XII letnik V Gorioi dne 1. neplembra 1004. 35. Številka. lihaj.i vsaki četrtek' dI) 11. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovnna pisma se ne sprejemajo. Cena listu annSa za čelo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1*80 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. I * M Isfifc4 '!*’■ r :j -fte .% :\v\ \ :J . i', .... ; . **"•*- .*A./.''.\ \ L - J■ ^s i mit’ hsimn '••.•'"‘•'i ..n- T, O ,• ia -m .j .—vgrodom ocsa_________ .Vse7* ■ITJa/ Naročnino in ns-znanila sprejema uprsvnlštvo v Gorici, Semeniška ulica š. 1fi Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: II v.ft.n Bajt v Gorici., Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Desetletnica „Danice". Prod desetimi leti je bil za nas Slovence pomenljiv čas.c Takrat »e -je. ocJ-r ločevalo o tem, bode-li rod slovenski ztt-pnatil slaro svoje stališče, ,ki ga je: nad tisoč let obranilo na najbolj nevarnem mesto 1 v srednji Evropi. Hrti. siav^kat. «hnd je dah smer novemu nižypju_med Slovenci in rešil to vprašanje. Koliko se je' premenilo med nami v lem času, znatno je vaakemn, ki je le količkaj za-r sledovul naš napredek v zadnjem desetletju. Nqjv.e«ji pesirpi^tjnora^ pt iznati, da smo Slq^iuu^iiJldaje pivo 05%, žganje 100% Zato je pa v istem časn naraslo tudi število norih v Avstriji za 62%; število tistih, ki so bili Bprejeti v norišnice edino le zaradi pijanske znorelosti je zraslo v 14 letih za 148%, tedaj na vsakih sto 1. 1878, jih je bilo 1. 1882 248. Od 540 norih, ki so bili 1. 1889. sprejeti v deželno norišnico na Dunaju, je bilo 135 tacih, ki so znoreli le vsled pijančevanja, 84 pa tacih, pri katerih 1 je pijančevanje vsaj pomagalo drugim vzrokom, tedaj 40% vseh norih je bilo pijancev. Profesor dr. Kraft-Ebbing trdi, da je med vsemi norimi 20% znorelo edino le vsled zlorabe alkoholnih pijač, 35% pa iz druzih uzrokov poleg pijančevanja, tedaj je med norimi 65% tacih, ki so zlorabili opojne pijače. Kak upliv ima uživanje opojnih pijač na moralo ali javno poštenje, naj priča statistika, katero je sestavil dr. Bar, jezero, rimsko .Lacus Benkcus14, ki je dolgo 55 km in 6—17 km široko. Skoro vse je v oblasti Italijanov; le majhen kos pri Rivi je avstrijski, pa še tega nam ne privošči požrešni Lah. V Rivi biva uljudni Ložan H. L. izpod Mangarta, katerega sem se spomnil. Pod Peschiero pa leži oni nesrečni Solierino, kjer bo 1. 1859 zmagali Francozi. Pri Desenzanu je nehalo jezero. V tem trgu je bila 24. junija 1859 krvava bitka. Hrabri Bene-dek — le poveljnikom se pripisuje hrabrost — je tu junaški odbil pet napadov pijemonteških. Pod svojim poveljstvom je imel tudi mnogo Slovencev. Ta ravan pred Desenzanom, Verovo in Mantovo je nekako veliko pokopališče, kjer se je odprl grob tndi mnogim Slovencem v letih 1848, 1849, 1859 in 1866. Pri Desenzanu sta naju ostavila dva Madjara, s kojima sva se vozila od Peschiere. Ognjena kri I Jedva sem bil izptegovoril dve madjarski besedi, pa jel zategovati nemščino po zgleda nesrečnega raj. Boštjana, že vsklikne Ogor, neki uradnik : .Eljen, vi ste naši 1“ In takoj jame odkrivati Bvoje politične nazore Seveda jima