{
tL
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo ieto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
r
List slovenskilndelavcev v Ameriki.
Tba largest Slovenian Daily »& I	the United States.
a IssnrH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.

TELEFON: COBTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: COBTLANDT 2876
NO. 242. — ŠTEV. 242.	NEW YORK, THURSDAY* OCTOBER 15, 1925. — ČETRTEK, 15.	OKTOBRA 1925.	VOLUME XXXITL — LETNIK XXXIII.
			
S KONVENCIJE AMERIŠKE
DELAVSKE FEDERACIJE
Ameriška delavska federacija zahteva povišanje plač v razmerju z rastočo produkcijo.—Konvencija je sprejela politiko za višje mezdne lestvice in krajše ure na temelju "nove dobe v industriji".
Predsednik glede poravnave dolgov.
Predsednik Coolidge vidi v fundiranju dolga dejansko pomoč z a Francijo. —j Potom tega koraka bi se izboljšale domače ekonomske razmere in znižalo bi se obrestne pristojbine tukajšnjih posojil.
ATLANTIC CITY, N. J., 14. oktobra. — Organizirano delo se je včeraj drzno izreklo za mezdno politiko, ki bo skušala povišati plače ter skrčiti delavne ure in sicer raditega, ker so večja uspešnost, nove metode, stroji in uporaba vodne sile povečale produkcijo v industrijah.
Po razpravi, ki je trajala štiri in dvajset ur, je izginilo obotavljanje, ki je izprva pozdravilo predlog, da se izpremeni mezdno politiko Ameriške delavske federacije. Ko je resolucijski komitej na včerajšnji seji objavil sprejem te nove politike, je sprejelo to izjavo soglasno 400 navzočih delegatov.
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je bil med prvimi, ki so proglasili novo mezdno politiko ter povdarjali njen pomen. — Ta politika stavlja ameriško delavsko gibanje na najbolj napredno stališče glede delavskih teorij, — je rekel. — Smatrati jo je za izraz nove ideje. To je dosti bolj napredno stališče kot ga je kedaj zavzela federacija.
— Mi stojimo na pragu velike industrijalne dobe. Nahajamo se v otroški dobi sile-in-pol. Nov'1-0 prizau-vajo poravnati položaj je pred nami in sprejeti ga moramo, — je rekel Green.
V splošnem je bil to najbolj dogodkov poln dan izza časa, ko se je sestala Ameriška delavska federacija na svojo letno konvencijo pred več kot enim tednom. Obenem z novo mezdno politiko se je inavguriralo tudi veliko organizacijsko kampanjo, obsegajočo celi narod. Predsednik Green je izjavil, da je to delo organiziranja in vzgoje glavna potreba strokovnih unij. Treba je oživiti organizacijskega duha med delavci v vseh sekcijah dežele.
Malo predno je delavski načelnik objavil svoj poziv za večje članstvo, je glasovala konvencija s pretežno večino glasov za izločenje 90,000 članov bratovščine železniških uradnikov, razven če bi se v teku treh mesecev dogovorili, da se bodo pokorili sklepu eksekutivnega sveta v pravosodnem \ racije, kat^o si- je po<ro-to že sporu z unijo teamsterjev. Delegacija unije žele- javno	^ Pniatra ka1
• »I -i	j -i	„	...	... znatk dušpvnesrn razpoloženja nre*l
zmskih uradnikov, navzoča na seji konvencije, je SPllnika Co<Ai<l^ po izjalovljrai-|U
po-ikusa. <la se uravna francoski dolpr. 1'irctoviJo so tudi smatra !-cit ncžrm .migljaj za Francijo, <1a rtom boljšo zanjo, oLmpreje so pobota z Združenimi državami.
WASHINGTON. )>. C'.. 1-j. okt.
1 radaii pro-dst a vitel j prcdsodnilka ('oolidgra jo včeraj poj:-:-nil. da bi se <ikonom>;>i položaj dolžnih narodov izboljšal doma in da bi so rgili <ib:< »taa;« pristojbin /m tukajšnja -piuvaitmai posojila izdatno znižalo. »V bi ti n-nrotli fundarali svoje obvf sno-li v Združenih državah.
Prod-rta vi t olj preJsodnikn Oool-id -.2 a j«? povedal časnika r-flo;-m po-rr kvabera, <la mora. vlada mišljati o vsak oni predlaganem pos-jiki na tfjmd.ju njogovth las-i-niii debrot, rie^lcde na politično c«lno£a.je, v katerih nahaja do-t h":i:i dežela s svojimi	i. Po-
jn<niio ij a >o jt\ da ji* iprT<lsedmk prati v.st-in pvw>jllom. katera bi evropske -.Me na ta ali r<ni način porabilo v vojaško svrhe.
Dnčisn /. li administracija sode-jlovati z onimi deželama, ki si ro-
' obwzjirsti v Zd ruž«ii h državah, nima nobene pot-etavne av-r« ritete nad privatnimi posojili. Do «-otov« meje izvaja *=voj npJiv na privatna posojila patom nmemj in izvidov. katere objavlja zjikladniški departing nit. Ti izvidi imajo -to posledico sklep, če naj >r Jovoli to ali ono posojilo ali ne.
Predsednik Coolid<rc jo mnenja da i * stvar inozemskih vlad d< ločiti. če bo urareava njih dolgom izboljšala njih status v očeh privatnih podjetij v Ameriki "lede nitja novih po-ojil ali ne. Administracija pa je prišla do pro pričanja, d<° se jo v velik;! mori izboljša-l kredi! onih na.rodov. ki so že uravrali svojo dolgove, v kolikor pridejo pri tom vpo&tov ann rišikn privatni interesi.
To obrazložitev nazorov admini
namignila, da ne bo unija sprejela te odločitve iz-vrševalne sveta in da bo opustila svoj carter v federaciji.
Poročilo glede delavske nepristranske politične kampanje, ki je bilo istotako predloženo in sprejeto na včerajšnji seji, je vzbudilo precej zanimanja s svojim napadom na kritike kongresa. Tako kritiziranje, — je izjavil komitej, je del kampanje, da se smeši in ponižuje zvezno zakonodajno zastopstvo ter združi vedno več in več sile v rokah najvišjega eksekutivnega uradnika.
— To je poskus, — se glasi nadalje v poročilu, — da se uveljavi v tej deželi sistem, ki bi se razlikoval le stopnjema od vlade Mussolinija, za katero ne morejo naši nazadnjaki zatreti svojih simpatij in občudovanja.
Komitej je tudi napadel poskuse, da se oslabi direktne primarne volitve, potrdil iznova nestrankarsko politiko ter izjavil, da je treba povečati le za petna jet odstotkov število delavstvu prijaznih glasov v kongresu, ker je že sedaj v kongresu sto in šest in osemdeset mož, odobrenih od organiziranega dela.
Mezdno vprašanje ter formuliranje nove teorije glede mezd ni vzbudilo antagonizma, katerega se je pričakovalo, ko je John Fry, predsednik Ohio State Federation včeraj prvi predložil svoj amendment. Takrat je bilo opaziti precejšno hladnost napram novi politiki ha strani bolj konservativnih
»v resolucij skega ko-
Potres v Washington!!.
WSIUNGTOX, D. C.. 14. okt Xa r-. jr/.iurv<rr;ifu Georjreton'n v-e učill>čn so zaznamovali močan po t res. koje-ga središče se nahajalo nekako tri iisjoč milj od "Washinjr-trrna.
Lenin bo imel veliko grobnico.
MOSKVA, Rusija, 14. oktobra. Nikolaj Lenin, oče "boljševizma, bo rmel eno <na,j1eipših grobnic na svetil. Načjti za 'zsrraditev mav-zokija iz mramorja, ki bo stopi 1 tia mesto B»?aKne lesene zprradbe. v 'kaiteri počiva, truplo 'sedaj, so bila včeraj objavljeni od sovjetske vlatie.
Filipinci zahtevajo neodvisnost.
MANILA, filipinsko otočje, 14 oktobra. — V senatu je bila včeraj vtoaina re«olmeija. ki naproša kongres in narod Zdrnž«*nih dr naj dovolila Filipineom po-neodvisnoat.
DOGOVORI V LOCARNO
Pet sil je sprejelo dogovor proti vojni ob Renu. — Bliža se tudi sprejem iztočnega dogovora. — Francija ustraja ,pri pravici, da pomaga Poljakom in Cehom v slučaju, da bi jih napadla Nemčija. — Berlin je izposloval posebne koncesije glede Lige.
Poroča Wilbur Forrest.
LOCARNO, Švica, 14. oktobra. — Porenski dogovor med Nemčijo in zavezniki, ki stavlja vojno preko zgodovinske reke izven postave, je bil sprejet od Nemčije, Anglije, Francije, Belgije in Italije včeraj zvečer v svoji konečni obliki, z izjemo par malovažnih podrobnosti.
Uravnana sta bila dva bistvena vprašanja, od katerih je bila tekom zadnjih par dni odvisna usoda dokumenta. • Vstop Nemčije v Ligo narodov e bil sedaj omogočen vsled obljube zaveznikov, da bodo priporočili pred svetom Lige narodov v imenu sil posebne ugodnosti za Nemčijo radi njenega zvanrednega statusa na temelju vojaških in ekonomskih klavzul versaillske mirovne pogodbe. To je bila koncesija, dana dostojanstvu nemške države.
Na drugi strani pa daje Nemčija Franciji pravi-
Angleška časopisje proti Baldwinu.
Angleško časopisje j e odločno proti zavlače-valni politiki Baldwina. Reakcija proti govoru ministrskega predsednika v Brightonu postaja vedno večja. — Pričela je godrnjati celo konservativna "The Post".
LONDON, Anorlja. 14. oktobra. Tdkom zadnjih <hii prt itekilejra tedna je inu-U ain^kška javnost prilike in eaisu dovolj, da prciba-v; o-ovor mniLsti! ilcejm predsednika Baldwina. ki pra jo imel slednji •pre t cikli •Tetrtfk v Brighton, in. ee
mogoče. jKf reakcija še hnjša kot pa je v bi I a noiposrixliio p<» govom. Vsr.pov.soid se daje. izraza mnenju, da no moro Baldwin v pr.Irii meri ceiiKti resnosti polomija, v katerem .io iiaJiaja on sam i-n «lo žela.
Značilno je. din l:ma dirni Jvonseirva.trvni list v Lf>nflo,mi nekaj pnit-ožb nad govorom Bakhvi ma. Bm.ldwiji jV> v svejean provoru
------X----J —	—---— "J--- — . v.. — *— * J m.	M * *	----------»	v ^. .f ^ ^1» LT ' \ t » I (
co, na temelju členov XV in XVI dogovora glede Iizjavil <la ^ nikMrovi kritiki »e
Lige narodov, da intervenira v prilog Poljski in j	.	!cot listi
i -t vi • i - • i i -	i- v .	i KfThermere-ja in Bea.vejibrookn
Cehoslovaški v slučaju, da bi postali žrtvi napada jk, imajo navado strgali na. mi
od strani Nemčije. Konečno odobrenje porenske-jnistl< pmiPetin:\ka ^ zn
ga dogovora bo najbrž izvršeno danes.
Iztočne arbitracijske pogodbe med Nemčijo	i^iXo"
Poljsko ter Nemčijo in Cehoslovaško je treba šele j žiti .^plošm^ nezadovoljstva
skleniti in zanimanje konference v Locarno je	'kat^re^ra je napravila
vsled tega sedaj posvečeno tem problemom. Polj-	,h>knm svr j5h l>r
i - - ^ i i J, .	.. . V	r	J rih dvanajstih .mesecev v uradi:
ski m cehoslovaski zunanji minister, grof Skrzyn-
ski in dr. Beneš, sta se posvetovala včeraj s kance-larjem Luthrom ter zunafifijim ministrom Strese-mannom v naporu, da prepričata oba, da je treba uveljaviti glede iztočnih dogovorov iste prisilno-arbtiracijske točke kot jih je dovolila Nemčija z ozirom na porenski dogovor. Francija je včeraj stavila ponudbo, da se odpove svoji pravici intervencije, če privoli Nemčija v prisilno arbitracijo sporov glede iztočnih meja. To vprašanje je bilo najbrž včeraj v rokah članov nemškega kabineta v Berlinu ter v rokah voditeljev različnih nemških strank, zastopanih v parlamentu.
