r
Veli« am vse leto . . -	$6.00
Za pol letm.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
Največji •tedenski dnevnik
Združenih državah	|
GLAS NARODA
Ust: slovenski n .delavcevv Ameriki.
r ,
The largest Slovenian Daily fc the United States.
til lumd every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Read«
BWWBBI
TKUBFON: CORTLANDT 3876.	Entered as Second Class 1	« - ----------— latter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 244 — ŠTEV. 244		NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 17, 1923. — SREDA, liTOKTOBRA. 1923. v	VOLUME XXXI — LETNIK XXXI.
VELIKANSKA POVODENJ V OKLAHOMI
V Oklahoma City je petnajst tisoč ljudi brez strehe. — Velik del mesta je preplavljen. — Pomožna akcija. — Tok vode je širok dve milji. — Na tisoče beguncev. Vsi zdravniki in ambulančni vozovi so mobilizirani.
Oklahoma City, Okla.. 16. oktobra. — Vodovje North C anadian liiver je naraslo ter preplavilo središče mesta.
Mestna uprava je pred velikim problemom: — za ]rt"i,najst t i s or it.M-b je treba preskrbeti strehe in druge po-t i-eb^eine. Vse* raka. <la bo y.aeela voda padati, da bo mo-goee že v na j deloma preceniti škodo.
Tok je širok dve milji ter je opoldne še vedno dri skozi mesto. V razoranili ravninah so si manjši toki iskali novih poti. Ognjefrasei si prizadevajo dospeti <h družin, ki so se zbrale v gorenjih nadstropjih raznih hiš. Zaenkrat s«- >e ne ve, ee je izgubil kak človek življenje.
Zadnje štiri dni .je neprestano deževalo. Reka, ki jr narasla v zapadnih in severnih delili dežele, je vdrla skozi mestne vodne rezervaej«- deset milj zapadno od tukaj tei vdrla <Lines zjutraj v notranjost mesta.
Osemnajst blokov najvažnejša trgovskega okraja je preplavljenih.
Po mestn patrulira naro<lna jjanla.
\ zdravniki in ambulanein vozovi so mobilizirani.
Ko je doseglo vodovje višino 25 f-evljev. so morali oditi vsi ljudje iz sosednjih blokov.
['arniške piščalke tulijo in opozarjajo prebivalce, naj se umaknejo pravočasno na varno.
Hejiimei dobivajo brezphieno kavo in kruh. Začasno so nastanjeni ]m> raznih eerkvah.
( apito) Hill, to je južni del mesta, je popolnoma izoliran.
Dalas, Tex a«, H>. oktobra. — Vsled osem dni trajajo-«Vga deževja so razne reke v Texasu prestopile bregove. K Povzročena šk<«la je ogromna. Železniški promet je po nekaterih krajih prekinjen.
BALDWIN BO IMEL NA HAR ZDRAVNIKI SO PRIPOROČILI VEYEVEM BANKETU SLAV LORDU CECILU POČITEK.
NOSTNI GOVOR.	_
TUDI NAPREDEK (?)
oktobra. — predsednik
London, Anglija, 15 Angleški ministrski H«Id in bo imel na banketu, ki bo prirej. n dne 23. oktobra na čast ameriškemu poslaniku Harvevu. slavnostni govor.
\aslednjega <lne bo odpotoval Ilarvev proti New Yorku in sieer na krovu parnika "Paris".
DOBRO PIVO SE JE IZPREME NILO V ČISTO VODO.
Pomožni policijski komisar Leaeh je poklioal k sebi dva brooklynftka policiste. Vprašal ju je, kako se je ivpremnilo čez noč 24 sodekov dobrega piva v cisto vodo. Policist* sta stražila pivo v neki restavraciji na Tilden Ave. Ker nista mogla pojasniti, kako se je ta čudež zgodil, je naznanil pomožni policijski komisar vso zadevo policijskemu komisarju Enrightu.
London, Anglija. 15. oktobra. — l^ord Robert (Veil trpi vsled hudega živčnega napada. Zdravniki -o mu naročili, da se mora prese-liti rim prej mogoče na kmete ter ostati najmanj en mesec v postelji.
Njegova bolezen je posledica
NEMŠKA REPUBLIKA NA ROBU PROPADA
Stresemannova diktatura se mora boriti z velikanskimi problemi. — Saški ministrski predsednik Zeigner noče razpustiti delavske brambe. — Socijalistični člani kabineta bi ne odobrili nasilnega razoroženja. — Nameravan napad na mestno hišo.
dika nam k;ixe majhen aeroplan. ki so je pred par dnevi spustil na neuvorško ulico Riverside Drive.	bi šlo posreči. Jtko bi se ne zadel v steber obeestne svt-tdke. I*ri tem si je pa zlo-
mil desno krilo. Zrakoplov ec Edwin Johnson je izjavil, da ;e nu ral pristati. ker se mu je nekaj pokvaril motor. Strokovnjaki pravijo, da ni več ens. ko s.- h. 1(» z ne\vyor.Ških ulie dvigali majhni aeroplani. krožili po zraku ter se zopet ustavljali na ulicah.
FRANCOZI POVZROČILA EVROPSKEGA BANKROTA
Namesto ene je sedaj v Evropi dvanajst Alzasko-Lotarinšk h. Poslanec Fish izjavlja, da bc francoska nestrpnost povzročila novo evropsko vojno.
Eden najuglednejših zastopnikov naprednih republikaneev. kongr«*-.nik Hamilton Fish. se je vrnil včeraj s parnikom "President Monroe" v Združene države. V Evropi se je mudil več tednov ter natančno preiskoval ta-mošnje razmere.
Časnikarskim poročevalcem je rekel:
— Politični izgled v kontinentalni Evropi je strašen. Bankrot-
89LJSEVIKI fSCEJO ZNAČILEN GOVOR KREOIU FRANCIJI! LLOYD GEORGEA
Predsednik ruske državne banka Veiika nevarnost diktaterstva. —
je dospel v Pariz ter se pričel i pogajati. — Sovjetska vlada pravi, da bo priznala prejšnje dolgove.
prenapornega dela.
• na je nemška vladna politika in
___bankrotne so nemške finance. To
je neizprosna posledica francoske VČERAJ JE BILO DEPORTIRA- zar<>te- <la morajo biti evropski NIH 566 PRISELJENCEV. narodi do zob oboroženi, namesto,
__da bi se pobratili med seboj. To
ne bo privedlo samo do splošnega evropskega bankrota, pač pa tudi brez dvoma do nove vojne.
S parnikom liermgar'n bilo! včeraj deportiranih ~A>€> angl \š!cihj Škotskih, irskih in ruskih priseljencev. Ko so bili do so (d i sem. je bila kvota njihovih debela že izčrpana.
Izmeti deportiranih jih je bilo 150 potnikov drugega razreda.
Ko bodo dospeli v Evropo, se
— Ni mi mogoče povedati, kako se evropski narodi sovražijo med seboj. Pred vojno je bila ena sama Alzaško-Lotarin&ka. Jsedaj jih je najmanj dvanjast.
Vsi ameriški kongresniki in senatorji. ki so se vrnili iz Evrope
bodo takoj zopet vkrcali ter sku- so pronesli seboj natančne načr- j šali pod november^ko kvoto do- te, kako bi bilo mogoče uravnati
Pariz, Franeija. 1 <i. oktobra. — Predsednik ruske državne banke Scheinemann je dospel v Pariz. Ilolansko časopisje poroča, da je dospel na vabilo francoskih finančnikov.
V kratkem se bodo začela obširna pogajanja. Rusija išče kredita v Franciji.
Predsednik državne banke bo v i kraej j a pet let imenu svoje vlade stavil naslednje predloge:
—	Ruska sovjetska vlada je pripravljena priznati bivših ruskih vlad. Izvzeti so le dolgovi, ki so jih bivše ruske vlade napravile tekom vojne.
—	Za svojo gospodarsko obnovitev naj dobi Rusija desetletni moratorij ter potrebne kredite.
—	Francija naj prizna sovjetsko vlado. Sovjetska vlada se bo pa v zameno obvezala, da bo prenehala s komunistično propagando v Franciji. Nadalje bo Rusija vrnila francoskim državljanom premoženje, ki je bilo pred par
Berlin, Nemčija, lt>. oktobra.—Stresemannova ustavna diktatura je stara šele tri dni, pa se že mora boriti z velikimi, dalekosežnimi problemi.
Veliko preglavie prizadevajo Stresemannu krušni kra-vali. ki se vrše po vseh nemških mestih.
Ne ve tudi, kakšno stališče naj zavzame napram Saški. Poveljnik državne brambe na Saškem, gen. Mueller, je zapoved al, da se mora takoj razorožiti vsa proletarska bramba.
Saški ministrski predsednik Zeigner je pa odločno proti temu.
(V bo Stresemann zahteval, naj se izvrši to razorože-nje nasilnim potom, bo najbrže naletel na velik odpor socialist ičnih ministrov.
Socijalisti bodo rajši izstopili iz njegovega kabineta kot da bi dovolili kaj takega.
Ljudstvo je razburjeno vsled velikanskih eem ki jih zahtevajo trgovei za živila.
Berlin, Nemčija, 1(J. oktobra. — Dvanajst tisoč brezposelnih je danes hotelo navaliti na mestno hišo. Pregnala jih je pa policija z nasajenimi bajoneti.
Množica, ki se je zbrala pred mestno hišo, je zahtevala, naj ji govori župan o preliranitvenem vprašanju. (Policija je ljudi razpršila, toda iz stranskih ulie so vedno novi prihajali. Zatem so se policisti poslužili bajonetov in revolverjev.
Oblasti zatrjujejo, da so ljudsko množico naščuvali • 1 * I unisti. Promet v bližini mestne hiše je popolnoma vojno	" ^ ^ ^taljen. Trgovci so z železjem zabili svoje izložb,.
Tiuli iz ostalih delov Nemčije poročajo o obsežnih krušnilukravalih. V Lipskem so zmetali trgovci na cesto svoje zaloge, boječ se, da bi demonstranti ne napravili preveč škode v trgovinah, v katere bi brez dvoma vdrli.
Val avtokracije ogroža svobod ne narode sveta. _ Več pogu-' komunisti.
Chicago, 111.. iS. oktobra. — Dan *> jf imel tukaj bivši angleški ministrski predsednik David L'oyd (Jenrge značilen govor, v kar.-1-t-m j.- izvajal med drugim tudi naslednje:
Evropska demokracija je v veliki nevarnosti. Demokratične vlade se rušijo druga za drugo.
PRODAJALCI PREMOGA SE MORAJO ZAGOVARJATI.
150 JIH JE BILO ARETIRANIH V VARŠAVI.
Washington, D. C'.. 16. okt. — Varšava, Poljska, Zvezna trgovska komisija je po-i Policija je zadnje Poudarjati je treba, da je demo- vabila k sebi pet ne\vyorških ve-1 150 oseb. Osumljeni so. da so
speti v Ameriko.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IH
OZEMLJU
N potom naie bank* inrhj«Jo bbmIJIto, hitro ta po nUkSk
Tianl m bde mmšm mm riililil
J«|id«vlja:
BaspottUa aa adnje polt« l£ IsplaCaJe "Kr. poitnl Čekovni	te
"Jtdrtnaka tenka** ▼ Ljubljani, Zagretra, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika. Splita. Sarajeva aH drofod, kjer J« pai aa hitra hpiafilo najacodneje.