niBva mogla pritrjevati, četudi je spominjal, da so ž njimi — Poljaki. Spomnil sera se tu Prerado-viča: „Poljaci, Pofjaci, na glasa junači, kije I. 1876. preiskal v 120 nemških jječab 32.879 zaprtih, ter našel med njimi 41:7% pijančkov, tedaj skoraj polovico ; glede • hudodelstev storjenih, v pijanosti pa je našel obojev 63%, uporov zoper oblaalnije 76%, nasilni nesramnosti 77%, motenja domačega miru 54%, sploh 46% vse hudodelstev. Največ hudodelstev se 'zgodi ob nedeljah. Na Nemškem je 58% pobojev in nasilstev, ali v soboto večer, v nedeljo, ali pondeljek, le v nedeljo 32%, ko se namreč največ popije; vseh nasilnih nesramnosti je 22% v nedeljo, uporov zoper javno oblast 35%. V (Jungu v Švioi je bilo leta 1891. obsojenih radi telesnega poškodovanja, ali pretepa s telesnim poškodovanjem 141 oseb. Od teh je bilo 18 slučajev v soboto večer, 60 v nedeljo, 22 v pondeljek, 25 druge dneve v tednu, pa ponoči in v gostilni, in le 16 druge dni izven gostilne. Kako pa trpi gospodarstvo, nam nekoliko pojasnijo sledeče številke: Na Angležkem izdajo na leto, preračunjeno v milijonih frankov: za poduk 275 M. fr., obleko 1660, stanarino 1750, kurjavo 376, kavo, čaj, sladkor, mleko 1875, maslo, sir 873, kruh 875, za alkoholne pijače pa celih 3400 M. fr. V Švici so izdali I. 1890 za opojne pijače 175 M. f. ali 59 fr. na osebo, ali 296 fr. na družino od 6 ljudi. Pri vseh statistiških podatkih, ki označijo množino popitega alkohola na OBebo, je treba pomisliti, da pride na moške velike* več, keržerrake in otroci, ki so tndi všteti, vendarle malo pijejo. V zadnjih 30 letih so stale vojske v Evropi 76 milijard frankov, in je poginilo v njih 2% mil. ljudi, sama Angleška pa je tačas zapila 75 miljard fr. in zgubila 1.800.000 |ljudi vsled pijančevanja. Jaz štejem vse slnčaje smrtnih nesreč v pijanosti, ki se zgodijo v slovenskih deželah in jih sporočijo v nekaterih slovenskih časnikih. Naštel sem I. 1899. 37 smrtnih nesreč, I. 1900. 22, I. 1901 15, 1. 1902 65, I. 1903 36, letos do danes 33, tedaj v 6 letih 198 smrtnih nesreč v zašto stranputice tražite stazice?“ Tqdi jima ni ugajalo, ko je nekdo omenil, koliko besedi so pobrali Madjari od Slovanov; n. pr. barat, asorda, goromba, kules, ganaj, gerezd, kalasz, asztal, szarka, szalma itd. Potrdila pa sta znani: Zunaj Ogerske ni življenja 1 Nu, ločili smo se še prijazno ter si voščili srečen pot! Mimo .uporne14 Brescie smo pri-drdrali proti 8. uri v glavno mesto Milan. Milan j(B staro imenitno mesto, ki obstoji nekda že od leta 396 pred Kr., sezidano od Ipsubrov (Galcev). Leta 222 po Kr. je prišlo pod rimsko oblast, v 3. in 4. stoletju po Kr. bo cesarji večkrat stolovali v Milana. L. 669 je prišlo pod Langobarde, 1. 774 pod Franke — Karola Velikega. Pozneje je bila tu začasno ljudovlada, ali I. 1162 premagal je mesto Friderik Rdečebradec ter ga razdejal. 135 let je bilo pod vlado Viscontijev, 85 let na to pod Sforzi, potem pod Španci. L. 1713 je prišlo pod Avstrijo, I. 1796 pod Napoleona, 1. 1814 spet pod Avstrijo in 1. 