Dvomljivo pa je, da bi bilo to mogoče izvesti. V takem slučaju bi prišle iztočne arbitracijske pogodbe pod navadno postavo Lige narodov, ki> določa polno arbitracijo vseh točk, z izjemo teritori-jalnih stipulacij mirovnih pogodb, a brez formalnega izključenja možnosti vojne. To more le pomeniti, da bi bila v slučaju, da postane Nemčija članica Lige, mogoča vojna med Nemčijo in njenimi iztočnimi sosedje šele potem, ko bi bila izčrpana vsa sredstva, da jo prepreči s pomočjo arbitracij.
Čeprav je porenski dogovor sedaj dejanski sklenjen, se bodo vendar pojayile še nekatere težko-če med stanjem stvari ter dejanskim podpisali jem pogodbe od strani nemških delegatov. Se-je namreč nastopil čas za Nemčijo, da prične ^ešetariti in čeprav se je dalo nemškim delegatom ustmeno številne obljube, zahtevajo sedaj Nemci od Francozov pisani dokaz, z izjavo, da se francoska vlada pogosto menja in da ne bodo nasledniki sedanje vlade obvezani izvrsti ust menih obljub.
Poroča se med drugimi stvarmi, da zahteva Nemčija stališče enakosti z drugimi silami pri bodočih zrakoplovnih delavnostih, da bo na ta način rehabilitirala svojo zračno industrijo. Nadalje so zahtevali Nemci, da se izpraznitev kolinskega o-zemlja smatra za priznanje, da je Nemčija izvedla razoroževalne klavzule versaillske mirovne pogodbe.
Tako goda-aija aia eni strani 11 jo-<rorv najboijš-i pristaš in d li-ti. "The Poi-4'ker noee Baldwin p< dipirati pmlloare. da oropa .strokovne linije njih >ilo. da nakladajo svojim elanoni političen davek na korist delavske ^ra-ikc ter so istotako noee lotiti vJJ'ikc pra lova .na komuni-t.* in rdeT-kar-j". kot njeajov minister za nf>h:v njo izadeve. Hikoi-.
Na dnppri Mtrani pa so kritiki -kot "Sunday Timeis'' in "Ob-servt t", ki pa dol že, da ni mogel formulirati kon-it»utivnie nolitlko. '4.Sunday Times*' pravi v svojem elanikn glede govora v Brighton, "da dola Baldwin utis moaa. ki eaka na dogodke, -mesto <la bi jih "obvladal", a J. Garwin se pri to-
je v li. it ti "Ob^rver'". da je govoril BaMw iin kot izobražen Mieawh -r. 'ki oaika, rta ^ bo -nekaj ipripertilo povrni no.prioako-vano.
Ganvin ni bil dejanski še nik-lar tajko sovražen vladi kof je bil včeraj v svojem uvodnem član-
Naerti določajo teliko centralno dvorano, v kateri bo stala krsta, s številnimi stranskimi dvoranami muzejskega značaja ter velikim prostorom za nekako dvesto ljudi. Na tvrhu mavzoleja bo stBla nefce vrat« tribuna, s tkatere
bodo revoiueijoaiami goivomoikd nagovarjali lyudske množice ob slavnostnih ipridijkah.
Vlada namerava Itudi zgraditi na sredi gledališkega trga velik, granitni spomenik Karoia Marxa, I kojega učenec je bU Lenin.	|
Dwight F. Davis je novi vojni tajnik.
Dwight F. Davis, novi vojni tajnik, je prevzel včeraj vojni department, kateremu je dejanski načeloval izza aprila meseca, tekom bolezni tajnika Weeksa
"WASHINGTON. I). C.. 14. okt. Ihviglii F. I)avis iz St. L(.:i:-:i. kateire/jra je imenoval \vcra j pr • 1-sodnik Coolidžro vojnim +ajniikom, l>o Kapii- žeci dan* - < il vrhovnega sodnika Taf-ta. vojnem t.ij:v;k;i v kabi'di In inrovWdnrka Roos-voMa. ("•rrinrocwji ho pri-otvova! jvri j--nji vojni tajnik We: k< in nova-li-l.i« 11 .i • tudi prejšnji vojati fa.mik I»ake;\ l;i so mudi zaT-a-no v WnsliLn^tosiu.
Po po>\7 itov.injn .,• prod>?"dni-kom jo ^Tr. Dn\nis wvraj nopoldno izjavil, da r.o bo 1 njiejrovo ad-
m;ni »r,; i jo noib !tc jzfHtinmhc v -pln-.nl pnliii'r: vivjn-e^a <l»-pa,-t-menia. Pred-e- iivk - ho na.jhrz !>(»/.n»" teko-m tel.in posvetoval 7. n -vim <:ij,n!.kom <zilc 1 ' izhin« jjo-P' možnega	1 fn.iniko.
omenjenimi za to me-.to je ifsneoek \id« r i/ ^raseoni City. !a„ pr.-jviiji narodni poveljnik Amerišk • h ulje. ter veteran sve-tovfrie vojne
Rcrs.ijrr.aei j.i V.'eok<a jrTnla "M-eflloy.«Mia pr* d-cvlndvii n:i \ r-.ra.i-~nji k :V;rif1.M.:. -e.ii. fh-ed—dnik '■ 'ooiid _7 i o je tn.koj Rp rejci t«>r v pi»mu iiM.i^a ' .iH-ntku osebne )z$rube.
Imenovanje Da vi«, a na mo^ Mu vojnega tajnika ni )u-iš'.o ne-:.ri"M.kov;:no. Ud je po-,!aji>.'-i vn/.n tajnik '//.,1 prvih djii anrila. ko taj-.'k Wc(-.k> re-ri zboil.d. \V, k s '»o najprvo naprtil na -vnj :!<.m v Novi Angliji, odkoder bo o 1-potoval r.a daljšo potovanje v •'a/no Amnrrko. Spomladi pa '»m naf)o4i! v E\rr-]>f» tir cbi>k:d par dežel, katen- bi si rad oirle-dal.
ku. v kat. rem je izjavil, d.i jadra via-ila po:*az:i nasproti.
Medtem ko od.padajo od Bal 1-^^iiia n,jezt-\i do^-dn.nji žuraiali-^tieni pristaši, j tu li rpaz.ti znn-menja, <la bo imel prihodnji mesec, ko .», bo zopet st ».ral kabine.', opravka z opozicijo, ki bo do skrajnih meja o.i rcmt.nila njegovo veliko večino. Pr. ti n.;. mu bodo Ram say MaeDo.na.id. ki je zopet polni boje viteza re po'V'.enia P a rid Lloyd Go Tire. .k: so jo n.'i-\iflno tudi iz n obli svoje de danje pa»i\Trio^ti iai številni dro^ri.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
. JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nrnlrtiilih. ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drage stroške.
Kazpočilja na zadnje pošte in izplačnje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.10 500 lir....... .. $21.75
300 lir.......... $13.35 1000 lir......... $42.50
Pri naročilih, ki tmrihiio manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadaje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trstu.
Za pošiljatve. ki presegajo PETMSOČ DINARJEV ali pa DVATISOČf
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poeeben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večknt In nepričakovana: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; gafimsms pa eeal tMega dne, ko nam pride poslani denar v roke. <
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA 8TRQŠKE
Dem» mam je poslati naJMje po Domestic Postal Mane? Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
U 82 Cortland* Street	New York, N. Y.
Telephone: Oortlandt 4687

GJLAS XAflQiftA, 1.5. OKT..1925,
Ow*ed and PubUthed fry
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
rrank Sak^r prtcid*n1	Look Benedik, treasurer
Že približno pred dvema me-tf.icema, so (prihajali posamezni taki ajgC9itl v iistwenijo, posebno v Ljilbljaito. ni loviti na svoje lima-iiice lahkomišljena dekleta. Pole? par sumljivih molkih je bila jk>-^ebno nevarna neka ženska, vrio mi-terijocznai prikazen. ki se je znala kaj hitro umakniti* cm je •ji^.Siia nevannost. Ta zagronetna
P!»©• of huaincM of the corporation and addrem of above offieen: j P(!n -kj inia lia jbrže mi vestji ^ 82 Cortlsndt St., Borough of lianhattan, New York City, N. Y
" GLAS NARODA"
__" Votes of the People"__
Issued Every Day Except Sundays and Holiday.
2.a edin leta velja l*'t ta Ameriko
if Kr.ivuta_______$£.00
to p<tl leta_______$5.00
j£>i črt rt leto____________$1.30
Za Hew York ta cola lata — $7.00
Za pol leta _____________$3.50
Za niozemstva ta eelo lata_ $7.00
Za pol leta________ %3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
1 tint Sa^fuUt" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj (« pnumtof.
Dopi&i brr* podpisa in oeebnoeti se ne priobčnje^. Denar naj ee b>«Ko«oli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro^ni-proximo, da •« nam tudi prejinje bivališče narnaoi. da hitreje najdemo naslovnika.
•'i L. A S
N A R O D A", 82 Cortlandt Streel New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.'
MIROVNI DOGOVOR IN — NOVA VOJNA
; '.I.i lZ l .oca; na javljajo, da je bil »Jkteujen i>orenski var-m. J Nunčijo i.a e ni strani ter Francijo, Anglijo, i." ni I *»»L ; > na di ugi strani. Takoj od prvege počettka j bilo i- «• •>• d. >*• b<» koueem konca zgodilo tako. Zastoimika Xtw-•	• m r 1-ii Jnr in zunanji minister S*nesemaun sta vendar od-
! •:<>, .: , v	/. izrecnim r.Km-datoni, poveljem, naj podpišeta var-
•tiovor.
llO-lllI
Smrt Emerika Supanza.
SJntamji Lisrt" poroča Iz Oe-- i.i , bilo treba nuditi Nemcem koncesije, ker so si vsi pri- ,ja . ^ ^ -asa ^ me(I
/. :<v.i 1 «:..b;ti od njih n.kaj važnega. Te '-koncesije" zel d dvom-	o»«i»t.i iriha-
<ii kje.t i« Ljubljene, o katerih se tit ve. k-a m so izrinile čez noč. •
Te dni se je »&rivmxbna neznanka zof>et zadrževal v Ljubljani. Opazili -so >» na v v krajah Kolikor se je moglo <lojriinti iz u< »posameznih d klic. je ta okrop 30 let stara ženNka majhne postave, bledega obraza. obieeena v modro mble-ko. an-ttavlj.di lepa (1 -klt-ta kar iva nliei in jim obl.Mvbo-va"a <ru» jra-zlienejše s-nžhe po R "t-2radii in notranjosti Srbije. S svr/lm sladkim nač'ir-ni jrnvorjo-n.fa j » dekleta hitro navduš la t. i življenje n novih <vužibsH. Ž-n ik ? se \ itindi informirala o družinah po*aiiiieTn"h deik\ t in jih ]>e.t p-e-jiovorVa. da se zberejo v nedeljo z'utraj v nekem botrln v Kolodvor. ki nliei. k»*»r jih bo baje p%*i-effckr-val ^jrr.^po.l doktor", da s.' prtr.m <xll>eljejo z njim.
Zadeva je prišla š • pravoe.isno na dan. N^ka nilade?>ka z TV»!on j-^e ee ite. katero je -neznanka že skaro vjeda v svoje mre/", je stvar priiaivf'a policiji. >ki sedaj zas>k*-dujie >ikrivnrfc<tino žensko in njene poma»jrače.
: .i'.ija <»b-taJiijo iz jrotovih, ust.meno jM>danih zagotovil, da 1 " • 1 i'1 i>ub!:ka sprejela v sijajno Li«ro narod<«v in da se vsi •' • • •■■'•li.vi * !>\ /nj jo, «1h bodo ^^»rxr-atiii Nemčijo vojaških obv«»«no-
•	'••« iutirajo# pre v/.r t i vm -«Ini<ri člani Lipe. Te obvecanoKtli ob-u v do: a vi oborožen h -il pole<r ]>ot re^nejra mošt va v sdneajn
^ .i'-- !i - : U.,ajev .iii ka;:ni!niii e'ks|H-ilidj. katerb bi odredila visoki ali j>.i zbornica Lijre narodov.