1000 Din. ...... $12.60
2000 Din....... $25.00
5000 Din. ...... $62.00
M nakurillA. M snaftaj« manj kot mm tlaoi «iur|w Vi «wtm ta MMaIm In
▼
Italija bi
Opatiji tn
IM lukaslllllt
200 lir ...............$10.20
300 lir ................$15.00
500 lir .........$24.50
1000 lir ................$48.00
■»■UJ« manj «t M It
'leti nacijonalurirjuio. • razmere. Jaz pa ne rečem druge- __ " . . . ..
, . , , . . . . . . , V zameno bo dobna rraneija ga kot le rekel slavni švedski dr— ,	, . ,	, •
.,	.	.	: koncesije glede ruskega olja. Ku-
zavnik Oxenstiern svojemu sinu . .	, . . . ... .
. . . .	.. . „ ski petrolej si t>o lahko nabav-
po" tridesetletni vojn«: — Ali si zei .. ,	---- . ,
...... ,	! Ijala po znatno nižji ceni kot pa
opazil, moj s;n, s kako malo mo- .	. ,
,	.	, ,	, druge države,
t! ros t jo je mogoee vladati svet:
V, /	i -	.	\'elika francocka finančna th>-
— Združene države morajo za- j	i
staviti ves svoj upliv za dvoje ! <lj«tja so baje povsem zadovoljna
visokih ciljev.	z ruskimi predlogi.
Prvi cilj je vzdržanje svetov-1--
nega miru. Drugi cilj pa je. da se
vbij<r~vsej Evropi v glavo našo 'TEČNA' MIROVNA POGODBA.
neomajno vero v demokracijo.	-
FLsh se je mudil tekom svojega j Varšava, Poljska. 16. oktobra, evropskega bivanja tudi v Moskvi; Poljski parlament je odobril da-in v Carigradu.	nes "večno" mirovno pogodbo s
--| Turčijo. Izraz "večna pogodba*
smatrajo v poljskih oficijelnih KNJIGOVODJA OBSOJEN ZA- j krogih za frazo, ker je turška STRAN SLEPARIJE.	vlada šele eno stoletje po delitvi
Poljske priznala poljsko vlado.
motim; la
In Uram sedaj al ahilw, menja m vAnt te »UMI rano«* nam ni mocofe podati nataaCo* oena vaapraj. Mf> dne. ko naa
DKft11 e*J6ei'e	Mxmmr
VBAR &AESEB STATE SAR
po svoji največji zmagi, v nevarnosti.
Nemčija mora prej ali slej spoznati. da je izgubila svojo igro. vse dolgove j Vsako zatajevanje bi le poslabšalo njen položaj. Nemci morajo pomisliti, da je treba veliko več poguma in vztrajnosti, da se napravi mir kot pa da se napravi vojno.
V	veliki svetovni vojni je demokracija vsepovsod premagala avtokracijo. Se .sedaj strmoglavi kakega velikega moža. Toda na se ne more nihče zanašati. To je igra, hazard na igra.
Nadalje je izjavljal, da so se Nemci nad vse hrabro borili v svetovni vojni, in da ni Anglija še nikdar omalovaževala kakega svojega junaškega nasprotnika.
V	vojni je pa zmagala stranka. ki je bila močnejša in boljša.
Po govoru je bil banket. Bivši madžarski ministrski
IG. oktobra, dni aretirala bili
letrgovcev s premogom. IS. no- v zvezi z veliko eksplozijo v zalo-vembra morajo priti v Washington \ gi munieije. Eksplozija je zahte-kjer se bodo skušali oprati	vala nad petdeset človeških žr-
dolžbe, da so se zarot.ili zvišati ce- tev. Skoraj tisoč oseb je bilo rane premoga,	njenih.
ŽUPAN HYLAN BOLEHA NA PROTI ORGANIZIRANJU PRO-ŽELODČNI BOLEZNI,	LETARSKE MILICE.
Dr. Ferguson je izjavil, da tr-j Draždani, Nemčija, 15. oktobra, pi newyorski župan Hvlan na ne- Poveljnik državne brambe na Sa-ki želodčni bolezni. Odredil je, da škem, general Miller je izjavil, tla moda biti tekom dveh tednov po- bo vsakdo občutno kaznovan, kdor polnoma miren in da ne sme tekom ho skuiaI organizirati proletarsko
tega časa sprejemati nobenih ob- ... . ,	milico,
iskov.
__Zaenkrat znaša tozadevna ka-
'zen 15;0(X) zlatih mark.
Na tri mesečno ječo je bil obsojen August Eberhard, ki je bil svoj čas knjigovodja pri Chase NEMŠKH BANKOVCEV NE B0-
National Bank. Ukradel je $1500.
DO VEČ TISKALI.
Berlin, Nemiija, 16. oktobra. — STO KOMUNISTOV ARETIRA- Danes je bilo uradno razglašeno.
NIH V HANOVERU.
da nemške tiskarne zaenkrat ne bodo več tiskale nemških ban kov cev. Na podlagi zlatega posojila bo uvedena nova novčna veljava.
Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — V provinci Hanover je bilo aretiranih nad sto komunistov, ko so j Državna banka bo izdala nov de-hoteli sklicati delavski kongres.; nar, ki bo imel pribl*EŽno isto vred Vlada je začela nasilno zatirati < nost kot ga je imela stara nemška vsako komunist ično gibanje. marka.
AMUNDSEN BO ŠE ENKRAT POSKUŠAL POLETETI NA SEVERNI TEČAJ.
'ZASEDANJE SINNFEINSKEGA KONGRESA.
Dublin, Irska, 16. oktobra.
jZnani newovrSki raziskovalec, predsednik grof Apponv je sedel I'^pitan Roald Amundsen, bo še
v neposredni bližini Lloyd Georgaenkrat Pokušal poleteti v zrako- ^ Danes se je začela tukaj generalna ter se je ž njim prijateljsko po- plovu na Severni tečaj. To je izja- skupščina sinnfeinske stranke, eovarjal. Tekom napitnic je na- vil včeraj zvečer, ko se je vrnil iz Kadarkoli je kak govornik izpre-
zdravil Llovd George tudi Chi-cagi.
Rekel je, da je Ohieaga kraljica srednjega ^Zapada.
Ko so mu začeli navzoči ploskati, je smeje popravil:
Oprostite mojim monarhi-stičilim besedam. .Jaz sem samo reven. neinformiran Evropejec.
SLAVNI NEMŠKI ZDRAVNIK SE JE ODPELJAL V MOSKVO.
London, Anglija, 16. oktobra. — Selb je dospelo poročilo, da se je včeraj zvečer odpeljal z aeropla-nom v Moskvo slavni monakovski «adr3vnik dr. Ferdinand Sauer bruch.
Operiral bo ruskega vojne^i ministra Leona Trockega, ki baje trpi na raku.
(Koliko je resnice na tem, se zaenkrat še ne da dognati. Že neštetokrat je bilo poročano, da sta Lenin in Trocki neozdravljivo bolna).
Alaske.	govoril ime de Val ere, so ga na-
Njegov poskus zadnje poletje se	vzoči pozdravili z velikanskim
mu je izjalovil, ker se mu je potrl	plosk an je.*».
zrakoplov pri Wainwrightu, Ala- Navzočih je vsega skupaj 1500
ska. Pravi, da bo s tem svojim	delegatov. Namesto de Valere, ki
poletom razrešil najbolj zagone-	je zaprt, je bila izvoljena na pred-
ten zemljepisni problem. Priznan*	sedniško mes*.o Mary MacSwiney. znanstveniki pravijo, da je sever-
no od Alaske velikansko ozemlje, do katerega ni mogoče priti niti z ladjami niti s sanmi.
Vsak pevec bi moral imeti
' novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebn je 103 najboljših in najnove^iih pesmi s notami.
Cena a poitnino $3.00.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Hew York. N. T
IZŠEL JE
SL0VENSK0-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1924.
Vsem tistim, ki so ga naročili, ga bomo odposlali te dni.
Koledar je znanstvene, poučne in zabavne vsebine, ter ga bi moral vsak imeti.
Naročite ga še danes!
CENA 40 CENTOV. Za Jugoslavijo je ista cena. * SLO VENI C PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
- GLAS Nahoda,- IT. OKT. 1923
«
GLAS NARODA"
L Al NAROD W •f Minkattaa, |
T|Ii»iiiii CarUintft an
PREISKAVE MESTA PREMOGA
Zvezni okrajni pravilnik Hay ward hoče doseči prihodnje leto nominacijo za governersko mesto v državi New York.
Sedaj je pa začel preiskovati cene premoga.
S pomočjo te pieiskave hoče biti uoininiran, in če bo šlo vse posreči, bo tudi izvoljen goveroerjem države.
Ta njegova preiskava pa najbrže ne bo dosti vplivala 11a cene premoga. Tozadevno stvar je tudi preiskovala zvezna premogovna komisija. Posledica, te preis-kave so bile dolge uradne proklamaeije in nič drugega.
Ko je bil sklenjen mir med lastniki premogovnikov trdega premoga in organizacijo United Mine Workers, je premogovna komisija -preselila svoje delovanje v okraje mehkega premoga, kjer se bodo vršila prihodnje leto po gajanja glede nove pogodbe, kajti sedanja bo potekla meseca marca.
Znano je, da ima mala skupina železniških družb monopol nad trdim premogom ker so njeni premogovniki, do katerih vodi železniška proga. Premogovna komisija je to dejstvo samo potrdila, odpravila ga pa ni.
Brez dvoma so se tudi lastniki premogovnikov in trgovci s premogom sporazumeli glede cen in glede pogojev prodaje.
Take pogodbe so v očividnem nasprotju s protitrust-110 postavo, toda niti premogovna komisija ni tako globoko zajela, niti gospod Hay ward ne lx>, da bi s pomočjo tozadevnih dokazov zamogel dvigniti ki^ko obtožbo.
Vsakdo se zadovolji s splosno ugotovitvijo, da so cene previsoke in da *4nekdo*' dela prevelike dobičke.
Taka ugotovila pa nikomur ne škodujejo.
Po )x>stavah kapitalistične države niso oderuške cene prestopek. Za blago se lahko toliko zahteva, kolikoi je mogoče iztisniti iz prebivalstva. To je že odnekdaj dobro in priznano načelo vsake trgovine.
C V premogovni baroni monopolizirajo premog, če tr-govci veliki in mali, zahtevajo zanj kolikor se jim izlju-bi, ne bo nobena vlada posegla vmes.
Ponavadi se prične "preiskava", ki nekoliko pomiri razburjene duhove. Ljudje se pa kmalu privadijo, ir razburjenja je konec.
Največ pa trpe le neorganizirane mase, ki so najbolj prizadete.
»Služabniki kapitala bodo deležni višjih profitov.
