsko pomembne besede, obsezajoče ves program, po katerem jedinim more priti tu držuvu na pot pravega in zdravega razvoju : N u r e d i t e m i mir med mojimi u u rod i! Res je sicer, du se nus moru polastiti trpko čutstvo, ako motrimo danes, po skoro dveh desetletjih, naše od nošnje in ko vidimo, kuko mulo so storili avstrijski držav- niki, da bi bili zadostili plemenitemu nalogu modrega in pravičnega vladarju, ali v toliko so vendar minoli oni žalostni časi — in mislimo, tla definitivno —, ko je »državniška modrost« avstrijska tuko rekoč ex eathedra širila nauk, da korist in potrebnu jednotnost držuve zahtevati tuko, da se Slovani pritiskajo na steno! A ti Slovani tvorijo večino in se zavedajo svoje narodne individuvalnosti — zabeleživši to, smo ob enem drastično označili vso pogubnost onega nauku. Kdor znu zdravo misliti, lahko izračuna na prstih, kam bi — ob toli živem plovenju narodne ideje v Slovanih — moralo slednjič dovesti državo, uko bi se to pritiskanje Slovanov ob steno proglašalo še nadalje kakor vladno načelo. S Taaffejem je torej državna oblast vsaj načelno jelu proglašati jednakopravnost vseh narodov. Ker pa je težišče nemško-liberalno-eentralistiškegu programu ravno v hegemoniji nemškega življa, to-■ rej v negaciji jednakopravnosti, ni moglo biti drugače, nego du so izgubili izključno gospodstvo oni, ki s svojimi nazori in zuhtevumi stoj6 v dijamen-trulncm nasprotstvu zistemom, čegar smčr je vsaj v načelu — če tildi ne še praktično — določena v zmislu gori navedenega poziva cesarjevega. Od tedaj seje pričel sni i t boj Nemcev proti vladnemu zistemu v Avstriji, boj, ki je tem frivolneji, ker nima ničesar etičnega nu sebi iu niti sence kuke opravičenosti. Kdo ne bi v spoštovanju snemal svojega klobuku pred narodom, ki se ne plaši ničesar, ko sta mu v nevarnosti obstanek in sveto pravo?! Ali kuj nuj rečemo o strastnih bojih, ki jih izzivljajo Nemci vzlic temu, du kur plavajo v obilici, s katero jih obsipljejo avstrijske vlade; ob vsej prednosti, ob vseh privilegijih, ki jih uživajo nu vsem širnem polju javnegu življenju ?! Tak boj je frivolen boj ! Seveda, kdor hoče imeti pretvez za boj, ta jih tudi najde. Saj je ni tako slabe stvari, ki bi »e ne dala opravičevati tako ali tako. In takih pretvez imajo Neraoi neštevilo v zu-logi. Jedna glavnih pa je trditev, da je sedanji z i ste m, z i ste m sluvizacije — kakor pravijo oni — n e z d r u ž 1 j i v z v n a n j o politi k o d r ž a v e. Ta trditev, ta pretveza za izzivanje strastnih borb, je frivolna istotako, kakor je frivolna vsa politiku nemško-libernlno-centrnlistiške svojadi in kukor so umazani in sebični vsi njeni cilji. V prvo ta trditev ni resnična. Dejstva go-vorč — ne: kriče! Mar se ni sedanju vnanja politiku države, politiku trozveze, zupričela prav tedaj, koje nastopil grof Taafte se svojim načelom nepriti-skanju Slovanov na steno ? ! Mar niso ravno slovanske skupine v državnem zboru v vsej tej dobi — skoro 2 desetletji —iipravobčudovauja vrednim samozataje-vunjem in redko požrtvovalnostjo dovoljevule sredstva za to vnanjo politiko, tako, da stoji ista dunes istotako trdno kukor pred skoro 20 leti ?! Zveze iu nurodne kombinucije se ne sklepajo za večno; in uko je Avstrija vendar tako dolgo vrst let mogla vstrajati v tej kombinaciji, je puč to zadosten dokaz, da uotrunji zistem držuve ne more biti tako nezdružljiv z vnanjo politiko, marveč, da ho oni, ki imajo kaj besede na določanju notranje politike, lojalni do skrajnosti nasproti vnunjim zvezam, četudi jim isto niso ravno k sreti prirušeenc. Pa recimo