I>«'ja:iski pa ^c nc tiče v t tan slučaju stvar nit<i najmanjše kon-'*' J •	kj j.', — \ >aj ofieijtlno in na ]>apirju, — talko derno-
1/.i.i. i r.izot<»žena kot Nemčija ne more. iišti z najboljšo voljo, • i i riiyjiola^o arniadc adi pa opremiti mornarice. To samopo-
•	. i.rti« viio stvar da sr oprosti jiohab!jt nca vojne in vojonive *Aitž-i . «i/n u-uje v t« ni slučaju kot ''koncesijo", za katero mora nu-•ii!i Nm.ič ja protiuslu^e.
i.' :i no zahtevana «k.-»necsJja. — zahteva, kat«*»-o podpirajo 1 i « ' um iiti v Nemčiji. — ne more upAi, da bi bila izpolnje-d:i bi s< jo uiesnič.ilo. Ta zahteva s tiče iziočeinja one ki-av-/;: ••. v! dovoljuje ziivizuikom <vb vsakim časni, <la napravijo evmp-!.o b..jiH> pol.;« na ta način, da >e dovoli pa-eho*l prefko njenepa "• "i . i franco- kini, lx'ljri. -ikim. e.ilioslovaškiin ter drugim za vezni-i.ii t vini-o-za'.« /Jiiškim annadam. I'1-.-hfHi; — Kam?
v. ti,i niUamor drugam kot v sovjetsko Rusijo. Gospodarski ii:ti-i. .-i Nemčije iza hleva jo nujno dobre <vlnošaje -z zvozo sovjetskih i - i •. i k. < t ' X mč.ije zahteva izrecno, da se nemška republika ne ' ; / ' i 'i:i <.d zaveznikov ter postati mjih lakaj in ponižen sluga.
»»št >\ anje Nemčije do same sel>e zidueva. <la <lovoli soeijalistič-t.	tki r« publiki v-a j Iste pa a vice k«>t pa kaputaJističnim pirat-
skim državam.
O tem j»a v Loeanio -<-v ida ni nobeawga govora. Vse hočejo do-
pujalelji Nemčije, slaiiki Painleve. Ijubeznjivi Baldwin -1. . mili Mussolini — le onega ne, di >{x>.stopajo -namreč z /. .-.o oi.zia-no-tjo k«»t hočejo, <la se postopa ž njumi samimi.
vol: t i d in rnpt Xeineij
N. n način naj izgubi Nemčiji vso svojo možatost. Na 1a način naj 1 t m • N iiičija. — ko* 1'olj-ka. Cehotdo\"!iška. Madžarska in Ilu-iir.ii-k i. \,'Zi.l 1 ;ii.-eo-ko-j:ngle!rke aHijance, lakaj, katerega se za iz-\ o vii.Jm ob j rim« rnem času 4'odškoriuje"
.*>ivir je i>ojH)l:u»ma jasna. V vseli teh q>r>gajanjih za vanm-rt--.'ov.ri je Anglija gonibia sila, Baldwin je prisilil Francijo k "•din <« natJi ui zagoti»v;lom. danim Nemčiji, ki so v najboljšem slin;ii;i iiirnir.', i:i>tavljene na bodočnost, kojih vnovčenje pa .ie ml-\»-..n> od dobie^r.1 obnašanja nemške republike.
Anglija pa izvaja oč.ivldmo Hu-iji sovražno politiko. Celo č«^ se i1 • !\o .iio omiii. š.-tnaj>ti člen dogovora g^Vide Lige na kori-4 Nem-< n - .1 š ' v«dno ltiisiji .sovražni značaj v.seh teli »podajanj.
Ni v. \. bi Times* je dobil včeraj iz Berlina poročilo, da so T.im -.ir..; io pe-niiin:-1 ično razpoloženi. To predstavlja nasproitje z i >(.!!!!. kj« t >ovorita biLtiier tn Stil weniann na optiinisiičeai na-č i; o te: ku pf liajaiij. Komeno pa ne pride dosti v pošte v, kaj pra-vi !. t iru Ibrlin a'j Nemčija. Glavna ii^ edino merodajna stvar je.
o -taleče bo zavzel ]>roti taki uiviAiiavi mednarodni finančni kapital, ki 1h> dal možem Lutlira in Strc**<maimia nove kretlit?. ki i i !.o >tor;l to le v lučaju, da .ponudi Nemčija zaveznikom to, kar je hi-s n< inšk»i:a naroda.
Me In «r< »:ni finančni kapital je zadnja instanca, na 'katero s? motajo i.brnili vsi <lržavnlki. za.veznaški in nemški, kadar jim je treba • !ch pat i o varnih slvareh.
Novice iz Slovenije.
Trgovec z dekleti.
Kljub vm» ]>n ivoidnosti in rlgo-rozno-ti oblast; je jni*. država oč"n idno še v, dno praivi eklorado za p« die f k*i>te!iee, ki -p bavijo s trgovino r dekleti. Zalotenih in piijetfih je bilo .siee^* ž*» več pqsa« meznikov ki «»• jiečajo to sra-inot.no trgovino. Nedavno je bil« obsojena v ZagreJu; kar cela drnž-La. Zdi pa, <La pravi trgovci, ki
opravljajo ta posel "na debelo", š»- niso prišli vsi v roke pravice. Trav mogoče je, da sploh nt* bivajo na -»zcnilju jug. države, tern-vč čepe -kje za mejo in stegujejo svoje rdeče prst-1* kakor polipi med naš dekličji K-vet. So to agenti in agfntovkc. 'ki imajo nalogu.
da si naprej na licu mesia blago egletlajo in je potem v primernem rvkom tre no tiru spravijo v svoje mreže, slovenskega narodi.
kini prebiva'lsftvom opažati giba nje pnoli visokim daivkom vobče in koinčno proti davčni tak>i. k.: je najodRoonejša in najbolj br iz obzirna v Sloveniji. N«i vsa usta in po vsoh glasilih se labkr> d ne v no <iuje vn eita pritožbe radi pre visokega olxlaveenja. Davčni urad je strah in trepet vsakeiza Slo-venca : ne iz razloga iker šlovemr ni voljan plačati dav<ke. nasprotno fn opravi svojo davčno dolžnost najzvesteneje in zato mu je osovražena. V Sloveniji se davki iztirjajo potom čeko\"rieQra prometa. 'kir je zaiak. da se na.rod zaveda sA-ojt« dolžnosti. Tek. p osi ar '-d sto*ani davčnega urada, je pla ci'ni nalog ki ga na mestu izvrši vsa<k Slovenec, na>sil)o meščan al' kmet. Vprašali boste z*ka j gre * Tudi Slovenija je imela za časa vojne jp red vse m pa ipo vojni dobro 2ospo<birs3;o konjunkturo Mehki les, ki je glavni izvozni prmdnikt, po^Aai cenjen. Sadje mlečni iizdelki. jaj<*a. v<e se je dalo vnovčiti. Za vina Slovenije l*redvsmi bizeljska in ljutomerska se mnogo ]>o\-prar:uje. Težk* prekmurnki konji so m* prvi zvn-žali. rogata ž. vin a pa je našla svo je odjemalce v Italiji.! Pred leti so bili izdani t-t-ž-ki davčni zakoni Težki. zr4o tež,ki! Opoze-rilo se ic fin. ministra in referente na nji hova ncizvedljivost. Na »podlag teh zakosiov M • je imelo plačati dr 130 ^odstotkov davka na čiste do hodke. CMi.<t'rjrx"i davčni sist«1«-in način njegove izvedbe je povzročil ž* mnog-o zla; uničena .sc razna potljctja, mnogo tovainar jev. obrttiukov in posestnikov ji že p m pad'o. Za ilustracijo delo vanja davčnega siroti ima priobčil jemo si rdeči tragični slučaj :
Emerik Supanz. svoječasno ko njen ški č«x-itmk, je pričel trgovat z. jajei kot ek«poirtea\ Za ča a ko iiijunktrtre -so bili dobički milijon ski. slediVa pa jim je milijonskr "tzgnba. Davek na doho<lke pa j< o-tal ist» kakor za časa dobička Te dni j) i bil Supanz ol.-ve.ščen < T.bcžni. Njegove besede -so bile ''Ru-bežna komisija v hišo. mrln iz hiše!" Te dni so pokojnega Sil pa n za pokopali. Ubil ga ie davel s pomočjo veronala.
Tragični slučaj pokojnega Su panza naj bo memento n ismiseJ nemili davčnemu si stemn ter pna.k si v splošnem, tako pri nas kot a Sloveniji.
Izenačenje „davčnih zikonov ir ivrakse v v«ej državi ter dovode nje davčnih bremen v razmerje 7 realnim zaslužkom in vsa koča k nim Panjem dinarja, je ena največjih potreb naroda, k:\tero po 1 a ca m o na srce narodnim zashop srbskega, hrvatskega in
Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko.
Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom, povedali v vašem jeziku, kako j« treba
Priporočajo in predpisujejo ga - zdravniki.
Dept. 1
Kaj bo z Anglijo?
Ali je Anglija ob>ojt.na na pro-{obrača ostro 11 proti egoist i č nun pati.'	! privatnim jx>djetjeni policijske
Tako resell je sedanji poioža j. <la vrste, katera je inšpirira' razred-je t.ilko sikrajni konservativni ii-t ni in p-lieijwki duh.'", kot je lofiidoinski Tin« dovolil! Mi ult<-m pa n<» mere jo .nuditi Sir Filipu Cilbbs razpravljati <i kra: ervativei uiČMsgr primernega
tem člaimku. ki ie no.srl nasloi\-; — in r< <inie.no ^mot reneWri Liberalci
- i
Is Eng?la.n<l Done? —	i počivajo, program delavske stran
George \V. Rus^e.lil piše v lri>h ke je medel z izjemo pjM* točk in State.-nna.Ti. zroč preko ozkega pa- IJ'oyd George se bori za oprošč •-su v«»de. ki ločuje Ir-ko od Angli-jnje zemljišč iz. rrtk lnonopola. s je, <la je pripravljena pozorniea pomočjo kake nove metode pa-za p(>eotiik drame, ki s bo niogo- ternatizma.
če irspremeai i bi v divjo melodra-' Ali se bliža Anglija svojem mo trjujredijo. končujoče se z f>roj>adii ?
ekr-Tiomskian ipropanlom in invpo-i To ni nuka.ka razuzdana lr.i-teuco nekoč velike svetovne sile. j sel. — pač pa mi^ l, o kateri ra.z-(Ih iThls O'Connor Hem >syy.! mišijajo o tej uri vsak sniol r.wi ki ]H>roča o uspelijlt s\*ojib opazo- mi-leč človt k v Angliji 1'reilelgo vanj'v Angliji za list "Land and.se je zanemarjala soeijalna ulje-Liburtv" pravi, "da znamenja — a. dekhr ni postalo politično te-veli.ke revščine in bede t«ir spi oŠ • lo prepoji-.no s ^trupom ti*r oslabilo i azVsrjenciga in izrazitega ne- jt:no kot ni bilo še nikdar ^adevol j-t va iz obstoječim re<lom prej?
Ali je -to telo pr
bolj številna kot j/a jih je ke-laj poprej optoiziilo v Angliji.*'
Sirka nam -mrko sliko, "n,'.-rečnih možkih, žen'Ji in rt rok l>re.z lomovja. katere »se najde speče na t enim i h mestih ob bregovih reke Tem;i
Garvin pravi v "Observer" t"-kom svojega siinega napada na mLni-itrstvo Bii.blwina. "tla so ]>r-viikrat. v mirnih č lsib lekom zadnjih dveh srolc.-ji naši izvo/i pre-nehatli pokrit.i ter spraviti v ravnotežje naše uvoz.t "" in da "niso na "i zaslužki :<a blaisro in -"'užbo zadostni, da 'se ; la<"a za našo porabo iblaig.\ in s.urravin i/, d žel preko ure rja."
Več kot en in pol miljon delavcev, dnžin-ikih očetov s» polika cestnih btvz d da. premogovna ndr tri j a pred .tavljai muko j^-ro'--i:o. jnk'a:-ike ;:i želez.ne naprav o zaprl«, trgovvnke la.lije poči-•a,}o radi pomanjkinja zunanjih •ovorov iji podi^sna trgovina pr*-'a. Sita;novam V ke raizmere so še 'fldno slr-ibe.
Kljub prijaiTH pn lieu, katerega ' la.je vlafla stvari je biVi pretnja -enera'.ne -tavke. v katero sta ln-'i zaiolete.ni tudi 'tran-iportacija in ' urina iinrlustrija. in ki je prisi-ila vlado BaVlwina. <la se j-1 null's »premoga r jem v zadevi j>odpore °lhfr assets
labo za težke nr..lopi k Merili se mora lotiti ter jih tudi rešiti?
Ali je Anglija res na koncu svoj ill iiir,-i!
Na tn vp?*ašanie je t.*/iko odgovoriti sedaj, a odgovor bo prišel, mogo<'e hitrejše kot se sanja nam vsem.
