diorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade nn ta ri popoludne. Pred velikimi vratmi cerkve je sprevod čakal cesar. V cerkvi so bili zbrani nadvojvode, nadvojvodinje, zastopniki inozemskih vladarjev, stolni kapitelj, kardinal-nad- škof dr. Gruša, kakor zastopnik pape- žev nuncij Granito di Belmonte, najviši dvorjaniki, poslaniki in odposianci ino- zemskih držav, ministerski predsednik z vsemi ministri, generali in načelniki oblastnij, državni in deželni poslanci itd. Pred velikimi vrati, kjer je čakal cesar, je ob veliki asistenci blagoslovil truplo nadškof dr. Nagl. Med petjem „miserere" so potem ponesli krsto, za katero je korakal cesar, na katafalk. Po opravljenih molitvah je dunaj- sko pevsko društvo zapelo žalostinko; nakar je cesar skozi malo zakristijo odšel iz cerkve, so krsto nato iz cerkve prenesli na galavoz, in sprevod se je potem začel pomikati proti centralnemu pokopališču. Tu so krsto župana poio- žili v rakev, kjer počiva že njegova mati. Ob odprtem grobu so govorili pod- župan dr. Porzer' v imenu občinskega sveta, bivši minister dr. Gessmann v imenu vodstva krščanske stranke, mestni svetnik Wessely v imenu meščanskega kluba, magistratni ravnatelj Appel v imenu mestnega uradništva Pevsko društvo avstr. železniških uradnikov je potem zapelo še žalostinko. Udeležba, prebivalstva na pogrebu je bila velikanska, tudi z dežele je prišlo mnogo ljudi. Na stotisoče ljudi je na ulicah delalo špalir, ki so bile zaprte po vojakih, redarjih, ognjegascih, mestnih uslužbencih, veteranih in deputacijah. Policija je izdala obširne naredbe. Ob potu, koder se je pomikal sprevod, je bilo prirejenih 22 rešilnih postaj, ki bi zamogle v slučaju nuditi prvo pomoč. Kolikor doslej znano, je prišlo med ¦pogrebom do nekaj malih nesreč. Nadškof dr. Dvornik pri cesarju. Cesar je v četrtek vsprejel v avdijenci zaderskega nadškofa dr. Mateja Dvor- nika. — Kakor poročajo z Dunaja, hoče vlada baje skloniti nadškofa Dvornika, naj resignira na nadškofijo. Njegov na- slednik v Zadru bi v tern slučaju po- stal šibeniški škof dr. Pulišic. Za Šibe- nik bo potem imenovan nov škof. Opčine. — V soboto se je Ivan Sosič tako napil, da je težko hodil. Ko je doma hotel iti po hodu, se je tako močno zaletel na opiralo, da se je to odtrgalo in opiralo in Sosič sta padla od prvega nadstropja na zemljo. Sosi- čev nečak je drugi dan prvi našel strica mrtvega ležečega v mlaki svoje krvi. Tatovi las v Trstu. — Te dni je neznan človek odreaal eni deklici lase, da bi jih ukradel, pa ga je oviral de- klin klobuk na tern. Taki falotje so bili že pred nekaj časa v Trstu, a sedaj se zopet pojavljajo. Parobrodna družba Istra-Trst bo pričela v soboto z brzovožnjo Pulj-Trst. Odhod brzoparnika iz Pulja je vsak dan ob 5. uri zjutraj, nazaj iz Trsta pa ob 3. uri popoldan. Prihod v Pulj ob pol 9. uri zvečer. Ustavil se bo parnik samo v Rovinju, Poreču in' Piranu. S tern je omogočena potnikom hitra zveza Pulj-Trst in obratno. Sramotna korupcija na Francos- kern. Framasonska vlada na Francoskem je lansko leto izvršila, kakor znano, konfiskacijo cerkvenega premoženja. Za- plenilo se je vse, kar je bilo last ka- toliške cerkve: hiše božje, samostani, stanovanja duhovnikov, monstrance, ke- lihi, zemljišča, kratko rečeno: vse, kar je posedo'ala cerkev. Za oskrbnika tega ogromnega premoženja je bil postavljen senator Duez. Ta je opravljal službo likvidatorja pri tern premoženju- Te dni se je izvršila revizija pri