kmetijskili Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y sredo 16. augusta 1854 List 65 Gospodarske skusnje ali pod streho na senci ga dajo popolnoma posu , .. . , , . šiti, potem pa ga v steklene ali počinjene lončene po Tudi ozki kraji ah ogoni so dobri. ^ S0(Je prav terdo natIaeijo 9 z mehurjeni dobro za- Na zlo pešenih njivah se je to letos očitno vežejo in na suh kraj postavijo. Ker pa ni mogoče naprej vediti, koliko grojzdnega cveta se bo moglo pokazalo pri ajdi, ktero so ravno tišti dan se jali na ravno tisto njivo, ki je deloma bila ob- prid jati moštu delane na ozke, deloma na široke kraje. Po setvi 5 tneg naj bolje, si napraviti en sodček ca (tëouquet-Essenz), kterega je bila več dní velika su sa. Kjer je bila na ozkih se toliko priliva moštu, da dobi vino prijeten, žla ogonih zemlja bolj na kup spravljena, ni mogla vro- hen duh. Tak cveten esenc se pa takole naredi polni z že izči dolgi, ozki, V I 1 H VI • zakljicki """ ^.w.ijv»», "tu UUU. J.O. I\ VV^l^ll tat čina popolnoma zatreti ajdne kali, in ceravno tudi En sodec, ki derži vedro, se na na tako obděláni njivi ni mogla veselo kaliti zavolj ščenim moštom in potem se obesij prevelike suše in se nektere letošnje njive vidijo s polfuntom grojzdnega cvetj so iz rahlega platna v most, v sodec pa se vtakne kakor da bi bil gospodar prav nemarno sejal, druge z ravno tako pešeno zemljo pa s širok im i kr aji še veliko bolj žalostné, kjer le tam, kjer je vem prilivanju se vzamejo .«.«.JI uv > Viuw MW1J uuiuomv^ "J*-" »v •) "J »VIII pillivauj U 31/ V/jđUJCIU £. živina stopala, rasejo večji šopički ajde, povsod v kterega se novo vino prel polnj cev, skoz ktero vino vrè (Gáhrrohre). Pri per ven, in sodec, se zalije z drugim j ' kjwvjjni*, 1 IA^VJV ' V.VJ • UUJ/IVHI »J « » , J/W I uu« y ftiuil/^ft (3U 11U»U V1UU JJI LJI jb , /j (U lj U £J UlU^lUl drugod je vse prazno, in se le po zadnjem dežju mladini vinom. Pri drugem prilivanju se zaliva s je jela setev kaliti. Za tega voljo godernjajo zdej tim cvetnim esencom, in eno vedro takega esenca nekteri kmetovavci, da so se daii zapeljati široke bo zadosti, 2 ali 3 tovorom nizkega vina prijeten ogone napraviti, in res je, da na taki silo pe- duh dati. Se vć da tišti mošt, ki je za cvetni šeni zemlji se zavolj letošnjega vremena niso dobri skazali 5 ali to veljá le od tacih pes en i h c namenjen 9 ne smé biti kisel zem J jíš. ne pa od vsih druzih, kakor obilne sku ~ V * * ^ šnje uče. In kaj se imamo spet iz tega učiti? da vse ni nikoli za vse dobro in da um en kme Ali je novo seno in nov ovès konjem škodljiv ? Sploh se misli, da je novo seno in nov ovès kakor tudi suha detelja konjem škodljiva klaja. tovavec biti, se je treba kmetijstva učiti in vselej Francosko vojaško opravništvo je ukazalo na vec in povsod prevdarjati: zakaj to, zakaj uno. Sto- krajih vso to klajo pri vojaških konjih poskusiti, in krat smo že rekli, da le tišti je urnen gospodar, ker se je po teh skušnjah zvedilo, ďa novo seno in ki vé vsako reč preso diti in naj ne ravná v vsem nov ovès, dokler še ništa obležana, ni ka kor ni po enem kopitu! Letošnja skušnja pa nam