1IEPORT OF TUR CONDITION* OF THE
FRANK SAKSER STATE BANK
at t lie «-lr»s<-> of business on the 30th day of September, i:»2S.
RESOURCES
Specie ....................
Oth«?r currency autliorized by th»» laws of tile L'niteU
States ...................
Doe from approved reserve d.-ix.s taries less offs. CS iMie fr«>m other banks, trust
companies and bankers .. Stock and bond investments, viz :
Public Securities $204.633.25 Private securities ............ 2S8,38*5.02
Loans a'ntl discounts secured bv other collateral.... Loans, discounts and bijls purchased not secured by
coIlat«nU ................
Roods and mortgases
owned ......1.........'..
Oilier assets, viz.: Furniture and
fixtures .......... $1,172.27
Accrued interest entered on books at close of business on above •late .............. 8,3'i7.33
4S.45
1.800. HO 1S.4PS 5." 113,272.72
5.5 On. 00
4S.500.00 fi.273.n0
1.1S8.12
'a indu-itrijo. istkrajno mrka in ^re+i tea. Ta pret.nja in mje i;ivedi* ije hi pemeni'o revolucijo, neiz-nerno gorje, .stradam.je. — in za 'se to, je dosegla v'ad i Rniblwina e zavl^eenje.
Vsi o d t«ega sp j. pričel d :nes mglešk.i n.irod, neglrde na mož-i«st zadovoljive uravnave potom u-izadevanj komisije, ki prelsku-*e spor v premogovni ipdustriji n negV-de na pričakovamo stavko 4o pret iku par mesecev, organ'zi-•ati. ner<lv'4io od vlade, za zava-•ovanj.' druj&lie.
Ministrstvo Baldwin a ni niog-o idj"o<noei krizi in v novem giba-ij i. ki je neodvisno ol vlade, vili Ramsav Macdornald nevarno '»rovokaeii.yo ter izziv na naslov le'avriVh nciijonistov. ,On pravi, la je bila ta provokaeiji že is-pre-:eta od mas naroda kot stavkolo-Troa priprava. Čeprav priznavrf •^raivico vlade, da stori korak1 zn zavarovaryfc javn^Jsti. >?? vendar
Total
LIABILITIES
Capital stock..........
Surplus: S'irnlus f«ind .. j;« no Undivided profits 18.<>12 23
,$«:»7.C32 ?.l
$100.000.0t.
fiS.Ol 2.25
Deposits:
Nut preferred, as follows:
Deposits subject
to check ...... $8.482.45
Money orders a-waitfnir transmission abroad ...... 3,209.21
Steamship tickets 1,041.00 Oe|M-»slts withdrawable only on present.tion o f
passbooks ____ 3C7.404.43
Due trust companies. banks and bankers .......»6.092.61
Extend total deposits .
Rediscounts, viz.:
Loans secured by obligations of l*n*ted States ..
Other liabilities, vix.: R«-serv*-«! for taxes. expenses etc.$14,338.00 Accrued interest entered on books at close of business on above date 3,^5.36 Estimated unearned discounts...... 486.10
47C.230.60
35.000.iirt
Si
V torefk s m poslušal na radio newyoriko sioveix-iko j>evsko društvo l>t>nic-vino* \
Pevci so krasno"* q>eli. {»o-u-bno nktlani >z^ior. Sopranist ki v>a C-jvst in priznanje.
"Domovina" si lahko nekaj zapise v svojo spominsko knjigo. I za to je: Še uik<lar nikoli ni slišalo D'i-ko ljiuli naenkrat peti slovenske pesmi kot v torek zvl-ee.r. Naj-1'sanj e:i .milijon. In pomisliti je treba, da vsa bora. pa klj-tib temu pr«le-i5ia .slovanska umetnost ni tb> t« rka zvečer še niktlar z mi-i'jeni rae-nnala.
Pevovotlja in	naj za-
.-'uženo priznanja- pošteno m» Id se-O:roška dri-ka je nevarno zua-(boj raw.lefe, pa ga bmlo dovolj men je in^ treba jo je čimprej od- im,ii ju ameriškim Slovencem praviti. Če bo masti <lol.ro in skrb- v >i)b>š.:iem ga bo precej ostalo, no skrbdla za otroka, bo vel i ko i |rrij»omogl;i k otmkovi variu>-a.i
tekom tega nevaru-ga razdobja. Po taja WJY j>a ni postd.no do-Proti <.b"islvi se je treba vedno bra. Veasi j«- malo za-hrešealo. Pa skrbno bn^itL Vsak aiajmanjši (nc vem. v katerem aparatu -- v aapad se lahko raizvije v hujšo Kii/dioli III-A ali v grlu mojega bolezen, če ni hertro in pravilno' prija.t»*Jja p ivovodje Iludeta. To-f«wiravljcn. Pri najmanjših napa-' da to smo )>reslLš«ili. dilt je t reba vprašati zdravnika j	^
za svet. t'e pa ni mogoče zdravili-;
ka dobiti, ali je zdravnik zadr-j Xt ;k:,-1 pa r« eem: Vsak večer bi /ian. je priporočljivo, d i -e n - da	najslabšo "Domovi-
o-rrekn 24 ur nobene hrame razen nino" P«'<nn kot pa najboljši ame-
Članek 146.
Vprašajte redno svojega zdravnika za svet.
čiste prevrate vode ali ječnienoA-e votle. ('e -e je po št i riindva.j-et ih urah otroku obrnilo na boljše, poskusite j^ilko zmes (naprimer napol tako moemo, kf»t je predpisa-za za normaJno otrokobo starost") ter povišajte moč zmesi soglasno z otrokovim stamjem. l>a sp.ravite <".».rtvka normalno staTije, A*za-iiie ponavadi dasert dni »b> dveh tednov. Drugi naipa-l j«» ponavadi nenadnejši kot i rvi.
li'ki "1 unistadri".
(časopisje .poroča, da —o se di-{•-iomatj- v Loearno sj«..razumeli. Sam Po-g naj nas varuje ti-it«-ga. glede če>ar -<e diploniatje spora-
* :mejo.
| Ti nI i glede t-vetoviu« vojne so
se bili sporazumeli.
*
V New Yorku so včeraj zaprli Vedno pa morajo biti stekk nice, mlado ž«'iLsko. ki je bil;i s >tn mi euzeljji m ]-ripra\l za kuhanje moškimi ob i>.tem ča>u poročena, popolnoma čite. To je mogoče naj- t e bi bila poročena .samo z lažje doeči i}>otoin t e rti i za c i.je v enim. ter bi jih poleg njega imela vreli vodi. V a voda za pripravo še pet ali še.st. bi ši* danit« uživa-hrane naj bo prevreta. potem oh- la zlato prostost. Vajena in teno pokrita w poebni potili. Pootlo in pokrov je treba
prej temeljito o."-i-tt;ti z vr» >lo bo-' Če jih ima pe>t ali šest. ni no-do. Prekuhajte toliko vode. da jo bena k<«-ajža. Toda če se s tremi ho^p inieti sanio zi en dan. nat'n'.rat poroči, je že višek ju-
Prsno mleko je vedno najbolj i»a»1va. \armo mb-ko. (V i]>a ni prsnega'	*
mleka mora biti hran al/.brana.j Nekateri -zakoni so čudni in jih namreč čLsto. okusno mleko pri- nj nio«r<Kv |>o$rni3ilat.L merno raizredčeno. soglasno z o- Mai>aikirtera ženska se poroči z trokovo .sta.ro-rf.jo i,n ti ko. Ce kaj luo«kim, ki je tako star, da bi bil dvomite o svoji lokalni mlečni ai- hd/ko njen <H-e Jogi. je kondenziramo mlako ide-j Toda p.mislati je treba, da mo, a-ln-a hrama za otroke, ker je či-to. ra 4ak nif>5ki (ak() b(>?at tla popolno v sf/itavi, r?Mli!no. najbolj je [aj,ij0 „ j, „ lnož laliko pr»-ibavljivo izmed vse 11-	^
inert,ne hrane ler v,-dno priprav-[ Najtežje je šele tedaj ^poznati, ljrno za takojim jo uporabo pry ,]a lli,na -človek^ noboi^a pri jatam 'razredu »nji s čisto, zavreto 1| ja ^ Wl |M,ijatHja jirv.,vo pf). vodo. Če »lajate oranžni sok in treboval zrnarta jtid'ila, (kot jih priporoča vsr.k mlečni .predpis), ima kon- J
dencdraiio mleko vsp potrebacine;	ameriški čaK.»p>i.s je tole
ca hratnjenje. ki so potrebne zn objavil:
18,389.46
otrokovo rast.	| "l>ok;tzano je, da se je tekom
Črevesni neredi so dajo prepn - 1 ta 1924	v Amea-iko 6S
čiti. ČJ ra hrana, čiste kuharske 0(»s^tkov manj osH, kot v lrtu in hranilne pf»trobščine. čista pit- Iv>PreJ- l>° tiwko naprej, bo-la voila. pravifcia količina liranr.(io mora:i Amer^kanci opravljati v primernih razdobjih, dosti sve-!naunurzjma. dela, katera so že ga zraka i.n so'mene svetlobe. 'rr,'J °P'"ivijali priseljenci. In tu-vse to v veliki meri pomaga proti/1' ,ta ianrana	b<xlf> težko in
iraški. Mulv so prenašalke bacd-' poVT®no allravlJaJb ^ jHi niso 'ov ter so v več slučajih vzrok ^ *'' "11 -
v»
pokbarjene Jura ne. V-.Vditega je
nadvse potrebno, da od-rtranjatej V gotovih ozirdi je rt o resnično.
nevarne škodljivce od otroka Toda, kar se volilni* kampanje ti-ir. njegove hra.n.\ To vam je naj- če. jim tako fcmaJu ne bo nihče lažje doseči, če izženete vse muho zlepa kf>s. iz ^anova-nja.	|	*
Kot že zgoraj omenjeno, se vee-| Nemčije poročajo, da je vla-kra-t pripeti, da matere ne more- (Ja preixivedaJa nemškim princc-jo dojiti svojih otrok, m v ta-[zinj;jjm> <la hi se U(lt^ .ževaie raz. kem slučaju -t1: je treba ogledati 7a dmrgo hrano. Dobro, čisto, -o-'ui-mo kravje mleko. primerno razredčfino * finim sla<lkorjcim in
nih p i i red it v nemških voja.ških uniformah.
Ta prepoved je skoro brezpo-trei 'na. Če se hoče ženska na vsak
nrimerno količino vode je nado- j na5in OSmeShi v f,fieirski nnif(yr. mesrtek ma.ternega mleka. Naj- ,na j ^ os-me5i. časi. ko se je
boljšo mešanico izbran'-.ga -'lati korja in najl*>ljšcga mleka, dobite po<l innenoan Bord( novo Eaigle Uramrl iMleko. Tri generaeije upo-jabljajo že ameriške matere to izvrstrno mleko. TTra.n.iemo .soglasno z Tiavotlili. j^ najbližji nadomestek mat^mega mleka.
je
n imSkim princezinjam klanjail ves šei itdeset milijonski narod so iiiinili leta 1018.
Total
.$097.632 31
črtajte tri cbnavke vsak teden rabo.	'
Aiko g(k*la elov^k na plesih in v javmih prostorih obleke modernih dam. pride nehote do prepričanja. da kupujejo največji del svoj iga obhičiiia in pokrivala pri ! zla fa r j u in pri apote^i^riu,.
J

GLAS NARODA, 15. OKT. 19X5.
G. ^ QHESTERTON:	, .
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
Kakor bi hotel razpršiti zadnje upanje ali zadnji dvoin, je naperil >1otjiik, ko jra je zagledal, revolver nanj in je izprožil. Svraea je pogrešil. /atl« l pa je meč iu <ra odlomil prav nad držajem. Švme se je pognal naprej, vihteč nad »lavo žeU-zni svetilko.
-- Judeža pr-il Herodom' — je zakričal t it j«* 1 reieil stotnika ob katnenita tla. Nato je obrni- proti tajniku, ki -.o -e mu strašna. u*»ta vkoraj peiul.i . <lvi«*nil je »■V'-tUko < t uko krepko in »i[>ove. du.joeo ki-ettijo. da j«' mož za lup kakor odre von l in bil primoran poslušati pa.
—	Vidite li to svetilko? — je zuvpil Svme / crrozovitiin glasom.