Del organiziranih delavcev si lahko izvojuje višje plače, s pomočjo katerih lahko zmaguje visoke stroške.
iSirsa neorganizirana masa je pa brez vsake moči.
Zaslužen sloves
BORDENS.
Farm Products Godne.
Walker 7300
Iz Slovenije.

Dopis.
Lorain, Ohio.
Kakor ■«• »liiri, bo otvoritev Slo-Narodnega Donna v I.o-raJnu dne 28. oktobra.
Ker * Y»e pripravlja m dela za do&ični dau, da m* slovesno praznuje, %e mora tudi "Gospodinjski Mub Slov. Nar. Doma" Da nam ne omagajo prej, predno jim vse ne raxkaiemo. kar srno pripravile in predno ne poskusijo tU v naši dvorani pri plesni ob zvokih domača *lr»vrn»ke godbe, moramo tz dotflih naselbin dostojno pogostiti. Trt-ba jim je po«tre«ei z ram i mi kuhinjskimi dobrotami t*r pokažimo, da nismo zadnje v tvojem poslu, akoravno ramo precej oddaljene od slovenske metropole
Da ne bo tiko, kakor cib polaganju ogelne^a kiimna, treba iv"kat postom okrepčila po privatnih prostorih aH lačnim hoditi, se
jim naznarja, naj se vsaik ustavi na Pearl Ave. bi 28. cesti ter gre uaravno«t dva bloka por, kjer bo ie od dale* zagledal S. V. Dom, tei atoji na 31. rest i m Pearl Ave. ter je iz bele opejte. kar je že nekaterim Cleveland6«aioin znano. Kadilo se Ko dobilo v zadnji dvorani, kamor doocpete skozi »tran-alca vrata na SI. cesti.
Da ne saidem i>re<l*Ieč, naznanjam vsuin elanicaiA "Kluba", da w» gotovo »ideleie prihodnje red-
ne v je v n»:deljo 21. r.ktofbra popoldne t o ono ob 2. uri, da se pomenimo. kar je š<.* koristnega za izpolnitev nagega <VeIa dotični dan in dobi vsaka svoje primerno delo.
Nadalje tudi naznanjam, da se razdele znaki "Goe^odinj^kega khrba", kateri so primerni v tva-rini kakor tudi v cp-ni 35^.
Ravno tako vabim še ostale že-r.e in dekleta. da se nam pridru-/.ijo, da bo število narasdo na sto. ^aj nas ie že nad 60. Vstopnina je 25/ in m'^seenina ravno tako
Isti dan se bo oddal tudi nabra ni denar za pohiiitvo in se bo zvedelo, katera iona bo pl-va odprla \ rata Doma.
Vida Kumse, II. tajnica.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnflro, pri katerih kupujete tli naročate in ste s njih postrežbo sadoTolj^t, da oglatajaja ▼ listu "Glas Karcda" 4 tem boefe
ustregli -VMm
Upnii
Kravo sta hotela pokaditi.
Uršula Het?a, 35ictna dninariea 11 l.'iletni posestnikov sin Ivan ^esra, uba i/ Dane pri Kočevju, -ta 2K. septembra hotela s smodnikom kravo pokaditi, da ne bi ->>Oil«J.a. Pri tem 4'eksperimentu'* »a se je smodnik predčasno vuel n udaril obema v obraz. Zelo opečena po obrazu in rokah sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico.
Težka nesreča pri delu.
Antooi Brzin, 221etni rudar iz vrmelja, je 28. septembra podmi-lirai neko skalo. Ker mina ni ta-:oj eksplodirala, je šel na Liee meta, da dožene temu vzrok. V tam iipu pa je nastala eksplozija, pri čemel' je dobil Brzin težke poškodbe po glavi in na rokah. Bi3 :e prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je kritično,
Ukraden voz.
V noči na 26. septembra je bil zped kozolra Jožefa Križmanca / Malem Obrežu ukraden lahek voz z lestvicami. Voz je bil vreden 5000 kron.
Roparski napad.
Neznan ropar je bluu vasi Cer
je napadel Marijo Potočar iz Gor Vrhpolja ter ji šiloma vzel 1600 kron, naikar je pobegnil.
Pri tatvini je bil zasacen tat,
-:i si je pri Jožefu (ravniku v Za -sredski ^ori pripravil več obleke. Ker pa je bil pravoča<aio zasačen, je moral pripravljeno obleko pustiti na mestu. Odnesel je le 1000 kron vredno srebrno moško uro. Isti tat so je naslednji dan pojavil pri Antonu Kočevarju v Čre-^eueah. kjer je pokradel obleko n nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 4000 kron.
Najdba okostnjaka.
Dne 29. septembra popoldne je bil najden pri kopanju temeljev palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklolšieervi cesti v Ljubljani v globini 1 m 80 cm okostnjak, dolg približno 1 m 70 em. Policijska komisija je na iieu mesta ugotoviia, da gre najbrž za umor, ki se je moral izvršiti na tem mestu pred mnogimi leti. Na lobanji je bilo najti dve vdr-tini, ki irvirata bržkone od udarca na glavo. Mrtvec je trii moSke-*ra spola} sta* okoli 30 let Pri njem se ni našlo ničee»ar drugega, kakor zaponka, ki je ležala nad kolčnimi kostmi, iz česar bi bilo sklepati, da je moral imeti mrtvec gotovo kako oblačilo na sebi. Liega okostnjaka kaže na to^ da je bil mrtvec skrbno v zemljo položen. Po Ljubljani krožijo razne vznemirjajoče vrati o tej stvari, katerih podlage za enkrat še ni mogoče kontrolirati.
Umrli so v Ljubljani:
Terezija Fležar, hiralka, 42 L — Andrej Klemene, posestnik, 35 let. —Janez MiheKč, berač, 72 let. — Marija Koren,, delavčeva žena, 50 let. -1— S. Rozalija Jagodic, boki iška sestra, 51 let. — Pavlina Skabic. hči pragmnega čuvaja, 3 leta. — Jera Zlate, debla, 50 let. — Frančiška Glinšek, dninarja, 76 let. — Slavko Z&vtftaik,
obrtnikov sin, 2 meseca in pol. — Ivana Štrukelj, čevljarjev a žena,
31 let. — Ivan Makue, dninai. — Teobalda Trčelc, delavčeva hči, 2 leti.
Pasteurjev zavod v Celju.
Kakor smo že poročali, se osnuje v Celju Pasteurjev zavod za Slovenijo, ki naj bi razbremenil stalno prenapolnjeni Pasteurjev institut v Zagrebu. V ta namen so bile naročene v Nemčiji na račun reparacij potrebne lesene stavbe, ki so te dni dospele v Celje.
Ker je gazolin v Nemčiji predrag-, so se začeli posluževati bogatini takih nosilnio, kot jih imajo na Japonskem.
Namesto da bi se Nemec vozil v taksikebu, primeta nosiinieo dva moža ter ga odneseta kamorkoli.
Iz tega je razvidno, da so v Nemčiji sestradani.
Prej bi niti pet mož ne neslo debelega Nemca.
. * t
Ko se bodo Francozi enkrat Ruhra naveličali, naj pridejo v Oklahomo.
Oklahoma je bolj pogrebna na
*ilne roke kot pa nemški narod. * * *
Neki učenjak je zapisal: Dolgost življenja se ne meri po številu let, pač pa po številu dobrih del in idej.
Če bi bilo to res, bi ne bil Ska-
za dosedaj niti rojen.
* * *
V New Yorku je že nova moda. Nekatere ženske hodijo v hlačah.
Brez dvoma se ženskam izmed vseh stvari na svetu hlače najbolj priležejo.
* * *
Jaz grem ponavadi leč meti enajsto in dvanajsto — je rekel rojak.
Njegov prijatelj se je strašno začudil.
— Povem ti — mu rekel resno, da bi ti bila ena tudi dovolj.
lugnBimmttfika
Ustanovljena L 1898
iCatuL 3tebtmta \
Inkorporirana L 190'
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
•M Grant St. M
Gnat
Glavni odborniki: Prmednlk: RUDOLF PERDAN. 933 E. 156 St.. Cleveland. (X Podpredsednik f LOUIS BALAXT, Box 10« Pearl	Lorain. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn.
i blagajnik LOUIS CHAMPA, Box »61, Ely, Minn. FHriJ"'w neizplačanih amrtnln: JOHN MOVER.V, 412 — ljth At*. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid«., Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBA9NIK, Room 20« BakeweU Bid«., cor. Diamond
Streeta. Plttaburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 13S4 W. IS Street. Chicago. IU. FRANK BKRABEC. 4821 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.	•
LEONARD SLABODNTK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson BI«lff.. Puyallup. Waah. FRANK ZOR1CH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Zdruiavalni odbor:
VALENTTN PmC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERME.VC, 3S3 Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEL.ARC, 628 Market Street. Waukegan. IU.
■	Jednotino uradno glaaUo: "Glas Naroda".	- ■ —
Vse stvari tikajoče s« uradnih aaJev kakor tudi denarne poliljatv« naj m pofiiljajo na Klavnega tajnika. Vse pritotbe naj se poftlljL. na predsednika porotnega odbora. Prošnja za sprejem novih Članov In bolnlika spričevala naj ae po&ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj ae zglaal tajnika blllnjega druStva J. S. K. J. JZa. ustanovitev novih drufttev ae pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl a 8 Clanl ali Članicami.
Odstop ptujskega župana.
Pri zadnji obč-mski seji j^ župan Lozinš^k izvršil to. kar je že doljjro nameraval. Ko je prišlo do glasovanja o najemu Motnega •^ledaliišča, katero je hotelo vzeti v najem zop*t Dramatično društvo, so »a zapiLStili tu-di njegovi pri^tašii soeijalisti hi ostal je o-saniljen. Izvajal je koiLsekvence (posledice^! in odstopil. S tem je tudi dobil izra-za boj v tukajšnji ialno-deinokrataki stranki in zmagala je Šegulova stmja. Sicer
[>a današnje oln-irtsko zastopstvo »^^i• ne rep re zen tira ptujskega prel>i-caKtva. volitve v narodno skupščino so nudile popolnoma drugačno sliko. Županske j>osle vodi sedaj podžupan Blažek.
Vesti iz Cerknice.
Baje radi podraženja železnice Sv. Viki—Cerknica se je meso nenadoma podražilo za 4 krone.
Po trgu se pridno nabirajo prispevki za sokolski dom.
Napredna .posojilnica graidi velik odtočni kanal v potok. Cevi si je nabavila iz Oblakove tovarne v Logatcu.
Lekarnar Karneluti je napravil v Cerknici jako čedno in bogato založeno lekarno, ki jo vodi sam.
kola je dobila nova okna.
Roparski napad v vlaku.
Ponoči sta se peljala trgovec Maeun in trgovec-potndk Stepiš-11 ik iz Ljubljane v Maribor. Ko je prispel vlak v Hrastnik, je vstorpil neki neznanec in napadel ravno iz stranišča prihajajočega Stapisni-•*a ter mii iztrgal iz žepa listnico, v kateri je bilo čaz 750 Din. Neznanec jp bil aretiran in izročen orožnikom v Zidanem mostu.
Pisatelj je prinesel uredniku svojo novo povest.
