Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Uto Vlil. - št. 15 KOČEVJE, 5. aprila 1963 Cena 20 din V drugi polovici aprila zbori občanov ra .t^edeljek je bila seja odbo-Kofi r^ievne or&amzacije SZDL r&v'*6’ na kateri so člani odbori s'kuPaj z izvoljenimi člani po-yirZnic SZDL temeljito obravna-SZnr P0530162113 področja dela skih ' ^aaPrava o organi zaei j -a vprašanjih se je nanašala na f)tiZne probleme in dela SZDL ter Pobiranju članarine. Sklepali ju’ noj se prične s pobiranjem _ »n ari ne takoj po vseh podružni-Kdor še -ni plačal članarine M leto 1962, plačal naj to stori sedaj. Razprava o pripravah na volit-s?Pa je pokazala, da stojijo pred pomembne naloge, ki jih j,., treba uresničevati ob tesnem ^aelovanju vseh članov SZDL in Jeanov. Ena najbolj pomembnih je, da se bodo člani SZDL airnvečjem številu udeležili (j^°v občanov, ki bodo predvidi/*13 v drugi -polovici aprila. Jjori občanov bodo po posamez-vplivnih enotah, ki bodo se-0kt Precej spremenjene. Zborov Hj apov bo v Kočevju po doseda-tbo1 .Programu 12. Na bližnjih p** občanov bodo razen pri-0 out na vodtve razpravljali tudi ostalih problemih, ki zanimajo * občane. Motiv iz Delnic, kjer je bil letos zimski del športnih iger Gorskega Kotora in Kočevske v Kočevju in deloma v Ljubljani, so bili člani seznanjeni, da glede odločitve, da bo del proslave v Ljubljani, osrednja proslava v nimi napori pripravljamo na to pomembno proslavo in 20-letni jubilej Kočevskega zbora. V. D. Glede priprav na proslavo 20-letnice Kočevskega zbora, M bo predvidoma 5 in 6. oktobra letos Kočevju po svojem pomenu ničesar ne izgubi, temveč da je naloga vseh, da se temeljito s skup- JJ/d občnem zboru sindikalne podružnice INKOP so v poročilih in razpravi obdelali predvsem proizvodnjo podjetja, izvoz, izobraževanje, delo delavskega sveta, letne dopuste, stanovanjsko problematiko in skrajšani delovni čas za ženske. o delu delavskega sveta so menili, da je boljše kot vrejšnja leta, vendar da še vedno ni zadovoljivo. Na sejah 0 namreč morda malo preveč razpravljali v glavnem le o fleh.nih dohodkih, manj pa o ostalem, kar nanje vpliva ° °ljšem izkoriščanju zmogljivosti in sploh zniževanju vseh stroškov). Sklenili so tudi, naj bi novi sindikalni odbor skupaj z delavskim svetom proučil možnost za skrajšani ?elovni čas za žene. Te naj bi (po predlogu) delale ob so-°°}ah namesto 8 le 6 ur. Nadalje so razpravljali še o delu sluVe°a kvinteta in njegovem razvoju, o delu kegljaške eiccije in drugem Na sliki člani sindikata med razpravo. Foto Mohar PREIZKUS ZNANJA ČLANOV ZROP Občinski odbor ZROP Kočevje je na zadnji seji sklenil, da bo v kratkem napravil preizkus strokovnega znanja svojih članov. Preizkus oziroma testiranje bo najprej v nekaterih manjših organizacijah, izkušnje, ki jih bo komisija za strokovno vzgojo pri tem dobila, pa bodo izkoristili potem v večjih osnovnih organizacijah. Priprave V Ribniški komuni so priprave na bližnje volitve v novo občinsko skupščino že v polnem teku. O tem je pred dnevi razpravljal občinski odbor SZDL skupno z občinskim sindikalnim svetom. Pri pripravah na volitve bo treba posebno paziti na izbiro bodočih članov občinske skupščine. Voliti bo treba le take, ki bodo s svojim aktivnim delom in pa splošno razgledanostjo kar največ prispevali k dobremu, plodnemu delu občinske skupščine in ljudskega odbora sploh. Bolj bo treba skrbeti tudi za to, da bodo prišli v občinsko skupščino mlajši odborniki In več žensk (doslej je Kri rešuie življenja Takšna parola sc že deseto leto pojavlja ob krvodajalskih akcijah. Marsikomu je darovana kri že rešila življenja oz. vrnila zdravje, vendar se šele tedaj dodobra zavemo, kolikšno pomoč nam je nudil neznani darovalec. Letos praznujemo 10-letnico prostovoljnega krvodajalstva, vendar je v kočevski občini že nekaj ljudi, ki so prejeli zlato značko krvodajalstva, mnogi pa imajo srebrne. Zavedajo sc, da se z naglim tehničnim razvojem tudi pripeti več nesreč, s transfuzijo pa hitro ozdravimo delavca-proizvajavca in s tem med drugim tudi ublažimo velike izdatke. Ne samo nesreče pri strojih, na cesti, v gospodinjstvu, ampak tudi elementarne nesreče velikokrat zahtevajo svoj davek. Zato naj se vsi zdravi in sposobni občani prijavijo aktivistom Rdečega križa, ki že zbirajo prijave za odvzem krvi po terenu in podjetjih Letošnja akcija bo v dneh pred 1. majem, ko je promet na cestah in železnicah zelo velik. Zato je potrebno, da so bolnišnice tedaj dobro pripravljene in imajo dovolj svežie krvi... Mladina, člani sindikata in SZDL, sodelujte in pomnožite v dneh 25., 26., 29. in 30. aprila število krvodajalcev! Vodstva podjetij, podprite veliko humano akcijo, kajti morda bo že jutri potrebna taka pomoč v vašem kolektivu! Občinsko odbor RK, Kočevje na volitve bila v ljudskem odboru le ena ženska in še ta je odbornica že dobrih 15 let!). Povprečna starost dosedanjih članov ljudskega odbora je okrog 50 let, kar je vsekakor malo preveč. Člani občinskega odbora SZDL in obč. sindikalnega sveta so se seznanili z votivnimi enotami ter dali na to nekaj pripomb. Nova občinska skupščina bo štela 52 odbornikov, od tega jih bo v splošnem zboru 26 in 26 v zboru delovnih skupnosti. V zboru delovnih skupnosti bo imelo 19 mandatov gospodarstvo (od tega sedem kmetijstvo), sedem pa družbene službe, Deset volivnih enot Zvezni ljudski skupščini so predložili predlog zakona o volivnih enotah za volitve zveznih poslancev. To je zadnji zakonski predlog, ki bo skupaj z novo ustavo in drugimi zakonskimi predlogi obravnavan na bližnjem zasedanju Ljudske skupščine. Zakonski predlog predvideva za celotno območje Jugoslavije 120 volivnih enot, v katerih bodo volili po enega poslanca v vsak zbor Zvezne skupščine. Volivne enote so določili na osnovi podatkov splošnega popisa prebivalstva 31. marca 1961. leta. Število zveznih poslancev, ki jih volijo v vsaki republiki, je uskla- Zadnji naskok 1. aprila so spet oživela brigadirska naselja vzdolž avtomobilske ceste Bratstvo-enotnost, naše glavne prometne žile in oblikovalke naše mladine — njenih graditeljev. Letos bo jugoslovanska mladina dogradila veliki objekt, ki ga je pričela graditi 1948. leta. Ostal je le še odsek od Osipao-nice do Beograda, do obronkov Avale, v dolžini 60 kilometrov. Toda čeprav je letošnji odsek nekaj krajši od drugih, naloga ni lanka. Nova cesta bo šla po težkem terenu in bodo zemeljska dela zelo zahtevna, posebno med Malim Požarevcem in Vrčino. Tudi rok je doslej najkrajši — od 1. aprila do 20. oktobra, obletnice osvoboditve Beograda. Sodelovalo bo, razen pet gradbenih podjetij, 200 mladinskih delovnih brigad z okrog 25.000 mladinci in mladinkami, opravili pa bodo naslednja dela: izkopali mi-, lijon 600 tisoč kub. metrov zemlje, v nasip ceste vgradili milijon 400 tisoč kub. metrov zemlje, izkopali bodo 290.000 kub. metrov humusa, zgradili 9200 kub. metrov podpornih in obloženih zidov, napravili dva mosta (nad 30 m dolga), dalje šest mostov, dolgih 6 do 30 metrov, zgradili bodo 180 propustov (kanalov), 14 nadvozov, vgradili okrog 430.000 kub. metrov različnega kamenja itd. Največji objekt na letošnjem, zadnjem odseku avtoceste pa bo vsekakor jeno z normo, da se voli en poslanec na isto število prebivalcev, torej na 158 tisoč prebivalcev. V skladu z ustavnim načelom, da bodo vsako drugo leto volili polovico članov vsakega zbora skupščibe, predvideva zakonski predlog tudi tiste volivne enote, v katerih bo mandat poslancev trajal samo dve leti. Volivne enote, območja in nazivi ter tiste volivne enote, kjer bo mandat trajal samo dve leti, so predlagali republiški izvršni sveti. Na volitvah za zbore Zvezne ljudske skupščine bo v Sloveniji predvidoma deset volivnih enot. Od tega bodo v ljubljanskem okraju naslednje volivne enote: volivna enota Kranj (občine Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič); volivna enota Ljubljana - Center (občine Logatec, Ljubljana-Center, Ljubljana - Šiška, Ljubljana-Vič-Rud-nik in Vrhnika); volivna enota Ljubljana II. (občine Domžale, Hrastnik, Litija, Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana-Moste-Polje, Trbovlje in Zagorje ob Savi); volivna enota Novo mesto (občine Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje). Delavci na proslavi lO-Ietnice ribniškega gradbenega podjetja Gradbenik Desetletnica Gradftenifca V soboto je imela sindikalna podružnica ribniškega Gradbenika občni zbor, ki je potekal v znamenju desetletnice obstoja podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno za izvajanje gradbenih del predvsem na področju občine. Zdaj imajo zaposlenih 140 ljudi, letošnji plan pa predvideva 286 milijonov din realizacije ali za 10 % več kot lani. Gradbenik bo še naprej gradil predvsem v občini, delno pa tudi v Kočevju (letos bodo dokončah remontne delavnice KGP). v Ribnici bodo gradili stanovanjska poslopja, restavracijo za Ribnica' nom, hleve na Ugarju in opraV' ljali druga večja ali manjša re-konstrukcijska dela. Na proslavi (v domu JLA) ^ obdarili sedem delavcev, zidarje' in tesarjev, ki so pri podjetju z od njegove ustanovitve. Tekmovanja ob dvajsetletnici Na izredni občinski konferenci Zveze mladine Kočevje smo na koncu sprejeli tudi razpis tekmovanja med mladinskimi aktivi. Sekretariat občinskega komiteja ZM je že sestavil pravilnik tekmovanja. Tekmovanje bo v poča- nadvoz pri Berem Potoku, ki bo dolg nad 350 metrov. Kakor vsako leto bodo tudi letos brigade, ki se bodo posebno izkazale, postale udarne ali pa bodo pohvaljene, razen tega pa bodo v okviru 20-letnice zasedanja AVNOJ posebna tekmovanja. Brigade, ki bodo dosegle izredno lepe uspehe na gradbišču in na področju družbeno politične dejavnosti, bodo dobile največje priznanje, plaketo AVNOJ. stitev 20-letnice Kočevskega zbora. Osnova za tekmovanje so naslednji elementi: Idejno-vzgojno delo, v katerem je dan poseben poudarek vlogi Kočevske v NOB. Na ta način naj se mladina spozna z našo revolucijo; v ta namen bomo pripravili oddajo »Kočevska v pesmi in zgodovini«. Na osnovi prijavljenih ekip in njihovega uspeha v oddaji bomo ocenili uspeh posameznih aktivov. Mladina bo tekmovala tudi v popoldanskem prostovoljnem delu. Delovne akcije se bodo pričele že aprila, sodelovali pa bodo tudi aktivi izven Kočevja. Kot tretja naloga pa je sprejemanje novih članov v mladinsko organizacijo. V naši komuni je sedaj v ZMS 1300 članov, po številu mladih ljudi pa bi morala imeti naša organize0' ja okrog 2200 članov. Najboljši aktivi bodo dobili na' grade, ki jih bomo podelili na let' ni konferenci ZMS. Predviden® so tri nagrade, po 50.000, 30.00 in 15.000 dinarjev... Na okrajni konferenci Zvez® mladine v Ljubljani je bilo iz n^' še komune 10 delegatov. V