blagajni lik- vidatorja, in računski pregledovalci so našteli, da je Duez poneveril okroglo deset milijonov frankov denarja, ki ga je framasonska francoska vlada s silo odvzela raznim katoliškim kongregaci- jam in cerkvi. Duez je dejanje sam priznal. Vprašanje je, kam je šlo toliko denarja. I:dina možnost je, da so si framasoni cerkveno premoženje na ime Dueza — ki bo seveda skoraj zopet prost — lepo med seboj razdelili. Ko- rupcija nad korupcijo. — In naši libe- ralci stavijo francoski frajzin vedno kot vzvišen vzgled svojim vernim sloven- skim svobodomiselcem. Saški kralj v Istri. Saški kralj se je v petek vrnil iz Opatije v Pulj. Vozil se je iz Opatije preko Učke, ogle- dal si je tudi med potjo mesto Pazin. Njemu na cast je bil na Brionih pri našem prestolonasledniku Franc Ferdi- nandu dvorni obed, na katerega so bili povabljeni tudi načelniki raznih ob- lastnij. Vabilo na XLVI. redni občni zbor „Slovenske Matice" v ponedeljek, dne 21. marca 1910. ob osmi uri zvečer v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega Doma". Vrsta razpravam: 1. Predsed- nikov ogovor. 1. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 20. aprila 1909 do 15. marca 1910. 3. Poročilo blagajnikovo o račun- skem sklepu za 1. 1909. (Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolago.) 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) društ. pravil). 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1910. 6. Dopolnilna volitev društvenega od- bora. Vsaj 20 odbornikov mora pravi- loma- bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh račun- skih presojevrlcev in pri volitvi odbor- nikov se vštevajo tudi lastnoročno pod- pisani volilni listki nenavzočih društve- nikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. V Ljubljani, dne 11. marca 1910. Blagajnik: Predsednik: Dr. Fr. Detela. Dr. Fr. Ilešič. Za tajuika : Fr. M a s e 1 j. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 11. marca 1910. — Predsednik po- roČa, da je Matica čestitala svojemu članu ustanovniku, g. dr. Milanu Am- rusu o priliki njegovega imenovanja predstojnikom za bogočastje in nauk v kraljevini Hrvatski, istotako članu Nje- govi Prevzvišenosti dr. Nikoli pi. Toma- šiču, banu hrvatskemu. O pripravah za jugoslovansko enciklopedijo, ki jo je sprožila zagrebška Akademija znanosti in umetnosti, se je posvetoval „Znan- stveni odsek" Matice Slovenske in do- ločil strokovnjake, ki naj bi za sloven- ski del imenovane enciklopedije sesta- vili pojmovni abecedar svojih strok. V svrho popolnitve gradiva za tehniški slovar je Matica stopila v zvezo z „Dru- štvom zdravnikov na Kranjskem" in z „Društvom jugoslov. železniških uradni- kov" v Trstu; poštnobrzojavno gradivo pregledujejo poštni strokovnjaki. — Po § 2. in 3. društvenih pravil je smatrati le tiste za Clane, ki so poravnali člana- rino za 1909, in tiste, ki so kot novi člani pristopili za 1910. Reši se več vprašanj gospodarskega značaja ter se dovoli kredit za nabira- nje narodnih pravljic. — Zemljevid slo- venskega ozemlja se je izročil v tisk c. in kr. voj. geogr. zavodu na Dunaju; natisne se v 8000 izvodih. — Novim drušlvenim tajnikom se imenuje vsmislu poslovnika za dobo enega leta g. Milan Pugelj, pisatelj v Ljubljani. — „Ustava ip uprava Napoleonove Ilirije", ki jo je spisal g. dr. B. Vošnjak, se že tiska; za tisk drugih knjig se razpiše natečaj. Sprejniejo oz. odklonijo se nekateri ro- kopisi. Laški list „Gazzettlno Popolare" tiska A. Gabršček. V