Uredndk je pogledal prvo stran, udaril s pestjo po miza ter vzkliknil :
— Hudiča, saj sem vam vendar naročil, da napišite povest o moderni zneski.
Jugoslavia irredenta.
Useda goriške deželne hranilnice.'go vinska zborna sodnija v Trstu
Kakor poročajo italijanski viri, se goriška dež. hranilnica ''spoji" z m trsta o hranilnico v Vidmu. Tako izimbi Gorica tudi ta zavod.
Slovenski učiteljski pevski zbor v Bologni.
iz Benettk, kjer so želi tako lep uspeh, ?>o slovenski pevci-uči tel ji novih pokraiuah je imenovan po odpotovali v Bologno. kjer so na- en sodnik iz prejšnega kraljestva, eftopili v dvorani Glasbenega Lšce-
sta odpravljeni. Okrajne sodnijc v Kobaridu, Vipavi bi IViknem v/ prenehale delovati. Sodni svetnik liizail j«* premeščen v Idrijo, predsednik vi.jmvsk**ga sodišča v Ajdovščino jn cerkljanski sol 11 i predstojnik litt£kin v T«»I-min. \'a \su!;o ukrajjio sodišče v
Poznajo se.
Zloglasna "Nova Doba", glasilo slovenskih fašistov, piše: " Zlasti med Slovenci razlikujemo troje vrvt fašistov. To je takih, ki
ja. Naeijonalistična g<«nja je tem že tako napredovala, tla je prišlo na koncert zgolj "izobraženo občinstvo", glasbeniki in kritiki. Zbor in solista Lovšetova
Pisatelj je odkašljal ter rekel'*111 RiJavw K0	stopajo v fašizem iz strahu pred
nalogo in Želi zasluženo odlično fašizmom, meneč, da odvrnejo od pohvalo, ttxla zagrizenih italijan- -eL-e vsako " fašist«»vsko nevar-:kih šovenov si o ven.sk a pttsem za- liost", takih, ki lioČejo izrabiti enkrat ni niojrla pridobiti. Kon- j pojem fašizma proti nasprotni-eert v Vidmu je italijanska oblast kom, le malo pa ji* takjh, ki s sr-prepovedala in pevci se vnicjo eeni in razumom prisrtopajo k fa-j ioinov. Italijanska kultura, kakor šizmn." — liandlji in Petemeli mu je zabrusil u- vidi, še ne sega preko "izbra- se dobro poznajo, rednik. —Na prvi strani sem pre- nega občinstva". Stari Dunaj je čital stavek, pa mi je bilo dovolj, stal kulturno vseeno znatno
boječe:
— Gospod urednik, naj niste povesti niti prečitali. Pogledali ste samo prvo stran. To. kar sem napisal, je res povest o moderni žen-
— Sema —
v vse.
Potres v Dalmaciji.
Kakor poroča Centralni seizmološki zavod univerze v Beogradu observatoriju proiesorja Belarja v Gorjah, je bilo ognjišče zadnjega (dne 26. septembra) \potresa na črti Zlarin-Vodice polesj Šibe-uika v Dalmaciji, kjer traja po-ires z malimi presledki v poletnem času že od 10. aprila, ni pa povzročil -doslej nikake škode.
Slovenski vojak ponesrečil v Bosni.
Pri železniški postaji Rama so našli nekega težko ranjenega nezavestnega vojaka. 'Ali je bil vojak oropan ali .pa je padel iz vagona, se ni motrio ugotoviti. Dokumentov ni imel. Prepeljali ao jga v vojaško bolnico v Most ar v Hercegovini, a umrl je že na vožnji. Vojak je Ivan Šuteg, rodom
Slovene« j služil je kot mehanik v letalskem odelenju v Jaaenioi.
—	Kateri stavek?
—	Stavek "Ona je zardela". Ali še sedaj ne veste, da moderna
ženska nikdar ne zardi?
* * *
Marsikateri otrok se nauči jako pozno govoriti, iker vspričo
svoje matere ne pride do besede. # • #
—	Ali si zopet pijan? — je vprašala žena moža.
—	Mnštaee sem si mislil namazati z alkoholom, pa sem se zmotil za četrt inča in sem malo
preveč spodaj namazal.
* * *
Kadarkoli ne more Skaza samega sebe oprati, natisne z velikimi črkami v svoj "list", da so lurški čudeži olrajt.
* * *
Človek, katerega partnar zapusti, ima ponavadi jako veliko izgubo.
* * #
Ko je čital Poljanec, da so se v Poljanski dolini rodili naši veliki možje, se je zamislil ter rekel:
—	Kolikor jaz vem, so se pri
nas rodili samo majhni otroci. -# • %
Če je kdaj v prejšnjih časih skočila poštena ženska z voza, se je to zgodilo vsledtega, ker so zbezljali konji.
Če pa sedaj skoči poštena ženska iz avtomobila, stori to vsled tega, ker je zdijv&l moški, ki jo vozi.
Poreč vojaška garnizija.
Minule dni se je za stal-no nastanil v Por«ču 25. p oŠ pol k. To na j
Pomorska vlada v Trstu odpravljena.
Italijanska vlada je objavila odlok, da se pomorska vlada v Trstu odpravlja in .preidejo njene
bo mestu odškodnina za premešce- i'nnkeije na pristojne osrednje in njfr pokrajinskih uradov v Pulj. , krajevne urad" v smislu italijan-
' >Vih upravnih določb. Za likvida-Izpremembe "y sodni službi. '''-i" imenovan načelnik tržaike-S 3. oktobrom se jt* v Trstu in j ga pristanišča, ki mora svojo na-drugod v Julijski krajini izvršil 'h go izvršiti v teku 3 mesecev, preustroj sodstva v smislu izenačenja s sodstvom v stari Italiji.	Izropana cerkev. Ob tej priliki je bil imenovan viš-j V vas": Perl i v Istri so neznani ji sr -ti 11 i svetnik Kenčel za pred-j stovjjei vlomil-i v pravoslavno cer-stojnika na pr*»turi I. tržaškega| kev in odnesli vse cerkvene vred-okraja. Trgovinska pretura in ti- nosti. sk<*dn znaša nad :{()0.00) lir.
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA D0PREM0 OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
IHOVA goncvA mmmk
NA KRVAVIH POLJANAH
TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem uporu ter njega zakletvi.
■gfrjlga Jf trto vena, Tirtrnje 370 rtnml in 30 ii vojn*., OUUB HA«QDt4M « OorlUadft fltmi H«w York, H. T.
«i

GliAS NAHODA, 17. OKT. 1923.
Morski razbojnik.
Spisal kapitan Frederick Man-jaS.
K.
(Nadaljevanje.)
Francisco j* planil s ukale ter ogledal Hawkhursta, stoječega spodaj z mirfketo v roki, ki jo je zopet nabijal, liil je prepričan, da je bil Hawkhur*t oni, ki je ustrelil plava}oče«a razbojniškega kapitana Kajna.
• Lopov!" je zakričal, odgovor mi b<„« dajal za to!"
"To<ia ne tebi'" je odgovoril Hawkhurst, vzdignil mušketo Urr nameril na Franei«ea.
Krogla je zadela Praneisca v prsi. Nagnil je nazaj, se opotekal č«z pe<e-k. dospel do jame ter padel Klan pred kolena
"O, bogi" je vzkliknilo ubogo dekle. * Ali sle ranjeni? Kdo me bo sedaj branil t"
"Skoro da ue vein", je odgovoril Francisco slabotno. 4'Nikjer ne čutim nobene rane. Čutim *»e močnejšega", rn položil si je roko na srce.
Klara je odpela njegov telovnik in »poznala, <La je bil tam zavoj, ki ga mu je bil dal Kajn in ki ga je nosil v prnnem žepn. Ta zavoj je zadela krogla, ki f>a Fraucisca ni ranil i Močni \idaxee na prsi ga je le o.Jabil in njegova glava je klonila Klari v naročje.
Poročati pa Mn»ramo tudi o tem, kako se je godilo drugim, ki w> bili udeleieni pri tem prizoru. Bd-vartl TVuuplnnore je pozorno in nr.peto opazoval * svoje ladje jahanje sovražnikovo, kako je ladja zadela ob skalovje in kako so se neustrašeni razbojniki poizkušali rešiti. Z velikim daljnogledom je lull ko opa/.uval razločno vs*e. kar je godilo, in močno mu je utripalo f»ree. ko so nj»*gove oči ugledale belo obleko neke ženske na
DOM, V KATEREM JE BTL USTRELJEN BOGAT NEWYO&ČAN.
rt*>cem zadaviti, najsi je Klara glasno kričala in ga zaman poizkušala potegniti <m1 njega. Ko je FianeLseo, vrže« na tla in davijeti, •zgubil že skoraj vso barvo ter je deklica gla-au) klicala usmiljraja in se trudila na vso moč, da ga reši. je pridrevii angleški čoln do obrežja ter se zaletel visoko gori na pe«ek. Kakor divji tiger je planil Edvard na Hawkhursta, ga vrgel na hrbet in toLkel s srvogim mečem po njegovih rokaih, dodder ni izpustil Franeisca in začel braniti san?eg;i sebe.
"Priifiite ga!" je zaklical Edvard ter z levico i]x>kazal na JJan-khui-sta, z liiečeni pa na tela Franeiseovo ter bridko rekel: "Ta žrtev je moja!" T<*la karkoli je že namerjal storili v tem trenutku, v tem ga je preprečila Klara, !;i ga je pri tej priči spoznaj a in zaklicala: "Moj Edvard!" PLani-ia je k njemu v naročje ter se takoj onesvestila.
Mornarji, ki so prijeli Hawkhursta. so začudeni gledali ta prizor, Edvard pa je čakal nepotr-pežljivo in željno, <da se Klara zo-pet zave. Želel je, da bi mu povedala sama. kako zelo se je motil, in zopet in zopet je pogledoval .zdaj FraneLsca, z<daj njo. V tem so zvezali Ilawkhursta ter ga pri-loorali, da je sedeL
"Edvard, «tragi Edvard!" je naposled i spregovorila KJara s slailiiin ghw»tn ter .se ga oprijela še bolj; ''toff-j ti si'me rešiB, dragi moj!r"
Edvard je čutil, da jo je smn-uičil po kriveui, vendar se te sum-nje še ni mogel iznebiti tako hitro.
*"Kdo je to, Klara?" je vprašal r--sno.