razpra vi sta sodelovala dva: Zveri k^ Žagar je govoril o gospodarstvu naši komuni in o odnosih na trz šču, Jovo Marič pa o met odri dela občinskega komiteja ZM dri roma aktivov. Na koncu so tu sprejeli sklop, naj se med obči skimi komiteji razpiše tekmo v nje ob 20-letnici Kočevske® zbora. j. DI- OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU »LUNIK 4« NA POTI PROTI MESECU. V Sovjetski zvezi so pred kratkim izstrelili novo vesoljsko raketo brez človeške posadke proti Mesecu. V njej je avtomatska postaja, težka 1422 kilogramov, ki normalno deluje. Kontrolne postaje na ozemlju ZSSR preverjajo smer leta »Lu-nika 4« in ugotavljajo, da se ujema s predvideno. Rekordna teža avtomatske postaje opozarja, da se je začela nova etapa v sovjetskem raziskovanju naj bližjega Zemljinega soseda. Ni znano, če Sovjeti predvidevajo pristanek avtomatske postaje na Mesecu in pošiljanje podatkov o njegovi površini in ozračju na Zemljo. Odgovore na ta vprašanja bomo morda dobili že danes po radiu. Teža avtomatske postaje na Luniku kaže, da so sovjetski znanstveniki in tehniki dosegli nov velik uspeh v raketni tehniki, saj jim je uspelo izstreliti v vesolje skoro celo tono in doI instrumentov. Razen tega je postaja opremljena z mnogo bolj zapletenimi instrumenti kot prejšnji dve in bo opravila zato tudi obsežnejše in bolj zapletene naloge (verjetno bo ugotovila možnost človekovega poleta na Mesec). ZREŽIRAN VOJAŠKI UDAR. V Gvatemali je prevzela z državnim udarom oblast vojaška junta, v kateri pa so ljudje, ki so zelo blizu dosedanjemu predsedniku te državice Ydigorasu. Glavna osebnost, proti kateri je bil naperjen udar, je pravzaprav bivši predsednik Gvatemale Arevala, ki se je pred nekaj dnevi vrnil v deželo, da bi sodeloval na napovedanih novembrskih volitvah in poskušal znova vzeti v roke gvatemalsko krmilo. Izjave šefov vojaške jun te, ki je izvedla udar, so ostro protikomunistične. To je le eden v vrsti državnih udarov, revolucij in nemirov v Srednji in Južni Ameriki, ki nastajajo zaradi korupcije bogatih vladajo- čih krogov in bede podložnih državljanov. KENNEDY ZAHTEVAL SPREMEMBO ZAKONA O TRGOVINI. Kennedyjeva administracija je pred dnevi zahtevala od kongresa, naj spremeni tisti del novega zakona o trgovini, ki odreka Jugoslaviji in Poljski pravico do večjih ugodnosti. SESTANEK KP SZ IN KP KITAJSKE? CK KP Sovjetske zveze je predlagal letošnji 15. maj kot datum za sestanek predstavnikov KP SZ in KP Kitajske v Moskvi. Sestanek so Sovjeti predlagali zato, da bi dosegli soglasje o glavnih problemih, ki so se pojavili v mednarodnem komunističnem gibanju. RUDARSKA STAVKA. SE NADALJUJE. Stavka francoskih rudarjev traja že 35 dni. Predstavniki sindikatov in uprave fran- coskih premogovnikov se še ni zedinili o pogojih za prenehanj stavke. 3500 OSEB OŽIVLJENIH KLINIČNI SMRTI. Sovjetska zdravnikom je do sedaj usp , obuditi v življenje 3500 oseb, V katerih je nastopila tako im® g. vana klinična smrt. To je Predal na prvi konferenci o Pr° mih reanimatologije, ki j® "jr v Alma Ati, profesor Njegovski, ki je s svojimi su j lavci postavil teorijo o ozi organizma po klinični smrti- UPOR V ARGENTINI- V' & gentini je izbruhnil upor dve ^ neralov. Neposredni vzr°,iad®’ upor je bil načrt Guidove vi ^ da bo letos razpisala volit „res® predsednika republike, ko~)0t>lji in guvernerje pokrajin. . JjajO' vzrok pa so nesoglasja v«* čih krogov v tem, kako n~oCj&l' hod iz hude gospodarske, ne in politične krize v Arit® 2jL7- APRILU - SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA Lakota — bolezen 7- april, svetovni dan zdravja, 'etos proslavljal ves svet v • amen ju gesla »Lakota — bole-n milijonov«. Svetovna zdrav-‘ Vena organizacija pa je sklenila praznovati pod to temo zato, da »n P0lJI>rla tudi veliko akcijo j 0V°U kruha za vse«, ki jo je leta i960 začela organizacija Prehrano in poljedelstvo j?®) pri Združenih narodih, z lakoti v naši državi ne mo-|'*® govoriti, pač pa lahko o nri ‘ ncZl" dastni in nepravilni ehrani. Zato bo jugoslovanski jr> križ organiziral letos akci-“1‘ravilna prehrana in zdrav- je«, ki bo opozorila prebivalce na važnost zadostne in pravilne prehrane. Ta akcija seveda ne bo trajala samo cn dan, ampak bo 7. april le uvod vanjo, zajela pa naj bi vse prebivalce. PROGRAM RK KOČEVJE Na zadnji seji je občinski odbor RK Kočevje že izdelal program za akcijo »Pravilna prehrana in zdravje«, ki predvideva: — da bodo vse šole na roditeljskih sestankih seznanile starše o pravilni in zdravi prehrani, — da bodo na vseh šolah v PLENUM OBČINSKE GASILSKE ZVEZE RIBNICA 2)eCdnje bo treba bolj skr-MoniJ* vliUučevanje mladine in igehce VnV društva, pa tudi inte-UsPešn . ^ letom je bil tudi Varhosv izvedtn teden požarne v ^na i’ ko . med drugim po-■K Kn«0rnisiia Pregledala nase-bapravePodai'ska Poslopja, dimne r u^tva m Podstrešja, centralna ihtavo 50 napravila gasilske J? bil " * Ribnici in Sodražici q,''Jšt£;v sern'nar za funkcionarje 3l2°°Snjr 1373 ČlanOV> °d 5 izor xlkov> 72 podčastnikov, asu ni h gasilcev in 82 prav ti forumi doslej niso veliko zanimati za to. Iz podjetja skoraj ni več mogoče dobiti kandidata za šolanje, čeprav je to tudi v interesu gospodarske organizacije Poglavje zase je delo oz vključevanje žensk v društvene vrste Poveljnik ObGZ je tudi pojasnil temeljni zakon o varstvu pred požari in uredbi o gasilskih skladih, določenimi iz 4 % prispevka požarnih zavarovalnih premij DOZ. Iz tega sklada dobijo posamezna društva dotacijo za nabavo orodja, gasilskih avtomobilov, motornih brizgaln itd. Letos bodo kupili iz tega sklada za 5 milijonov din tlačnih cevi. pri nabavah morajo društva ali ObLO sodelovati s 5 % udeležbo. Iz ostalih 4 % premij, ki jih daje državni zavarovalni zavod, gredo sredstva za preventivno požarno varnost ter- milijonov rednih učnih urah predavanja o zdravi in pravilni prehrani, — da bodo do konca šolskega leta zdravstveno pregledani vsi šolarji prvih razredov, hkrati pa bodo starši zvedeti, kakšna naj bo prehrana otrok, da bo pravilna, — da naj vsei šole še bolj skrbijo za delo svojih zadrug, katerih pridelki naj bi bili v dopolnilo šolskim mlečnim kuhinjam (posebno še, ker je mednarodna pomoč vedno manjša), — da naj bi vsi otroci, ki so toplih malic potrebni, dobivali matice v šolski mlečni kuhinji, — da naj bi komisija za pospeševanje gospodinjstva pri Stanovanjski skupnosti skrbela in nadzorovala družbeno prehrano (kakovost, higiena, sestavljanje jedilnikov), — da je nujno strokovno usposobiti vse kuharice šolskih mlečnih kuhinj (če je potrebno, organizirati tudi posebni tečaj), — da naj posebni organi napravijo analizo o biološki vrednosti malic, higieni itd. Apnenica dela Prejšnji mesec je spet pričela obratovati nova dobrepoljska apnenica. Zvedeli smo, da imajo sedaj dovolj dela in da vse apno sproti prodajo, žal pa jim primanjkuje delavcev, da bi lahko zadostili vse potrebno. Dnevno nakuhajo 30.000 kilogramov apna, vse leto pa ga bodo (po planu) 9500 ton ... Ribniški taborniki Novo taborniško vodstvo v Ribnici, ki je bilo izvoljeno na zadnjem občnem zboru, marljivo dela. Dosegli smo tesno povezavo s SZDL, ZMS, DPM in JLA. Ker nimamo svojega prostora, se sestajamo na šoli, za kar se vodstvu šole lepo zahvaljujemo. 2. in 3. marca smo priredili tečaj za vodnike, ki je dobro uspel, saj so se tečajniki marsikaj naučili. Seveda bodo potrebovali še več izkušenj. Taborniki smo sodelovali tudi pri praznovanju občinskega praznika. Skupno s pripadniki JLA smo izvedli akcijo ILEGALEC ter partizanski pohod na Travno goro, kjer smo položili venec pred spomenik padlim borcem. 7. aprila bomo imeli športno tekmovanje v okviru taborniškega kluba študentov Ivan Rob, tekmovanie pa bo za ekini Ribnice in Kočevja. Letos bomo izvedli tudi okrajni mnogoboj za A in B ekipe in republiško orientacijsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo predvidoma 600 do 700 ljudi. Taborniki bomo organizirali tudi različne pohode in izlete, potovalni in letni tabor, pomagali pa bomo tudi pri izgradnji jamarske koče... D. S. Sadna drevesa padajo Žalostno pada sadno drevje pod sekirami in žagami vaščanov. Rabijo kurivo? Verjetno. Pripravljajo ga za poletje in naslednjo zimo. Da, tudi sadno drevje je les in če se posuši, je izvrstno kurivo. Toda sadno drevje ne ra- deloma za opremo in gradnjo gasilskih domov v centrih. Za gradnjo domov v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku je po petletnem planu predvidenih 60 milijonov dinarjev Poveljnik GZ LRS je spregovoril o bližnjem kongresu gasilske zveze in poudaril, da so pred gasilskimi društvi nove, pomembne naloge. Dejal je tudi, da mora požarno varnostna služba najti svoje mesto v občinskih statutih in da je občina dolžna skrbeti za pravilno Izvajanje požarne varnosti. Na koncu je podelil za vestno in nesebično delo v gasilstvu trem najzaslužnejšim članom odlikovanja, tov. Sobar pa je prejel odlikovanje za posebne zasluge ter diplomo za napredovanje v višjega gasilskega častnika... -nc ste v gozdu, ni namenjeno za kurjavo. Letošnjo pomlad so začeli v Starem logu po nalogu Kmetijske uprave podirati drevje kar po vrsti. Padla so naj lepša drevesa. Tu ni sečnja zato, da se drevje razredči, da se omogoči ostalemu lepšo in boljšo rast. Če bi bilo to samo čiščenje, potem naj bi ga posekali v okolici vasi, kjer je dovolj suhega drevja. Nihče se pri tej stvari ne vpraša, kaj bomo jeseni obirali, kje bomo dobili sadje. Živimo torej samo za danes in jutri. Mar res ljudje ne uvidijo, da delajo sami sebi škodo. Lahko je sekati drevesa, ki so jih sadili naši očetje; naši otroci ga ne bodo mogli, ker ga ne bodo imeli. Nihče se v letu obletnice Kočevskega zbora ne zanima za lepši izgled vasi. Očistili naj bi sadno drevje, ga odžagali, podrli suho drevje. Po vasi naj bi pospravili odpadke okrog hiš, pobrali razmetano kamenje. Tako bi vas, ki je med vojno toliko pretrpela, postala lepša. Tako pa žage pojejo in sadno drevje pada, vas pa izgublja še tisti izgled, ki ga ima.. J. R. Leto tehnične kulture mladih Tekme in razstave mladih V letošnjih pionirskih igrah »Leto tehnične kulture mladih* bodo sodelovale tudi šole iz kočevske občine. Naši pionirji bodo tekmovali predvsem v modelarstvu in prometni vzgoji, sodelovali pa bodo tudi na razstavah fotografij. Pred kratkim smo obiskali obe kočevski osemletki in se pozanimali, kako se pripravljajo na letošnje pionirske igre. OBE OSEMLETKI IMATA PRIBLIŽNO ENAK PROGRAM Obe kočevski osemletki bosta tekmovali v glavnem v enakih disciplinah. V brodarskem delu tekmovanja bodo pionirji tekmovali s svojimi malimi motornimi čolni in jadrnicami. Najprej se bodo pomerile šole v občini, najboljši modelarji pa bodo