očitno sta škodljiva konjem in tudi suha detelja ne, špricu je, da se tišti zlo motijo, ki priporočajo ši- odsihmal pripušena taka klaja vojaškim konjem. je roke kraje celemu svetu brez raz lock a zemlje. Tudi ozki kraji so na taki zemlji dobri in celo po trebni, ki je tako p eše na, da moramo tisto malo pest dobre zemlje na kupe izorati, če hoćemo kaj pridelati. Gips in sol zoper krompirjevo bolezen. V Zebéta brez mater nega mléka izrediti. Če se primeri, da žebétu maternega mleka jka, ker je kobila zbolela ali poginila itd nadomestuje korenje (mèrkva), pa tudi seno materno mléko naj bolje takole funte korenj se ba ali zmučka in v trikrat toliko vrele vode (9 Leta 1852 je bilo svetovano, z gipsom ali funtov) dene, da se enmalo pokuha cez minut soljo potresati krompirjevo perje, ker to ga obva ruje bolezni. Na vertu štajarske kmetijske družbe e poskušal gosp. dr. Hlubek oboje, pa oboje se je 11 v 11 • t • â • v 1 se dst lonec od nj a na verze; parte razdeli in kemu perišče pšenične ali ječmenove moke pri se priliva tudi nekoliko mléka perve slabo skazalo: krompirja se je na to vižo za pol (Namest korenja, krompir ali péso jemati 5 ni do manj přidělalo in za pol bolj je pa se gnjil. Gips bro) 9 krompir in pesa imata scer vec preobilna v sebi, pa jima manjka tistega in sol vlečeta mokroto na-se, in moča je gotovo poglavni vzrok krompirjeve bolezni. renje v sebi in to olje ima krep ? divne moci ki ga ima ko ki moc 5 Vino zboljšati. je ovsu nekako enaka. Kdor že hoče krompirja dajati žebétom,naj dajè pol krompirja pol korenja, V kmetijskem časniku dr. Hamm-a smo brali pa vodo, v kteri se je kromp kuhal io, v Hitri se ju Kiumpu ivuuai, naj prec ker ima neko oštro reč iz krompirjevih lupin za vinorejce zlo važen spis od A. Fabra 5 kteri vlije 5 pravi da z grojzdnim cvetom (Traubenbluthe) v sebi Tudi z m se dajo žebéta futrati 1/ v . sakibart vzemi i funt dobrega sena, zrezi ga m se dá naj nižjemu moštu tako prijeten duh (Bou . iju et) dati, daje vino zlo žlahnemu vinu podobno, v lonec vlij 8 funtov kropa čez-nj; potem dobi tJUV/l J UUU «I V* tt J V f I HV/ ÍJJIU A (411 II V ili U T 111 U pvuUMUV« * vv J . ------ --- --J J ft Na Gerskem vinorejci sploh takole rav- pokrij lonec, da stoji tako pol ure; potem odlij po Po kakem gorkem dnevu naberajo zvečer parico in přilij naj o : grojzdno eve tje. enmalo mléka in daj popiti palčico poterkajo na grojzdni žebétu; pozneje se zamore seneni poparici tudi pecelj da cvetje pade v podstavljeno skledico, po- pridevati enmalo moke |ji/V/t ij « u c* t » t ij v paut y puuoia v ij^uu nivivuii/i;^ jju — tem nabrano cvetje denejo v torbico. Doma namizi 258 Zavarovavnica jadranska Ozir po domačii ali Riunione adriatica di sicurtà. V 28. in 29. lista letošnjih „Novic" smo povedali da tadi ljenj k se d t i i Ogled po krajnskem Gorenskem. (Konec.) VBohinj pripeljati se zamore lepo cesti, ki derži od BI ej skega jezera skoz osko dolino, imenovano in smo razložili, kako se to zgodi, in kako koristna je V današnjem „oglas- 5? štenge u 9 priti se pa zamore od Ljubljane se po dragi ta naprava za vsacega člověka. V današnjem „oglas- bolj kratki poti, in to, akoravno je že precej zlo niku" se bere razglas take zavarovavnice, ki je pod gori znana, vendar popotoikom v rajske gorenske kraje po omenjenim imenom v Terstu in ima svoje opravnike po kazati, je med drugim tudi namen mojih verstic. Menim namreč pot čez Skofjoloko, Zeleznike in Sorico. h deželah našega cesarstva Pri ti priliki povza memo iz bukvić , v kterih je osnova (Plan) te asekura čije natanko popisaua i sledeće izglede da bo vsak se želi v to zavarovavnico človeskega življenj njeno napravo bolje zapopadel. Vse natanko pa se zvé pri c Od Ljubljane po celovški cesti do M edv od pridši popotnik si zamore izbrati pot proti Skofjiloki ali pet, ki pisati, derži tu pred medvodskim mostom na levo memo Pre- ki s ke 9 goričanskega Grada in Sore, ali pa tisto, pravnikih, ki jemljejo zapise v to asekuracij Postavimo: 40 let star oče hoče svoji ženi ali ki se nad medvodskim klancom pri Jeperški cerkvi svo- tudi na levo okrene in memo Rateč skoz Godešče jim otrokom 5000 fl. po svoji smerti zapustiti. Kaj ima proti Loki peljá. Peš popotoikom svetujem bolj per v o tak storiti? On se zapise v to asekuracijo in plačuje v omenjeno, ker je tista zastran mnogo vasi ob cesti ve njo umerje, u m e r j vsako leto po 149 fl. 30 krajc., dokler zivi. Kadar koli ' liko kratkočasniša in tud nekoliko krajša. Okolica dobe žena ali otroci njegovi 5000 fl., in ce ob ti cesti je posebno okoli Sore prav prijazna, ker se tu oče tud P leto se jim plača zagotov- razprostirajo lepe polja, na desno pa se tam nad Kra Ijenih 5000 fl., čeravno je on še le 149 fl. in 30 krajc. njem vidijo mogocni Grintovec, takraj Save pa na vplačal. Če pa jim hoče oče ta znesek od 5000 fl. še s prijaznem homcu deleč po Slovenskem znana romarska tištim deležem poverh pomnožiti, ki pride kuracíi na dobiček to je ? če hoče biti tako rekoc d ležnik asekuracijnega dobička, pa placa na leto . 30 krajc. Ali postavimo: Jez imam pri kakem člověku 162 ) ki cerkev in božja pot sv. Još ta. Škofjaloka leži na iztoku poljanske in selške doline v prav prijetnem kraju in je precej prijazno me-stice. Veličanski grad, ki se kakor krona mogocno nad mesticem dviguje, mu je poseben kinč je 56 let star, na dolgu 5000 fl. terjati, kterega pa ta, čeravno pošteni člověk na nobeno vižo ne more pred 5 leti placatí. Jez se bojim , da bi mi dolžnik v tem času ne umerl, in bi potem pri njem ne zgubil tega dnarja. Te nevarnosti se lahko rešim, ako življenje dolž- deleč okrog lepo vidi. )oke priđeš peš v 4 urah. 9 iz kterega se v JJ Od Ljubljane do Škofje V y Od Skofjeloke derži pot na Z e 1 e z n ik e skozSta roloko, in do Bukovce, kamor se od tod v l1/. 2 uri k 9 z njegovim dovoljenjem, 6500 z dotičnimi činži vred) za 5 let zavarujem in zato vsako leto 243 . 