—	Viuite križ na nji in plam«r» v njif Vi «a niste nanvJili, tejra kiiža; \i na ni-te prižgali, tega planoma. Boljši ljudje od vas. — ljudje, ki so verovali in se znali pokoravati, skovali to a iezo in vdelali vanj ognjeni napis. Vi pa sploh ne morete nu'e^ar naplaviti. Vi znale %amo uničevati. Izničiti iio<"> t- elovrštvo. uničiti -<vet! — l:r*ejte svoj*« z;!došč<*nje! TVnla te
1 ar . krščanske svetilko ne bo^te vničili. Naj gre kjer je vaše opičje kraljestvo kljub vsej bistroumnosti nikoli ne na j« le!
In udaril je tajnika s ->v<<t ilk o. dn se /»» opoiekt*]; potom jo ie dvakrat zavihtil l.ad glavo in jo
I daleč po morju, ki r i 7«' * »1 a pol al a kot nrasketajoi'a rr»-k -1a in se utrnila.
—	Meče! — je zaklieal Svme. okrenivši raz vnet o lice proti trem tovarišem za sel>oj. — Naskočimo te p«.f, 7.akaj smrtna ura nam je prišla!
Trije njegovi drugi >o prišli za i-jim z meči v rokah. Synieov meč j<- bil zlomljen, a pobil je nekega i 'biča in mu izvil ikr<ipelje iz rok Že so se noreli vreči v razdraženo množieo. ko v s prizor nenadoma zastane. Odkar je Svme govoril, je stal tajnik, z ranjeno glavo med dlanpii. kakor omamljen; zdajei s« je n;- mah strgal črno krinko 7 obraza.
lib-uo obličje, ina katerega je padala lue od svetilko. je razodevalo bolj osuplost nego srd. Važno in v J javno je dvignil roko.
—	Nesporazaimljenje je med nami, — je rekel. — CJo-.pod Svme. zelo dvomim, da bi vam bii \ a5 položaj ja-'e«. Primero va< v imenu postave'
—	Postave? — se ie začudil Svme in izpustil svoj kn.ipelee.
—	imetiu postave! — je ponovil tajnik. — -laz sem detektiv iz Seolland Varda ; — in potegnili si je višnjev li>4«»k iz /eina.
—	Ir. mi — kaj mislite, da smo mi? — je vprašal profesor in j»-zamahnil z rokami.
—	Vi, — je reki »1 tajnik trdo.
—	vi ste. kakor zatrdno vem. člani osrednjega anarhističnega od-1 ora. Jaz. preoblečen v anarhista. . .
Doktor Buli je zaliu-il svoj meč v morje.
—	Osrednjega anarhističnega f.dbora sfloh ni bilo, — je
—	Mi smo vsi -kupaj be-lesti pr»-liti-ti. ki >.e med «ehoj zalezujemo. In vsi li i>o«teni ljudje, ki so na* škropili <% svincem. so mislili, da smo dinamitarji Saj sem ve del. da se glede ljudstva ne vs-ram; — in pri t- m je preletel z zire'imi očmi ogro'iino množieo. k: «e j,. razprostirala v daijavi na obe strani. — Prepro gi narod nikoli n" biazni. Jaz sam sem človek iz naroda, zato vem Pojdimo na brtg. kd<tr hoče. naj pije, jaz plačam vse!
TRINAJSTO POGLAVJE.
Drugo jutro se je pet zbirnik, a vedrih mož vkrealo za v Dover. l:bogi .ftari stotnik bi bil pač imel \zroka pritoževati se. ker .se je moral najprej boriti za obe stranki. iu jih sploh ni bilo. Ali bil vam je prerHikodušen «t*rec; -za dovolj n. da ni imela nitr ena niti
opravka z
dinaniitom, je spremil zelo dobre volje popotnike do prist an ŠC-a.
I>otcktivi, ki so se tako vendarle spravili, so si kmeii razJožiti vse-polno podrobnosti. Tajnik je moral dopovedati Symeu, »zakaj so si nadeii tkrinke: liofl li so se približali domneva neniu sovražniku kot znrotnik*i-zavezniki: Svme je moral razkladati, kako, da so se (krnili s tako naglico v beg po civilizirani pokrajini. A pneko
h teli posameznosti, ki so se dale pojasniti, je stmu-lo kakor gora učni zr, uši ji vo poglavitno vpraša-nje. Kaj naj vse to pomeni Akc >«r. oni vsi nedolžni policisti, kaj I je Nedelja? Ako se ni pola-til -.veta. kaj pod milim Hpijom je jioeeJ.' Nadzornik Rate.litT je ime-» l.ini svoje mračne misli.
—	Kakor vi ne. tako n - v -»m tudi jaz. kam bi z Nedeljo -n g«vo šalieo, — je dejal — A naj je Nedelja ker že. državljan brez prigovora ni. Vraga, spomnite •>» i.o njegovega obraza !
—	Priznam. — j«* rekj-A Svme.
—	da ga nikakor nisem mogel pozabiti.
—	No. — je rekel tajnik. — tipam. da si bomo skoro na jasnem, jutri imamo zopet svoj shod. —-To mi boste pač -oprost.ili, — j'* poja.snil s svojim pošastnim nasmehom. — da tiči m tako trdno v svojih tajaiiških poslih.
—	Nemara bo res tako. — jc-pri pomnil zamišljeno profesor. Mogoče izvabimo iz nj»*ga skriv-nost ; a odkrito vam povem, da bi me* bilo nekoliko strah, vprašat*. Nedeljo, kdo pravzaprav je.
—	Ka.j, — je vprašal tajnik,
—	iz strahu pred bombami?
—	Ne. — je odgovoril profesor, -v- i/, sdrahu. da bi mi res ne po-\edal.
Knvolknili so. potem pa doktor Buli:
—	Dajmo, pojdimo malo pit.
Vso pot na ladji in na železnici
so biki of do veseli in zgovorni; instinkt i vno so (tičali skupaj. Doktor Buli. optimist v družbi, je hotel dr^ge šitiri pregovoriti, da bi si vzeli od Viktorije naprej vsi skupaj en sam ikab: toda preg«la-so\ali so ga in se odpeljali v kočij'; doktor Buli je sedel na kozlu in je prepeval. Dan so zaključili v nek nn hotelu na trgu Piea-dillv. da bi jim bilo .naslednje jutro bližje k zajtrku na Leie-ester-vk(in nabrežju. A še ni bilo konec v s« h doživljajem* dotičnega *Itk\ Doktor Buli, ki mu ni bil po godu splošni predlog, da bi šli spa.t, se je <m1«pravil okoli enajste ure iz hotel i. da bi si še ogledal in užil kaj loi.donskih le]>ot. Dvajset minut ralo pa se je vrti i 1 in zagnal v veži silen hrup. Svinj« ga je i z prva miril, nazadnje pa je moral z nenavadno pozornostjo poslušati nje govo novico.
—	Ali v«-sti% da sem ga srečal! — je hitel poudarja«i doktor Buli.
—	Koga ? — je vprašal Svmc niirno. — Pa ne predswlnika ?
—	Tako hudo le ni. — je re-ke' doktor Buli z neumestnim smehom. — tako hudo le ni. Pripeljal
ga s-m.
KAPELA BG&JEGA GROBA V NEV^^NpSiTi
Viljemove premičnine na Krfu na prodaj.
.1	t	-X
Iz Aten naznanjajo, da pridejo na diT*zly> vse .premičnine v ki*as-nun gadu Aiiilejonu na otoku Kr-fu. ki je bi!, kaikor znano, last linnajk^ga cesarja Viljema. Urad
je bil kupil od avstrijske c**sari-«-e Elizabeta. Razprodaja le se bo-do liajražcnovr-stavejše stvari, vse pač, kar je v gradu in tega mnogo. Razprodaja bo trajala štiri
tedne. Cradu.pa- gr^ka vlada ne lu-'Hla, marveč ga pridrži še nadalje zase. ' ' > ' -If W-i ^
«tY»TO»^ym»_CO ._NtW .YOWK
Slika liani kaže notranjost kapele Božjega groiba v Ji cuzalennu. Kot jvoročajo, ju^'ti kapeli nevarnost, da se poruši. Stene so razpokane iu tudi st^pp j,- slab. Svetišče bodo začeli te dni prenavljat i.
Izpred starokrajske porote.
MILIJONSKE PONEVERBE V SPLOŠNI BOLNICI V LJUBLJANI
Din. Te vsotn in krivde pa ne prevzame nase sam, marveč trdi, da je bil deležen tega denarja tudi Kranar, kar pa ta odločno zanika. Dalje je Bukovič sam po Kra-narjevi redukciji od 12. januarja 1924. pa do 16. decembra 1024. poneveril skupno čez 10G.000 D.
Iz poročila revizijske komisije in priznanja Bukoviča, deloma iz in zapiskov ki so jih naje
razvidno, da .sta obtoženca skupno poneverila vsoto 313.449 Din. Bukovič p* še posebej na svojo roko 2(i6.7U0 Din. Skupna vsota vsega jHMieverjeaiega denarja v škodo bolniee znaša ."580.209 Din. 97 par.
Bukovič je vse očitane mu go-odkrito priznal. Kranar pa svojo krivdo le Kranar pa 894 Din. plače. Kra- j deloma in je trdil, da je izvršil nar je bil koncem leta vrh tega • Bukovič večji del goljufij brez leduciran. Ker s to plačo denar-j njegove vednosti na račun njego-ja nista mogla razsipati, vesele-j ve površnosti in prevelike zapo-mu življenju pa se nista hotela slenosti. Tekom razprave je priš-odreči, si je Bukovič. ki je že na- lo tudi do komičnih momentov, pravil par dolgov, pričel za meso- j posebno takrat, ko je čital pred-ea avgusta prilašcevati kolkovine sednik dr. Kaiser izpovedi raznih na računih trgovcev, ki so dobav- ' prič, ki pripovedujejo o veseljaš-
Ljubljfina, 2-7. scplcmbra.
Danes se je obravnaval pred poroto zadnji slučaj v jesenskem zasedanju. Zagovarjati sta se morala 34-letni bivši oficijal in blagajnik v bolnici, llijaeint Bukovič, ter 27-letni dnevni čar Ludo- računov vik Kranar radi milijonske golju- šli v Bukovičevi pisjilni mizi, i'ije. Slučaj je bil pred poroto že marca meseca vendar takrat ni prišlo do razsodbe, ker so bil * potrebne še nekatere poizvedbe.
Obtoženca sta bila uradnika ti-praviteljstva državne bolnice v Ljubljani in sicer je bil Bukovič zaposlen kot blagajnik, Kranar
pa kot dnevničar. Bukovič je imeljljufije popolnoma koncem lanskega leta 1660 Din
NAZNANILO in ZAHVALA.
Žalostnim .srcean naiananjam sorodnikom. -znancem in jirijateJjem t u žilo vest. <lu jh lieiaprosna smrt pretakala aiit živijernja mojemu ljubljenem« soprogu
STIVE KOPBIVA.
Pokojni je šel daie 6. oktobra zdrav na deio ali iiso»la je hotela, da ise je vtn-gala sdcala lia-.l njim in ga poikopala pod seboj tako, da je bil na mestu mrtev.
Ro>m je 1>H leta" 18S2 v vasi Kol'obje pri 1'elju. Šv. Juri ob Južaii železnici. Tai zapušča mene žalujočo soprogo, v starem kraju p%eno sestro.
Pokojni je bil član dveh društev, *"Lik* Svobode", št. 318fcS. N. P. J. in '"Sv. Aiopzija", št. 13 )J. S. K. J. in enega Slovsištkega: Kluba v Hostetter. katrna so mu priredila dostojen i>o?rreib. Pokopan je bil dne 8. oktobra 1925 na katoliškem ji^kopalii-šču St. Vin-ccnc.
Te.nipotoni se prav lepo zahvaljujem Vsean, ki ste mi i bili v po-moč in tolažbo v žailostaiih urah : srčna, hvala vsem, ki ste prečuli noč in tis.tim. ki «5t;e bili celi dan pri pokkojaKmi, kakor tiuli vse^g. ki ste pa'isfi Lz o^ldailjenih kraj^»v in vsom. ki st.e ga spremili k zadnjemu počitku.
Hvala drušitvom S. N. P. -T. in J. S. K. J. za krasni venec in vsem. ki ste kaj daroval' in mi pomagali
Ti. dragi soprog, pa počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja!
Žalujoča sopi-oga :
Karolina Kopriva.