tekmovali še na okrajnem tekmovanju, ki bo 25. in 26. maja na Jesenicah. V tekmovanju letalskih modelov se bodo pionirji pomerili le doma. Za večja tekmovanja jim manjka izkušenj, pa tudi primernega orodja, s katerim bi lahko izdelali kvalitetnejše modele. Pionirji, člani fotokrožkov, bodo organizirali najprej skupno razstavo vseh šol v Kočevju, nato pa bodo z najboljšimi deli sodelovali še na republiški razstavi v Ljubljani. Nadalje bodo tekmovali pionirji še v znanju prometnih predpisov. Za prometno vzgojo pa na nekaterih šolah med1 pionirji ni zadovoljivega zanimanja, ker ni na razpolago vozil za praktično vožnjo. TUDI V VAS-FARI TEKMUJEJO Fioinrji osemletke Vas-Fara bodo v letu tehnične kulture mladih, se pravi letos, napravili več izletov v kmetijske zadruge, kjer si bodo ogledali predvsem poljedelske stroje. Seznanili se bodo tudi z agrotehničnimi ukrepi v kmetijstvu in izkušnje uporabili na površinah šolske zadruge. Člani foto krožka se bodo še naprej učili fotografirati in razvijati filme, sodelovali pa bodo tudi na razstavi v Kočevju. Nadalje bodo organizirali oddajo »Spoznavajmo sodobno tehniko*, organizirali bodo razna tehnična predavanja (predavali bodo tehniki) in pripravili ob zaključku leta razstavo tehničnih ter drugih svojih dejavnosti. V tehnični spretnosti (izdelovanje modelov, maket ter ustnem znanju) bodo tekmovali s šolo Brod na Kolpi. Nadalje bodo organizirali tekmovanje z letalskimi modeli in zmaji ter v vožnji s kolesom in znanju prometnih predpisov. MATERIALNA OSKRBLJENOST RAZLIČNA Omenili smo že, da imata obe kočevski osemletki približno enak program tekmovanj, medtem ko imata zelo različne pogoje dela za tehnično vzgojo. Bračičeva šola ima za tehnični pouk le manjši prostor, ki tej vzgoji niti ne odgovarja. Tudi tehnično je opremljena slabo, saj ima le nekatero najnujnejše orodje, s katerim lahko v glavnem izdeluje čolničke in podobno. Za kvaliteten tehnični pouk jim manjka še precej opreme in se- veda primeren prostor. Delno so pomagala šoli tudi nekatera domača podjetja (ITAS, INLES). Kljub slabim pogojem pa so na tej šoli le dosegli v primerjavi s prejšnjimi leti v tehnični vzgoji precejšen napredek. Seškova šola je občutno bolje opremljena, saj je pred kratkim nakupila za približno milijon in pol dinarjev razne opreme in orodja. Tako imajo več miz za ročno kovinsko obdelavo, mizarske mize, stružnico za les, žago (cirkular) in drugo. Zal nimajo človeka, ki bi bil usposobljen za vodenije tehničnega (predvsem modelarskega) krožka. Kljub temu pa se pripravljajo za sodelovanje na modelarskem tekmovanju. Fotokrožek ima tudi temnico, ki so si jo postavili z malenkostnimi stroški (okoli 6000 din, med- tem ko je dala neka druga šola za temnico občutno več). Sredstva za tehnično vzgojo oziroma za nakup opreme prispeva predvsem šola, nekaj opreme so dobili kot nagrado za uspešno delo, nekaj so je kupili z denarnimi nagradami, nekaj pa prispevajo za tehnično vzgojo tudi podjetja (INLES, Oprema — predvsem odpadke vezanih plošč). Prav zdaj dokončuje gimnazija gradnjo tehnične delavnice v lastni režiji. Ta gradnja bi po predračunu stala 4 milijone dinarjev, računajo pa, da jih bo stala le okoli 2,5 milijona dinarjev, ker so mladinci in pionirji Seškove šole in gimnazije pri gradnji opravili nad 5000 prostovoljnih delovnih ur. Delavnica bi morala biti po programu gotova že do februarja, a je zima za vrla dela, tako da bo predvidoma gotova do maja. Opremo za delavnico v vrednosti 1,5 milijona din) bo prispevala Seškova šola, ki jo bo seveda potem tudi skupaj z gimnazijo uporabljala. Ravnateljstvi obeh šol (gimnazije in Seškove šole) pa tudi občinski ljudski odbor so pokazali za to vzgojo ra- zumevanje, zato bo tudi tehnična delavnica kmalu dograjena 1 opremljena. ,• Pionirji in mladinci bi rnorau imeti pri tehnični vzgoji krepK podporo društva Ljudske tehnik ■ To društvo pa je bilo V Koče v j komaj ustanovljeno in se še sam bori z razmimi težavami, tako ua od njega šoli ne pričakujeta zaenkrat nobene pomoči (niti materialne, niti v obliki raznih predavanj). * Avto-moto društvo pripravlja za pionirje še poseben program, o katerem pa bomo poročali v em naslednjih številk našega lista. j. P- Šahovsko tekmovanje 8. marca je bila na naši šoli otvoritev šahovskega prvenstva pionirjev, pionirk in mladincev. Med tekmovalci sem bil tudi jaz. Začeli smo z velikim navdušenjem. Razdeljeni smo bili na štiri skupine: mladince, starejše in in mlajše pionirje in starejše pionirke. Že takoj v začetku se je pokazalo, da so se nekateri učenci marljivo pripravili na to tekmovanje, saj so že v prvem kolu bila presenečenja. Ker smo vedeli, da bodo šli prvi štirje iz vsake skupine na občinsko prvenstvo v Kočevje, smo zelo premišljeno premikali figure. Igral sem v skupini starejših pionirjev, kjer so bile najostrejše borbe, saj je tu tekmovalo kar dvajset pionirjev. Zasedel sem odlično drugo mesto. Tako se bom z drugimi najboljšimi udeležil občinskega šahovskega prvenstva. Doslej sem že dvakrat tekmoval v skupini mlajših pionirjev in vsakokrat pripomogel, da smo zasedli prvo mesto. Zave- MRTVI MATERI... že dolgo je, odkar si nas zapustila. Sedaj smo sami, zapuščeni... Ah, kako je bilo lepo, ko si bila še med nami; še dobro se spominjam tvojega vedrega nasmeha. Kruta smrt te je iztrgala iz naše srede; po dolgotrajni bolezni si nas zapustila. Tiho si odšla od nas, kakor cvet, ki usahne na poljani. Zelo te pogrešamo, naša draga mami. Nate je ostal le svetal spomin. Jerman Verica 4. r. o. š. v Kočevski Reki dam se, da bo šlo to pot težje. Ponosen sem, da sem med najboljšimi. Stane Gabrič, 6. razr. osn. š. Koč. Reka Zgrafito Jožeta Cente v dvorani nove stavbe ObLO v R*jf niči. Oboroženi partizan P®® stavlja našo narodnoosvobodil" borbo, simbolizira naše uporu ljudstvo, naše želje, nakazuje P tudi svetlejše, srečnejše, lcps dni... Jitmi, ki jih borna gledati COWBOY Ameriški barvni film »Cowboy«, ki bo na sporedu v kinu RUDNIK 13. in 14. aprila, je od drugih cowboyskih filmov izjema. Na platnu namreč ne vidimo cawboyev, ki kot navadno s svojimi junaštvi vznemirjajo domišljijo pubertetnikov, pač pa resnične govedarje, ki si z rejo govedi trdo služijo vsakdanji kruh. Film pripoveduje o novincu, ki ga govedarji uvajajo v svoj poklic. Sprva telesno in duševno občutljiv postane počasi trši od svojih tovarišev. Za svojo trdoto skriva le preobčutljivo srce ali pa je postal resnično neobčutljiv za človeške stiske, na to nam film, ki je vseskozi napet, ne da jasnega odgovora. VREMENAR Ameriški barvni film VREMENAR bodo gledali 14. aprila v kinu Osilnica. Film je imenitno zaigrana in malo romantično s humorjem podana zgodba o starajočem se far-marskem dekletu Lizi, ki je prepričana, da je grda in da jo zaradi tega nihče ne mara. Toda nekega dne sušnega poletja pride na farmo, na kateri živi Lizi, popotnik, ki o sebi trdi, da dela dež. Na svojih potovanjih se je marsičesa na- učil, predvsem pa zna pogledati v človeška srca. Kaj hitro odkrije, kako je z Lizo. V em sami noči ji vrne zaupanje vase, ko ji pove, da je vsaka ženska po svoje lepa. Proti jutru, ko se vremenar, kot mu pravijo, v pohlevnem dežju, ki se proti njegovem pričakovanja ulije, odhaja, Liza ve, da tudi njo v prihodnosti čaka lepše življenje ob človeku, ki jo je zasnubil. Lizo je v filmu sijajno odigrala Katherine Hepburnova, vremenarja pa Buri Lancaster. ZLOČIN IN KAZEN Kdor je čital knjigo znaT^fn, nitega ruskega pisatelja Dostojevskega »Zločin in kazen > bo s filmom, ki bo na spor du v kinu Loški potok 7. apr* la, precej nezadovoljen. P™ teljevo zgodbo o morilcu Ro~ kolnikovu so Francozi pren sli na samotnega francoskeg študenta, ki hoče preprek poroko svoje sestre s PreCJ starejšim petičnežem. Da prišel do denarja, ubije b0%0. to starko, z umorom pa se n če maščevati tudi družbi, ceni ljudi le po denarju. 1(’ študent po umoru nima ^ in se nazadnje sam PriiaVlJia liciji. Film gledalca raZ°C ^ ker tragedija francoskega denta ni prepričljiva in Qa pretrese. Andrej Tomšič: Uporna kri Zgodbo o partizanki Sonji posvečam stotisočem, ki so trpeli po nacističnih taboriščih, njim, ki so v najtežjih dneh našega naroda preživeli strahotna mučenja po nacističnih zaporih in tisočem brezimnih junakov, katerih zgodbe so tej podobne, pa zanje nihče ne ve. Ti junaki so preživeli zapostavljanja, pretepanje in mučenje, kakršno si je lahko izmislil le nacistični uničevalni stroj in pokvarjenost domačih izdajalcev — toda niso klonili. Zgodba ima resničen okvir. Drugačna so le imena, imena krajev pa sem obdržal. Jasno je, da so dialogi izmišljeni, oblikovani primerno posameznim situacijam. T. A. I. OFENZIVA Po staroloških hostah je pustošila pozna jesen, listje je odpadlo in debla so molela gole veje v nebo. Monotona siva barva, F Je Prevladovala po pobočjih, kjer ni bilo večno zelenih smrek, 16 napovedovala zimo. , Sončno popoldne v novembru 1943 je izvabilo ranjence staro-°ske bolnice na prosto. Bolnica je bila v edini nepožgani hiši v asi. Razlezli so se po pobočjih in globačah ter se predajali bodočim sončnim žarkom. . V novembrski ofenzivi se je bolnica premaknila bliže gozdov n se naselila v Starem logu. Ranjenci bivše bolnice ribniškega *»Jona so se sredi gozdov počutili dobro in so že precej okrevali, njimi je bilo tudi precej Ribničanov. Zadnje dni je bilo tam od Novega mesta in Kolpe vse glas-eJ® slišati butanje topov. Ranjenci in osebje bolnice so dobro ®deli, da se jim bližajo težki časi. Vseh se je polastila moreča *r°, kdaj bodo zdravi in se bodo lahko vrnili v brigade. Bilo je amo še vprašanje dni, mogoče ur, ko bo sovražnik prodrl in “Pičil mlado svobodo. Osebje v bolnici se je zavedalo resnosti položaja, predvsem da morajo biti vedno pripravil'eni na evakuacijo težkih ra-iencev v prostrani Kočevski Rog. Položaj je bil resen. Dr. Lovro r? komisar bolnice Franček sta pošiljala patrolo za patrolo v vse hieri. Vračale so se blatne in utrujene ter poročale, da prihaja n°yr,ažnik vse bliže. Brigade so odstopale s položajev zaradi Šal • enosti borcev in premoči sovražnika in odpor se je manj-iz dneva v dan. Uprava bolnice pred ranjenci ni skrivala J-snosti položaja. Večkrat se je zgodilo, da je zmanjkal zdaj ta, daj oni lažji ranjenec, ki se je vrnil v brigado ali pa upal, da bo jfehzivo prebil skrit kje v bunkerju, pri domačih ali sorodnikih, asneje so se vračali v svoje enote, vendar pa jih je nekaj °Vražnik tudi ujel. Tako je sovražnik zvedel za bolnico. q Pozno popoldne je prišla vest, da se sovražnik pomika iz vora proti Kočevju. Bolnico so začeli takoj seliti v gozdove, v -eJ Pripravljene postojanke. Ko so zadnji ranjenci zapuščali vas, 50 k 80 j*11 borci na nosilih, se je začel letalski napad. Tri letala bombardirala požgano vas in sejala smrt, kjer se je kaj pre- “aknilo. J50 Ppo izmed letal se je ostro nagnilo na krilo in se med j6brnim zavijanjem letalske sirene spuščalo proti pobočju, kjer Zal i az^° maI° Pre.1 drobno postavo. Letalski mitraljezi so ostro Le^ i bi zasuli s svinčenkami grm, kamor se je postavica skrila, viša ° 86 Je zravnalo, da bi se trenutek kasneje pognalo v sinje nm . in Ponovilo svoj smrtonosni krog. Takoj za njim se je Javilo drugo in tretje. ni ^feostali lažji ranjenci so se v trenutku razbežali, težki ra-va]- 1 Pa so brezmočno ležali na nosilih in odprtih oči pričako-tod Srnrb Padajoče kamenje in ooeka sta mnoge ranila še enkrat, dinf niso si mogli pomagati. Eksplozije bomb so jih glušile in gorečih grmač jih je dušil. ocjn.