18 krajc. v asekuracijo placujem. Ce bi utěsnil dolz nik pred umreti, mi bo asekuracija plaćala 6500 Ali: 30 let star sin, ki sicer nobenega premoženja nima kakor to, kar si z delom zaslaži, ima 60 let staro mater preživiti. Strah ga je, ako pomisli, će bi ga smert vzela, da bi mogla potem njegova revna mati lakoto terpeti. To nadlogo odverniti, dospè; ta pot ni posebno prijetna, ker popotniku eno- lični kraj po „Soteski" nič posebnega pred oči ne stavlja. Na Bukovci pa se dolina zopet razsiri io je prav prijetna. Prijazne polja se razprostirajo na obadva kraja ceste; na levi in desni strani doline pa na visocih hribih stojite prijazne cerkvici sv. Miklavža in sv. Mo- hora. podružnice selške fare in živi priči pobožnesa » » » Ji zagotovi 500 fl. na leto, će bi uteguila ona dalje živeti kakor on, in plačuje zato vsako leto 5111. 30 kr. v asekuracijo do smerti svoje ali njene. duha nekdanjih tukajšnih prebivavcev. Gori v desnem kotu blišći svitli zvonik selške farne cerkve; nad tisto se dviguje hrib sv. Križa s prijazno cerkvijo na temenu, in za njo v zapadu unkraj doline dvoglavni visoki Ra-tit o v e c. Selce, kamor se od Bukovce skoz Doljeno vas v 3L ure pride i so prijazna vas, ki so se po pogorišču leta Se na vec viz se zamorejo zavarovanja opravljati, 1849 zlo olepšale. Nad Selcami se pri Petrovem berda kjer ktere se iz posebnih bukvić zvedó, ki jih je dala dolina nekoliko stisne, se pa v Studenskem polju ta družba na svetio. 5 se pogled proti Zeleznikom odprč, zopet razprosti. Skoz Kar pa ti družbi prednost dajč pred druzimi ena- vasi na Studenem in Cešnjicah se dospè od Sele v » it V # « 9 a i i m m m € 3 4 cimi, je pa posebno tole: Asekuracijno pismo, ki ga družba zavarovancu čez zavarovani znesek podá in se polica imenuje, pa nima svoje vrednosti po smerti zavarovanca samo le za ded- nike (erbe) njegove, ampak že po 3 letih doseže vrednost, ki je vsako leto večja, in iz ktere zava- ure v fuzinski terg Zeleznike, od kterega mislim drugikrat bolj obširno govoriti. — Pot od tod naprej proti Zalimlogu se vije skoz ozko dolino , ktera vendar popotniku v enih krajih prav lepe naravske oglede pred Imenujem n. pr. pri gosp. Globočnikovi fažini oči stavi. rovanec, dokler je ž i v V ze zamore dobiček vleči ce « w . - «wv, ^ J ma a ▼ 9 áiUUIl/1 v vi U O I 1/ v a t I v/v i • t/U^ postavimo, on za kupčijo ali svoje rokodelstvo dnarja potřebuje, mu ga asekuracija za majhne činže to- kolikor njegova polica znese, in proti temu po- liko sodi, da ji on polico zastavi, dobrota pri ti družbi; če kdo ne more določenih let nih Tudi to je posebna plačil odrajtovati, al če dednik ne potřebuje te pripo pogled Plenšaka z Ratitovcom v zapadu, kteri pogled ima nek veliko enakost z boko kotarsko in čer-nogorskimi gorami; tudi okolica „pri pokritem mostu" pod Sušo se smé po pravici naravska lepota imenovati. Od Železnikov se v dobri uri dospè na Z a li log, ki na prijaznem homcu stoji. Od tod proti Sorici je pot bolj dolgočasna. V eni uri se pride k zidanemu mostu pod Poćivalom ali Roštom (od „ausrasten unter deot moči , se zamore z družbo zastopiti, da mu po niža letno odrajtvilo, ali da ga popolnoma reši letne ga odrajtvila in ga izpusti iz družbe potem, ko mu je vplačani dnar povernila. Berge".) Tù se zamore iti na levo tik hriba po cesti 9 ali po stezi naravnost gori po robu » » čez nos a i ali po stezi na desno po grapi. Po slovenski prislovíci „v sredi v zlati skledi" svetujem naj bolj srednjo pot, ker je naj kratkejša in zastran umetne izpeljave občudevanja vredna* V dobri pol uri se zamore od mosta dospeti v Sorico, 259 kteri kraj zastran lepe gorske lege med nar lepše kraje bi jih De bil več mramor spodjedel. Oddahni Krajnske zemlje steti smemo pljenj zelenih vej in odpe V S pri ce pesem od pridnih sadj cesta neha, ker kmalo naprej je meja rejckov (Solsk. prijat. 