"To je Fianeisco. Ni Tazlx>jnik.
i.rovu — kako je kr-mila v čoln. Fdvard. temveč le moj varuh
ne da bi če količkaj upirala — roke, pripravljene, da jo sprejmejo, in njene iztegnjene, *la se združijo z onimi. Ali je to Klarat Kje je kaj upora in hranitve, kar bi moral gotovo videti, ako bi bila ona t Razburjen ud čustev, ki si jih satu ni upal preiskovati bolje, je odloži! daljnogled, nagrabil mož ter planil v čoln. ki je «tal pripravljen, da odrine za ostalimi. Naenkrat pa se ga je polotilo čustvo, kakor bi mu upadal jtogum. mraz ga je tresel po vaem telesu. St rmšne mifli so mu rojile po glavi. ko se je spomnil pokvarjenosti in krvoločne krutortfci morskih razbojnikov. Hližajoč se obrežju, je stal na klopi zadnjega dela v <^olnu bled. prewtrafcen m trepetajočih u^tuie. Ne bi bil prenašal teh .strašnih čustev, da ga ni navdajala silna želja jjo nunščeva-nju. Krčevito je oprijemal svoj moč, v tem pa se mu je zdelo, da njegovo stce z vsakim udarcem nanovo kliče: Kri! Kri! Kri! Bližal J*e je malemu zalivu tu zapa-ail, da je neka žfitetka stala ob \4iodu v podzemeljsko jamo — vedno bliže in bliže je prihajal in navsezadnje je spoznal, da je bila to njegova K^afs — njeno ime je bilo na njegovih lutnic^ii, ko je ><lišal počiti dva atrela hitro drug za drugim, ki ju je izstrelil Ilawk-Imrtt — videl je Franci*a iti nazaj in pasti — ko je na s ^jo grozo 7^«j>azil Klaro, kako je šla proti ' nemu in ga podpirala in kako je njegova glava ležala v njen eon na ročju. Ali je mogel v«rorvati svojim deetn ? Ali je mogoče, da je to njegov* zaročenka? Da, ona je, ki podpira ,I»*pega moža, in ta mož je morski razbojnik — setiaj mu je odpela telcvuik »n g~i gledala, ko se je Zavedal vedno bolj. Edvard ni mogel več gledati. Z obema rokama si je zakril obraz ki je, od ljubosumnosti akero blazen, za-vpil z gromovitim glasom:
"S pota, fantje, ako vam je življenje drago! S pota meni!M
Njegov coin je bil ie skopo tik obrežji in Khra je, v gveati si iri-eeaar hudega, ravno vzela zavoj iz Frane iscovtga telovnika, ko ae je prikazal Hawkburat, prihajajoč od druge .Irani skalovja med dvema plitvima zalivoma. Franci vo «e je zopet zavedel in ko je zapazil Hawkhursta, je planil pokonci, da se£e po avoji mušketi. Toda pred no je mogel to Storiti, je if skotil Hawkhumt nanj in kratek, strašen bo j a« je pričel. Skoro bi se bil kmalu neugodno končal za Franc idea, zakaj Hawk buraatu «*e je spričo velikaraki telesne moči posrečiio, da ga je vrgel na tola. Nato je pokleknil nanj ter ga poizkušal a žepni
"Ha, ha!" ne j^ zasmejal Hawk burst porogljivo, ko je opazil. kako in kaj.
Fdvard Teitiplemore se je obrnil proti njemu ter ga vprašuje po«rledal.
"Ha, ha!" je nadaljeval Hawk-hur^ct, 4'no, sin je razbojniškega i:apitana ! Ni razbojnik to potest, kaj ne? N), <"»*sa vsega ne bi ženske pri-segle, da bi rešile onega, ki ga vitli jo rade'**
i4Ako je sin kapitanov", je reke« Edvard, "zakaj si se bojeval ž njim?"
"Ker sem ravnokar ustrelil njegovega lopovskoga očeta."
• * __
Slika nam kaže Mrs. Ido M. Leslie b<»gato vdovo, in njen dom v South Beach, Conn. V tej hiši je bil pred par dnevi ustreljen bogat liewyorski trgovec Milton A. Maas. Umor je vzbudil veliko govora in namigavanj, toda mlada vdova odločno zatrju je, da ni z umorom v nobeni zvezi.
Beg iz jetnišnice.
(Konec.)
Preko štiristo ostalih jetnikov, ki so molče gledali početje svojih tovarišev, ne da bi jim pomagali, je pričelo tedaj od veselja kričati. Zarotniki so jim zaklicali: — Pojdite z nami! Toda masa kaznjencev se ni odzvala temu vabilu in pozivu. Skozi odprtino v palisadi zvezo. Ubežniki so marali kmalu je pobegnilo sedemindvajset mož. i spoznati ueizpeljivost tega načrta, ki so nato na vso moč hiteli po de- zato so iskali svoje rešive v tem, želni cesti v svobodo. Seboj so še da so se razkropili v manjše skupi-vedno vodili štiri uradnike ter jih j ne. podnevi se držali po goščah, držali kot ščite in talee. Kapitan ponoči pa so posamezno ali po dva Trelford, ki je vedel, da ga bodo | potovali. Predla jim je trda. kajti kaznjenci vsled njegove jeklene i morali so si dobiti živeža ter se
in vso munieijo, kar je je imel v hiši.
V tem kritičnem momentu je dospel oddelek osmih uniformiranih policistov iz Topeke in Mul-lins je takoj zagrozil šerifu da ga bo ustrelil, kakorhitro bo videl da ga mislijo .policisti napasti. — Prisilil je šerifa, da je začel s policisti konferirati, da jim izsil
... „ - A -	obljubo, da bosta oba kaznjenca
mili zračne črte m vmes je ležala , , ,	.	,v. v .„ .
. . __ . .	__	lahko neovirano odšla. Serif je
izjavil policistom, da je obema lo-
kjer bi tudi gotovo našli varno pribežališče. Toda razdalja do tega teritorija je znašala dvesto
planjava Vzhodnega Kansasa z dvema velikima rekama, katere bi bilo treba prekoračiti, poleg tega je bilo tudi povsod polno farmer-skili hiš. ki so imele vse telefonsko
discipline ustrelili, je v zadnjem trenotku poskusili pobegniti, kar
poleg tega skrivati pred policisti in oboroženimi farmerji, ki so \
se mu je tudi pod težkim ognjem okrožju stotih milj prežali nanje.
Lažje jim je bilo priti skozi zidov-je jetnišiiiee, kot pa preko ograj
pušk posrečilo. Ranjen je bil v no go, toda si je rešil življenje.
Nedaleč od jetnišnice je bila po- i civilizacije, stavljena ograja, kjer so farmer-j Naslenjega jutra po izpadu kaz-ji, ki so prihajali v Leavenworth, njencev je obkolila poza v majh-privezovali svoje konje. Kazujen- nem kraju, po imenu Nortonville. HIH _	H ci so poskakali na vozove ter se v oddaljenem trideset milj od Le-
'Edvard !'I^ je dejala Klara slo- divjem diru odpeljali. Kolovodje j avenwortha, petero kaznjencev. \e*no, z aj ni vas, da orim go ra-.unaij z zgodnjim jesenskim štiri belce in šestnajstletnega za-
večerom, in zato so tudi toliko ča- morca, ki so se zatekli v neke svi-sa čakali z izvedenjem svojega na-! sli. Farmerji so takoj otvorili n-črta.	, genj, in ko so slednjič priredili
V jetnišnici pa med tem nevar- napad na skedenj, so našli tam nost splošnega izpada kaznjeneev : dva kaznjenca ubita, dva pa tež-še ni bila odstranjena. Preko št?-, ko ranjena; zamorski mladič je risto jetnikov je kričalo in prekli- bil nepoškodovan. Prvi dan zasle-
natančneje. Upam, da mi verja-
meš, kar em rekla, zakaj to je resnica. Ne veruj temu lupež-niiku!"
"Da", je rekel Franeiseo, ki se ,ie sedaj vzravnal, "verujte mu, • ko je rekel, da je ustreHl kapitana, zakaj to je res; toda ako vam ie drag vaš dušni mir, ne verujte ničesar v škodo te mlade gobice."
" Skoro ne vem, kaj naj verujem", je zamrmral Edvard Te*n-rlemore. "toda s*-daj ni časa, kakor pravi ta gospiea. da govorimo
natančneje. Z vj^im dovoljenjem", je dejal Klari, "poveljnik mojega čolna v its popelje na krov f*ne ali druge naših ladij, na aaterokoli želite; služba mi sedaj ne pripušča, da bi vas spremljal."
(Dalje prihodnjič.)

Trije samomori v Beogradu.
Med njimi mlada Slovenka.
V	Beogradu tudi menda razsaja "epidemij*" samomorilstva. Dne 24. sepjembra se je zastrupfia 19-letna služkinja Ivanka Hagar, rodom Slovenka iz Lritije. Zapustila j" pipmo. v katerem naznanja, da gre v smrt. ker jo je zapustil fant.
Tstega dne je skoččLa v Savo no-Va ženska, kalere klentitete niso dosedaj ugotovili
Dne 25. septembra zjutraj si je pognal .strel v glavo orožnik Sve-lislav Dim'trijevič. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Upa* jo, da ga ohranijo pri življenju
Tragedija dveh ruskih beguncev.
V	soboto 2k. aept. db 18. uri (6. zvečer) se je odigrala v Beogradu pretresljiva tragedija dveh rnukih beguncev. Dijak Andrej JermoCn je UHtpelil wojo ženo m nato sa-tnega sebe. Tudi svoje dveietno dete je obstrelil, vendar bo oatalo pri žrHjenja. Jermoltn in. njegova žena ata ostala mrtva.
njaio, in vsak trenotek je bilo pričakovati pobega. Stražniški kapitan je kljub svoji ranjeni nogi
dovanja so dobili zasledovalci 12 kaznjencev od pobeglih sedemindvajsetih ; nekaj teh so tekom za-
sklical naglo skupaj stražnike, raz sledovanj i ubili. Naslednjega dne delil je med nje orožje, kolikor eo j je obkolila poza orjaškega zamor-ga še bi!i pustili kaznjenci, ter ca Thompsona. Ta je poskusil sam
jih postavil k odprtini v palisadi. a sam je naglo telefoniral po oja-čenje.
Žena nekega stražnika, ki je stanovala v prednjem vhodu nove jetnišnice, je slišala streljanje in videla razburjenost. Hitro odločena je telefonirala poveljniku Fon Leavenwortha, ki je nemudoma poslal ojačenje sto konjenikov. — Kavaleristi so dospeli ob polaestih ter prevzeli poveljstvo, nakar je bila nevarnost pri kraju.
En kaznjenec in en stražnik sta bila ustreljena, štirje stražniki so bili ranjeni, pobegnilo pa je 27 kaznjencev.
• * •
Zasledovanje se je pričelo še iste noči. Dospeli so novi pazniki ki so nadomestili kavalerijo. ki se je takoj ločila v več manjših oddelkov ter odjezdila na zasledovanje. — Formirale so se tudi takoj poze meščanov in farmerjev, ki so se, oborožene s puškami, pridružile zasledovalcem.
V glavni atan forta pa so neprestano prihajala telefonska poročila, ki so naznanjala, da so se tu in tam pojavili kaznjenci ter vdrli v par farmerskih hiš, kjer so prisilili farmerje, da so jim dali živil in obleke kakor tudi orožja.
Izkušenim uradnikom je bilo jasno, da nameravajo kolovodje kaznjencev pobegniti v indijanski teritorij, kjer imajo prijatelje in
povojna obljubil, da sta varna svojega življenja ter da je treba obljubo izpolniti. Policisti so nekaj časa ugovarjali, končno pa se uda-li.