^,®lasna postava v grmu se je premaknila, da je zašuštelo Sven i° Ustje. Bilo je mlado dekle šestnajstih let, drobno in Ha, biaso, z obrazom, ki je še kazal otroške poteze, vendar je me Jern že bilo nekaj ženskega. Ni bila lepa, toda njen obraz, voi b bitje je privlačevalo. Oblečena je bila v rožasto krilo in Moč -° bluzo, očividno prebarvano iz zelene vojaške uniforme. m nizki čevlji so kazali, da še ni dolgo v partizanih. Opoj^ala je sredi grma, z obrazom obrnjenim v nebo, skrbno ieskn . letala, ki so z mitraljezi obstreljevala z robidiem in oddavmo obrasle globače. Ko je letalo odhrumelo, si je olajšano siren la’ da bi se takoj nato še bolj skrčila. Zavijanje letalskih °brniiSe -®e zopet približevalo. Videla je, kako se je letalo ostro Podoi ° *er se pognalo v zračne višave. Od trupa se je ločila Zrak ®0vaia stvar, postajala vse večja in medtem, ko je parala se 1 ’ zoprno šumela. Vzbuh eksplozije je otresel z grma, kamor kahieniila' še zadaje uvele liste in po njej je začela padati toča nehoto a in kosi zemlje. Z roko si je zavarovala obraz in se ji6’ Podzavestno še bolj skrčila, da je postala vsa majhna, ih Sg b so se letala oddaljila se je počasi skobacala na kolena 51 steni 8nila- s čela ji je tekel droben curek krvi. Vstala je in z 1 »c it-. ritvVhrA nrsti in kameni a. nat.n na Z las in obleke drobce prsti in kamenja, nato pa se a Proti gozdu. Prazen rokav levice ji je opletal, ki 0vitih skokih poganjala proti odrešilnemu zavetju. (NADALJEVANJE) OPEKARNA RIBNICA Bo letos bolje? Lansko leto je bila proizvodnja v ribniški Opekarni močno pod planom, to pa predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer — dežja, snega in mraza (opeka jim je zmrznila celo prve dni junija!), zaradi pomanjkanja delavcev, največ pa zaradi zakasnitve montaže novih strojev. Namesto da bi jih montirali septembra 1961, so jih šele konec maja 1962. Seveda proizvodnja pod takimi pogoji ni mogla biti taka, kot je predvideval program rekonstrukcije podjetja. Tudi letos še niso pričeli z delom, čeprav v drugih opekarnah že delajo s polno paro. Krivec je mraz, ki lahko uniči vso dnevno proizvodnjo. Kljub temu pa se vneto pripravljajo na toplejše dni. Po planu bodo izdelali tri milijone 200 tisoč opek in zidakov, kar predstavlja okrog 48 milijonov dinarjev (izračunano po sedanji ceni opeke). Precej težav pa bodo imeli z delavci, ki jim jih občutno primanjkuje, pa tudi teh, ki jih imajo sedaj, je vedno manj. Seveda, nihče noče delati v blatu, ko si drugje lahko poišče boljše delo. Marsikdo je prezimil v opekami, sedaj pa je odšel drugam. Precej jih je odšlo tudi na delo v Nemčijo. Spomeniška kronika Spomeniku na lasnici med Dolenjo vasjo in Ložinami so dnevi šteti; kmalu se bo moral umakniti novi cesti, prestavili ga bodo drugam. Odkrili so ga 3. avgusta 1958, ob občinskem prazniku nekdanje občine Dolenja vas, posvečen pa je prvim štirim žrtvam iz Dolenje vasi oz. bližnjih krajev — Janezu Hrenu, Ludviku Dejaku, Stefanu Bojcu in Francetu Goršctu. Že proti koncu 1941 je bila organizacija OF v Dolenji vasi tako močna, da je bil v začetku naslednjega leta že ustanovljen rajonski odbor. Da bi zatrl osvobodilno gibanje, je okupator uspešno izkoristil domačo reakcijo, ki se je zbirala okrog župnika Škulja, ustanovitelja bele garde. Tako so padle prve žrtve, prvi talci, ki jih je okupator ubil nekje na Jasnici, izdali pa so jih sovaščani, zaslepljeni z verskim fanatizmom ... Dolenjevaški pionirji so pred kratkim obiskali spomenik, ga očistili in poklonili mrtvim tovarišem prvo spomladansko cvetje. Tako je v Opekami sedaj zaposlenih (skupno z upravo) 33 ljudi, potrebovali pa bi jih najmanj še enkrat toliko. Proizvodnjo v ribniški Opekami je precej za vrla tudi dolga zima, pa tudi vreme se kar noče otopliti Foto Mohar Letos trije novi vodni rezervoarji Gradnjo prvega 500-kubičnega vodnega rezervoarja na pobočju Mestnega vrha nad Kočevjem je občutno zavrla letošnja zima. Rezervoar (oziroma celica rezervoarja) bo gotov v nekaj dneh, obratovati pa bo začel s 1. majem: Takoj nato bodo začeli graditi drugo celico, ki bo prav tako 500-kubična. Obratovati bo začela predvidoma 3. oktobra, se pravi za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Gradnja druge celice sicer ni nujno potrebna, vendar bo ceneje, če jo zgradimo že letos, pa tudi potrošnja vode naglo narašča. Obe novi celici bosta predvidoma zadostili potrebe Kočevja za naslednjih 30 let. Na črpališču nad Obrhom pa namerava Vodna skupnost dograditi še zadnji rezervoar, ki bo imel prostornino 700 kubikov. Iz zajetja bodo vodo črpali v ta rezervoar, nakar bo sama tekla proti potrošnim področjem. Gotov bo predvidoma do 3. oktobra. Letošnji investicijski plan Vodne skupnosti za Kočevje in Ribnico znaša 84 milijonov dinarjev, od tega 59 milijonov lastnih sredstev, ostalo pa so posojila. Plan predvideva več dogradenj, razširitev in rekonstrukcij v Kočevju, Slovenski vasi, na Obrhu, Trati, v Predgradu, Podpreski in Livoldu, če bo pa Vodna skupnost dobila predvideni kredit, pa še v Starem logu in Koprivniku. POŠTENJAK »Ali si sendvič lepo razdelil s sestrico?« vpraša mama sinka Francija. »Seveda, pa še večji del je dobila kot jaz« »To pa skoraj ne merem verjeti.« »Ja, mamica, dal sem ji cel kruhek, sam pa sem pojedel le tisto malo salame.« Jezikovni babilon v Indiji Prebivalstvo Indije — nad 420 milijonov ljudi — govori nad 200 jezikov in okoli 350 narečij Uradni jezik v Indiji je angleščina. Namen indijske vlade pa je, da bi jo čez čas zamenjala hindujščina. Po podatkih neke ankete iz leta 1921 obstaja v Indiji nad dve sto jezikov ne glede na množico krajevnih narečij, se pravi dialektov, ki jih je okrog 350. In, če bi, potemtakem, hoteli v indijskem parlamentu uporabljati zares samo one najbolj važne, bi se ta za gotovo spremenil v pravcato babilonsko zmešnjavo. Resda tudi v Evropi govorimo množico jezikov, toda večina teh sodi v tako imenovano indoevropsko, oziroma indo-azijsko jezikovno skupino. Pri teh ni težko ugotoviti njihovo sorodnost. Sicer imamo tu tudi nekatere manj pomembne jezike arhaičnega porekla, kot sta na primer baskov-ščina in albanščina, pa še nekatere druge, ki so bili prinešeni v Evropo, kot so finščina, madžarščina, setonščina in turščina, vendar predstavljajo ti samo manjše jezikovne otoke sredi ogromne večine indoevropskih jezikov. Poleg tega pa se tu v pismenem izražanju uporabljala enostavna latinica, kar omogoča še lažjo uporabo teh jezikov, razen v pri- meru grščine, kjer se rabi klasična grška obeceda, in pa štirih slovanskih jezikov, Id se pišejo v cirilici Drugačen je položaj v Indiji. Tu naletimo, kot že povedano, na celo množico jezikov, ki pripadajo najbolj različnim skupinam in podskupinam. Le-ti pa uporabljajo najbolj nenavadne in pestre, a tudi zelo zapletene pisave. Najbolj važni jeziki sodijo v še omenjeno veliko skupino indoevropskih jezikov, kot na primer hindujščina, bodoči uradni jezik Indije, potem so tu že jezik »gu-jaratd,« dalje »rajashthani,« jezik »marthi,« ki ga govore v Bombaju, »punjabi«, ki se uporablja v Lahoreju, singalščina s Cejlona itd. Bolj proti jugu, na polotoku Dekan, pa naletimo na množico dravidskih jezikov, ki se povsem razlikujejo od indo - evropskih. Med temi je najvažnejši jezik «tamil« ali »tamul«, ki ga govore ljudstva na obalah Bengalskega zaliva ter v severnih predelih Cejlona. Uporablja ga kakih 22 milijonov Indijcev, a pripomniti je treba, da ima lepo razvito literaturo. Bolj proti severu, na vzhodni strani polotoka Dekkan, se ljudje sporazumevajo v jeziku »tegulu«, na njegovi zahodni obali pa govore jezik »malayam«. V osrednjih predelih istega polotoka naletimo na važen dravidski jezik »canara«, ki ga uporablja okrog 12 milijonov Indijcev. Leposlovje teh dravidskih jezikov je polno legend, teoloških razprav, filozofskih del, romanov, novel; prekrasnih liričnih pesnitev, medicinskih, astronomskih in matematičnih del. Nekateri drugi važnejši dravidski jeziki so še »tule«, »kodagu«, »toda«, »malto«, »gondi«, »kodamo« 1. dr. Večina ljudi, ki govore dravid ske jezike, pa se raje uči angk ščine kot ostalih dravidskih narečij, čeprav je zdaj postalo tu učenje hindujščine obvezno, V zahodnih predelih Indije na^ letimo na skupino tako imenova nih iranskih jezikov. Med temi j> glavni: »orrnuri«, »pashtu«, »kasu' miri« bi bržkone bilo bolje Pr števati med himalajska narečja, oziroma jezike, čeprav drži, da J v njem opaziti močne iransK vplive. V Nepalu uporabljajo jezik® »pahari« in »nevvaris«. Zadnjes prištevajo med tibetansko-bui' man sike jezike. Lahko bi še omenili arhaič0^ jezike »munda«, ki se govore centralni Indiji, »mon kmer« 1 druge, toda že ti, ki smo jih d° slej omenili, nam dovolj zgovor no povedo, zakaj za sedaj še več" no celo v indijskem parlament velja za uradni jezik angleščina Priporočila za zdravo prehrano Vaš otrok Mamica ste in vas razveseljuje otrok ali pa morda cela kopica. Seveda vsi vemo, da z otroki ni samo veselje, tudi skrbi in težav je dovolj. Včasih so malčki pravi tirani. Ne zadostuje jim, da jim pripovedujete pravljice uro dolgo, želijo še in še. Vas pa čakajo vsi gospodinjski opravki in morda še služba povrhu. Kako bi otroke zaposlili z drugimi, koristnimi o-pravki? Kaj, če bi jim zgodbico napisali, oni naj jo pa lepo ilustrirajo. Poslužujejo naj se le barvnih svinčnikov — čim natančneje naj s slikicami prikažejo zgodbo. Prav gotovo se bodo tega dela lotili z veseljem. Ce se bo to ponavljalo, boste imeli Sčasoma celo knjiga, na katero bodo ponosni. Če imamo kopico otrok, jih moramo čimprej navaditi na samostojnost. Otroci naj si uredijo svoj koledar, v katerega bodo zapisovali vse važnejše datume kot so rojstni dnevi, začetek in konec šole, obiski zobozdravnika, kina ali gledališča. Otroci si bodo verjetno vse to radi zapisovali in s tem jih bomo navadili, da si bodo vedno