tutli, tla sti naša notranja in vna-nja politika res v navskrižju! Ako bi hoteli pri-poznati to, moramo pa kar hitro odlomiti o vprašanju : ali naj se Vitanju politika uravnava v zmiilu notranje, ali naj t«- godi to narol>e? Ta je vendar jasno: prvo je logično in naravno, drugo je — nezmitM'1! Nespametne/ hi hil tak gospodar, ki hi urejal svojo lii»o tako, da hod«- koristno — sosedu! Pameten gospodar pa ureja svoje domačo razmere tako, da j«* dobro njemu in svojcem in potem še le gleda, da uredi svoje odnošaje do sosedov, kakor je t*» le možno. Is to ta ko država ne sklepa vnanjih zvez v ta namen, da hi iz inozemstva dobivala direktivo, kako naj ureja svoje notranje stvari, ampak jih sklepa le ▼ jedini ta namen, da je tem bolj varna nje notranja u re d ha. Zaključek je torej ta, da vnanja politika ne sme hiti taka, da hi zahtevala usodnih žrtev na notranji uredbi države! Državljani torej, ki kličejo inozemstvo na pomoč proti notranji politiki, kakor to delajo izvestni Nemci in Italijani — glej nesramne nnpade v parlamentoma v Jierolinu in Kimu! — se pregrevajo na samostalnosti svoje lastne države, jej jemljejo ugled in k o m p r o m i t u j e j o le isto v n a n j o politiko v očeh lastnih lojalnih sodržavljanov, tako, da ne hi bilo čudo, ako hi ti poslednji načeli očitno nastopati proti tisti vnanji politiki. Mi Slovani nismo nikdar tajili tega, da nam sedanje zveze države niso priraščene k srcu, sli naše vedenje je bilo vsikdar korektno in lojalno nasproti tem zvezam, da-si vemo — zlasti mi Slovani v Primorju — koliko žrtev na svoji lastni narodni koristi smo že morali doprinesti tem zvezam. In naši Nemci in Italijani ? Velik del avstrijskih Nemcev je strogo katoliškega in verskega mišljenja in ta del je v istem položenju nasproti trozvezi kakor mi Slovani: tudi ti Nemci gotovo ne mislijo na to, da bi žrtvovali svoje sveto čut-etvovanje protesta nsk i Nemčiji in framasonski Italiji na ljubo 1! Oni so lojalno akceptirali to zveze, a gotovo ne dopuste nikdar, da bi jih ta zveza ovirala v uveljavljenju njih verskih načel in poli-tiškega programa! Pa naši Italijani! Ali so ti navdušeni za zvezo z Nemčijo radi Nemčije ali iz navdušenja do Avstrije? Kdo se ne smeje?! Ita-lijani so za zvezo z Nemčijo le dotlej, dokler je Nemčija v zvezi z Italijo, torej le iz ozlrov na svoje lastne predobro poznane »idejale!« Za zvezo z Nemčijo v tem zmislu, da hi se morala Avstrija odreči vsaki samostalnosti, vsakemu pravu samo-določbe v notranjih stvareh, da hi morala postati le podrejen pridevek Nemčije, da bi se torej vsa notranja politika brezpogojno podrejala željam onih, ki so z nami sedaj v zvezi, je le oni del Nemcev, ki so že davno vrgli od sebe vsako sled avstrijstva in patrijotizma, ki so torej zgubili pravico do so-določevanja v notranji politiki!! Se enkrat torej: mi spoštujemo lojalno sedanje zveze, a le dotlej, dokler iste ne zahtevajo od nas žrtev, kakoršnih ne moro dati noben narod, ki ljubi in spoštuje — samega sebe. X položaju. Danes došle nam »Novice« objavljajo velezanimiv Članek pod naslovom »Ultimatum«. Umeje se ob sebi, da se isti bavi razmerjem med vlado in »Slovansko krščansko-narodno zvezo« in ki završuje pozivom, naj naši poslanci prestopijo v najostrejo opozicijo, ako vlada ne ugodi našim zahtevam. Ta članek ponatisnemo prihonjič doslovno, ker ga smatramo zadoščenjem za vse napade, ki smo jih bili morali prehiti radi tega, ker smo pritegnili onim katoliško-narodnim poslancem, ki so zahtevali, da se struna o pravem času nategne ostreje, bodisi tudi s prestopom v