V naslednjem trenotku sta pri šla oba lopova iz hiše. pred seboj sta imela šerifa, za seboj pa depu tija in farmerja. Sredi teh ljud sta lepo korakala mimo policistov Ko sta prišla nekoliko naprej, sta prisilila svoje jetnike, da so tek li. nakar so tako vsi skupaj pre tekli kake pol milje. Xa cesti so potem dohiteli neki voz. v katere ga je bilo vpreženo dvoje konj skočila sta naglo na voz ter udarila po konjih.
Toda zasledovalci so jima ostali sedaj tesno za petami. Dva dni pozneje sta bila Mullins in South erland obkoljena v neki goščavi kjer sta nameravala skuhati u kradeno kokoš. Pri njima se je še tretji kaznjenee, ki se jima je med tem pridružil. Lopovi so od dali par strelov, toda kmalu nato so izvesili belo zastavo, nakar so jih policisti uklenili in odvedi.
Tako so bili tekom desetih dni polovljeni razen petih vsi kaznjenci. Ostalih petero kaznjencev niso nikoli ujei. Vsi ti so bili potem procesirani radi krivde umora stražnika, toda porotniki niso mogli natančno ugotoviti, kdo je prav zaprav celo istvar zasnoval in oddal smrtui strel. Končno so obsodili le kolovodje v dosmrtno ječo, in nekateri od teh sede še sedaj v ječi, katero so sami pomagali zgraditi.
Tragedija naša zemlje.
Veliki skandinavski astrofizik 5 izpremembe. Padajoči meteoritič-Svante Arrhenius nam je razodel! ni prah. ki se nemoteno nabira se-marsikaj novega o naravi svetov- daj le na dnu morja, bo polago-nih teles. Njegovi razsodki so pre-1 ma vsled eksidaeije železa celo senetljivi in duhoviti. V* svojem Zemljo pokril z rdečkasto odejo, novem delu "Življenje planetov" Ko bo porabljen kisik, bo si voze-preišče tako rekoč celi "kosmos". lenkasta tvarina neizpremenjene-da ugotovi, je-li tudi na drugih ga prahu kot mrtvaški prt pokri-svetovih prebivajo živa bitja. Re- vala našo Zemljo, zultat pa je skoraj negativen. j To je mnenje slovitega skamli-Vendar pa so njegova izvaja- navskega znanstvenika. Njegovo nja velezanimiva. zlasti je intere- prerokovanje pač ni posebno to-santna zagonetka Rimske ceste, lažilno za ubogi človeški rod.
Sprehajamo se s pisateljem in uče- j	-*-
njakom po vidnih svetovih, pri ;emer občudujemo njegove bistroumne analize. Arrhenius se ne! vjema s Flammarionovo teorijo o j Marsu. O Mesecu nam pove, da j<
Medved raztrgal otroka.
še večja puščava kakor Mars. da neizpremenl j i vo svetovno telo. Ugodnejše se izraža o Veneri. Končno se s svetovnih teles vrača -:opet na Zemljo.
Razpravljajoč o predvidnem koncu našega planeta, je zgradil Arrhenius pred nami grandijoz-no tragedijo. Če si hočemo predstaviti usodo naše Zemlje — pravi Arrhenius, si moremo poiskati vzgled v Marsu, ne v Mesecu. Solnce se bo ohladilo, njegova mof* bo izginila iz Zemlja se go pogrez-nila v temo in mraz. Polagoma bodo zamrznila morja in se do dna izpremenila v trdi led. Padavin bo vedno manj, le tu in tam bo padlo še nekoliko snega in cela »Zemlja, kakor daleč sega oko. bo peščena puščava. Razpoke, pobarvarne s plini, izvirajočimi iz notranjosti, bodo vidne kot temne proge. Ko se tudi na ekvatorju zniža temperatura pod ničlo, se bo v poletnem času le še na tečajih stajala srež ter zadnjim slabotnim organizmom po dolgem zimskem spanju omogočila težko življenje.
Končno pa bo tudi tamkaj Izginil zadnji ostanek življenja Ln le peščene puščave, poleg zadnjih izparin iz notranjosti Zemlje, bodo podajale pusti samoti nekoliko
Tz Konjiča v Bosni poročajo, da j" štirinajstletni sin Perve Vejsila pasel čredo goved w ovac na domačem pašniku. Pastir je ionel v svojem nadzorstvu tudi svojega štiriletnio-a bratca. Nenadoma je orikotraeal :z i^ozda velik medved, ki je pograbil otroka ter ga strašno razmesaHl. Otrok je ostal 11.i m<*stu mrtev, dočim je pastir srečno n tekel besnemu medvedu.
Rad b: izvedel z:» nasJov svojih prijateljev FRANKA MATKO in JOHNA ŽAVBl. Oe kdo ve, na i mi javi. ali naj se pa sama Oglasita. — Louis Metelko, 1{. D. Homer City, Pa.
(17-18—10)
Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM.
Po trdnem dnevu« «11 «l*-lu si nadrRTiit«- ruke. RORr fn hrbet, flovek, ki ilt-la. z inl^ic:tmi. ni* sme biti bolan. l'rit»* vedno. Puakufcsjte vdrgnenj« a Pain. Expellerjsm.
Pain Expeller ohranja, zdrave ljudi pri zdravju! 35 In 70c. i-teklenlr-a v lekarnah
F. AO. R1CHTER A CQ 104-114 So. 4th St.. Brcohlyn.N.Y
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
- mmmtmmm	--—---t ----,—
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
.7«
pobegniti in z nečloveškimi napori se mu je posrečilo v 4j urah prehoditi 100 milj, katere je deloma prejezdil na ukradenem konju, deloma pohodil, ko mu je konj pod njim vsled naporov poginil. ^Zamorec se je obupno branil in prijeli so jra šele nato, ko ga je krogla oprasnila na čelu ter mu
vzela veselje do nadaJjnega boja. • * •
V soseščini Topeke sta zadela šerif in neki deputij na Gilbert Mull ins a , in Lot Southerlanda. ki sta bila oba kolovodji zarotnikov. Southerland je bil neoboro-žen, Mullins pa je sicer imel revolver, toda nikake municije. — Oba sta poskusila pobegniti, ko sta bila presenečena od obeh u-radnikov. Pod revolverskim ognjem sta tekla v neko farmersko hišo, kamor sta kmalu nato prihitela tudi oba uradnika. Mullins je nameril nanju svoj prazen revolver ter jima ukazal naj dvigneta roke. Uradnika, ki nista vedela, da je revolver prazen, sta res dvig nila roke, nakar sta ju lopova razorožila ter si prilastila njuno orožje. Farmer, ki je čul ropot, je prišel s puško v roki po stopnicah, tu pa se je nenadoma znašel pred revolverji. Na smrt prestrašeni šerif ga je prosil, naj ne strelja, da se prepreči nepotrebno prelivanje krvi, in farmer je šerifu ugo- zjutraj orožnikom javilo drzen dil ter izročil lopovoma vse orožje rop. Roparjev So nimajo.
.61
Velika eksplozija smodnika.
Dne 20. septembra ob 3. zjutraj je prebudila Sarajevo močna detonacija. Prebivalstvo, misleč, da je potres, je v prvem hipu v nočni toaleti zbežalo na cesto. Kasneje so je ugotovilo, da je eksplodiral smodnik v trdnjavi Ziatiate. Komisija je ugotovila, -da se je smodnik vnel radi avtomatičnega raz-krojevamja brez vsakega zunanjega stika. Skoda je velika.
Vlada za pesnika Santiča.
Vlaida je dala bolnemu pesniku Šantien 10.000 Din podpore, narodna skupščina pa 2,000 Din. Poleg tega se vrši zdravljenje pesnika na državne 9troške.
Drsen roparski napad.
V bližini Pam«eva je neka o|>-orožer?^ tolpa ponoči vdrla V vas Višnjico. Zbudili so župana in zahtevali od njega, da jim pomaga naložiti občinsko blagajno na vo«, ki so ga pripeljali n seboj.. V "blagajni se je nahajalo 356,000 Din. T "strahovano prebivalstvo je dele
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
PrihajaS. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj n»m tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveat. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-Mstavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij DostaL	t |
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	^
tfalo življenje. Spisal D. Fr. Detela. \ U
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje >« slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po ^
živo in resnično	domačih	jih ___
Vsebuje 231 strani,	l k \ JI
Znamenje itirilL Spisal Conan Doyle. ^
Kriminalni roman. Po vBezn svetu *rrt*,r>» povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 straai	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz,
Dve iJiač.ilTti povesti iz ljudskega življenja in
trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
bdnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. t -
* Zgodovinska povest Slavni pisatelj opisu- ^ je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- ^ si očaki, na 2eln jim kmečki kralj Matija Gnbee, ^ nadalje kmet Elija Gregoriž in drugi kmežki ' junaki borili zoper prevzetne grašč&ke in juna- ^ iko umirali mučeniske smrti.	1
Vsebuj« 879 strani,	^ ""^TLj
POftTNINA PROSTA " "
"GLAS NARODA"
82 CortlandtSt, New York
Ji
... .... .. gs^g^f^K


GLAS NARODA, 17. OKT 1923.
CAROVNICA.
Spisal JEAlff RAMEAtJ.
4 ..Hi'1
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
Naturalizacija inozemskih "slakerje*".
(Jugoslovanski Oddelek F. L. L 8.)
izplačal. Postala je bila pozorna na nekega moškega, ki je živel s svojo ženo saau zase. liil je to stroj mik v zagrebški niest ni plinarni Remigio Zardi. Ko je nato
Kretanje paraikov - Shipping News
JS3
24	(Nadaljevanje.)
—	Prosim te, ne govori tako, Pascal — je odvrnila ter ga objela. Samo ne potrpežljiv si. Vsega pa ne morea na enkrat. Česa ti manjka? Saj vendar zaslužiš tiliko, da se pošteno preživiva. Saj si \eudar znan v najboljših krofih. Enaintrideset let si star. V teh le-tih ie ni konec življenja. Lpajva, upajva, bo« videl, da bo vse dobro. i
—	Kaj naj upam? Kaj zauiorem doseči? Toliko sem dosegel, da titam v gledališču starini babam i>esmi. .laz bi rad govoril ljudski množico, jaz bi rad kovoril gomovini.
Pascal je bil razvnel. Hodil je semtertja po sobi, oči so mu bleščale. Bil j«- tak kot takrat, ko je sanjal, da bo postal minister tez noč.
—	Poslušaj — je rekla Melanija — zjutraj sem čitala, da je umrl nek poslanec v našem ovkraju. — Kmalo bodo volitve. Kaj če bi kandidirali
—	Ali hočeš, da bi kandidiral.
—	vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago ti bom pomagala. Tvoja sreča bo moje največje zadovoljstvo.
—	X»-kaj denarja imava. Par tisoč rankov. — Za otroka sem jih bil namenil. Toda Bog je drugače odločil. — Ali smem ta denar porabiti za svojo kandidaturo?
—	Samo če želiš — je odvrnila Melanija nežno.
—	Dobro, bomo pa ]>oskušali — je rekel zmagoslavno. — Da kaindidiral bom. Tudi očetu bom sporočil svoj sklep.