vse važnejše datume označili. INDUSTRIJA PRIHODNOSTI Na Japonskem že nekaj let zelo uspešno pridobivajo železno rudo iz morskega dna. V zadnjih štirih letih so samo v Tokijskem zalivu nakopali 7 milijonov ton železne rude, in sicer iz globine 27 m. Ker menijo, da je na svetu ob obalnih pasovih še veliko takih nahajališč, imenujejo to industrijo prihodnosti. Vsak človek naj bi dobil dnevno vsaj po eno živilo iz vsake navedene skupine: Za rast in obnovo telesa je nujno potrebno MESO, MLE- Mali našteli ZAMAŠKI H Zamaške ali plutovinaste delce lahko potegnemo iz steklenic, če nalijemo vanje nekaj sal-mijaka. Čez nekaj dni se pluto-vina popolnoma raztopi — ostanek- lahko brez težav izlijemo. Prevelike zamaške, ki ne gredo v grlo steklenice, namočimo za kratek čas v krop. Zamaški se tako nekoliko zmanjšajo. Razen tega ima postopek še prednost, da zamašek steklenice bolje zamaši, ker se po ohladitvi spet razširi. Stare umazane zamaške iz higienskih razlogov pred uporabo prekuhamo v zelo razredčeni solni raztopini. STEKLENICE H Steklenice nepredušno zamašimo tako, da zamaške poprej namočimo v olju. PRISMOJENA JED ■ Zgodi se nam, da se prismodi jed v ponvi Razen tega da je jed uničena, je še težko očistiti ponev. Pomagala si bom tako, da pokrito ponev postavim za trenutek na mokro krpo. Ostanki prismojene hrane se sami lepo odlepijo. STARI ZAMAŠKI ■ Stare zamaške namočimo v petroleju in z njim lahko izvrstno podkurimo. * v NOVI SOVJETSKI AVTOMOBIL Tovarna avtomobilov Likačev v Moskvi je začela proizvajati nov tip limuzine s sedmimi sedeži. Avtomobil »ZIL III. G« ima motor z osmimi cilindri in močjo dvesto konjskih sil. Doseže lahko hitrost 170 km na uro. »ZIL III. G« porabi na 100 km 19 litrov bencina. KO IN MLEČNI IZDELKI (razen masla). Od skupine MESO naj bi dnevni obrok vseboval nekaj od naslednjega: ribe, meso, drobovina, pa tudi jajca in suh fižol. Iz skupine MLEKO IN MLEČNI IZDELKI pa: mleko, kislo mleko, sirček-skuta, jogurt in sir. Za energijo, potrebno telesu so nujno potrebne MAŠČOBE, ŽITA IN ŽITNI IZDELKI. Od skupine MAŠČOBE naj bi dnevni obrok vseboval vsaj po eno naslednjih maščob: maslo, margarina, rastlinska mast, svinjska mast ali olje. Iz skupine ŽITA in ŽITNI IZDELKI pa: kruh, testenine, riž in ovseni kosmiči. . Za večjo odpornost proti bole* je nujno potrebna PRESNA 1 kuhana zelenjava ter sadje. ° tega naj bi dnevni obrok vsebova vsaj po eno naslednjih živil: ko renje, zelje, jabolka, lin10” ' grozdje, solata, paprika, špdnae grah in fižol v stročju. Sladkor, marmelada, med in &K kolada nam za vsakdanjo prehrano niso nujno potrebni. Nadorne stimo jih lahko z drugimi žiyl1 ’ posebno iz skupine žit. Ribnica je praznovala svoj praznik in 20-letnico zmage v Jelen1’ vem žlebu razkošno okrašena Nastopil je tudi zbor Slovenske filharmonije z Gubčevo ka" r NJEGOVO IME JE LEGENDA Foto: M Xekaj drobcev IZ ZGODOVINE KOČEVSKE »Nemškarji« }fr.,vutul ostali prebivalci in celo du n',e’ ki 50 blli podložniki gra-krn{ °brežje ob Kolpi. Ker Kn^čeyarji, ki so se preselili na so Sko pred dobrimi 630 leti, vni« v začetku druge svetovne °Pe spet odselili. čikl° , 50 imeli posebne kup-JSke olajšave, ki jim jih je pritoki ?sar Friderik III. 23. ok-Pw • 492: leta. jeni 7lleeiji 50 bili sprva orne-so nil,6 na okraj Kočevje, potem in r. razširili še na Novo mesto naseim°5e!j’ ker 80 se tudi tja tnaih 1 K°čevarji, čeprav v zelo bil7» em številu. Namen tega je jenio a s* s kupčijo in krošnjar-in Jtm p? avstrijskih kronovinah zboiič° • -iuzni Nemčiji nekako katJSaj0 gospodarski položaj, v *59» je prišla Kočevska po dilo vpadih. Prvič se je to zgo-dvat469, potem pa so Turki še vaJ,at zažgali mesto in okoliške no j.kar Pa je bilo količkaj vred-’ s° odnesli... Po |V°.l;no so prodajali Kočevarji in riU^k deželah le »suho robo« in n °vla^e Piatoo- Izdelovalcem vrat ekuPčevalcem so bila odprta iz v široki svet. — Privilegij vrstj a 1492 so izkoriščali v prvi pa tudfmški naseljenci, kasneje tirvai 1 kr P - čjj^Hjarji hodili največ v Nem-škar"So jim ljudje rekli »nem-ali »hausirarji«, ker so po-iiK^ii robo od hiše do hiše, ali nje njar.ii«, ker so imeli kroš- mfitya 80 krošnjarili z domači-iantp-®lki’ kasneje pa tudi z ga-Man^jskim blagom. Cesarica $e Jla Terezija jim je pa dala južnTV0 pravico — trgovanje z di, JP sadjem ... Visoki, z obo-ro’b0e8eti, siti in drugo leseno ^hni Vloženi krošnji so rekli reg n anje »kanon«, ker je bila t°pu d0bna Pokonci stoječemu končpeVci pa 80 nosili lesen polt^ n °Prtnik, podoben omari, v l 1® Polno majhnih predalov, drofav.6^!1 je bila najrazličnejša ZaPonv galanterija (igle, pletilke, ca, Podveze, očala, ogledal-skratjPC1’ Peresa, svinčniki itd.), bi§a a vse, kar je potrebovala . Oh c Vsakdanjo rabo. kro^i ^manjih dneh so prihajali kili Sy .ji na trge. Tam so razlo-:rgovin'JO kramo kakor v pravi Statev1' Ker niso imeli javnih v°šnia»-so Prodajali poceni. zeie jJarjl so prekrižarili vse de-ao nacov, se včasih kje tudi stal-8°jjj j ellli. če so bili (dobri po-blarijo,, P°tern tam odprli »kra- 'bachrai niso poznali ne legiti-. ?em Potnih listov. Na okraj- > ponTars^vu je krošnjar dobil > i(Tkanega, papirja, na kate-i °rn ir,1)1 Pečat s cesarskim ilP°dpisP0^t nečitljiv glavar-li^ etakrv^ S tem Papirjem in h)al ta u * v žepu se je odpe-ir, lipi] Unaj ali kam drugam, m Je p ^veletrgovini robo, ki Jahti tret)oval in pričel krošnji najveejCi in Hrvatje 50 ho" itiUttenberčvna Bavarsko in na MJahiaW0' Pritarci, Kostelci %^arskn ani pa 50 hodili na C^je Rri„m Češko. Ljudje iz tudi podobe, naslikane na steklo. Do nedavnega so bili ravno ti kraji bogato najdišče na steklo slikanih podob, vendar jih niso sami izdelovali. Ivan Miklič iz Drage se je podal celo v daljnjo Rusijo in se je povzpel v velikega lesnega trgovca. Po večletnem bivanju v Rusiji se je vrnil v Ljubljano, kjer je sezidal velik hotel nasproti kolodvora (sedanji Dom JLA). Alojz Butina in njegov sin Jože iz Banja loke sta bila kostanjar-ja, kakor tudi več drugih, ki so pekli kostanj in krompir na Dunaju. Butinarja sta hodila na Madžarsko v Vaszarhely-Hodj-megje. Sezona se je pričela 1. oktobra ob velikem letnem sejmu. Tja sta potovala po reški progi S^™4Uo™«Pu^,do° 6vaii §1 dr- kot steklarji pa so p® v okna. Prodajali so »S"m Kibnčan Urban, po cajVm svajt’ znan ... « Foto ing. M. Briški iz Broda Moravice do Subotice in Segedina (12 ur z vlakom). Vožnja v eno stran je stala 5 forintov ali 10 kron. Kostanj so kupovali v Budimpešti. Lepo pečen je bil zelo vabljiv. Deset kostanjev je veljalo 5 krajcarjev. Z večerom so kosta-njarji prenehali peči kostanj in so oprtali krošnjarske košare z južnim sadjem, čokolado, bomboni in sardinami in poskušali srečo po gostilnah. Sezona je trajala 5—6 mesecev in za Jožefovo — sredi marca — so se vrnili domov, ker se je pričelo poljsko delo. Zaslužek je znašal okrog 1000 forintov, kar je že bilo nekaj, če pomislimo, da je bila začetna plača komaj 20 forintov. Kočevarji so hodili po sol k morju in jo tovorili na konjih čez Delnice, Faro, Nova sela, štal-cerje. Tod smo lahko srečali tudi belokranjske »turmarje«, ko so prenašali sol in drugo robo na tovornih konjih z Reke in še več iz Bakra (med NOB šo uporabljali isto pot iz Bakra na osvobojeno ozemlje za prenos soli; ki je je zelo primanjkovalo). Na teh poteh so prišli Kočevci v stik z zunanjim svetom in prekomorskimi trgovci. Podjetnim kočevskim trgovcem je uspelo s pomočjo njim vedno naklonjenih nemških političnih faktorjev pridobiti k starim krošnjarskim pravicam še nov privilegij, ki ga je podpisala cesarica Marija Te- rezija. S tem so lahko prodajali južno sadje po vsej Avstriji Trgovina z južnim sadjem je bila dobičkonosna. V reškem in ba-karskem pristanišču je bilo zelo živahno. Blago so prevažali z voz-mi. Kasneje, ko so bile zgrajene železniške proge do morja, je trgovina še bolj zaživela in kroš-njarstvo je bujno cvetelo vse do konca prve svetovne vojne. Po vojni se je položaj »nemškarjev« bistveno spremenil. Nastale so nove države, ki so se odcepile od Avstrije. Začele so se braniti »Kočevarjev« in niso več priznavale starih pravic krošnjarjenja. V prvi vrsti se jih je branila Avstrija, ki je kasneje malo popustila, in prav tako Češkoslovaška, kjer so imeli nekaj zaslombe le še Kostelci. V Jugoslaviji so hoteli odpraviti krošnjarjenje največ iz političnih razlogov, ker so menili, da je v Jugoslaviji Kočevsko nemštvo ogroženo. V Kočevju so imeli Nemci zaupnike. Le-ti so izdajali priporočila krošnjarjem, da so dobivali v Nemčiji boljša »delovna« mesta. Ko je nastopil Hitler, smo se pričeli hitro bližati novi vojni. Tudi na Kočevskem je pričel rasti greben nacističnim petelinom. Ko se je pričela vojna, so se kar čez noč pojavili »lojalni« Kočevarji v nemških uniformah in zaplapolale so nemške zastave s kljukastim križem. Nato se je pričelo preseljevanje Kočevarjev v Spodje Posavje in v Krško dolino vzhodno od Šentjerneja. Verjetno niso mislili, da se bodo morali tako kmalu spet seliti, da bodo postali brezdomci. Dandanes je le še malo krošnjarjev, le še poredko vidimo Ribničana, ko s polnim vozom »suhe robe« »obžira« vasi... Med vojno obubožana in zapuščena Kočevska je dobila nove ljudi in povsem novo obliko. Ni več potrebno krošnjarjenje, ampak najde vsak človek delo v lepo se razvijajoči industriji ali pa na državnih posestvih. Lepšo prihodnjost pa si ustvarjajo le pridne, delovne roke ... Božo Račič SS2: politična V podeželski gostilni se srečujejo štirje možje. Sicer bi se lahko sešli tudi kje drugje, a so trčili skupaj prav v gostilni »Pri slepem diplomatu«. Prvi je doma tam nekje izza Urala in se ’imenuje Raketa Kozlov. Drugemu se pretaka po žilah kri z onstran Oceana, pravijo mu Baron Prota-friki. Tretji je že tako v letih, da je pozabil, kdaj so mu izpadli lasje, kličejo ga pa Sinbad Namane-ver. Četrtega bi morda izpustil, a je tako ljubkega nosu, da vam moram zaupati tudi njegovo ime Karls Protokol se imenuje. Sedeli so torej naši junaki »Pri slepem diplomatu« in se dolgočasili. Raketa Kozlov je imel pred seboj nekakšni raketi podobno igračko, ki jo je venomer metal v zrak. Ko je stvarca padla nazaj, je vedno razbila kak kozarec s slatino, ki ga je imel na mizi. Ostali trije se za razbite kozarce seveda niso menili — pohlepno so zrli v tisto otročarijo in tudi sami izvlekli iz žepov nekaj podobnega. Posebno Baron Frotafriki je bil ž.e od nekdaj ves neumen na frnikole, ki so takole od strani sicer izgledale lahka stvar, čeprav so bile hudičevo težke. Baron je kaj kmalu našel nov * vir veselja. S svojo niko je na vsak način skušal zadeti tisto raketo, ki pa jo je oni tako spretno odmikal, da je prišlo le do manjših karambolov. Strežno osebje se je sicer na vse kriplje trudilo, da bi jih odvrnilo od te igre, saj sta na ta način razbila nešteto kozarcev, pa ni dosti zaleglo. Stari gospod Sinbad Namanever je zvito gledal zdaj sem zdaj tja, kdaj se mu ponudi prilika, da se vplete v iero. a nikakor ni mogel zraven. Skoro užaljen je nazadnje enemu izmed pivcev, ki so sedeli pri sosednji mizi, Iztrgal časnik, češ da ga le-ta s svojim branjem moti prj premišljevanju. Orni je sicer rlekaj bentil, ker pa je bila na časopis naročena gostilna — gospodarja ta čas ni bilo doma — se je nekako potuhnil in molče obsedel. Medtem so na onega četrtega gospoda, saj ga poznate, Karla Protokola, že streljali, ker je prisotnim kazal osle, a se je vse srečno izteklo, saj ga ni nihče za- del tja, kjer je bil ranljiv. Onadva prva pa sta s svojo igro kar nadaljevala, ne menč se za škodo in posledice svoje otroške objestnosti. Kot običajno je bilo tega naposled vsem dovolj in po vsej gostilni so naredili demonstracije, nekaj pivcev je nosilo celo transparente, na katerih je pisalo: — Nehajte razbijati kozarce! Postajalo je vroče, pa se oglasi Raketa Kozlov: — Dolgočasim se. Nasvidenje pojutrišnjem! — Takrat bomo vrgli karte. Upam, da bom imel_ tokrat več sreče, — pristavi Bc on Protafriki. Ostala dva sta .