1854. čislo 4.} zaénó okrepčaní krajnske dežele. Naprej čez Soriško planino je naj bolj si kažipota vzeti solarcki t ker se in potem na tablo pisat bili sicer pred nekimi leti zdanji soriski fajmošter lahko zaide. Napravili so cnnstvu sem siišal nekega poslušavca • • • V . 9 í% • V * » _ i C__1 1* I • _ 1 • I ... ___ O ra i cast fant ti J te rajtinge ne bil naredil" reci: „Ti presnet osp prave poti Janez Malej na vsih razpotjih čez planino kazala m samo lepopisj Res Pi sanj nekteri prav lepo pišejo tudi ali y J----f J i v » « " ------• ť* »v^/u JMOUjU , «(I al nekoliko nevihte, nekoliko morebiti naj vecja zasluga učiteljev obstoji v tem, da se otroci __. a # « -m m M J tudi budovoljnost so končale to hvale vredno napravo hitro vadij ? vse potrebne reci m pisovat Pot čez planino ni posebno težavna, prijatlom na- Vidil iu bral sem naloge, v kterih so domaće orodia w v • , m m % V • » • • j * i ______J y sem in bral iz glave ne iz pisma itd. ker posebno proti verbu „skoz rave pa bo gotovo všec, peča vzdiguje na obéh stranéh dolinice stermo skalovje proti nebu. Pot je tu naj stermejša, in čeravno se ne živali itd zapisovali; vidil bukev zapisane evangelije, zgodbe vsakdanje Kaj a ------V 7 ▼ uafiuuujv j |fic neki kmetom pomagalo vsako čertico prav m m — — M po verjetno dozdeva popotnikom, je vendarle res, da Sori- dilih lepopisja vleči, pa nobene reci ne znati zapisati? v . . •• > i •• « __ • i_______ •____rjt ^ —- — J______i« • . v . . _ čani s konji tù memo vozijo, kar se pa tud skoraj pre- Zasmehujejo tacega ali ga cio zaničujejo vsi sosedj derznost imenovati zamore. V dobri uri se dospč od To pa je veselje otrokom in starším že v pervih šolskih korice na verh plan y ker nas pogled trojnoglavnega dneh ociten dobi ček vgledati velikana kranjskih hribov obilno poplaća za trud. Pri Zdaj je bila preskušnja končana. Duhovšina in vsi pervih kopiših se pot oberne navzdol, in kolikor bolj se poslusavci so bili v serce ginjeni. Gospod dekan potem popotnik bliža ravnini, toliko bolj se razvija pred nje- govore staršim od naj boljše dote, ktero otrokom dati govimi ocrni kraj, od kterega naravne lepote sem govo- zamorejo: od skerbne izreje inpoduka; opominjajo jih ta .. V . r. i« 1 • • • T__T__! : » A i ^ J _ _ 1____I A* A * • V • „ « _ ril o začetku téh verstic Bohinj Jos. Levičnik. daj za to doto skerbeti ? otrocice pa k vedni pridnosti • «•V « « 9 m mmm Novičar iz austrianskih krajev. 