opozicijo. Mi bi se morali le veseliti na tem zadoščenju, ako ne bi bilo isto tako neizmerno žalostno. V sporočilu »Narodnih listov« — katerega smo omenjali v zadnjem izdanju — trdi ta list, da je nesoglasje med našimi poslanci in vlado poravnano, ker je poslednja ne le obljubila, ampak tudi dala garancij, da se polagoma izvrše naše zahteve. Ali naj govorimo odkritosrčno? Govorimo torej: sporočilo smo čuli, ali — nedostaje nam vere! Preveliko krati smo že Čuli taka zatrdila in preveliko krati že — ni bilo res. Domače vesti. Oonja radi uiiuiia/ija v Pazinu. »Piceolo« preludira jutršnjemu protestu svojcev proti osnovi hrvatskega gimnazija v Pazinu s tem, da odgovarja na vprašanja, ki si jih je stavil — sam. Kaj hočemo? Na to vprašanje pravi, da rečeni gimnazij se ne sme osnovati v Pazinu, ker so tam italijanska tla! Mi pa odgovarjamo »Piceolu«, da je to velika laž, kar je evidentno iz nastopnega: Pazin je sedež občine, ki šteje kakih 15.000 prebivalcev, od katerih je morda par Stotin Italijanov, ki pa so po večini slovanske krvi. 1'azin je središče političnega okraja, ki ima nad 40.000 prebivalcev, od katerih je — in to po statistiki, sestavljeni oh azistenei in sodelovanju vseh možnih slavnih oblasti — komaj 10°/0 ljudij, ki se prištevajo Italijanom!! Pazin je notri v sredini dežele, ki šteje blizu 190.000 Slovanov in le 118.000 Italijanov ! S tem smo merda dovolj označili »itali-janstvo« Pazina. Kaj vemo? To je nadaljnje vprašanje »Piccola«, na katero odgovarja: Ako bi tudi vlada odjenjala od namena za ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu, ga ustanovi gotovo kje drugje in mi sami smo označili kakor primerni mesti Kastav ali Vrbcnik. Mi pa odgovarjamo »Piceolu«, da gimnazij se mora zasnovati prav v Pazinu in čim bi vlada hotela res ustreči želji »Piccola«, potem bi bili primorani pomisliti, da v tej državi sta grožnja in eksces močneja, nego pravica in avtoriteta ! In ljudstvo naše bi smatralo tako kapitulacijo definitivnim dokazom, da nima ničesar pričakovati od državne u p r a v e, a čim bi to uverjenje postalo splošno, bi to ljudstvo izvajalo zaključke, katere bi danes jutri britko obžalovali v prvi vrsti oni, ki so kapitulovali. Tretje vprašanje »Piecolovo« je: »Česa zahtevamo?« Na to vprašanje odgovarja: Hrvatski gimnazij se ne sme zasnovati v Pazinu, ker bi bilo to prehudo žaljenje našega samoljubja v sedanjih narodnih bojih. Ali zahtevamo tudi — čim se hrvatski gimnazij ustanovi v Kastvu ali Vrbe-niku —, da dobe Italijani za to kompenzacijo v Poreču ali v Pulju ali pa italijansko učiteljišče v Trstu. Mi odgovarjamo »Piceolu«: Italijanska manjšina ima že svoj gimnazij v Kopru in je nekam čudna zahteva po kompenzaciji, ako tudi slovanska večina dobi le jeden gimnazij. Sicer pa to ni naša stvar, o tem naj se Italijani zmenijo z vlado. Mi smo za to, da dobe Italijani vsega, česar v resnici potrebujejo za svoj kulturni razvoj, samo da se tudi za nas skrbi v isti meri. In mislimo, da je to naše stališče veliko bližje pravičnosti in miroljubnosti, nego je ono, ki se bode proglašalo na jutršnjem shodu, za kateri ravno »Piceolo« toli srdito bije na veliki boben. 