- počehala po svojih bleščečih giavah in skoro nejevoljno odhlačala, v upanju, da se bosta pri igri v najkrajšem času pridružila onima dvema. Potem se je v gostilni prikazal brat krčmarice in vprašal: — Ali bomo kmalu zračili? Ivo Dominik Gcrem Rekli so... Marsikaj lahko izbegnemo, samo v šoli življenja ni mogoče »zabušavati«. Ilon Boden — nemški novinar Jaz iz vsega srca sovražim moške — toda brez njih bi bilo življenje nemogoče. Ana Magnani Najhujše, kar se lahko zgodi dobremu igralcu, je to, da obogati. Ta nesreča je doslej uničila nešteto igralskih karier in to z dokaj večjo efektivnostjo kot alkoholizem. Robert Mitchum če je Francoz postavljen pred dejstvo, da izbira med ženo ali avtom, potem se razumljivo odloči za avto, kajti do avtomobila se tudi v Franciji pride težje. Pri nas lahko nabavite čisto vse za zaročenko — samo zaročenca ne! !! I' ;! !! v Ostap jih je bral in zdaj pa zdaj odločno vprašal: »Ali dimnike redno čistite? So peči v redu?« Ko je dobil izčrpne odgovore je krenil dalje. Inšpektor požarne brambe je vneto iskal v domu vsaj en sam kotiček, ki bi pomenil nevarnost za požar, toda v tem pogledu je bilo vse kot je treba. Zato je bila preiskava brezuspešna. Ostap je stopil v spalnico. Starke so tedaj vstale in se globoko priklonile. Tu so bile železne postelje, prekrite z odejami raskavimi kot pasja dlaka. Na enem koncu so jim že v tovarni vtkali besedo »Noge«. Pod posteljami so bili- kovčki. Na iniciativo Aleksandra Jakovljeviča, ki mu je bil pri srcu vojaški red, so gledali ven natanko za eno tretjino. Vse v Drugem domu je presenečalo s svojo prekomerno skromnostjo: pohištvo, ki je obstajalo izključno iz vrtnih klopi — pripeljali so jih z Aleksandrovega bulvarja, sedaj imenovanega Proletarsko udamištvo — in tržne petrolejske svetilke in celo odeje s strah vzbujajočo besedo »Noge«. Le ena stvar v domu je bila narejena trdno in razkošno: zapirači vrat Naprave na vratih so bile konjiček Aleksandra Jakovljeviča. Veliko truda je bilo, da je opremil brez izjeme vsa vrata z zapirači najraznovrstnejših sistemov in oblik. Bilo je moč videti najbolj preproste zapirače v obliki železnega droga. Dalje takšne na stisnjen ILF IN PETROV Inšpektor, ki je med potjo vtaknil nos v vsako luknjo, je nehote krenil k aparatu. Rdeči pločevinasti stožec je izzval v njem posebno jezo, dasiravno je bil edini predmet v hiši, ki je bil v zvezi s požarno bramfoo. »Ste ga kupili v starinami?« Ne da bi čakal na odgovor kot od strele zadetega Aleksandra Jakovljeviča, je snel Ekler z zarjavelega žeblja, brez opozorila razbil kapico in hitro obrnil stožec na prav. Namesto pričakovanega curka pene je stožec spustil iz sebe tanko sikanje, ki je spominjalo na staro melodijo »Slava Gospodu na Sionu«. »Seveda, v starinarni,« je potrdil Ostap svojo prvotno domnevo in obesil še vedno sikajoči stožec na prejšnje mesto. Ob spremljavi sikanja Sta šla dalje. »Kje neki more biti?« je vrtal Ostap. »Ta reč mi je vedno manj všeč.« In sklenil je, da ne bo zapustil tiskaninske palače vse dotlej, dokler ne bo zvedel vsega. Medtem ko sta gospodar in inšpektor lazila po podstrešju ter se spuščala v vse podrobnosti požarne brambe in razvrstitve dimnikov, je življenje v Drugem domu stargorodskega socialnega skrbstva teklo po vsakdanjih kolesnicah. Kosilo je bilo pri kraju. Duh po prismojeni kaši se je znatno okrepil in prevladal nad vsemi drugimi kislimi duhovi, ki so kraljevali v domu. Na hodniku je zašumelo. Starke so, z obema Dvanajst stolov zrak z medenimi valjčnimi sesalkami. Dalje naprave na škripce s spuščajočimi se, zelo težkimi mešiči za lovsko strelivo. Bilo je še zapiračev s tako zamotanim sestavom, da je hišni ključavničar samo začudeno zmajeval z glavo. Vrata so se zaloputnila s takšno naglico kot vratca pri mišnicah. Od delovanja mehanizma se je tresla vsa hiša. Starke so z žalostnim vreščanjem uhajale vratom, ki so navalile nanje, toda vselej ni bilo moči ubežati. Vrata so ubežnice dosegla in jih oplazila po hrbtu, od zgoraj pa se je že z zamolklim drdranjem spuščala protiutež in švistnila mimo senc kot topovska krogla. Ko je Bender hodil z gospodarjem po hiši, so ju vrata pozdravljala s strašnim loputanjem. Za vsem tem tlačanskim sijajem se ni skrivalo nič: stola ni bilo. Na lovu za požarno nevarnostjo je inšpektor prišel tudi v kuhinjo. Tamkaj se je v velikem kotlu za perilo kuhala kaša, ki jo je veliki kombinator že v veži zavohal. Ostap je zavihal nos in vprašal: »Pa saj kuhate na strojnem olju!« »Bog ne daj! Na čistem kravjem maslu!« je zagotavljal Aljhen in postajal rdeč kot kuhan rak. »Na farmi ga kupujemo.« Bilo mu je na moč nerodno. »Sicer pa to za požar ni nevarno,« je pripomnil Ostap. Tudi v kuhinji ni bilo stola. Bil je tam le stol brez naslonjala, na katerem je sedel kuhar v predpasniku in čepici iz tiskanine. »Kako da so pri vas vsa oblačila siva, pa še iz takšnega blaga, ki bi bilo dobro samo za čiščenje oken?« Plahi Aljhen je še globlje zlezel sam vase. »Krediti so premajhni« Sam sebi je bil zoprn. Ostap ga je nezaupljivo pogledal in dejal: »S požarno brambo, ki jo v tem trenutku predstavljam, nima to nič opraviti.« Aljhena je popadel strah. »Proti požaru,« je izjavil, »smo ukrenili vse potrebno. Celo aparat za gašenje imamo.« rokama noseč pred seboj pločevinaste skledice s kašo, previdno stopale iz kuhinje in sedale k obedu za skupno mizo. Pri tem so se trudile, da ne bi gledale na gesla, obešena v obed niči, ki jih je bil sestavil sam Aljhen. Gesla so bila -takale: »Hrana je vir zdravja.« »Eno jajce ima toliko maščob ko pol funta mesa.« »S tem, da Skrbno razgrizeš hrano, pomagaš skupnosti.« »Skrbno neguj zobe« »Meso škoduje zdravju.« Vse te svete besede so v starkah budile spomine na zobe, ki so jim izpadli še pred revolucijo, na jajca, ki so jih poslednjič videle približno v istem času, na meso, ki je v primeri z jajci prava figa, in morebiti še na skupnost, ki ji niso bile zmožne pomagati s tem, da bi skrbno grizle hrano. Razen stark so za mizo sedeli še Izidor Jakovljevič, Afanasij Jakovljevič, Ciril Jakovljevič, Oleg Jakovljevič in Paša Emiljevič. Ne po starosti ne po spolu se ti mladi ljudje niso ujemali z nalogami socialnega skrbstva; štirje Jakovljeviči so bili Aljhenovi mlajši bratje, Paša Emiljevič pa je bil sorodnik Aleksandre Jakovljevne. Fantje — najstarejši od njih, Paši Emiljeviču, je bilo dvaintrideset let — so imeli svoje življenje v Domu socialnega skrbstva za nekaj povsem umljivega. V domu so imeli iste pravice kot starke: tudi oni so imeli državne postelje z odejami, na katerih je bilo napisano »noge«, kot starke so bili oblečeni v miišje-sivo tiskanino, toda zaradi mladosti in moči se jim je godilo bolje kot starkam. V domu so pokradli vse, česar ni mogel Aljhen. Paša Emiljevič je bil zmožen na mah požreti dve kili rib; to je tudi storil in s tem spravil vso hišo ob obed. Starke še niso dobro utegnile pokusiti kašo, ko so Jakovljeviči z Emiljevi-čem že požrli svoje porcije. Spahovalo se jim je, ko so vstajali izza mize, in šli v kuhinjo na lov za čim laže prebavljivim. BRANKO COPIC: Ji Oslovska leta — Tako, bratec, tako! — vzklikne navdušeno. — Naj se ti je sanjalo ali ne- 6111 nekaj zares pametnega. . — Tole ti je predlagala lahko kvečjemu k** šna bistra glava, — reče eden od Mandičev. — Sila bistra! — mu priskoči na pomoč dm Mandič. Baja ju je samo divje pogledal, stisnil v šeP svoj kviht in sam zase dejal: ,e — Hm, ko bi vedel, kateri izmed njiju ud^ to predlagal, bi ga premlatil, četudi ne predlog bogve kaj. De-De-Ha se je obrnil k -Baju: — Prosim te, eno pošteno mi pritisni uk ^ ušes, ker se jaz nisem spomnil, da bi se spra nad črno knjigo. j Baja ga pogleda, zamahne in reče sam P sebi: 63 — Mislil si bom, da klofutam tistega Man ,n je oglasil De-De-Ha, strokovnjak za te gjjh toda za to bi potrebovali sedem, osem sladk‘ batata prav toliko manjših ključev. — Kaj bi s toliko ključi, brate s/tiV*'vern’ je začudil Hamid Rus. — Kolikor ja^ ^ 5^ dovolj dva: eden za vrata učilnice, drug donjev predal. Ni res? . NAJPREJ JE XREBA PRESKRBETI STANOVANJA ZA Rtca VCE' STANOVANJA, KI BODO CIM BLIŽE GRADIV OB VSEJ TRASI RASTEJO LlCNE BARAKE, CELA Vac ELJA- POSEBNO VELIKO JE V LOŽINAH, TOSTRAN ICE- NASELJA SE JE ŽE PRIJELO IME »LESENE ROZINE«, IMA PA ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO IN VODOVOD. BARAKA, KI JO VIDIMO NA SLIKI, STOJI ’ DOLENJI VASI, V NEKDANJEM KAMNOLOMU. SEDAJ NJEJ ZE DELAVCI GRADBENEGA PODJETJA SLO- VeNIJA ceste. JASNICA BO VERJETNO PRECEJ TRD OREH, KO PA BO PREKOPANA (USEK BO PRECEJŠEN), NE BO VEC PREDSTAVLJALA PROMETNE OVIRE. ZE LANSKO JESEN SO DELAVCI ODSTRANILI S TRASE GRMIČEVJE IN HUMUS, PROTI KONCU MARCA, KO SE JE VREME NEKOLIKO OTOPLILO, PA SO PRIČELI Z DELOM. ZABRNELI SO KOMPRESORJI ... Oktober ni daleč STARA CESTA IN TRASA NOVE CESTE PREKO JASNICE. ODVISEN MATERIAL BODO PORABILI ZA NASIP PREKO DOLENJEVAŠKEGA POLJA, KJER ČAKA ŠE VELIKO DELA. PRI DOLENJI VASI BO TREBA ZGRADITI TUDI DVA MOSTA, CESTA PA BO VERJETNO SLA ZA VASJO. *°C1M° SE proti laSCAM, kjer je bilo precej sp A PROTI DVORSKI VASI OPRAVLJENEGA ZE LANI, PA SE ZE PRIBLIŽUJEJO LAŠČAM.., Km Al‘°l) SREBOTNIKOM. BO CESTlSCE V GROBEM t>n»n E končano, od jutra do mraka delajo roke in iz dneva v dan je novo cestisce SE, BLIŽJE KOČEVJU ... Tekst in foto: FRANCE GRIVEC Oktober ni več daleč, ni več daleč dan, ko se bodo spustile prve kolone