5 Gradca. Odbor štajarske kmetijske družbe se ]e snidel přetekli mesec, da je po nasvetu podružnic določil darila pridnim poslom iz tistega zaklada, ki ga je lani štajarska hraniluica v spomin srečne otetbe presv. cesarja Franc-Jožefa iz smertne nevarnosti na-menila za vse prihodnje čase. Oglasilo se je za te dařila. ki obstoje v hranilčnih bukvicah po 20 gold., 4029 poslov. Težko je bilo hranilnici med mnogimi vrednimi ki služijo po 20 do 50 in se več let pri enem go-spodarju, izbrati naj vredniših 99, kteri imajo to leto obdarovaní biti z določenimi darili. Drugo pot borno na-znanili obdarovance iz slovenskega Štajerja, dancs le še to omenimo, da vse te darila se imajo razdeliti 18. dan spodbadati. Slednjič naj pridniše obdare s primernimi bu kvicami, bolj ubožne pa tudi z oblačilici. Potem vsi skup primerne pesmi zapojó. Naj lepši in naj mileje pa se je vsim zdel govor, ki ga je govorila majhna deklica y da je brez vsega strahu in dosti glasno, takole „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Slišali smo naš Gospod in Izveličar Jezua Kristus nedolžne otročiča posebno ljubil, jih k sebi klical, roke na nje pokladai ti ti gospodjo y in jih žegnoval. Tudi Vi k » in prijat li nasi! ste po Njegovem izgledu nas obiskali in razveselili; hvala, serčna zahvala Vam bodi zato! Hvalo, serčno zahvalo v imenu vsih svojih součen-cov in součenk bi jez danes naj pervo visoko spoštova- , ko bi lo dali. nemu grajskemu najemnemu gospodu rada izrekla tukaj bili Zakaj oni so nam to lepo izbo za t. m y ki je god presvitlega cesarja, in da tišti, ktere letos zavolj premajhnega števila premij ni doletělo nobeno dařilo, se ga zamorejo nadjati drugo leto. •5 Celovca. Ministerstvo nauka je velelo, naj se e realne šole začasno oni so ze cele dve leti z nami in našimi napakami veliko poterpeli. Dobri Bog, kteri še enega požirka vode brez plačila ne pusti, to dobroto gotovo tudi njim po-vernil bo. 1 1 oktobra 1.1. pervi klas • v m ) Pr ečasti tlj gospod fajmošt gospod tehant! in drugi pri ču j titlj V • zacne. častiti gospod je! vsim iz serca rečem: Bog Vam poverni za čast in prijaznost, ki ste jo nam revnim otrokom s svo- Komenda sv. Petra 10. augusta. Vlani se jîm obiskanjem skazali, da ste priče biti hotli je na sv. Lorenca dan 120, letos pa ravno ta dan 140 j0 v £oli imamo, in da ste naše veselje povikšali otročičev k ocitni preskušnji zbralo; toliko jih je vedno in brez zamude obiskovalo komensko šolo, ki ima zdaj tudi prav pridnega za dušni in telesni blagor mladine vnetega učitelja gosp. Jož. Letnar-ja, 50 jih je bilo pa y Blag P in k k! Bog naj po poverne tudi Vama vse, kar sta pri napravi soie v naš prid storila! izostalo, ktere je pa vendar vsaj pol leta marsikako do bro zemice doletelo. Po dohodu gosp. dekana kamni škega Kaj pa jaz sirota reči hočem Vam, naš Ij ub J gospod prijatel in kateheti in Vam y naš izprašujejo gosp. kaplan in katehet B šansk p rij etno k in zgodbe s v. pism 5 y y otrocicem primerno, ljubeznj rence ker-Tako živo in tako gan- dobri gospod k V 9 dva nam ubožčikom dobre za težave, ki sta jih z nami imela, se Vama dosti za telj! Za vse, kar sta Vi storila. za veliki trud in i razlagati. Tukaj se ne obteza ktera nič več žlobudrati ne vé, ivo se ne slisi povsod samo pamet (spomin), kadar perve besedice pozabi; tukaj ima tudi več ali manj razum in posebno serce opraviti, ktero se spodbada in za vse dobro une