Tlo-stetter. Pa.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne diSave, KnajjHJVo ječmenovo kavo Iri im-portiratia domaČa zdravila, katera pripui oC-a. mtrr. Knajp v knjigi —
domaČi zdravnik
rišite po brezplaC-ni cenik, v katerem je nakratko popisna vsaka rasiiina za kaj se ral»l.
V	ceniku bodete nužli še mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z-d i r
Box 772, City Hall Sta. , New York, N. Y.
ljali bolnici blago. Prilastil si je tekom devetih mesecev na ta način nekaj čez 13.000 Din. Ta znesek pa za način njegovega življenja ni zadostoval. V zadregah si je pričel nato izposojevati denar i a iblagajoe. Zneske pa je vračal na ta način, da je dvignil po poštnih ali čekovnih nakaznicah na jiošti denar in ta denar vzel, od-rezek položnic pa spravil. Čez ne-
kem življenju obeh obtožencev. Oba sta se vozila zapravljat denar v Zagreb, Maribor, Celje in celo na Dunaj. Krokala pa sta seveda tudi v Ljubljani, po vseh mogočih lokalih, tudi v baru, ter s<» vračala domov vedno v poznih nočnih urah.
Nekoč sta oba obtoženca najela kar štiri izvoščke: v prvem vozu je bil Kranar. v drugem Buko-
PBVA m NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI—
ki izdeluje najboljše tam-burice in glede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburice iz moje tovarne so priznano naj-1x>ljSe glede oblike, točnost. in clasu, kar prT-fajo priznanja zborov In poedincev. Naročeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pi&te po cenik, katerega poSljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa, Št. ">3 J. S. K. -J., v Lattli Fail-. N. V., priredi dne iT. ofctotora
VINSKO TRGATEV v svoji dvorani na 36 Danube St.
Tem potom vabim vse člaai>;vo in sploh vse rojaike od tu in iiz okolice, da se trgatve poiii o številno udeleže. Igrala bo slovenska godba. IVičetfeik ob 7. nri zvee r. Za prazne želo<lce in >uha grla bo dobro prestkrbjeno.
Za obilen obisk se priporoča za odbor:
L. Lenarčič, predsednik.
NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE
Ml lzdftn jemo in Jmportlra-mo raztlfi ne prvovrstne ro fno na prav IJe ne Italijansko harmonike
najboljSe
na svetu
l)«osf t let
garancije. XaSie cene so nižje kot katere grakoli izdelovalca. Brezplačen pouk lsra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik
RUATTA SERENELLI CO. 817 Blue Island Ave. Dept. 16. Chicago. Itl
VAŠI PRIHRANKI SO VAŠA NAJBOLJŠA ZASLOMBA!
J'. ; i ^ia^jsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko- | jo se lahko zmiraj zanesete.
Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti.
Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
kjer Vam nosijo 4°/0 obresti na leto. Mesečno obrestovan je. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNI C A V AMERIKI!
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
4
(Dalje prihodnjič.)
Proti bolečinam
v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite
Several Gothardol.
Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine.
Cena SO in 60 cantor.
ZditmJU najpnj pri kkuj«.
VV F SEVERA CO C F D A R RAPIDS IOAA
no s Kranarjem povodom vplačil izvršenih potom pripisa k čekovnemu računu bolniee. drugo, ali
kaj časa je denar vrnil, odrezek | vi«"*, v tretjega in četrtega pa sta pa je dal dnevničarju, da znesek dala vsak svoj klobuk, vknjiži.	Porotnikom so bila stavljena 3
Na ta način sta za krajši ali'»lavna vprašanja in sieej: Prvo daljši ča» razpolagala z večjimi'glede Bukovičevih goljufij skup-vsotami, kar ju je zapeljalo da sta pričela denar razsipati ter nista mogla vsot več vračati v blagajno.
Tedaj sta pa pričela denar po-neverjati in voditi napačno knjigovodstvo. To pa tako. da so se zaključki obeh kakor tudi stanje blagajne vjemali, postavke v knjigah so bile deloma izmišljene, deloma pa prejetih zneskov sploh nista vknjižila. V celotnem sta u-porabljala tri načine, potom katerih sta poneverjala denar. Prilaščala sta si prvič zneske, ki so prihajali v bolnico potom vpisanega denarja v njenem kontu pri Čekovnem uradu, drugič zneske, ki jih je dobival blagajnik na podlagi čekovnih in ]>oštnih nakaznic in tretjič zneske, ki so jih stranke plačevale blagajniku direktno na roko proti potrdilu. Na prvi način sta tekom svojega službovanja v 22 slučajih v času od 7. avgusta 1923. do 31. decembra 1924. poneverila skupno čez 192 tisoč Din. Bukovič sam pa je potom čekovnih in poštnih nakaznic poneveril še nadaljnih 121 tisoč
REVMATIZEM
Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima.
Leta 1893 me je napadel nuskularni i n podakutni revmatizem. Trpel sem več kot tri leta tako kot vedo le oni, ki ga imajo. Poskušal sem zdravila za zdravilom, toda vsa pomoč, ki sem jo dc bil, je bila le začasna. Končno sem dobil zdravilo, ki me je popolnoma ozdravilo in moje pomilovanja vredno stanje se ni nikdar več vrnilo. Dal sem ga številnim, ki so bili hudo bolni, privezani na posteljo, nekateri 70 do 80 let stari, pa posledice so bile iste kot v mojem slučaju.
Moja želja je, da bi vsak, ki trpi na katerikoli vrsti muskularnega ali podakut-lega revmatizma, poskušal je Kranar kriv istih manipulacij jveliko Vrednost mojega iz-ter tretje vprašanje, ali je bil bollšanecra 'domačega zdrav-Kranar deležen tudi denarja, ki sta si ga pridobila od vplačil "potom čekovnih ter poštnih nakaznic. Porotniki so odgovorili na prve dve vprašanji soglasno z "Da" ter potrdili tudi tretje v-prašanje z 11 glasovi. Senat je nato#obsodil Bukoviča na 5, Kra-narja pa na 4 leta težke ječe. V-
Pozor rojaki!
V zalogi imamo ^
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
RAZPRODAJA! NAJVEČJA NA SVETU!
14
KOSOV OPREME Z A SPALNICO. VREDNE NEKAKO $16.95. POSEBEJ ZA TO VELIKO RAZPRODAJO SKUPAJ S KUPONOM SAMO —
boljšanega 4 domačega zdrav jenja' vsled njegove čudovite zdravilne moči. Ne pošljite niti centa, pač pa samo svoje ime in naslov in poslal /am bom brezplačno poskusijo. Ko boste uporabili in ko se bo izkazalo, da ste po dol gotrajnem proizvedovanju šteje pa se obsojencema preisko- lobili nekaj kar prežene rev-valni zapor od 23. decembra leta 1924.
S tem je bilo jesensko zasedanje porotnega sodišča zaključeno.
Tudi rabine iproti ženski modi
Poljski vrhovni rabinec je naročil vsem židovskim duhovnom na Polj.skem naj začno |boj toper moderno žensko obleko. Odslej Je prepovedan vstop v sinagoge ž m«kam, ki imajo pregole roike a -i i sicer preveč dekok.irano obleko.
matizem take vrste, pošljite en dolar. Toda zapomnite si, la jaz nočem vašega denarja, dokler ga z zadovoljstvom ie pošljete. Ali ni to pošteno? Zakaj bi nadalje trpeli, če se vam nudi brezplačna x>moč? Ne mudite! Pišite ianes.
MARK H. JACKSON No. 46-M Durston Bid g., SYRACUSE, N. Y.
Mr. Jackson Je odgovoren. Zgornja ugotovilo Jo
ŽENE! Pri tej priliki res lahko prihranite denar. Vsedtega Jo sedaj izkoristite. Ta ponudba bo veljavna samo toliko časa, da prodamo 2000 oprem. Odkar ■m* Jo stavili, se jo smatra največjo dosedaj, in zares, kajti prvega dne, kol smo otvorili to veliko kampanjo smo prodali 600 oprem; 2000 oprem, namenjenih za to razprodajo, bo morda v enem tednu prodanih. Ne mudite. Nočemo, da bi bili razočarani. f(l dragocoia oprema li kosov, sestoji iz naslednjega:
1)	Krasno prvovrstno i>ostcljno j»r«.gT.njaIo, k«>t je na sliki. Motno stkano iz dobrega bonil>ažwea. sukanca, čisto be!e>barve, trajno vezeno, ima' ostre vogal« ler je lep uzoree. Dobro se bo pralo In bo leta trajalo. Velikost pr.bližno 72X84 inčev.
2)	2 prvovrstni brez.šiviit rjuhi, napravljeni iz finega, na roko tkajiega musllna. «-isto bele barve. Velikost 72X90 Inčev. Se bosta dobro prall ter dolgo trajali.
3)	4 vezene blazine. Napravljene iz na roko tkanga musllna, bele barve, 42X36 in. 41 6 prvovrstnih turških brisat". Te brisače so težke In veLke. Napravljene so iz dobregav bombažnega sukanca, snežno bele, imajo vezene konce ter lep barvasti pas. \ elikost približno 18X36 Inčev.
5) 1 fino težko napolvolnato ogrinjalo. Močno stkano iz dolgih koncev bom -baža in volne, ki prehaja v, mehke nitke na kraju. Kraji so lepo vezeni ter trajni To ogrinjalo je gorko, jako pripravno in lepega uzorca.
VSAK DOM ABSOLUTNO l*OTRKBUJB TO ČUDOVITO OPREMO. TODA KJE JO LAHKO DOBITE PO NAŠI POSEBNI, NA POLOVICO ZNIŽANI CENI? Samo izpolnite spodnji kupon danes. Ne pošljite denarja. Samo 33c v znamkah za pošiljalne stroške. Plačajte posebno ceno $8.08, ko dobite opremo. Zapomnite si: Naša cena $8.98 za to opremo Je veljavna edinole s kuponom. In: ne več kot eno opremo se proda vsakemu odjemsricu.	_
BREZPLAČEN! KUPON štv. 600 VREDEN $8. BREZPLAČEN!
ADAMS MAIL ORDER CO.. Madison 4 cTc^w"' °*Pt'
Gospodje: Prltoženo dobite 35c v znamkah, zakar ml pošljite opremo 14 kr.-sov kot Je nasUikajui. po vaši posebni ceni s tem kuponom za $8.98. Razum -I bc
Ijivo je, da m
Ime .....
Naslov .. Mesto ...
boste vrnili denar, če ne bom popolnoma zadovoljen.
Drtava
GLAS NARODA. 15. OKT. 1929J

brfoitA
EOMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.

(Xatial jevaii je.)
Kakorhitro jf 1»ii Hebbcrt sam v <lru3bi starih, ju je obvestil najprvo o svojem napredovanju v tslužbi ter nato o svoji zaroki z Brirto.
'io je	]»omenjalo veliko presenečenje.
Gi«h}mi <lr. F r arisen je jokala o<l veselja, da je doletela Herbert a taka fU!<K*a. — u obenem it .tuli 'hI 1 »o lest i, ker ni mogel hiti Teo isto-, tako .sre**en.
To je t ml i pov«slai!a <>bema moškim.i.
Xj<'n mož ]wi M* je smejal ter pri eel od -veselja stre-ati Herbert a.
—	Oba ne nwr ft a dobiti <Mdiee. K« r pa se je ta dečko zaročil ž njo. moramo biti veseli, da jo '.jo dobil v-jaj eden Lo poglej ga, sta-ia. — žari od ^ame sreče. Res. velika mora biti ljubezen, če je postal naš dobri ilerberT tak© bdikontišljen. da se jo zaročil z ubogo de-kltieo. Kaj m* Herbert. — vesel pa si vendar, da je ]>rišlo tako.
llf-rbert j? napravi rr^en obraz. Nato ]>a je rekel:
—	Ni , prav nič me ne vedeli, da bo jiostala Rrita dedič jr<'sne Klavdine. Iz moje roke naj bi dobila Rrita vse. lo sem smatral za višek sreče.
Starima -o se oro-ile oči.
—	Prav imaš. Herbert, miadana naj ima >voje ideale. Človek itak postane \ pr< hit t o realist.	je tudi. da sta našla, še pred-no je igral denar 'kako ulogo. Ne sme pa ti biti žal. če je sedaj t.ukaj.
—	Na noben nači i ne sme metati sene na najino srečo. Jaz ljubim le Brilo. — Vse drugo mi je stranska stvar.