0 jntršiijem shodu progreslstov. Jutri predpoludne se zbere torej v gledališču »Politeama« vse, kar soglaša v tem, da treba primorskemu Slovanu odrekati vsako kulturno sredstvo! Kako so sklaljeni pojmi, kako je izginilo vsako čutstvo do pravice, kako zastrupljeni so duhovi v tej pokrajini, kako temeljito je zamorjena ljubezen do bližnjega, kako so ljudje zgubili sleherni zmisel za potrebe v opleraenjevanje človeške družbe, in kako so vsa pojavljanja zadobila že obliko grde karikature: to narri najjasneje priča jutršnji shod progresistov, na katerem bodo v imenu kulture protestovali proti sredstvom kulture! V žolč bi moral človek pomakati svoje pero, ako bi hotel izraziti svoje čutstva ob toliki zdivjanosti, ali pa resignirano, užaljenim srcem, udajati se misli, da so ob mejah teh pokrajin napravljene neporušne barikade, preko lcatorih no morejo velike ideje prosvete, človekoljubja in evropske civilizacije. Nikomur se noče vzeti nobeno pravo, nikomur naj se ne dotakne ni las njegove narodne lasti, le vstvariti se hoče zavod, ki naj bi širil vedo in omiko v pokrajini, z čemer bi se poplačal le del starega vnebo-vpijočega dolga ljudstvu, katero so toliko časa tiščali v temo, a ki si je vendar — pravi čudež to — ohranilo toliko plemenitosti duše, da hrepeni po — luči! In država se je slednjič — kasno, kasno — vendar odloČila, da poplača del tega dolga ideji človečanstva — ljudje pa, zlobni ljudje, ljudje, ki uazivljajo satni sebe nositelje kulture, se zbirajo in protestujejo proti temu, da ne bi bilo več duševnih helotov .... Protestujejo v imenu nekega namišljenega prava, ki ni druzega nego nasilje, izvirajoče iz poživinjene gospodstva-žcljnostij; protestujejo v imenu nekih tradicij, ki involvu-jejo stoletja staro krivico in ki avzajo nazaj v dobe srednjeveškega tiranstva, ki je slonelo na nevednosti človeštva. In vse to v imenu pravice, kulture! Kolika profanaeija, koliko hinavstvo, kolika prostitucija najvzvišenejega pojma — kulture! V očigled jutršnjemu shodu smo menda vsi, kar nas je poštenih — ne gledč na politiško mišljenje — jedini v prepričanju, da je to divjanje, ki se je vprizorili frivolni in brezvestni nasilniki proti plemeniti nakani proti mrvici prava našemu siromašnemu ljudstvu : pravi škandal! One pa, ki so — in bodisi le po svoji pasivnosti ali pa v dobri veri — postali sokrivci na tem, da so tako zdivjala čutstva, one, pravimo, mora danes peči vest, ako je — kaj imajo. Genius prosvete narodov, zakrij si svoj obraz, da ne bodei gledal takega škandala! Enakopravnost na e. kr. poŠti t Trstn. Pišejo nam : Dne 16. t. m. ob 5. uri in pol po-poludne sem oddal na poštnem uradu pri ljudskem vrtu priporočeno pismo z naslovom : »Kalan, Ljubljana«. Na poštnem prejemnem listu št. 445. pa so tam predrugačili mesto Ljubljana v meni nepoznano »Laibach« ! Ko bi bil to opazil takoj, bil bi tudi takoj protestoval, toda opazil sem še le pozneje in tako dajem to tem potom na znanje onemu, katerega sc to tiče. Jutri v nedeljo vsi t »Politeama Ros-setti« na koncert pevskega društva »Kolo« ! 120 za narod in narodno glasbo navdušenih oseb se je trudilo skozi več mesecev, da nam priredi narodno slavnost. Koliko truda jih je stalo, koliko zamude, koliko žrtev, koliko lepih novcev! A sad ni izostal. Tamburaški in pevski zbor, obadva v tako lepem številu, stii dobro pripravljena, kakor smo se prepričali na skušujah, da lahko mirno vestjo stopita pred občinstvo s svojim lepim, srečno izbranim vsporedom. Storila sta popolnoma svojo dolžnost. In sedaj je na občinstvu, da stori svojo, da se v obilnem številu udeleži koncerta. Pokažimo, da smo navdušeni za narodno glasbo, da znamo ceniti in podpirati požrtvovalne narodne delavce, da nas je v Trstu dosti, toliko, da lahko napolnimo tudi veliko gledališče. Pridimo vsi, kolikor nas le more, da z slovansho pesmijo preženemo odmeve nam sovražnih protestov italijanskega »ko-niicija« ! Pričetek hode ob 8. uri. Gledališče se odpre ob 7. uri. Vstopnina