Končno se je odločil. — Predvsem moram brzojaviti očetu. — Kaj bo rekel moj ljubi oče, Bog ve, kaj bo rekel?
Sel je v svojo pisalno mizo ter napisal dolgo brzojavko v kateri je obrazložil svoje želje in svoje načrte.
Poklical je hišnika ter mu naročil, naj takoj odnese brzojavko na pošto. Nestrpno je pričakoval odgovora. Ponoči se je večkrat prebudil v spanju misleč, da kdo trka.
Odgovor je pa dospel šele naslednjega večera ter se je glasil:
-— Kakor ti je drago. Jaz sem zadovoljen. Boj bo težak, toda zmaga ni izključena. Pi^mo sledi.	v
In pismo je res prišlo že naslednjega dne.
Oče polkovnik je pisal, da je bila v Aljrierij slaba letina, da je pet tiso*'- frankov precej denarja, da bo po skušal spraviti skupaj to svoto. Ce hoče Pascal res kandidirati, bi ne smel izgubljati nobenega časa. Kandidatura republikanca Emila Terrade je že najavljena. Konservativci niso dosedaj postavili še nobeneg kandidata. Dobro bi bilo, če bi kandidiral na liberalnem tiketu.
Iz pisma je bilo razvidno, da bi bil polkovnik Aubier silno vesel in zadovoljen, če bi njegov sin zmagal pri volitvah.
Neljubo ga je pa dirnil v pismu podčrtan stavek:
—	Ce se kdaj odločiš priti v Libourne, te prosim, pridi sam
In Melanija je vedela, da nje nočejo imeti doma in da je polkovnik nikdar ne bo priznal za svojo sinaho.
Te zadnje besede so precej vplivale na njeno zdravje.
Toda Pascal je bi! srečen.
Zaupal je v svojo bodočnost in v svoje načrte. Prepričan je bil, da je enkrat za vselej konec slabih dni, uverjen je bil, da bo napo čila nova zora v njegovem življenju.
Postal bo poslanec, predsednik skupščine, minister.
Vedno naprej, vedno na»prej po začrtani poti.
—	Končno te bom dobil v svojo pest, neskončni Pariz, — je govoril »am pri sebi, ko je stal na balkonu. Sedem let si mi obračal hrbet, .sedaj te bom pa končno vendarle zavoje val.
Melaniji se je obrnilo na boljše.
Ko je vstal iat jwjstelje, ie vzel Pascal gosli iz omare. Ze tri leta jih ni imel v rokah.
In igral je zopet stare melodije in cerkvene pesmi, kot jih je igral takrat v mali cerkvici v Malirecu. Melanija se jih je takoj apomnila in je bila neizmerno ginjena.
Po enem tednu ji je rekel Pascal:
—	Sedaj te bom pa moral za dva dni zapustiti. V Libourne grem k svojemu očetu.
—	Že tako hitro?
—	l)a, kajti skrajni čas je že. Stopiti moram v zvezo z vso okolico. obnoviti staro prijateljstvo z vsemi someščani ter skleniti nova znanjstva. To je pri volitvah najvažnejša stvar.
Sklenil je odpotovati še tistega večera. Melanija mu je zopet napolnila kovčeg ter mu vtaknila v vsak žep par cvetlic.
In s tresočim glasom ga je vprašala:	«
—	Ali jo bog obiskal?
On je vedel, o kateri govori.
—	Zdi se mi, da bo to potrebno, moja draga. Benevent in Fof-tin imata v mojem domačem kraju velik vpliv.
—	Torej pa pojdi, če ni drugače — je rekla vsa bleda. — Ponu dila mu je čelo v poljub. — Le popdi Pascal, tudi k nji lahko greš. Jaz ti popolnoma zaupam.
Vrnil se je šele po štirih dneh. Na obrazu se mu je poznalo, dt je zadovoljen z doseženim uspehom.
—	Gre, v .se gre kot pa maslu. Jaz imam nešteto prilik, moj na-protnik pa nobene. Že danes lahko rečem, da ga bom brez težave porazil.
—	Niti poljubil me nisi — je rekla Melanija žalostno.
—	Katko je pa « teboj? Ali ti je bilo dolgčas te štiri dni? Moj Bog, skoraj bi bil pozabil. Brzojaviti moram načelniku našega odbora.
Ves dan je imel dela čez gla vo. Pisaril je, letal semtertja, sestavljal program, govoril, premišljeval.
Ni preostajalo dosti časa za njegovo malo ponižno Melanijo. Ona se je pa vedno sukala krog njega.
Včasih jo je poljubil kot za vbogaime ter jo podil od sebe:
—	Mudi se mi, veš. Sedoj so važnejše zadeve na programu.
Potem se je odpeljal vsak teden v Libourne ter ostajal tam
po dva dni.
—	Vse j* izvrstno, imenitno. To je ponavadi rekel ob svojem povratku.
Časopisje je sporočilo, da se bodo 2. julija rraile volitve. Pascal je hotel prisostvovati otvoritvi volilnega boja ter se pripravil
na pot.	I L i V
Kupil si je tudi debelo palico.
—	Zakaj ti bo paliea? — ga je vprašala Melanija.
—	Za Libourne bo palica zadostovala, ker so tam precej mirni ljudje. Če bi kandidiral v kakem dragem kraju, bi moral'nositi že
oklep pod srajco. _	^ f _ t __
Inozemei, ki za časa vojne niso hoteli služiti v ameriški vojski in so bili na svojo zahtevo oproščeni od vojaške dolžnosti iz razloga inozemskega državljanstva, so imeli do sedaj precej sitnosti, ko so prosili za podelitev ameriškega državljanstva. Skoraj brez izjeme so sodišča zavračala njihove prošnje za naturalizacijo. Glede teh inozemcev alien slackers" jim pravijo tukaj — pa nastane letos po petletni obletnici premirja jako važna sprememba, kar se tiče uvaževanja njihovih prošenj za naturalizacijo.
Naturalizacijski urad, ki spada po Department of Labor, naznanja v tem pogledu sledeče:
Splošno se domneva, da obstoji zakon, ki prepoveduje naturalizacijo enih inozemcev, kateri so za časa nabora (draft) zahtevali oprostitev od vojaške službe iz razloga svojega inozemskega pri-padništva, in da ta zakon jih napravlja nesposobne za naturalizacijo za dobo petih let po dnevu premirja.
Takega zakona ni. Splošni naturalizacijski zakon od 23. junija 1906 pač določa, da se mora sodišče, predno naturaliza inozemca, prepričati, da se je isti vsaj za dobo petih let pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo obnašal kot človek dobrega moralnega značaja in da je bil udan ("attacher") načelom Konstitucije Združenih Držav ter pripravljen prispevati k "dobremu redu in sreče" istih.
Iz zaslišanja pred naturalizacijskim sodiščem mora sodnik po svoji lastni uvidevnosti, sklepati, da-li je bilo inozemčevo obnašanje tekom petletne dobe tako, da ga vpravičuje k ameriškemu državljanstvu. Tako je velika večina naturalizacijskili sodišč po vsej deželi bila mnenja, da je inozemec, ki je zahteval oprostitev od vojaške službe iz razloga inozemskega državljanstva, pokazal "pomanjkanje udanosti" k tej deželi. Ker pa je svojo pravieo do oprostitve od vojaške službe užival do dejanskega konca vojskovanja, t.j. do premirja, ki je bilo podpisano 11. novembra 1918, so sodišča sodila, da se mora petletna, doba udanosti računati od tega datuma. Radi •ega so sodišča zavračala prošnje za naturalizacijo takih inozemcev pridržavši jim pa pravico, da smejo ponoviti svojo prošnjo še le po 11. novembru 1923.
To še nikakor ne pomenja, da so sodišča sklenila, da sme inozemec/ ki se je oprostil od vojaške dolžnosti kot nedržavljan, po 11. novembru 1923 stopiti pred sodišče v svrho naturalizacije, prost »>d vsakega predsodka radi njegove zahteve do oprostitve. To enostavno pomenja, da so bila sodišča, mnenja, da ni dotičnik vpra-vičen ponoviti svojo prošnjo za naturalizacijo pred 11. novembra 1923. Ali kakor se vse zdi iz izjav mnogih sodišč, dejstvo, da je .nozemec uveljal svojo pravico do oprostitve od vojaške službe, se po tem dnevom prav gotovo ne bo več smatral kot nekaj, kar bi že samo na sebi izključevalo od naturalizacije, pod pogojem pa, ■a ni nikakega očitka glede njegovega obnašanja, in udanosti te-com zadnje petletne dobe. To seveda je vprašanje, ki ga treba ešiti v vsakem posameznem slučaju. Ako bo prišle na dan druge obtezevaJne okolščine, ki bi stavile v dvom inozemčevo udanost te-:om vojne in kasneje, v takem slučaju bi sodišča brezdvomno uva-»evala tudi zapisnik o njegovem naboru kot važno okolščino pri do-.očanju, da-li je dotični inozemec vreden ameriškega državljanstva.
SO. oktobra:
prišla ovadba nekega za„«4«kega j ^^T^SSS?"
trgovca, da je tak in tak mošiu I »temam, Boulogne; Leviathan, Char.
bourg.
plačal pri njem kupljeno blago s eLsto uoviini pt m art* j enimi lOdi- *** oktofcr*: uarskimi novčanicami, je poKeija ilojniala, da se osebni opis popolnoma prilega Zardi ju. Sedaj je nemudoma nastopila proti Zardi -ju in izvršila pri njem hišno pre
iftkftV«. Uspeh je bil popoln. Našla ^^rtc^.rbour.; Orb.t*. Cb.rbour,
Hamburg: Pre«. Harding, Cherbourg. Bremen; Vendam. Boulogne.
Agult&nla. Cherbourg: Free. Rooeevelt Cherbourg. Bremen.
2*. oktobra:
Parle. Havre; Proa. Monroe, Cherbourg.
2S. ok«r*>ra: Thuriiigia. Hamburg; Colombo, Genoa.
.;e f<*tografične aparate, keinikali-ie, 140 ponarejenih "kovačev" in končno tudi klišeje ter ročni stroj za tiskanje. Nadaljna preiskava je dognala, da ima Zardi svaka Josipa Malva. ki je po poklicu evnkograf. Oba Zardija «ta »icer izjavljala, da je ta že pred letom dni iimr), toda izkazalo se je, da je nn»ž še živ, in sicer v preiskovalnem zaporu v Vidmu zaradi ponarejanja denarja. Kazen tega je oblast zvedela, da je tudi ena sestra Zardi je ve žene Rozalija. Pase? let to na Sušaku spravljala v promet ponarejeni denar. Tudi o jo so takoj zaprli. Tako imajo seja j oblasti v rokah vsaj glavne osebe ponarejalske družbe, ki je delala v dveh državah. Na nadalj- j nji preiskavi sodeluje zniani stro-i krivnjaJv p-rof. dr. ReLss, ki je v to j svrho prišel v Zagreb.
30.	oktobra:
Resolute Cherbourg, Hamburg. Hauretanla, Cherbourg.
31.	oktobre:
Pittsburgh. Cherbourg, Bremen: Bremen, Bremen; America. Genoa; Hevede-re, Trst.