1859 pod Italijo. V umetniškem pogledu sta delovala tu posebno Bramante, pa Leonardo da Vinci in učenci poslednjega: Ferrari itd. Zdaj šteje 468.000 prebivalcev, je za Neapljem najbolj obljubeno mesto, središče Lombardije. (Dalje pride.) pijanosti; koliko jih pa ne sporočijo v časnike, pri kolikih pa je is napačne Ijn-bezni do bližnjega zamolčan pravi uzrok nesreče; jaz Štejem le tiste slnčaje, pri katerih je izrecno naveden azrok pijanost, slnčajev, katere sem drugače zvedel kakor po časopisih, niti nisem zabilježil. Dr. Jules Hochard je skušal s Številkami nazorno pokazati Škodo vsled zlorabe opojnih pijač na Francozsem takole: Vrednost popitega alkohola 90,981.00(1 frankov, zgubljene dnine posebno o pon-deljkih 962,771.000 fr., stavke in zdravljenje 70,842.000 fr., sdravljenje umo-bolnih 2,321.000, samomori 3,179.000 fr., varstvo zoper hudodelstvo t. j. policija in ječe 8,894.000, tedaj skopaj 1138,980.000 fr. Škode. Tako trpi narodno gospodarstvo, ljudstvo pa propada. Žal, da ne morem podati Številk iz naših krajev, ker ni nikogar, da bi se mu zdelo vredno to preiskovati. (Da^e pride.) Rusko-japonska vojska. Našim japonofilom, katerih imamo tudi v Gorici vse polno, so se v soboto zvečer zopet žarela lica, ko so dobili v roke večerno izdanje tržaškega židovskega lista ,Piccolou. Tam so namreč zopet čitali, da je Port Artur padel. Čeravno je list previdno opomnil, da vest o padcu Port Artura še ni nmdno potrjena, vendar so bili naši japonofili veseli in so komaj pričakovali‘poročil o vojski, ki jih je prinesel nedeljski „Pic-colou. Ta pa ni bilo več govora o pada Port Artara, pač pa je prinesel „Piccolo“ uradno poročilo raškega generala Saharova, v katerem je bilo rečeno, da so jih dobili Japonci v Mandžuriji po hrbta. To poročilo je seveda zgrenilo nekoliko veselje naflih japonofilov, a nadejali so se še vedno, da jim prinese „Piccolo“ v pond. uradno poročilo o pada Port Artura. Pa glej vraga I Mesto oradnega potrdila o pada Port Artan, jim je v pond. „Piccolou na vsa usta povedal, da Port Arlar še najmanj šest tednov ne pade. Mislite si torej čitatelji, kako dolge in kisle obraze so naši prijatelji delali, ko bo v svojem proroka čitali take vesti. Pa ne samo to. „Piccolo“ jim je včeraj tudi povedal, da bode tadi v Mandžuriji japonske slave kmala konec. Priobčil je namreč pod naslovom „za-četek pri konca" mnenje vojaškega kritika lista ,Tempau, ki ni našim japonofilom prav čisto nič po volji. Dotični kritik navaja namreč vzroke, ki so napotili Japonce, da so se zadnje dni tako nepričakovano začeli zopet gibati ter zaprečili ofenzivo pri Hajčengu, kjer so se držali do sedaj tako mirno. Zakaj so Japonci pri Hajčenga do zdaj mirovali, je zdaj popolnoma prozorno po mnenju omenjenega kritika. Nadejali bo se namreč, da bode Port Artur zavzet z naskokom ter da bodo tam uničene vse ruske vojne ladije ali pa tudi zajete. S tem pa bi se Japonci pred svetom neizrečeno proslavili, in posebno pa bi uplivalo to neizmerno ugodno na japonsko prebivalstvo, ki postaja od dne do dne nestrpnejše. Zalo so poskusili pri Port Artura svojo srečo jedenkrat, dvakrat, trikrat, a vse zamanj, in konečno priSli do prepričanja, da Port Artara z naskoki ne udobe v svojo oblast ter da jim