v pritličje za odrasle 40 nvč., za otroke polovica, na galerijo za prve 20, za druge 10 nč. Sedeži I. vrste 40, II. 30 in III. 20 nč. Za veliki koncert pev. društva »Kolo«, so vse lože že razprodaue. Ostaja pa še mnogo sedežev, toda, ker se tudi ti razprodajajo pridno — prosimo, naj se vsakdo požuri in Bi preskrbi sedež, ako le mogoče, že pred koncertom. Po koncertu bode sestanek v hotelu »Evropa« in ako ne bode tam dovolj prostoru, tudi v hčtelu »Nazionale«. Kavarni »Commercio« in »Tedesco« sti n a š i, prosimo torej, naj občinstvo ne hodi k tujcem. BoŽIčnico priredi jutri, dne 18. t. m., ob 4. uri popoludne, otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Greti sledečim vsporedom : a) Deklamacije: 1. O liožiči. 2. Veseli otrok. 3. Domovino molim. 4. Mala kuharica. 5. Koga ljubim ? 0. Kdo je to? 7. Božična noč. 8. Grda leska, b) Angelina, igra; e) Žive podobe, d) Voščilo k novemu letu. Med točkami bode petje. Na to veselico so posebno vabljeni »tariši otrok, da se prepričajo, kaj in koliko so se naučili njih otroci v našem vrtcu. Vabljeno je pa tudi vse drugo občinstvo. Zlasti pričakujemo udeležbe od strani rodoljubov in rodoljubkinj iz mesta, kajti njih navzočnost bode v posebno vspodbujo otrokom in starišem. Zavodu sv. Nikolaja so pristopili kakor podporniki gg.: Perhavc Kranja, Uršič Marija v Kobaridu z doneskom po 2 K., Rechberger Ho-lena, Tiringer I. Predloka po 3 K., Seražin Luka Trst 10 K., Furlan Andrej G K. Dalje so darovali zavodu gg.: Vidmar Jan, župnik v Hreginju, 10 K., vitez Luka Svetce, c. k. notar v Litiji, 10 K., Joaip Novak, župnik v Povirju, 10 K., N. N. Štorje 2 K., Sajć Miha, župnik v Stangi pri Litiji 3 K. Nrčna hvala gg. darovateljem. Powredovalnine no plačali gg. Vena, Nekerman, Martineli in N. N. po 2 K. Odbor. Odbor »Iot. kat. akad. društva »Danica« na Dunaju ne je r.n zimski tečaj 1. 1M9H/1*9 sestavil tako-le: Predsednik: stud. med. Frančišek Dol-šak; podpredsednik : stud. phil. Jakoh Berpant; tajnik: stud. iur. Anton Bartol; blp.gajnik: stud. phil. Bogumil Remec; knjižničar: cand. iur. Anton Carli: arhivar: stud. iur. Josip Derinastja. Za „Božtfnlco" so darovali nadalje g.a Lieske 10 K, g.a Fnrlan, g.a Ani. Slavik po 4 K, g.a Mauer 2 K, gd. Kornelij Gorup 100 K, gd. Milost 2 K, č. g. Warto 10 K, gd. Ivan Viličič iz Zagreba 10 K, g.a Turk 2 K, gd. Tomaž Zadnik 2 K, Anonimus 15 ogrinjal za deklice, Kristijan Dejak 20 K, gd. Miha in Ante Truden 1 zaboj pomaranč, 1 zaboj fig in l zaboj dnteljnov. Interpelacija radi zapostavljanja slovenskega prebivalstva na tiorlškem, ki so jo stn-vili posl. Coronini in tovariši v državnem zboru, je krasna, je klasičen dokument o razmerah na Primorskem. Priložena je zadnji »Soči« in se priloži tudi prihodnjemu »Primorcu«. Nikdo naj ne zamudi prečitati to interpelacijo. Tako treba govoriti z visoko in — nizko gospftdo! Nesramen lažnjlvec ! »tndipendente«, to nesramno glasilo Židov in framasonov, se je v današnji številki spravil na vodstvo gledališča »Politeama Kossetti« oziroma na naše pevsko društvo »Kolo«. Prvemu očita, da služi Bogu in hudiču, ko odstopa gledališče Slovencem, o drugem pa vedoma laže, ko trdi, da so tri društva, ki prirejajo jutrSnji veliki koncert! Mraz jih trese že, ko vidijo, koliko si upa že eno samo društvo naše — in jedno najmlajših — znto pišejo kar o troli društvih. One in u gospodu, ki guje že Bog zaznamoval in ki je bržkone oče temu napadu v »Indipendentu«, pa posvetimo pozneje, ako se nam poljubi. Kolaš. Cvet In sad v zimi. Prijatelj iz Barkovelj nam je doposlal danes — kakor pravi — redek dar za božične praznike. Poslal nam je svežo češpljevo vejico, na kateri vidiš cvetja in sadu v debelosti debelih lešnikov. To pa je res nenavaden dar: cvet in sad notri sredi zime! Dopolnilna volitev v kranjskem velepo-sestvu mesto odstopivšega poslanca grofa Aucr-sperga bode 9. februvarja 1809. Mesto zdravnika r Aleksandrijl. Kranjska zbornica zdravnikov naznanja, da je razpisana služba zdravnika za nadzorstvo in desinfekcijo v Suezu in pri Mojzesovih studeucih v Egiptu. Plača je določena v začetku na 8000 frankov, polagoma pa se zviša na 12000 frankov. Prošnje jo vložiti do 0. januvarja 1899. na predseduištvo po-morsko-zdravstvenega in karantenskega conseil-a v Egiptu. (An das Prasidium des SeesanitatB- und Quarantaine-Conseils in Aegyteu. Prosilci se morejo izkazati, da so na vseučilišču dovršili svoje študije ter da so zdravi. 0 umorstvu one Terezlne Del-PIero-De Mrtttla, o katerem smo poročali te dni in ki se je izvršilo v starem mestu blizu izraelitskili šol, doznajemo, da se preiskava vrši jako nujno. Preiskovalni sodnik je dal zapreti nekega Angelo Tc-desohija, proti kateremu govore mnoge indicije, da je izvršil oni zločin. Le ta je baje zalezoval po-kojnico, toda brez VBpeha. To je'utegnilo biti vzrokom, da se je maščeval na toli grozen način. Mistcrljozna smrt. .'11-letnega težaka Henrika Mozetiča so privedli včeraj zjutraj v bolnico v jako nevarnem stanju, a čim so ga položili na postelj, že je izdahnil svojo dušo Mozetič je bil v službi v neki zalogi vina. Prcdvčcrajnjem se je bil dobro nabasal s polento in »verzotamic (ohrovtom), a vse skupaj je pošteno žalil z vinom v zalogi. Kmalo so ga jeli lomiti krči v želodcu in je jel metati in sebe. Ker mu je bilo vedno huje, prepeljali so ga včeraj v bolnico. Bila je to njegova zadnja pot. Razparan)o telesa pokaže menda pravi vzrok te čudne smrti. Iz-pred sodišča. 37-letni gostilničar Andrej Nola iz Dalmacije je bil obdolžil svojega lastnih brata Gregorija," da je umoril očeta. V sled te prijave je policijska oblast zaprla poslednjega. Preiskava pa je dokazala na neovržen način, da je bilo ono obdolženje krivo. Včeraj je sedel Andrej Nola n« obtožni klopi, obtožen radi obrekovanja. Sodišče mu je prisodilo (5 meseeev ječe. Zaslužil jih je! 22-letni mesar Josip Benčič iz Trsta je bil obtožen radi nasiUtva in žaljenja oblasti. Upiral se je bil stražarju, ki ga je hotel aretirati ter je kričal: Ladri! Ubijalci! Ker pa iz izpovedi jedine priče, stražarja Puntariča, ni bilo dokazano, da so one besede veljale prav stražarjem, dobil je le teden dnij zapora. Z nožem. Včeraj zvečer je Holetni dninar Fran Kovač v neki gostilni v Via Madonnina št. 1. težko ranil dninarja Alojzija Maruchija. Ranjenca so prevedli v bolnico, hudodelca pa so zaprli. Nečloveška mati. V Bahli na Koroškem se je neka dekla hotela znebiti svojega nezakonskega otroka. Ker ga ni mogla zadušiti takoj, ga je prijela za noge ter tolkla z detetom tako dolgo ob zid, da je bilo mrtvo. Brezsrčna mati trdi, da jo je zavel k temu zločinu 'njeni ljubimec, ko je odhaja v vojake. Nesreča. Na potu iz Kamnika v Šmareo na Kranjskem so dne 13. t m. pod obrnenim vozom našli mrtvega Matevža Liparja, posestnika in tovarnarja za cement. Policijska vest. Včeraj opoludne sta bila v pivovarni Dreherjcvi aretirana delavca 27-1. Peter H. iz Štajerske in 20-1. Nikolaj Z. iz Gospića na Hrvatskem, ker sta na sumu, da sta ukradla več sodčekov piva, vrednega 45 gld. Izročili so ju deželnemu sodišču. Loterijske številke, izžrebane dne 17. t. m.: Trst f, 42 41 15 83 