—	Kako škoda, da nam uim ti iga že preje povedal, Herbert. Sedaj ni '1 »c izvedel trga. — je rekla gcxpn dr. Frensen. i*ahio oči-taje.
Herbert jo je nežno poljubil.
—	Sklenil >ein. da bo sta izvetLila to danes le vidva.
—	- Teo spada vendar k družini.
—	Gotovo, teta. a za T eon a naj ostane to še skrivnost..— do klen* ne bom govoril z go»po Kla vrtino.
—	No. če že hočeš tako. Ah. dragi de"-.ko, vsa iz sebe sem. da bo spadala ljuba deklica v našo družino. Ljubim jo. odkar je prvikrat zrla name s svojumi bpimi. zlaJo-rjavimi očmi.
llrrbc.rt je moral ostati tudi pri večerji. Stric rn teta -ta hot'la še marskaj Izvedeti od nj« ga.
SAMO SEST DNI PR
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE
FRANCE 23. 0 K T O B R A
PARIS 7. novembra.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za Z, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
■BBsiMMHHnasHi ALI LOKALNI AGENTJB M^^MM^HMMMM
pa tedaj se je nasmehnil in briuo-tal pri sebi: "Radoveden sem, ka-j ko bo to učinkovalo, da, res sem ^radoveden." Pisal pa je list, ki
; je imel nekako to-le vsebino:
i
Preljubi prijatelj! Zadela me :je neka nezgoda in prišel sem v stisko. Zatorej sem primoran. prositi vas pomoči in podpore. Nerta-fVno sem po raznih mestih poraz-•taknil denar, in če se mi ne posreči na drug način zamašiti vr-izeli, se bojim, da bom moral končno ^posestvo prodati. A tega bi 'mi bilo jako žal. Prosim vas torej, da bi mi blagovolili biti v pomoč s svojimi bogatimi sredstvi, vsaj j za trenutek. Smatrajte to zadevo \
TO
Hretanje parniko* - Shipping New-
— Sedaj sem našla se ljubo mater! Naenkrat sent postala tako kot stvar tajnega zaupanja in ni-j
XVIII.
ponavadi, v park. S
bogata na hi bezali! Zakaj pa ddlaš tako resen obralz ?
Poljubil ji je oči in roki.
—	Sebičnež, egoist, sem, Brita, — najrajši? bi imel m o tvojo ljubezen le zase. Ljubosunv n sem celo na gospo Klavdino.
Brita ga je objela.
—	Ne, ne reci tega. Dovolj i mahi ljubezni za Oba. Ti m: najvišji- v mojem življenju. Ne smeš mislšT-i. da boš prikrajšan, če bom poklonila del izobilice svoj Ljubcizmi žem.-:ki, ki je morala toliko trpeti po mojem očetu. Nciza-e< no dobra je z menoj — <Im to'iko je morala trpeti!
—	A le vsi c d lasftnc-ga ponosa iai trmoglavosti, — je menil.
Zrla je nanj z resnimi, velikimi očmi.
—	Heir be rt. jaz lahko ramimeim »ta pono- in to tr-p.oglavo'-t. Strašno mora biti. cc dvomi ženska o ljubezni svojega moža.
Nato pa >e je razvedrila ter nadaljevala :
—	Hvala Bogu, kaj takega .se meni ne more pripetiti; Najrajši bi za vri.skid a od sreče, da sem n/vfna. kajti po tem laJnko izmerim ve-ličiiio tvoje ljubezni.
Tesno jo je pritisnil k Ki-ibi.
—	Draga, srtran.ska stvar je, če si bogata aii revna. Midva veva, da se ljubiva in to zadostuje.
Napravila je odvažno-sk»ben obra« ter vzdihnila.
—	Ce ti le ne bom postala breme, Herbert. Vidiš, vajena sem pri-proMega življenja. CV p« bi se moril radi mene odreči kaki stvari, — to bi me bolelo.
Pri tem je izgledala neizrečinio mično in -oearljiivo in on je moral najprvo dati duška svoji radosti radi ttga Ko s? j\ nasitil poljubov je rekel z dobro igrano od važnost j o :
—	Da. suašno (moraš biti ljuba in nežna z menoj, da me odško-di.s 7.h vse. čemur se bom moral odreči ob tvoji -strani, namreč za neprijetno stavovanje samca, čudovito dnhtečo jutranjo ka\o. ki nima nobenega okusa in — za kosila in večerje! Draga. — upam, da znaš kuhati!
M i/: l a uš B jed rich :
S
Brita je vstala naslednjega jutra bolj zgodaj kot Si« ni -ni an i r jo je gnal že pred dogovorjenim čijsom ven hitrim pogl» dom se je o/.H a po c<fsti navzgor in navzdol. Bila .je skoro praizma. T« daj pa jk* zavila krog vogala visoka, vidika moška j postava. Čutila je. da je to Herbert. Smuknila j - k vratom ter jih <»dikl mila. Nato je hodila poča»i po zasneženi poti gorindel. dokler ni čula škripanja vrat. Tedaj p«. se je obitnila ter pohitela -voji sreči nasproti.
Potea Jjobeau ,ia zrla mJada efcm&a drug na drug ,a. Hitro RUa jo nwlelja> Qgljanskih vrt je prijel Ilerbn t Bnto. j« prm.nil k sebi ter rek, d:	[je bi, podoben „ostibli ali kavar_
— Najdražja — te noei ni bilo nikdar konec. Hvala, iskrena hvala, — da st prišla.
Od vedel jo je globje v park. dokler ju ni bilo v č mogoče vid ti s ee.ste.
Sama
(Dalje prihodnjič.)
Žarek srčne žile.
(Humoreska.)
j ni. Moških, ženskih in otrok se je j tn vse trlo. Ogljanski so begali i ven in noter, da bi vse goste bolje zadovoljili. To vam je bilo hvalje-ta nahajala v molčeči zimski 'krasoti parka Objela sta«nja in poveličevanja! Ni čuda; se m poljubov a :a. dokler jima ni zmanjkalo sape. Nato sta si zrla glo- saj sx> 1>ile ustniee z mlekmn in ka. boko v oči ter se zop «t poljubila.
— Draga, kako zelo setn hrepnnel po tebi! Ali ^i tudi ti hrepenela po mjtii — jo j«- vprašal.
na njegovo ramo ter se ozrla
Položila je -voje lie njemu.
—	Morala sem zadrževati Mvoje hrepenenje. Stroga sem bila s seboj, kadar -c je hotelo pojaviti kajti nikdar nisun niti malo upala, da bi mogla poatasti deležna take sreče, da bi postala tvoja žena.
—	Od kedaj me ljubiš 1
—	Ah, — tega ii. vem. — Midim, da od prvega trenutke!, ko sem te zagledala. — In ti. — od kedaj ljubiš mene .'
—	Zavestno od onega trenutka naprej, ko -eni te oprostil iz rok T cona. Mislim pa. da je bila ljubezen že preje tukaj, — kajti bil m ljubosumen na svojega bratranca.	^
Zasmejal a se je srečno.
—	I)an zjutraj sem mislila da se mi je vse to le sanjalo. Toliko sr ie je prišlo naenkrat nadnie. Zavojevaila nisem le tvojega srca, — se nndaljno -ree se mi je odprlo, — srce matere. To sem ti hotela povedati. Sedaj pa poslušaj, kaj .je zgodilo.
Pričela mu je pripovedovati o gospej Klav din i in o svojem očetu. K-t je moral objnbiti svojemu stricu, da ne bo povedal Briti ničesar o tem. kar mu .je pripovedoval, se je moral delata kot tli ne ve še ničesar. To pa mu je bilo seveda skrajno težko.
POSEBNA RAZPRODAJA ZA MOŠKE. 9 kosov gorke moške obleke za samo $6.98.
MOŽJE! Samo proC-itajte in so preprlfaj-te, kako nekaj eudovitega vam nudimo dane«. Samo pomisKte, da lahko dobite sweater, srajco, hlafe in S^st parov gorkih nogavic, vsefra skupaj 9 kosov za samo $«98. Sam sweater je vreden teita denarja. ker je dobre kakovosti, i* posebno močnega in (zbornega sukjuua. spleten po močnem zobfasten uzorem. Ima Širok o-vmtnlk, elastične zatK>Ftnlce ter dva prostorna tepa. — Hive, viftnjeve ali temno-rdeče barve. Velikost 34 do 46.
Par prvovrstnih hlač. dobre kakovosti iz bombjttne volne, jako lep urorec, sive barve s finimi progami. IV*' o napravljene z zaponkami za. pas. ...o zadaj tepe za zapeti ter prtvihaji*- hlačnice. Velikost 30 do 44 inčev preko pasu. Hlatnice na znotraj od 30 do 36 Inčev.
Pristna, volnasto-flanetna srajca. Srajca je napravljena ii (zbornega rnaterijala. Ima nizek pripet ovratnik ter dva *epa. katera Je mogoče zapeti. Sive In rjave barve. Velikost 14% do 17%.
Sest parov težkih, volnastth nogavic. Te nogavice so gorke In udobne. Navadne barve. Velikost 9 do 12.
PROSTA 10 D.VRV.VA POSKUŠNJA VSAKOMUR. _
N'E POŠLJITE DENARJA. Samo va*e ime in naslov a 35 centi v znamkah za. pošiljanje. Plačajte posebno ceno KM, ko dntete blago. Pokaftlte to svojim prijateljem. da lahko Izkoristijo tn 30 dnevno i>onudbo. ^biročite danea. Navedite velikost.
! ADAMS MAIL ORDER CO. Madkan A Union Sta., Dept. 10, COdcagio, HL
vo zamakane in z medom posladkane. 4'Tak lep božji dar, kakor sama žemlja! Ko bi mi v mestu navzgor proti vsaj enkrat takega imeli! Ah in to-le maslo, slajše V^kor laški o-reli. Pa ta sladki med, to je videti. da izboren čebelar stoji na panju! Kuharico, ki zna kuhati tak-šnole kavo, moreš drugod po svetu pri belem dnevu iskati s sve-tiljko, pa je ne najde« Verujte, da vas ohranimo v dobrem spominu! Ne, tega nikoli ne pozabimo, takšno ljubeznivost in gostol j ubije! Ako kdaj pridete v mesto in Če se ne domislite boljšega, saj veste, kje stanujemo ..."
Ta čas nenadoma zagrmi v vrvež vsakovrstnih pomenkov rezek glas:
"Grom in strela! Kako je tu slaba postrežba v tej-le krtovski kavami!"
To je bilo gotovo tujec, ki ga je bil napis zunaj na vratih zmotil in zavedel, da je stopil sem in sedel za prazno mizo. Sredi družbe in zabave ni bil nihče tega zapazil. Sedaj je prihitel Ogljanski žurno in urno k temu gospodu in povprašal: "Ah, oprostite, gos-l>od, sredi teh pogovorov se nismo zapazili — kaj bi vam bilo po volji? S čim morem posreči. Izvolite se morda k on i m-le gospodom prisesti, morebiti katerega poznate?"	'/■ *
"Zahvalim," je odvrnil tujec, "samota mi je ljubša. Prinesite jni čašo kave, ampak malo hitreje. čakal sem zadosti dolgo!"
"Tn mogoče nekaj za prigrizek? Medenika^ ali" —
"Hvala lepa, drugega ne potrebujem, samo kave."
Ogljanski je odbriel naročat zahtevano kavo. Molče se je sam pri sebi z radostjo smejal, kake se bo tujinec'eudil, kadar izve, da to ni kavarna, temveč le gostinski
dom za prijatelje in znance.
Cez trenutek je tujec zares s palico potrkal po mizi in zakli-cal:
"Plačam!"
Ogljanski jadrno priskoči ter ndvrljivo pojasnjuje :
"Obžalujem, gospod, ne morem vzeti denarja. Srčno me je veselilo, podvoriti vas, ali moj dom ni kavarna, kakor se vam je zdelo. To so moji znanci iz mesta, ki so me posetili."
Prišlec je poskočil prestrašen in tudi malce jezen, a takoj se je zopet osrčil in dejal resno:
"Dragi gospod posestnik, zahvaljujem se vam za vašo dobroto. Dovolite, da bi vam izrazil svoje začudenje ob vaši nevsakdanji gostoljubnosti. V dokaz svoje hvaležnosti pa bi vas rad na nekaj opozoril, ako privolite; moj nasvet vam utegne še kdaj prav
kar ne zapuščajte svojega prijatelja ! Pričakujoč v kratkem ugodnega odgovora, ostajam Vaš Ilandrij Ogljanski."