avtomobilov po novi dolenjski magistrali, po modemi cesti od Ljubljane proti Kočevju. Naš, slovenski veliki oktober se naglo približuje... Cas, namenjen za velika gradbena dela na gradbišču, je pičel, pa tudi vremenske napovedi (vsaj za ta mesec) niso kdo ve kako ugodne. Kljub temu pa je na trasi nove ceste že nekaj dni precej živahno, že nekaj časa brnijo stroji tam od Pijave gorice do Stare cerkve, lomijo kamenje, zasipajo doline in utrjujejo novo cestišče. Ljudje pa, ki opazujejo delo, zmajujejo z glavami, češ »Saj jim ne bo uspelo, je le premalo časa! Zima je tudi tu napravila škodo! »Vendar, številna mehanizacija, buldožerji, kompresorji, kiperji in drugi stroji obljubljajo, da bo šlo ... Po poglejmo nekaj fotografij z letošnjega gradbišča ... MEHANIZACIJA PA TUDI NEKAJ ZALEŽE. V BLIŽINI ORTNEKA SE JE OB CESTI ZASIDRAL VELIK ŽERJAV. KI Z VELIKO »ŽLICO« ZAJEMA ZEMLJO IN JO NALAGA NA TOVORNJAKE, KI JO POTEM ODVAŽAJO DO NASIPA. PRAV TU, V SOTESKI, SKOZI KATERO SE KOMAJ ZRINETA CESTA IN ŽELEZNICA, BO PRECEJ TEŽKO. KO BODO MORALI DEL HRIBA SKORAJ ODSTRANITI. TODA S TAKIMI VELIKANI BO ZE SLO... DA PA BODO DELA HITREJE IN NEMOTENO POTEKALA, BODO V KRATKEM, VERJETNO 10. APRILA, ZAPRLI CESTO ZA VES PROMET, ODVOZ PA BO PREKO STRUG IN PREKO GREGORJA SICER PA TEH NEKAJ MESECEV BOMO ZE POTRPELI... A Kovinsko podjetje Ribnica Kovinsko podjetje v Ribnici bo proizvodni plan za prvo tromesečje preseglo za približno 12 %. Trenutno delajo v glavnem gradbena dvigala in samokolnice (za SKIP), pogodbe pa imajo sklenjene za vse leto za celotno proizvodnjo. Lansko leto, pravijo, so gradbena dvigala in samokolnice carska tovarna bo 'izdelala za Jugoslavijo nekaj kalif eri j-naprav za predelavo kosti in podobnih odpadkov. Ribniško Kovinsko podjetje bo izdelalo za te naprave večje kovinske dele, da jih ne bo treba uvažati, Švicarji pa bodo izdelali ostalo. Kovinsko se je lepo uveljavilo Trgopromet adaptira svojo poslovalnico »železnina« v & čevju (pri mostu proti Rudniku). Prenovitev bi stala V predračunu 4,7 milijonov dinarjev, ker pa bodo uredili 5 nekatere stvari (centralno kurjavo, neonsko razsvetljd0 ' električno napeljavo), ki v predračunu niso bile zajete, boa stroški adaptacije predvidoma okoli 7 milijonov din. v" novljena »železnina« bo odprta predvidoma 3. maja. z obnovo te poslovalnice pa bo Trgopromet opravil tua strogo specializacijo med »Tehniko« in »železnino« (d°.sl.l sta namreč obe poslovalnici prodajali več enakih predmetov- INKOP PLAN PRESEGAMO Zdaj, ko je topleje, ribniški kovinarji lahko delajo tudi zunaj. Na sliki: dela pri gradbenih dvigalih bolj malo delali, letos pa se je delo odprlo in ga težko zmagujejo. Pa bi proizvodnja nemoteno potekala, bi potrebovali vsaj še 20 kvalificiranih delavcev ... Pričakujejo, da bodo izdelovali tudi ogrodja za dvigala (kooperant SKIP) za Italijo. Neka švi- tudi v ladjedelništvu, saj s piransko ladjedelnico žei trdno sodeluje. Maja se bodo spet pričela dela v ladjedelnici. Podjetje bo sodelovalo pri gradnji dveh ladij, ene za Dansko- in ene za Cejlon, in sicer v še večjem obsegu kot doslej. Podjetje INKOP ima letni proizvodni plan 414 milijonov dinarjev. V prvih treh mesecih je kolektiv proizvedel za 116,5 milijonov dinarjev izdelkov, kar pomeni, da je četrtletni plan presegel za 13 milijonov dinarjev. Izvoz poteka po planu. SODRAŽICA V nedeljo je v Sodražici gostoval amaterski krožek iz Nove vasi z igro »Krčmarica Mirandolina*. Igro si je ogledalo precej ljudi. Upamo, da bo to gostovanje vzbudilo tudi naše igravce. -nc PREDGRAD Predzadnjo nedeljo je bil v Pred gradu tečaj za izprašanega gasilca. Tečaj je vodil tov. Lesar iz Kočevja. O prvi pomoči je gasilcem predavala medicinska sestra Zlatka iz Kočevja. SPREMEMBA Pisatelj: »Ko si bila še dekle, sem pisal pesmi zate, po poroki sem pisal novele, zdaj ko sva eno leto poročena, pa pišem tragedije.* VEČJI OSEL Mati je kazala sinčku živali: »Poglej, tu sta dva velika osla, to sta starša, mali osliček, ki je zraven, je pa njih otrok.* Sinček: »Kateri je pa oče?« Mati: »Oče je vedno večji osel.« BRALCEM! Naše nagrado žrebanje za naročnike, ki je bilo predvideno za drugo polovico februarja, se je zaradi tehničnih ovir, predvsem pa zaradi zime, ker nismo mogli zbirati prispevke za nagrade, nekoliko zavleklo, kar, upamo, nam boste oprostili. Zdaj pa že lahko z gotovostjo obljubimo, da bo žrebanje za 1. maj, izid pa bomo objavili v prvi majski številki, 10. maja. Torej, če še niste naročnik, postanite čimprej, kajti le tako boste lahko sodelovali v našem NAGRADNEM ŽREBANJU Pogoj je samo, da naročite naš list in plačate naročnino najmanj za pol leta. Mogoče boste imeli srečo in dobili eno številnih praktičnih daril, ki smo jih pripravili za vas. Izpolnite priloženo naročilnico in nam jo čimprej pošljite! Naročite vaš tednik NOVICE, ne bo vam žal! V eni prihodnjih številk bomo objavili seznam dobitkov našega nagradnega žrebanja. UREDNIŠTVO NAROČAM »NOVICE« POŠILJAJTE MI JIH NA NASLOV: »NOVICE« KOČEVJE p. p. 39 Znamka za 15 din PRVOAPRILSKE POTEGAVŠČINE opazili Prav gotovo se up«-—-. prejšnji številki našega nekaj prvoaprilskih šal, ne,„ uokvirjenih člankov, ki , morda koga tudi malo sp0 bodli. Toda taka je staraj'* vada, ki si jo je kdo ve k izmislil, ljudje pa se je tra držimo tudi dandanašnji, Wj po načelu — smeh je April je pač že tak mesec, ni nikomur veliko verjeti (V sebno ne prvega), tudi vre" ^ nu ne, ki je prav aprilsko-ponedeljek so nekateri P^gii šali »potegniti« tudi nas < udi ne. kdo bi vedel!)-n.ujiirat so nam tele'on' ^ naj pridemo nekaj s^aJ’#gZi pa smo se raje ves dan drze doma, kajti človek nikdar 2 >6 ve.. Za prvoaprilske šale sTn°20i-rabili take teme, ki so v ^ njem času na našem jjii' posebno aktualne (n. pr■ žitev občin, kar naj nam ničanje oproste, prav združitev zadrug), ter m katerih uresničitev si vS^api želi. Tako si Dolenjevasc ^ žele trgovino, dvorano m ,.fl. letko, Ribničanje čimPre>' livarno in hotel oz. restavf. jo, Kočevarji rentabilno K no in kopališče. Kočevsk y činstvo bi tudi že rado v 0 premiero Celjskih 9rolonj’g0'. čemer se je nekoč že neki b> vorilo, gospodinje pa, bila vsaj ena mesnica °®f že od 14. ure. Upamo se bo ribniški občinski /g. ski odbor kmalu prešeld v^aj, ve prostore, vsaj za J' ^ni- kakor predvidevajo. /j* 0 , no, kar vsi skupaj &elir-n pfe’ čimprejšnjo razorožitev z poved vsakršnih posKuf si"0 atomskim orožjem, k a y f\i-optimistično napovedat po briki »Od petka do svetu« že za 1. april ■ • • ^ of pa smo trdno prepr^^L^ se bo marsikaj tega n uresničilo in da ob jLrilske. bo več prišlo v Pr?.° okvirčke (ali pa tudi n ■ Uredn^ Športne igre gorskega kotarja in kočevske V treh disciplinah tri ekipe enako točk 5:1, Kočevje II : Delnice 5:1 Razvrstitev in številko točk: 1. Kočevje I 30 točk 2. Kočevje II — točk 3. Ogulin 20 točk 4. Delnice 10 točk nirahteko nedeljo je bil v Del-Go v zimski del športnih iger Na tv®? Kotarja in Kočevske. 0k.-.iTfi-Ž®1"?*1 sodelujejo športniki Cahi °§ulin, Vrbovško, Delnice, opravki .Ribunice in Kočevje. Iz skf'n= Čljlvlh vzrokov pa se zim-ŠDorii-ideia iger niso udeležili Cabra^1 Oknice, Vrbovškega in in^E0rtne igre Gorskega Kotarja vsem°ČeVs!ke 80 Pomembne predeto, ker se na njih spo- nogah doseženi naslednji: ŠAH Sodelovale so 4 ekipe. Najprej so se pomerile ekipe Kočevja in Ogulina ter Delnic in garnizona .JLA Delnice. Rezultati: Kočevje : Ogulin 2,5:1,5 Delnice : garnizon 4:0, Za prvo in drugo mesto sta se nato pomerila zamagovalca, za 3. in 4. pa premaganca. Rezultati: Delnice : Kočevje 2,5 : 1,5, Ogulin P°točnjakova (Ogulin) je bila najboljša igralka namiznega tenisa na letošnjih športnih igrah Gorskega Kotora in Ko-.......................čevske brats,! ^Prijateljuje in utrjuje slov-'V? mladine hrvatskih in 0b6Lpp*h občin. Razen tega so t>ree‘,’ ki sodelujejo na teh igrah, tih J, °d dal j ene od svojih okrajno edišč, zato so sklenile, da Wr,Same organizirale posebne igre. ° nedeljo so se ekipe ^•"ile Ogulina in Kočevja po-■tizag v smučanju, šahu in na-^iiriarri tenisu. Za smučanje še ^ktiterr .. dokončnih rezultatov, ko so bili v ostalih pa- in Garnizon 2 : 2. Ekipe so se razvrstile tako in priborile naslednje število točk: 1. Delnice 40 točk 2. Kočevje 30 točk 3. Ogulin 20 točk 4. Garnizon 10 točk NAMIZNI TENIS (ženske) Sodelovale so 3 ekipe. Rezultati: Ogulin : Kočevje 2:0 Delnice : Ogulin 1:2 Kočevje : Delnice 0:2 V Velenju samo 6 kg razlike uteži iz Kočevja so v ? itioZ0stovali v Velenju. Z ze-H°brQ ekipo Velenja so se > w *azali. Kljub minimalne-- 1316:1310 - lahko zrn^° v povratnem sreča- ®kipa je na vseh tekmo-% jj^°®ezala kar lepe uspehe. r'(.irn, , ta minimalni poraz ne .Te£? šteti v zlo. t t}l'ljiv0°V2f1ie je bilo zelo raz-iiv *° v "rw.e2n° dviganje je potni je domačinov. Raz- h kthova, 1 a 25 kg. Telesna teža it>omixV te kilo zelo izenače- 5&SK* <“<» bila samo V ostaiih so bili gosti ■>- enjskerr do nastopa zadnjega ... t.a . bila Ta- , -'Aia tekmovalca sti ,ie hit 'Pa v vodstvu. Mi’, ki , zadnji nastopajoči tiku^ je in?^0611 zmago. Nered sta 5°htooir,Gl ^dnji dvig v sun-1 ln Pa prvi < a °ba, ker Pa prvi dvig. 120 kg e,- ®ba, ker pa je imel rn°žno«t, je v nasled- njem dodal 5 kg in uspel. V triatlonu je dvignil 315 kg. Dvigalci Kočevja še niso dosegli svoje najvišje zmogljivosti. Zaradi tega in zaradi volje, ki so jo do sedaj kazali, jim želimo še srečanj, na katerih bodo pokazali vse svoje zmogljivosti. Rezultati posameznikov: Polajnar Peter 270 kg (80, 80, 110), Žagar Tone 260 (80, 80, 100); Nered Milan 285 kg (80, 85, 120); Pirc Dušan 230 kg (70, 70, 90), Sega Stane 270 kg (87,5, 77,5, 105), Vidic Albin 255 (70, 80, 105), Meljo Janez 260 kg (77,5, 80, 102,5). V tem srečanju je ekipa Kočevja dosegla ekipni rekord 1310 kilogramov. Nered Milan je izboljšal rekord Kočevja v triatlonu od 275 kg na 285 kg. Prejšnjo nedeljo je ekipa Velenja gostovala na Reki, kjer je dvignila 1367 kilogramov, torej je med najboljšimi v Sloveniji. Se nekaj splošnega. — Pri tem športu ni nujno, da bi vsi, ki se žele ukvarjati • tem športom, mo- Razvrstitev in število točk: 1. Ogulin 30 točk 2. Delnice 20 točk 3. Kočevje 10 točk (Ekipa Kočevje II je tekmovala izven konkurence, ker lahko za posamezno moštvo nastopi le po ena ekipa za oceno.) Naši šahisti v borbi z Ogulinčani NAMIZNI TENIS (moški) Sodelovale so 4 ekipe. Rezultati po kolih: I. kolo: Kočevje I : Delnice 5:1, Kočevje II : Ogulin 5:2. II. kolo: Kočevje I : Kočevje II 5:4, Ogulin : Delnice 5:1 III. kolo: Kočevje I : Ogulin KONČNI REZULTAT ZIMSKIH IGER (brez smučanja) Ekipe Kočevja, Delnic in Ogulina so si priborile po 70 točk, garnizon Delnice pa 10 točk. Po neuradnih podatkih sta bili v