Linec 38 18 65 44 45 Koledar. Dane« v soboto 17. decembra: Kvatre, Lazar, škof; Berta. Jutri v nedeljo 18. decembra: 4 adventua. Oracijan,ikof. Holnčni: Lunin: Ithod ob ». uri 9 min. Izhod ob 10. uri 45 min. Zahod „ 3. „44 „ Zabod „ 9. „ 13 „ Ta je 51. teden. Danes je 350. dan tega leta, imamo torej 14 dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Praga 17. »Prager Taglatt« se bavi s včeraj aviziranim člankom v >Hlasu Naroda« na spora-zumljenje med ohema narodoma na Češkem. »Prager Tagblatt« meni, da bi bilo jednako lojalno varstvo narodnosti v smeri samodoločbe v narodnih in kulturnih stvareh, kakor se isto že praktično vrši v deželnem šolskem in v deželnem kulturnem svčtu, sposobno za podlago spravni akciji. Tudi o temeljnih potezah za spravo, predloženih po grofu Thunu v mesecu juliju tega leta, je možno razpravljati in se dajo isti /.boljšati. Nemci niso bili krivi, da so se pogajanja prekinila in se niso več zapričela. Dunaj 17. V Hornu je včeraj govoril antisemitski poslancc princ Lichtenstcin, ki se je odločno izrekel proti ohstrukciji in za strogo legalno opozicijo. Liehtenstein je priznaval-, da obstrukeija ni koristila ničesar in je ohsurdna toliko bolj, ker ima vlada vedno $ 14 na razpolago. Čeprav so se nemški nacijonalei in liberalci odločili za obstrukeijo, se jim krščanski socijalisti vendar niso pridružili, ker vedo, da z zakonito opozicijo dosezajo isto, kar jim veleva dolžnost, in zadoščajo volji svojih volilcev. Duuaj 17. »\Viener Zoitung« objavlja naredbo vkupnegu ministerstva, s katero se razveljavlja odprava porotnih sodišč v območju okrožnih sodišč Jaslo in Tarnov. Budimpešta 17. Državni zbor se je zopet sešel. Zagreb 10. V saboru se je danes pričela razprava o nagodhenem provizoriju. Poslanec Bresztyenszki je v imenu opozicije odklonil predlogo. Obsojal jo duvalizem kakor zistem, ki zavira absolutno jednakopravnost narodnosti in ki je na potu zakonitemu stemljenju Hrvatov po uplivu na polotoku balkanskem. Tudi posl* Hegeditf je pobijal predlogo naglašujd načela, izražena v programu stranke prava. Seja so je prekinila. Prihodnjo seja bode jutri. London 17. Odbor narodne zveze lil>eralnih društev se je sešel v Birminghamu in je vsprejel resolucijo, s katero izraža svoje obžalovanje na odstopu voditelja liberalne stranke v zbornici poslancev, Hareourta. Odklonil seje pa dodatni predlog, v katerem so prosi Hareourt, naj hi odstopil od svojega sklepa. kaneja 17. O prihodu grškega princa Jurija, dne 21. t. m., pozdravijo ladije štirih vlastij novo krečansko zastavo. „Glasbena Matica" v Ljubljani. Fosiv! »Glasbena Matica« v Ljubljani vabi slavna slovenska pevska društva, naj ji redno pošiljajo svoje vsporedc, da jih v svojem letnem »Ir-vestju« zbrane ponatisne ter tako poda skupno podobo o razvoju izvrševalne glasbe na vsem Slovenskem. Ista vabi tudi najuduneje gospode sklad a-telje, naj ji vpošiljajo svoje skladbe, da bo mogočo sestaviti v »Izvestji« vsako leto pregled vseslovenskega glasheno-slovstvenega delovanja. Da bo pa izdavanje tacega i z ves tj a mogoče, treba je »Glasbeni Matici« tudi gmotne podpore; zato prosi odbor slavna društva in njih posamične člene, da v obilnem številu pristopijo kakor redni Členi (»\ 2 gld.) ali kakor ustanovniki (40 gld.), z opombo, da novopristoplim členom na njih željo daje namestu letos izišlih muzi kalij tudi II. natis Čeri nove »Pesmarice«. »Pesmarico« (navadna cena 1 gld. 50 nvč.) dajemo pevskim društvom, ki jo na roče v obilnem številu, z znatnim popustom. Odbor „Glasbene Matice,, v Ljubljani. Zahvala. Zahvaljujemo