m a. — Ko so bili šolarčki, ker se je pri izpraševanju veliko poslušavcev, (kar utrudeni zaénó s Hl I I Mílii hvaliti ne moremo; obljubimo pa , po danih naukih zvesto živeti in hvaležno za Vaji moliti. Preljubi očetje in matere! sami ste slišali y zlasti starišev koliko lepega in potrebnega smo se v soli naučili; sami zdej spoznate, da nas niste brez prida v šolo pošiljali, da ure, ki smo jih tukej prebili, niso zgubljene. Glejte l je prav hvale vredno) snidilo, zavolj vročinežezlo pod katehet zelenih vej prinesti in vse 5 velijo djorej rBog vama plaćaj za nauk!" Zopet druge sem slišai otrok, je brat njegov Janez koj nastopil vladařstvo. reći: „Nikoli ne bom tega dné pozabila!" Komenčan. Na ^panjskem še zmiraj ni tako mirno, kakor bi bilo želeti v prid dezeli. Neka stranka ni še zadovoljna s svobodno ustavno vlado, in Espartero in O'Donel sta si že nek navskriž. Mati kraljice še zmiraj ni mogla iz Madrita uiti, ker je nekteri glavarji prekucije ne pusté Do 11. tega mesca je bilo za posojilo podpisano pred iz dežele, dokler ne poverne 150 milionov realov, na Dunaji čez 88 milionov, na Beneškem 5 mil. ki jih je přejela za vdovsko plačo, čeravno se je vdru- Kraljica angleška Novičar iz mnogih krajev 13 212 v Lombard 5 mi!. 104.496. na H kem 4 mil. 121.060 gič z nekim Munco-m omožila. » v Prešburgu 5 mil. je 11. t. m. osebno odložila deržavni zbor. 460.625 v D al m ac mil. 59.260 in v Bu dim u (Ofen) 21 mil. 954 594 1 mil. 163.000 9 naTeržaškem 13 > na Krajnskem 1 milion 719.850 Rožica naKoroškem 1 mil. 831.640 6 mi!. 356.111 9 na Štajarskem na Erdeljskem 5 mil. 771.297 fl na Marskem 16 mil. 400.636 mil. 256.020 ri 9 na Českem 32 9 na Salcburškem 1 mil. 448.250il v gornj A u s t 9 mil. 461 027 55 Oest V spisu, . CorrA ki je smo ga te dní brali v vladnem listu dokazano, da pri sedanji pomnoženi kupćii in obertnii bo , naj po tem, ko je včs der manj za 250 milionov bank papirnati dnar nehal ovcov med ljudstvom potreba, da se polajšajo kupčijske in obertnijske zadeve Ministerstvo nauka je ukazalo telj P d 9 naj y kjer koli je moć, se s čbelorej pomniti pe cajo in si prizadevajo zmiraj bolj razširiti jo po deželi. na 5 krajih čez reko Rusovska armada maršira Prut nazaj, ali ona se ne ustavlja unkraj Pruta pak gré dalje na Mohilev, > am Bele Bender in Kilio rovat Kri m ktero 9 va padati se zedinjene armade V ze dolgo pripravljajo. Konec tega mesca bo tudi Moldava prazna rusovske armade. Pri vsem tem pa da Rusi J---------- • ~--« ». m Mm » DVI1I IVI1I fl« , U O PC iiur nazaj umikujejo, so vendar novice iz Poljske^a in Ru Rožica vesela V pomladi cvetela Přišel je kresnik Vseh rož kosnik: Rožica je suha, Nima ga več duha. Roža na pomlád Si ćlovek mlad, Pridejo pa leta , 9 Roža gola cveta , Rozi sohi par Si ćlovek star. M. Valjavec V Terstu 9. Prihodnje srečkanje v T Loterijne srečke : augusta 1854: 23. 4. 22. 52. 81. na Dunaj v Gradcu 12. augusta 1854 Prihodnje srečkanje bo na Dunaj bo 19. augusta 1854. 89. 85. 29. 71. 38. 90. 10. 56. 81. 49. Gradcu 23. augusta 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Katiskar in založnik: Jozef Blaznik. r