smučarskih disciplinah najboljši ekipi Kočevja in Delnic. NK Kočevje nadaljuje z zmagami Lani smo poročali, da je NK Kočevje osvojilo prvo mesto v jesenskem delu nogometnega tekmovanja v I. razredu NPL in že tedaj predvideli, da se bo ob zaključku tekmovanja uvrstilo v višji razred. To predvidevanje se uresničuje, saj so nogometaši NK Kočevje že v prvih tekmah dokazali, da so v dobri formi. Želja prebivalstva Kočevja, posebno pa še upravnega odbora NK Kočevje je, da se uvrsti nogometno moštvo Kočevja v višji tekmovalni razred. Izhajajoč iz teh želja je upravni odbor NK skupno z nogometaši že januarja izdelal podroben program treningov. Aktivni igralci so se zavedali svoje odgovornosti do kluba in občinstva, zato so pričeli z rednimi treningi že v mesecu ja-iuarju, ko je bila najhujša zima. Treningi so bili deloma v zaprtih prostorih, pretežni del pa na prostem. Tako so nogometaši dobili potrebno kondicijo, ki je prišla do izraza v prvih odigranih tekmah. Pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja je bilo prijateljsko srečanje z nogometnim moštvom garnizona iz Ribnice. Tekma je bila 10. marca v Kočevju, končala pa se je z rezultatom 5:2 v korist Kočevja.. Že ta rezultat je dal slutiti, da se bodo tudi prvenstvene tekme odigravale v takem športno borbenem vzdušju. rali tudi tekmovati. Dviganje je predvsem koristno za razvoj telesa. Vsak slabič lahko postane močan, lahko si popravi držo telesa in razvije mišice v pravilne oblike. T, D. NK KOČEVJE : NK SLIVNICA 8:2 (7:0) Prva prvenstvena tekma, ki je bila odigrana 24. marca v Cerknici z NK Slivnica, se je končala s prepričljivo zmago kočevskih nogometašev. Moštvo NK Kočevje je bilo boljši nasprotnik, predvsem pa se je odlikovalo z borbenostjo in boljšo tehnično igro. V tej tekmi je NK Kočevje nastopil s pomlajenim moštvom, v katerem so se prav dobro uveljavili nekateri mlajši igralci. NK KOČEVJE : NK RAKEK 4:1 (2:0) Druga prvenstvena tekma med NK Kočevje in NK Rakek je bila odigrana 31. marca na domačem igrišču v skrajno neugodnih vremenskih prilikah in ob velikem številu gledalcev. Za to srečanje je bilo pri. domačih igralcih čutiti gotovost, saj je nogometno moštvo Rakeka znan nasprotnik nogometašev Kočevja, ker so bili od njih že večkrat premagani. Kmalu pa se je moštvo znašlo in prevzelo iniciativo. Igralci obeh moštev so bili požrtvovalni, tehnično pa so prevladovali domačini, kar jim je tudi prineslo zasluženo zmago. Po XII. kolu vodi moštvo NK Kočevje s 24 točkami — pred drugo uvrščenimi Jaršami, ki imajo 17 točk. V nedeljo, 7. IV. bi moralo NK Kočevje v Ljubljani odigrati prvenstveno nogometno tekmo proti NK »Komet«. Ker pa je ta klub odstopil od nadaljnjega tekmovanja, srečanja ne bo, tekma pa bo registrirana s 3:0 p, f. v korist NK Kočevje. G, V. ta teden za vas KOČEVJE V Novem mestu so rodile: Bolih Marija iz Starega loga 2 — dečka; Novak Stanislava iz Kočevja, Trg 3. oktobra 12 — dečka; Neškovič Frančiška iz Kočevja, Rudnik 3 — deklico; Majetič Ana iz Kočevja, Reška cesta 28 — dcčicd * V Ljubljani je rodila: Rajšelj Marija iz Dolge vasi 13 — deklico. Umrl je Verhovšek Ivan, učenec iz Kočevja, Rudnik 27, star 15 let. RIBNICA Umrli so: Klun Ana, gospodinja iz Ribnice 240, stara 82 let, Kožar Stefan, preužitkar iz Slat-nika 14, star 79 let in Oblak Marija iz Riglja 1, stara 52 let. KOSTEL Umrl je Jalkšič Jože, kmetovalec iz Puca 3, star 93 let. LOŠKI POTOK Umrla je Pajnič Karla, gospodinja s Hriba 91, stara 53 let. PREDGRAD PRODAM Primo NSU Pretiš 175 ccm prodam. Novak Janko, Tiskarna »Kočevski tisk«, Ljubljanska 14-a — Kočevje. PRODAM Prodam kravo matafonko. — Vprašajte na upravi Novic. PRODAM Prodam enostanovanjsko hišo v Prigorici, vseljivo takoj. Vprašajte pri Lesarju, Nemška vas 21, Ribnica. IZGUBLJENO 1. aprila sem v Kočevju izgubil nalivno pero zelene barve (gravirano). Najditelj naj ga vrne na upravo. Nagrada. SLUŽBA Dekle ali mlajšo upokojenko, ljubiteljico otrok, sprejmem k tričlanski družini v zdravilišču Dobrna (štiri leta stara punčka). Vprašajte v trafiki v Ribnici. STANOVANJE RAZPIS Stanovanjska skupnost Ribnica razpisuje naslednja pvo-sta delovna mesta: — UPRAVNIKA MEHANIČNEGA SERVISA — KVALIFICIRANEGA MEHANIKA Pogoji: Pod 1. Visokokvalificiran mehanik z delnim znanjem vodenja upravniških poslov in nekaj let prakse, ali kvalificiran mehanik z znanjem vodenja upravniških poslov iv 5 let prakse. Pod 2. Kvalificiran mehanik z nekaj let prakse pri P°' pravilih motornih vozil. Nastop službe po dogovoru, osebni dohodki po pravilniku ali po dogovoru. Družinsko stanovanje preskrbljeno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest, prijave pošljite na naslov Stanovanjska skupnost Ribnica. Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš sodelavec in tovariš Mirko Hvala hišnik na osnovni šoli »Mirka Bračiča« v Kočevju. Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 5. aprila 1963 ob 16. uri Dobrega delavca in tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu! Kolektiv, sindikalna podružnica, šolski odbor in upraviteljstvo osnovne šole »Mirka Bračiča«, Kočevje Rodila je Majerle Ana, gospodinja iz Predgrada 54 — deklico. V ljubljanski bolnišnici je rodila Bilbija Radojka, gospodinja iz Knežje lipe 1 — deklico. ČESTITKA Francu Bojcu (SukoVemu) iz Dolenje vasi 135 vse najboljše za minulo praznovanje otroci z družinami. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega sinka IVA VERHOVSKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sošolcem, gasilcem, godbenikom, sosedom in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči mamica, atek, sestrica ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše ljube KARLE PAJNIČ, roj. KLUN iz Loškega potoka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Antonu Šmalcu za požrtvovalno nego in pozornost med boleznijo. Zahvaljujemo se organizacijam, govornicama, pevcem in godbi iz Ribnice. Zahvaljujemo Se tudi učenkam in učencem naše osemletke, zlasti 6. in 8. razreda in učiteljstvu. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Žalujoči: mož Filip, hčerki: Zlatka in Nadica, mama Marija, tašča Franja in ostalo sorodstvo. Loški potok, dne 2. 4. 1963. PRODAM Prodam motorno kolo »Jawa« (prevoženih 5000 km). Zvonko Poje, Ljubljanska 17, Kočevje. PRODAM Prodam dobro ohranjen štedilnik z bakrenim kotličkom za vzida vo. — Jože Papež, Kočevje, Relka 20. V Kočevju iščem opremljeno ali tudi neopremljeno samsko sobo. Sporočite na upravo Novic. IZJAVA Nisem trdila, da je sponka, ki sem jo videla pri Dragi Kovačič, last Marije Starc. Alojzija Pogorelc Žigmarice KOČEVJE: od 5. do 7. aprila ameriški film »Krvnik iz Nevade«, 8. in 9. aprila italij. barvni film »Herkul in kraljica Lidija«, 10. in 11. aprila ruski barval film »Višine«, od 1 s. do 14 aprila ruski barvni film »Človek-amfibi-ja«. RUDNIK: 6. m 'i. aprila egiptovski film »Za vedno skupaj«, 13. in 14. aprila ameriški barvni film »Kavboj«. RIENICA: 6 in 7. aprila ruski film »Sergej Eisenstein«, 13. in 14. aprila meh. film > Macario«. SODRAŽICA: 6. m 7. aprila poljski film »Križarji«, 13. in 14. aprila nemški film »Rože za državnega tožilca«. VELIKE LAŠČE: ti. in 7. aprila italijanski film »Izzivanje«, 13. ni 14. aprila ameriški barvni film »Zlomljena zvezda«, STARA CERKEV: 6. in 7. aprila angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«, 13. in 14. aprila vzhodnonemški film »Primer inšpektorja Schirdinga«. LOŠKI POTOK: 7. aprila francoski film »Zločin in kazen«, 14. aprila ital. film »Dolga noč 1943«. DOBREPOLJE: 6. in 7. aprila italijanski barvni film »Noč velikega napada«, 10. aprila poljski film »Skilasta sreča«, 13. in 14. francoski barvni film »Lepotica in cigan«, PONIKVE: 11. aprila poljski film »Skilasta sreča«. Kino spet presenetil Tokrat za presenečenje kino-obiskovalcev ni poskrbel kočevski ampak rudniški kino. Preteklo nedeljo je na predstavi ob 19. uri na kaj čuden način zavrtel film »Poletje z Moniko«. Prikazoval ga je v štirih delih, BROD NA KOLPI: 6. in 7. aprila ameriški barvni film »Bele divjine«, 13. in 14. aprila angleški film »SOS Pacifik«. PREDGRAD: 6. in 7, aprila ruski film »Deklica išče očeta«, 13. in 14. aprila ameriški barvni film »Moby Dick«. OSILNICA: 7. aprila ameriški film »Dve ljubezni Eddy Duchi-na«, 14. aprila ameriški barvni film »Vremenar«. POTUJOČI KINO DU Ameriški barvni film »Dva mala Indijanca« v soboto, 6. IV. ob 19. uri v Črnem potoku. V nedeljo, 7. aprila ob 15. uri na Travi in ob 18. uri v Podpreski. Ameriški barvni film »Peter Pan« v soboto, 6. aprila ob 19. uri v Dolgi vasi. V nedeljo, 7. aprila ob 10. uri v Lazih, ob 14. uri v Vimolju in ob 17. uri v Mozlju. Slovenski film »Dolina miru« 13. in 14. aprila v Starem logu, Strugah in Livoldu. Ameriški barvni film »Peter Pan« 13. in 14. aprila v Koprivniku, Banja loki, Fari in Kužlju. Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Gledalcem je na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za urejen in popolnoma zatemnjen prostor. kar je menda za kinematogi z emm projektorjem norma*1 Vendar pa ni normalno, da J6 dele, na katere je film razdelJ / pomešal. Tako smo gledali h prej prvi del, potem tretji, n v drugi, zaključni pa je bil spel redu. Zaradi pomešanega dm&j ga in tretjega dela so gled^, najprej videli oba glavna i£ra!vo kako se vračata z dopusta, se poročita in imata otroke, ° . nato pa njuno tesnejšo spoprn teljitev, odhod na dopust in rocilo, da bo Monika dobila o ka itd. Taka zmešnjava vzo t. v kinoobiskovalcih nezadovoJ « vo, zato naj bi bili kinoopera* pri delu bolj pazljivi. Spored RTV Ljubljana ^ VSAK DAN: poročila ob 5- ' 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, D' 19.30, 22.00. Pisan glasbeni sp°‘ od 5.00 do 8.00. po- SOBOTA, 6. APRILA: 8.05 ^ Starček v mladinski glasbeni ^ dakciji. 9.25 Igra vam zabavni .j. kester RTV Ljubljana. 9.45 zanske pesmi. 11.00 Pozor, n1 g. prednosti! 12.05 Kmetijski ti. 12.15 Slovenske narodne P® 13.30 v paviljonu zabavne g* ju 14.35 Naši poslušalci čestitaj" ^ pozdravljajo. 16.00 Vsak da%46 vas. 17.05 Gremo v kino. Naši popotniki na tujeI?'norU9 Glasbene razglednice. 20.00 d o6c če in poskočne. 21.00 Za p tedna — ples. 22.15 Oddaj naše izseljence. g.ofl NEDELJA, 7. APRII^weS4 Mladinska radijska igra rgZ-v avtu«. 9.05 Za nedelj sKj0v»' vedrilo. 10.00 še pomnite, riši... 10.30 Za prijetno y ne. 11.50 Z lokom po ,0 % 12.05 Naši poslušalci česti ^to pozdravljajo - I. 13.30 Z* M vas. 14.15 Naši poslušalci" jg.O" jo in pozdravljajo — \-x% Humoreska tega tedna, i Ljjstr dijska igra »Limuzina ^jelJJj Sofronija«. 18.30 športna1* 20^ 19.05 Glasbene razgledna- • < Izberite svojo melodij •gtliO*v Skupni program JRT Ljubljana. ,