1. novembra:
Hansa, Hamburg. . novembra.
Majestic, Cherbaurg logne; Pres. Fillmore.
. novembra:
Berengaria, Cherbourg.
7. novembra:
Belgenlaml. Cherbourg: SuTfren. Ilav-e; Pres. Polk. Cherbourg; Seydlitz, lire-men; Conte Rosso. Genoa.
. novembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg; Pitts-urgh, Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I.eviathan, Cherbourg: Martha Wash-
Tiotterdam, Bou-Bremen.
Js&i
Velika afera s tobakom.
V mixnopolskem .skladišču v No-em Sadu je bilo radi slabe manipulacije uničenega za 2 milijon^ obaka in cigaret. Baje je bila izvršena tudi večja malvenacija.
Obsodba atentatorja na Pašica.
T BeogTadu se je vršila razpa-a-a proti atentatorju na min 1str-keca predsednika Pašiča, Miluti-.ni Rajiču. Od Rajfičeve obitelji e bil navzoč samo njegov brat. tajič je stopil mirno v dvorano, •zirajf* s* na vse strani. Vedel 'se e dostojno in simpatično. Obto-en je bil atentata na Pačiča, in ■ icer na podlagi čl. 1, točka 7, v .vezi z drugim členom zakona o :aščiti države. Nadalje je bil ob-ožen na podla«i čl 35 in v zvezi ; čl. 41 kaz zakona glede posku-anega uboja orožniskega nared-lika Jovana Tjazarevuča in težkih poškodb proti policijskemu agen-ii Milanu Gruziei!. Privatni ol>-♦ oži tel j bil zastopan, po advo-ratih Roži Markoviču in Vel j i Fo-">oviču. Po pr očitan ju ofotožbe, .dravniiškega pregleda on nekaterih formalnosti je soda«če stavilo ua obtožeuea vprašanje:
"Ali ste izvršili to delo?"
Raji j: "Da. sera!"
Nato ;e obtoženec obžrnno pri-io ved oval o svojem činu. Tzjavil j?, da se je defraitivno odloČil, da strelja dne 27. junija na ministrskega predsednika. V trenutku, ko je cjtreljal na Pašiča, se ga je polastilo neko posebno razpoloženje, nato se je obotavljal. Pašiča t i hotel ubiti, temveč je streljal zjito šestkrat, ker je hotel dati dufika svojemu ogorčenju nrofci ministrskemu predsedniku. £ politiko se je bavil šele v zadnjem času. Čital je v listih govore Pašiča v skupščini in videl je, da t-e zapostavljajo nacijonalni interesi radi partizanstva. Razburila ra je tudi Pašičeva politika proti j Radrču. Zdelo se mu je, da bi bilo najboljše ca državo, da pride do koalicijske vlade in ker do tega ni prišlo, je smatral za krivca Pašiča ter sklenil, da izvrši nanj atentat. Svoj čin je izvršil tudi valed bede, v kateri se je nahajal, ker mu je bila odbita prošnja za državno shižbo. Glede ostalih dveh obtoče-•tih dejanj » ne čuti krivega.
Po zasli&Miju raznih <pric m govorih državnega pravdnika ter zagovornika je predsednik razglasil sodbo, » katero jc bil Bajie dtoo-
jon na podlagi zakona o zaščiti države na 20 lot ječe.
Velika družba ponarejevalcev denarja pod ključem.
Zasrebski policiji se je posrečil imenitev lov. Že dolgo so v Sloveniji in na Hrvatskem strašili ponarejeni lOdinarski bankovci, in sicer v dveh različnih izdelavah. Istnvasno so v Julijski Krajini krožile ponarejene lire Varnostno oblasti so suniile, da so ponarejevalci denarja tod in tam v 'vezi. Gotovo je bilo, da raolra ena delavnica ponarejevalcev biti nekje v Zagrebu ali njegovi okolici. Poda ves napor polic i jc. da pride .-tvari na sled. je bil dolgo časa zaman. Šele v zadnjem času se je zavrr«bški polioi ji ves trud izdatno
KJE JE?
Mati Jožefa M isle j iz Oreliovice št. 10. občina in pošta &t. Via pri Vipavi, Julijska Benrcya (Vene-zia Ohdia, Italia) išče svojega sina FRANCETA MISLEJ. Naj se takoj oglasi svoji materi ter naznani svoj sedanji naslov, ali pa mercj. da sporočim materi. — Rafael Rosse, 995 E. 141. St., Cleveland, Ohio	(15-17—10)
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda**, bo: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
TTpravništvo.
ington. Trst: Olympic. Cherbourg; D«rf-fllnger. Brt-men; Orca, Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg.
13.	novembra:
Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cher, bourg. Hamburg.
14.	novembra:
Paris. Havre: Zeelar.d. Cherbourg: Pres. Adams. Cherbourg; Yorck, Bremen.
15.	novembra:
W«itphalia, Hamburg.
17. novembra:
Amt-rica, Cherbourg. Bremen; Orduna, Cherbourg. Hamburg: Chicago. Havre; Ryndam, Boulogne; Muenchen, Breinan.
20.	novembra:
Duilio, Genoa,
21.	novembra:
Canpoic. Cherbourg. Biemen; Prea. Van Buren, Cherbourg,
22.	novembra:
Mount Clay. Hamburg.
24. novembra:
Majestic. Cherbourg: Rochambeau. Havre; Ohio, Cherbourg, Hamburg; Vrea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Nevr Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenia, Cher, baurg.
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg: Mongolia, Hamburg.
C. novembra:
President Wilson, Trst. 1. decembra:
Leviathan. Cherbourg; La Savole. Havre; Olympic. Cherbourg; Veendam. Boulogne.

PREHLAD MEHURJA
MOSKIt ZaKMU mm Proti aolmaja
Nabavit* ai naiboljio *»!*'>• PREFMcBA mm MOŠKE Velika tuba 38c. Kit U'a) «1 V«Uu*M«*aJi Su-Y-Kit Dept; B 98 BMkn*n St.. N*w York PiUte:
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prmT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZ8ENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
UrecLil MATEJ HUB AD
Knjiga 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
1. Na dan; 2. res oženil bi ae; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli bifilct; 8. Profinja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; 1L Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnCice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Profinja; 22. Imel ■em ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 2S. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubexen in pomlad ; 29. Rožica i slavni J; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 30. Na morja; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica ; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad rn-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. Lepa nafia domovina ; 53. Yigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; ots. Pojdam ▼ rate; 00. Slovenac. Srb, Hrvat; 00. Nafia zvezda; 61. V slovo; 62. Is-gubi jen I cvet: 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 87. Hej SlovenL 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova peaem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto Cutis, Srbtne tnžni?; 81. Pobratimlja; 82. Pomlad in Jesen; 84. V tihi nočL 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom: 89. Prva ljubezen; 00. Lahko noč; 91. Prt okna sva molče slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-loja; 96. V ljubem rt ostala kraji; 97. Pod oknom; 96. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Baztanek; 10L Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prdja.
Cena s poštnino $3.
*GLAS NARODA"
Gortlandt Street
Hew Točk
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačana karte svojim sorodnikom za n*ie črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic ....20. okt.: 10. nov.: 1. dec. Majestic 3. nov.; 24. nov.; 15. dec. <N*lve£Jl p ar nI k na svetu.)
AMERICAN LINE Joint WHITE STAR LINE Service
Xew York — Cherbourg — Hamburg Canopic 18. okt.; 21. nov.; 26. dec. Mongolia 25. okt.: Minnekahda 1. nov.
(3. razred
Pittsburgh .......... a. nov.; 12. dec
RED STAR Line
New York — Cherbourg — Antwerp Samland 24. okt.; Belgenland 7. nov. Gothland 14. nov.; Zeeland 21. now.
t-apiand ...................... 12. dec.
Dobra, hrana. p rti prostori.
Velika Javna zbirališča. Oglasite se
pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
ae more lzplaCatl dolarje le potni* kom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne veC kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to je prl-bližno $200.— za enega potnika.
Y alnčajn, da naslovljenec sa la-pla&Io dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi poSiljat ilj lahko dolarje nasaj ali ■am pa na novo narod Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje m nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pofiiljati čeke v Jugoslavijo.
BploSno mnenje vlada, da se čeki, U ae glas 3 na dolarje, tudi v dolarjih izpli*ajo. kar pa ni res, ker, kot Se zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne
ameriSke čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take Čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe Iz Amerika potrdilo, da zo Jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo f Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na zadnji poBt* Jres neprtllk.
Tudi sa nabavo potnega lista >— (posa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne mors potnik dvigniti dolarjev. 8tro8ke za rane listine in potni list •e pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji In madnoi
osemljn — so veljavne povsem drugačne odred* be ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjat denar le aa potovanje, Je na nakaznici označiti vidno: Is* plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naiaSEnjoCm atrolk©v smo se morali odločiti prevreditl pristojbino sa dolarska Izplačila kakor sledi: Za lzplaOla do $20. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 8%, to J« po 8 cents od
ItallJL
FRANK SAKSER] STATE BANK
82 CsrtSsa* St, New Terk City
fc',:,!
M
...
™t
&OJAK3, HABOOAJTK U HA "OLAB NAHODA" HAJ VSfiJI SLOVEN8X1 VIS T m. DBUT AS
V in iz Jugoslavije na vladnih parnikih Združenih držav.
"D OTCJTE u-dubno pod *a-*£ito vlad« Zdru-tentti drlav. Hitri iMirniki. lsborna hrana, velike kabine, posebni pru-»turi ta sakotice In jVu&inei va&ko vestne udobnoatl; na avoj denar ne morete dobiti ved. Od-plutja dvakrat na teden v Bremen ln (lrufa pristaniSC-a.
S. S. Leviathan ............. 20. okt.
S. S. Pre*. Roosevelt ........ 23. okt.
S. S. Pres. Harding ......... 27. okt.
S. S. Pres. Fillmore .......... 3. nov.
S. S. America .............. 13. nov.
S. S. Pres. Arthur ............ 5. dec.
S. S. Geo. Washington ...... 13. dec.
Za natančne cene in navodila piSite na
United States Lines
45 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji za U. S. SHIPPING BOARD
New York. Plymouth. Havre. Pari*
PARIS____ 24. okt.; 14. nov.; 12. dee.
SUFFREN .................. 7. nov.
New York. Havre. Pari«
LA SAVOIE ................ 20. okt.
ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra
ROUSSILLON.............. fl. nov.
CHICAGO ............ 17. novembra
New York. Vigo [SpainJ. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ......... Z7. okt.
rifiu ca un£U libhw arwta alt u rWm arW-
19 STATE STREET,	NEW YORK
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR Je namenjen potovati v atari kraj. je potrebno, da Je
natančno poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripuščeni brez vsake neprllike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika al) pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne »troške Izplačuje po na-5em naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadransko banko.
NAJVEČJA ARABSKA * SANJSKA ICNJI6A
fcajaoT«jfa flutroTiiiA iadaj« Vaebnj« 908 itml BF Ook ■ poitalif 9L—• <-« ■LOVXHIO fUBI.BHJli M*
V«w Tork Stty. M. T.