malern kotu lista se čita „Tipografia Goriziana A. Gabršček". „Jugoslovanska enciklopedija". — Jugoslovanska akademija v Zagrebu je poslala srbski akademiji v Belgrad ta- le predlog: Obe akademiji naj bi skupno izdali v latinici in cirilici v enä- kem pravopisju in narečju „Jugoslo- vanski enciklopedičen besednjak", ki bi naj obsegal sedanje stanje znanosti v jugoslovanstvu. Besednjak bi naj obse- gal zemljepis, statistiko, zgodovino, in sicer politično, cerkveno, kulturno iu književno, potem etnografijo, jezik in narečja, arheologijo, življenjepisje od- ličnih oseb med Jugoslovani in opis jugoslovanskih dežela. 0 ostalih ba!kanskih narodih bi se omenilo samo toliko, kolikor so v stiku z Jugoslo- vani. Knjiga bi izšla v treh letih, a stroške bi pokrile obe akademiji skupno. — Zagrebška akademija je za pripravljalna dela in za ureditev vsega materijala voljna žrtvovati 20.000 K, ki jih je dal v to svrho na razpolago neki general. Srbska akademija je ta pred- log v načelu soglasno sprejela in na- ročila predsedstvu, naj do prve pri- hodnje skupščine predlog temeljito prouči in sestavi referat, da bi se mo- glo čimpreje pričeti z delom. — Predlog zagrebške akademije je dalekosežnega kulturnega pomena. Ako se ideja ures- niči, bo to značilo velik korak k jugo- slovanskemu kulturnemu edinstvu. Gonja proti slovenskim delavcem v tržaški svobodni luki Že nekaj dni sem se vrši od strani tržaških ireden- tovcev grda gonja proti slovenskim de- lavcem, katere bi radi popolnoma iz- ključili od zaslužka v novi svobodni luki pri sv. Andreju v Trstu. na ljubo privandrancem in blažene Italije. Proti taki gonji se slovenski delavci pa od- ločno upirajo in so imeli pret.)teden v ta namen javen shod v „Narodnem Domu", na katerem je bila vsprejeta ta-le reso- lucija: „Slovenski delavci v Trstu zbra- ni na protestnem shodu v „Nar. domu" protestirajo globoko ogorčeni proti div- janju in gnjusni gonji laških. s sovra- štvom do slov. delavstva prepojenih \;o- ditevljev laških delavcev povdarjajo slo- vesno, da se kot domači od pamtiveka na tržaškem ozemlju prebivajcrči delav- ci smatrajo enakopravne z laškim de- lavstvom v Trstu posebno kar zadeva pravice do zaslužka, izražajo svoje ob- žalovanje, da se slovensko domače de- lavce označuje kot tuje — italijanske državljane — smatra tržaškim, domačim elementom, in zahtevajo od uprave c. kr. javnih skladišč, naj z vsemi dovo- ljenimi sredstvi dela na to, da se omo- goči slovenskim tržaškim delavcem za- služek v novi prosti luki pri sv. An- dreju". — Obenem je bila odposlana na trgovinskega ministra protestnabrzojav- ka proti neznosnim razmeram. Istrska deželna razstava. Dne 1. maja se bo slovesno otvorila prva isterska deželna razstava v Kopru. Nemški socijalni demokratje proti ,. Schul vereinu". — Socijalno-demokra- tični „Nordböhmisches Volksblatt" pri- naša članek, v katerem pravi, da je Schulverein neniško bojno, a ne kul- turno društvo. Zato ne morejo socijalni demo- kratje sodelovati pri takem društvu, ki zasleduje raznarodovalne cilje. Droblinice. Amerlkanskl trust krnha. ~ Dvanajst velikih pekovskih društev je spravilo v New-Yorku glavnico 6,000.000 dolarjev {30,000.000 kron) skupaj v svrho združenja proti izgubam konku- renčnim potom. Ta trust bo spekel za ! 