"Tak le", je menil naposled Ogljanski, "to bo zatrdno zadostovalo, da se jasnost pokaže. Sedaj še deset ali dvanajst prepisov. Potem bomo že videli, je li odvetnik dr. Prevejan v istini pravo pogodil." —
Prihodnjo nedeljo popoldne — čudno — je ostalo pri Ogljan-skili po hiši in ogradi vse tiho. Ni bilo tu razen domačih niti žive duše. Ogljanski, takega pokoja skoro nevajeni, so radoznalo gledali zdaj skozi to okno, zdaj skozi ono po potu proti mestu, a nikjer ni bilo niti sence kakega prijatelja. Stoprav pod večer se je našel en sam — mladi zdravnik dr. Kroglica.
Ogljanski ga1 je prijazno pozdravil, ali kako se je zavzel, ko ga jc mladi mož nekam skrivnostno vprašal:
"Ali se ne bi mogel z vami za trenutek sam p or izgovori t i, gospod Ogljanski.'"
"Jako trad," pritrdi Ogljanski, "čeprav ne vem, kaj bi vam moja beseda ali moj nasvet pomagala, zelo rad vam ust režem."
Toliko da sta bila sama, se Ogljanski ni mogel temu nadiviti, kar mu je povedal zdravnik: da je slišal o njegovi nesreči, da mu je iz srca žal, pa da se vendar zopet veseli. Ondan sem po daljnem ujcu podedoval majhno imetje: denar je vsak čas na razpolago. Gospod Ogljanski, vzemite, uporabljajte ga, kakor dolgo se vam zdi. Prosim, storite mi to radost!'
"Ali kje pa ste pobrali vso to zgodbo?" je dejal Ogljanski.
"Ah, ti sladka dobrota! Saj je vse mesto polno govoric, da boste morali s posestva. Prav ko sem šel iz mesta, sem naletel na pre-kupca Kupinskega. Ze oddaleč je klical name: "Kam pa tako naglo, gospod doktor? Pa menda ne, ka-li v Novo vas k Ogljanskiin ? To kar pustite! Tam straši. Kdo ve, ali morda ne najdete ondi že tujih ljudi? Saj je že vse v tujih rokah. Da, to bahaštvo! Vsak vrč hodi tako dolgo po vodo, da se razbije. Če hočete sami sebi dobro, ne hodite raje tja! Upoštevajte nasvet dobrega prijatelja!"
Ogljanski odgovori v samem smehu:
"To imamo. Tako hitro in temeljito si še mislil nisem. — Pozdravni k ! Prisrčno jo hočem stisniti, ker je
roka. Po bil sem na
17. oktobra:
Paria, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra.
Aauit&nia, Cherbourg: Suffren, Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: France, Havre;
24.	oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Martha Washington, Trst.
23. oktobra:
Berengaria, Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29. oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretanla. Cherbourg; De Gras-se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh. Antwerp; Mount Clay, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg Bremen.
11.	novembra:
v Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; La Savoie, Havre; An-dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengarin, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland, Antwerp; . Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24.	novembra:
Frcs. Wilson, Trst; Berlin, Bremen
25.	novembra:
Mauretar.ia, Cherbourg; Rocham-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin. Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg. Sufi'ren, Havre; America. Bremen.
1.	decembra:
Xluenrhen. Cherbourg. Bremr-n.
2.	decembra:
Aquitan'a. Cherbourg: IV Orasse, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringiu, Hamburg.
5 decembra:
l.eviatlian. Cherbourg: Pari? .Havre: Majestic. Cherbourg: Martha Washington. Trst.
9.	decembra:
Bftvngaria, Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzow, Bremen.
12.	decembra:
Homeric, Cherbourg: i.a Pavole, Havre: t;«irpe Washington. Cherbourg. Bremen.
13.	decembra:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
16.	decembra:
Mauritania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay. Hamburg .
19. decembra:
Amlania, Hamburg.
22. decembra:
Uochambeau, I lavre.
26. decembra:
Paris. Havre: rUovHaml. Hamburg: Pres. Roosevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg. Bremen.
31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
,,1-utujte pod amcri5'.:o zastavo"
j-niiana cr::a
in r.a»a;
LJUBLJANE
imo S198.G!) in veO prekj Cherbourga "17KSELI boste i aj'.u j vrij'-tn
* potovanja na enrm tuijboljši!. j-ur-
i.ikov na svetu. jig rirki c-ni, ako
(■dpotujrte Jia Lat«-r«rn-.k..li lurt.ilcuu I'nitci'. Statra Lines, brudovja, k: je la>t Zilruienih liriiiv.
Potniki na vctičcs:nem I.cviathanu,
CcorRt WashtT Htor., A:nrriia. S'r.- . Marling. Pres. Roosevelt in ivcputihc imajo j.a razpolago prostorne kabine tretjega razreda, i/borno hrano, prosti r na krovu ter hitro 7vr-.-o s svojim ciijem. Zapotovo dobite še danes vse inlorinacijc cd svojega agenta ^ii od
United
45 Broadvray
(P'.-.cne, Whitehall 2800)
Ncv York Citv
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri> stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico.
IZLETNIŠKO ODPLUTJE
MARTHA WASHINGTON
24. oktobra.
PRESIDENTE WILSON
24. novembra.
Cena za Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vŠtevSi davek. Tja in jiazaj 9162 in davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06; do 55agreba 51.90, do Beograda 54.75. Vnaprej plaCana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Xaj-boljše cene in najbolj ugodna pot za ;potovanje.
Posebni vmesni drugi razred.
COSUUCH LINE Of TRIESTF
Phelps Bros. &
priti. Veste, ljubi gospod, stavim tj. _ z vami kdo ve kaj: Ti-Ie prijatelji dajtC mi rok°' gOSp°d in znanci sedaj na vse pretepe i
hvalijo vase medenke in maslen-iV resmci PriJatelJska ke, vaše mleko in vašo kavo ter praV1C1 Vam Priznam' vas povzdiguje v deveta nebesa, jVaS jeZeD' ker ste se enkrat aL Ako pa boste kdaj potrebovali idvakrat branili Ponujene kave. njih pomoči ali jih česa prosili, i Zdel° se mi da
pojdejo mimo vas. kakor mimo ne zamerite' motil sera se!.^1TiTtu"
di nad drugimi sem se motil. Hva-
lili so mojo kavo in jo pili, si z mojim medom usta namazali do sita, toda njih prijateljstvo se je mahoma razsulo. Zahvalim vas
praznega panja. Kdo se meni za prazen panj? Preizkusiti je treba in skoraj u vidite, da sem imel prav! Še enkrat lepa hvala' pa
lahko noč, ljubi gospod!" Pri tem , . , , ,	...
mu poda posetnico s svojinu ime-' tak° ,skren°' kakor bl V 1Stmi P°" nom, se pokloni ter odide.	,treboval vaše pomoči. Pravzaprav
Oglja-ki je zamišljen zrl za pa Je t0 samo bajka" Stvar Je do" tajim in mrmral nekaj pri sebi, •C drugačna. V vaš posel sem
češ: Kdf ve, ali nima ta gospod enkrat P°SCSCI M°tel Sem SV0Jim prav? Toda brzo je bil prisiljen,! 1>rijateljein enkrat Žll° VoUl^tu da se vrne zopet k svojim gostom, <kfk° jim bije Srce? 5n tedaj SO zategadelj ni utegnil dolgo razmi- akoprav 81 tega n,sem zele1' poka-šljati o njegovih besedah. Šele ^ VSI lep° fe ^ Je2lk' kasno zvečer, ko so se bili oddalji-1 ^ ,	A- ^
Ii poslednji gosti, je našel prili-1, ^vek. M^Bjedrich Rad-ke, da je povedal svoji ženi o ne- lu "n?' r^en	biva, župnik
navadnem obisku rn tujčevih ^ , "Ibieanski, je luziskosrbsk, pes-gp^gjj	jmk. Glavni njegov pomen pa lezi
Ponoči se je Ogljanskemu ne-'V Saljivi pripOVedkL Njegove že* kaj sanjalo. Zjutraj je dal služin- gave P°vesti in humoreske neu-
smiljeno šibajo hibe in nedostat-ke srbskih kmetov in delavcev.
eadi po dvoru ukaze za delo, sam pa se je zopet j>ožuril noter, se H-1 sedel s papirjepi in peresom xa,	:
mizo in zelo goreče pisal. Tedaj JkDVKBTISB im QLA8 NABODA
NA PRODAJ
je hiša z 21 oprvmljenimi sobami. Najemnima $150 mesečno. Dohodki $380 mesečno. Vedno vse oddano. NaipVodaj poceni. 345 8. Ave., blizu 27. ce3te.
New York City. (3x 14,15,16)
EVROPSKI ZDRAVNIKI SE SMEJEJO AMERIŠKIM METODAM.
■Zdruvniki v stari domovini se smejejo načinom, ki se Jih poslužujejo zdravniki v tej deželi'. Zato Umajo dobre vzroke. Vzmeite naprimer slučaj Mrs. Sever iz Chicaga. Bila je premožna ženska ter je potrosila na tisoOe <iol;Lr-jev, da bi se ozdravila, od neke gotove bolezni, katera jo je tirala v zgodnji grob. Potrošila je na tisoče dolarjev, poskušala vsakovrstna zdravila, toda brez uspeha. Prijatelji so ji svetovali haj gre na Dunaj ali v Berlin In končno se je odločila. Lahko si mislite, kako se je Ziičud.la, ko je izvedla, da. je Bjeno šest let trajajoče trpljenje pov-sročala čisto navadna trakulja, koje 38 čevljev je bilo odstranjenih iz nje po preteku dveh ur. Ta i>ošast je dnevno Odjedala njeno življensko silo in zdravniki v tej deželi so jo zdravili za vse druge bolezni kot za to. Sedaj Je popolnoma zdrava ter se veseli svojega življenja. Toda na ameriške zdravnike ne da dosti.	'
Tisoče moflkih, žensk iti otrok se zdravi sa kako drugo bolezen in sicer neuspei-no, dočlra j« njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te po-Sastl so oddajanja njenih delov, morebitna pa Izguba teka z v časnim izpeha-r an jem. pokrit jezik, zgaga, bolečine ▼ hrbtu, stegnlh in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice m praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak in napihnjen. Človek tudi čuti. kot da se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno kožo, malo tehta, trna slabo sapo. PoSast, ki včasih d oseke dolžino SO čevljev, povzroča božjastne napade. Če se splazi v aapnlk, lahko zaduSi svojo trtfev. Iznebite se takoj te potest!, dokler m i spodkoplje zdravja. PoMJite $19.48 za sdravllo Laztana. Ke pQMjeqio. CL O. P.. Prodaj«, ca. samo tOikVlIO' idfftvflu zoper tmkuijo, danea. Laxal Co., 1SS Laxal Bldg., Box MS, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka ,2Sc. posebsj. (Copy 9.)	—Adv't.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen potovati v vtarl kraj. Je potsebno, tla j« na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugib stvareh.
Pojasnila, U ram Jih umora* dati vsletl naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndl poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v ELL raved o.
Glasom nove naselničke postave.
ki Je stopila v veljavo s 1. JullJexa 1824, samarejo tudi nedržn vljaxu dobiti dovoljenje ostati v domovla. eno leto in ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja izdaja gen? ralnl naselnl&kl komisar v Wash ington. D. O. Prošnjo za tako do voljenje »e lahko napravi tndl > Vew Torku pred odTx»tovsnjem. tei M pofflje prosllcn v stari krmj glm wan nanorejie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJC® IZ STAREGA KRAJA
Kdor Eell dobiti .-»orodnlka al svojca Is starega kraj s, naj nasrf prej pLSe za pojasnila. Ta Jagoela vije bo pripnSCenih v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napr« vsako leto po «71 priseljencev.
AmeriSki državljani pa samor«} dobiti sem žene ln otroke do 18. 1« ta brea, da bi bili iteti v kvoto. T rojene osebe se tndl ne Rtejejo kvoto. Stariši in otroci od li d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost e kvoti. Plltto ■ pojasnila.
Prodajamo voane liste sa vsa pro
ge; tudi preko Trsta samorejo Jo-zoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt 8t.
How York
Pozor čitateljio
Opozorit* trgovce trn * brtnike, pri katerih kupi {•te ali naročate lo it« i ajik postrežbo tadovoljnl^ da oglašujejo ▼ lleto "Gba Maroda". B
Uprava "CFlaa ITaroda'