se nuj prisrčne je sorodnikom, častiti duhovščini, spoštovani gospej Mariji Mahorčič, sežanskim damam, pevcem, prijateljem in vsem onim, ki so nam o priliki izgube naše matere, oziroma stare matere in tašče, gospe Franje Dolenc na kateri-koli način skazali svoje sočutje in sosebno še onim, ki so drago pokojnieo spremili k večnemu počitku. V Sežani, dne Hi. dee. 18!hS. Žalujoči ostali. G. Piccoli dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar pri angelju v Ljubljani. Dunajska cesta. ŽeSeznato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri ho v železnatem vinu, leknrimrjn Piccoli-Ja r Izubijani trni raj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za nJega učinek. To vino je kaj dobro /.a slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, /.a blede, sloke (suhe) in boleliave otroke. Cena jjolliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. III. Slovenke pri sv. Jakobu, pozor! V ulici S. Marco št. 19 je nova pekarija - prodajalnica, katera ima na prodaj svež krilil, razne moke /.a H110 in navadno pecivo, Izborno maslo, frlsno in kuhano, in raznonarm' sladkarije po navadnih eenah. Sprejema doumel kruh v peko. Naročeno pošilja se tudi nadom. l'riporoča se osobito slovenskim materam /■.t pogosto obiskovanje, udnni Florijan Kompara. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice In spre-Jemnice, žlmnic In peresni?, ogledal in železnih blagajn, po eenah, da se ni bati konkurence. Sobioa se odda v ulici Madonnina štv. 1., I. nadstropje, desno, s hrano ali brez hrane. Pri moji tvrdki Schivitz & Comp. v Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Kesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta številka 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih tlel. AITE Sb ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. < i TRGOVINA Velika zaloga molkih in ženskih stof za m letne sezone. Velik lsbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala iu satina • v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila mozkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata miaua AITE & ZADNIK. Varstvena znamka: SIDRO.< LINEMENT. CAPSICI COMP. Iz Kfehterjeve lekarne v Pragi pripozuano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva — ™ —* 1 — -—u ■ klimah. dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-Zanteva naj se to spložno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno zna m ko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Kašelj, hripavost in prsni katar uh|a*uje in zdravi pravi planinski kašelj olajftajofti sok L „Deželne lekarne pri Mariji Ponutraj" M. Leusteka v Ljubljani. Cena 1 steklenice f>0 novč. Rat potil j a se i obratno poŠto najmanj "2 steklenici. na malo in debelo (lastnega pridelka iz Jesenica pri Splitu) Filipa Ivaniševiča v Trstu, via Carintia Štv. 22. Odlikovan fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25. ITsojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na A<'<|llcdottll fitv. 25 odprl svojo filijalko. Atelier je urejen moderno in preskrbljen aparati najnovejega zistema. Fotografije v vsaki obliki do naravne velikosti na papirje vsaki obliki do naravne velikosti platin itd. itd. Izdelovanje natančno, dovršeno. Cene kolikor sploh možno nizke. Posebno se priporočam v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih; reprodukcij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik, a-kvarelov; fotografij v naravnih barvah. — Kdor se hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izložene slike! Atelier je na Acque