2.000 vreč moke kruha na teden. to je I2[odstotna potreba kruha za mestoNew- Vork. Izgoni žldov iz Ruslje so se v zadnjem času zelo pomnožili. Iz Ka- zana in Rige je bilo iztjuanili na sto- tine židovskih obitelji, med njimi tudi takih. ki so bivale že desetletja v do- tičneni krajti. Kruh iz borabaževega semena prično peči v Ameriki. Obrtna zbornica v Chikagi je tedni poskusevaia iz boin- baževega seniena pečen kruh. in se prepričala. da je bil po desetih dnevib še vedno svež in sladak. Boinbaževa moka se bo prodajala po 1 in pol centa runt: torej bo celo po ceni. Vrednost vode. — Dr. Willonghby je predaval v higijeničnem institutu v Londonu o važnosti vode v človeskem organizmu. Po njegovem prepričanju greše mnogi v tern, da pijejo premalo vode. Voda, ne samo. da je glavna se- stavina telesa. temveč tudi glavno sred- stvo. ki prispeva do brezstevilnih ke- mijskih sprememb v tkanju človeSkega telesa. Cistost vode odvaja vsemožne otrovne materije iz krvi in je vsledJega velike važnosti. Ker z vsakiui izločanjem snovi iz človeskega telesa odhaja tudi nekaj vode. jo je treba iznova nadome- stiti. Na vsakih sto oseb. ki ne pijejo preveč alkohola. jih prihaja deset. ki pi- jejo premalo vode in trpe vsled tega na glavobolu. utrujenosti in drugih boleh- nostih. Predavatelj je rekel. da ono. kar zdravi ljudi v Karlovih Varih. ni nič drugega. nego voda. Ta pomaga prebav- Ijati. Voda je temeljna zahteva in hrana življenja: brez vode ni možno živeti in naj bi imel človek se toliko in Je tako dobrih jedil. Gospodarske uesri. VIII. avstrijski vinorejski shod se bo vršil od 5. do 10. sept. 191U na Dufiaju. Istočasno in v zvezi s tern shodom se priredi na Dunaju medna- rodna razstava vinogradniškega orodja. strojev in kletarskih potrebščin. Prire- dili se bouo tudi strokovni izleti. Kon- gresna pravila so začeli razpošiljati te dni in bomo po potrebi še poročali o podrobnostih. Kdor želi kakih pojasnil glede teh prireditev. naj se obrne na poslovodjo gospoda Franjo Wenisch, Krems ob Donavi. Koliko vina se je pridelalo po celem svetu I. 1909? o tern govore sle- deče številke: Francozke dežele 63 mi- Ijonov hi, Italija 41 miljonov hi. A v- strija 4-5 miljonov hi. Portugalsko 3i miljonov h!, Rusija 2'4 miljonov hi. Čile 2'3 miljonov hi. (irško 22 miljo- nov hi. O g T s k o 1.92 miljonDv hi, Nemčija 19 miljonov hi. Rumunsko 1*7 miljonov hi. Turčija 1-5 miljonov hi. Zedinjenc države lp5 miljonov hi. Bul- garsko 1'2 miljonov hi. Argentinija li miljonov hi, Švica l'O miljonov hi, S.bija 065 miljonov hi. razne države 1 miljon hi. Skupaj torej okroglo 130 mi'jonov hi. Poslano komur sice. Predbacivate mi, da sem jaz pisec dveh dopisov, meseca januvarja t. I. v časopisu „Oorica", tičoča se gotovih oseb na Ponikvah. To neutemeljeno govorjenje pa še opremljate z različnimi žalitvami proti nieni. Jaz pa nimam z omenjenirna do- pisoma nikakega stika, kar blagovoli si, uredništvo potrditi. Andrej Lapanja, Pečine. Op. u r e d n i š t v a. Potrjujemo, da g. Andrej Lapanja nam ni poslal ome- njenih dopisov in da ju ni on spisal. Izjava. Podpisani kot pristasi S. L S. izjavljamo. da dopis v „Gorici" od 8. niarca !lM0 st. 10 ni izšel iz nafce srede, in da je bil prijavljen popolnoma brez nase vednosti. V Bo vcu. 11. marca l()10. S I e de p o d p i s i. Loterijske ötevilke 13. iiKitva. Trst.......5o $2 55 3 7o Znati je treba Pekatet pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur disaic. Xavodila dajc kuharska kttjiga, ki jo ras- posilja „Prvft kranjska tovarna testenin v II. Bistrici'* vsako- mur zastotij. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivee v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu obdnstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. X zalogi ima razne toaletne potrebsčine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 6 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, St. 1. Dr. Blip Kilmer zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specijalist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kiirner). Izšel jf novi slovcnski w-< nik grarnolb- nov in plošč. j dvokolcs. 5 - valnil: stro- j f v itil. s ČU- dovito nizki- riii (.'Ciiaiiii pri BA_T JJ^L-u G 0 III ( A S t o 1 li a uli«-a 3-4. Tam ']('¦ velika zalojia vsakovrstnih »ramofo- nov od 15 K .lo 1000 K ti-r lazličnih dvololos, šivalnih strojev. — /a- stopink kmetijskih strojev. orkostnjonov mi. mo- lianična dclavnica. — Frndaja tudi na niesečne olrokf. — Oniki franko. n ' I 'I podpirajte nOJclKI! slov. solstvo ™ v Gorici! ~ Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v ec v Podgori Da toiIi ieleiikep mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- I liko zalu^o vwakovrHtne«a trde- i ga in mekkega le«a domaee^a in tujega, veliko zalo^u puhišt- va, vinHkih poHod, HtiHkaliiic itd. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakovosti masnih plasčev, pluvijalov, dalmatik, zastav, bander, nebes (baldakinov), kovinskih izdelkov in eerkvenepi perila pri prvi avstrijski tovarni cerkvene oprave in zastav JOŽEF NEŠKUDLA, 0L0MUC Posiljatve na izbero, stroskovni proraeuni in ceniki brezplačno. Cene so radi cenih delavnih moei na deželi in radi velike prodaje za 25" 0 nižje, kakor dru^a konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, zavezenje in za cerkvena umetna dela. = lapiiBjsi in iiajloljsi nakop = v modni trgovini Engelbert Skušek GOKICA VIA SCHOfiE O. Za ^ospode Srsijce Ovratniki Za ratuicc Manštte (»null)«» za lnansete XappMiiki Spodnjc hlače Xarjunnice Kokaviri' 3Iodni fi'Iovniki Xoy;a vice I) ok o lenke De/niki I»«so i I*odvi'/e (iiinibi Turistov. oprava Xcpui robci GaniMŠe KJobiiki Za dame Srajce Hla're Spoduja krila Predpasniki l'aso\ i Xoft-avlce K'-rseti (»lavniki Zt'jmi robe i Xasit'u» za perüo To litiio inilo I*;i I'fiiTii Cene sfroy'o solidns, postpzžbi tocna. Cenjenim ocljemalcein na deželi pošljein blago na izbero. naznanja si, obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu 8v. Autoiiaiia vogalu v Ral)atišče Stev. 1 ter se priporoea za obihio naročbo. —- I him v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejemu naročila ])o mr zmernih cenah. ^m Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že živalni stioj? Ako ga inmate, omislite s\ najiiovcjšu \narko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka: Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st^oj* ilelaio še po l() 'trtni uporab1 brezšumno. Original Victoria stroji so ii«;pieKosi|i vi la loitiačo rabo in obrtne namene. Original Victoria stroji so iiajpi"ipraviu:jSi '.A umetuo vezenje (rek arniranje). Tvrdka stavi na lazpoia^o strankam uČiteljico, ki poučuje ou-z- plačno Original Victoria stroji 5.U iid|L»i>i)Si ( delet- 'sell ao- sedaj obstoječili tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. ,< Nikdu naj lie zamudi priliko jgledat si pred nakupotn „Original- Vic t or i a" stroje. Edina zaloga .Original- Vic tor ja" strojev in drugih šivalnili strojev, dvokoles „Puch " orožja, inunicije in vseh lovskih priivav pri tvrdki Kerševani & Čuk -¦ Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i Č.)