ne preostane drugega, nego Port Artur le oblegati. V tem pa so se v Mandžuriji stvari jako spremenile in sicer na korist Rusov. Ko so namreč Japonci pričakovali mirno pad Port Artura, so se Kusi na severu tako ojačili, da preti tam Japoncem velika nevarnost, da, skoro nepremagljiva nevarnost Tega so bo Japonci v Mandžuriji zdaj zavedli in so tudi zaradi tega začeli ofenzivo, kateri ni dala toliko povoda aada na zmago, marveč nekaka obupnost. In vse kaže, da smo zdaj pri začetku konca. Tako torej vojaSki kritik lista „TempBa, in za to dolgi obrazi naših japonofilov, ki so slepo verovali vsemu, kar jim je prinašal njih prerok .Piccolo“ in ki so bili prepričani, da bode Rusija na skrajnem Vztoka v najkrajšem času popolnoma poražena. ♦ m * Ameriški listi, ki se ne morejo dolžiti posebnih simpatij do Rasije, zatrjujejo z vso gotovostjo, da se v pomorski bitki dne 10. t. m. ni samo potopila japonska admiralska ladja .Mi-kasa“, ampak tadi križarka „Kasagi". • * * Japonci, ki so nekaj dni prekinili naskoke na Port Artur, so v soboto zoptt naskočili Port Arlar ter naskok v nedeljo nadaljevali. Japonski naskok je bil odbit, kljub velikim japonskim izgubam. Japonci no si priborili le dva mala griča katera so pa morali zapustiti, ker niso mogli vzdržali rus. bombardiranja. Mnogo krat imenovana utrdba štev. 6 je že štirikrat menjala posestnika. Sedaj je prazna, ker je ne morejo vzdržati ni Kosi, ni Japonci. O * * ^Reuterjev birAu poroča iz Liao-janga od 30. m. m. ob 6. ari zjutraj: Od 6. are zjutraj se sliši streljanje s puškami v južni smeri. Topništvo je pričelo kmalo potem streljati ter traje streljanje Se dalje. Sinoči so skušali Japonci s silo vzeli neko pozicijo, ki je oddaljena zapadno od po staje 6 milj, toda bili so razkropljeni. Sodi se, da je danes pričela pričakovana velika bitka. * * • „ Reuterjev birfl“. Japonske zgube pri Anpingu znašajo približno 2000 mož mrtvih in ranjenih. Ruske zgube so tudi velike. Japonci so zaplenili pri Anpingu in Ansandšana skupno 16 topov. * * * Po zadnjih poročilih bi bili izgabili Japonci dne 30. m. m. pri Liaojangu 40 topov. Vsi njih napadi so bili odbiti. Dopisi. iz gortAke okolice. — (Izv. dop.) — (Doli in proč s čevljarsko ali šivarsko nedeljo, t. j. s ponedeljkom, v katerem roko delci ne delajo I) — Vaš cenjeni list je Se večkrat povzdignil svoj glas, naj bi pošteni rokodelci v svoj in svojih rodbin blagor in prid to zlo navado odpravili. Tadi pisec tega, ki je imel že večkrat priliko opazovati to nelepo ter Škodljivo razvado in nicer za telo in dašo našega ljudstva, meni navesti tti nektere razloge, zakaj naj bi misleči rokodelci to nečedno navado za vselej opustili. Ko sem gor rekel „proč s ponedeljkom, v kterem rokodelci ne delajo", marveč le popivajo po krčmah, menim jaz tisto grdo navado nekterih rokodelcev, zlasti v mesta in blizo mesta, ki si iz ponedeljeka napravijo nedeljo ali praznik, na kateri ne delajo. Ta navada ali razvada je k nam došla od ptujca — Nemca, ki jo imenaje »plavi pondeljeku; (Blaumontag), toda po slovensko bi ga jaz imenoval raje „nori pondeljeklu Posebno pa ima „slov. katoliško delavsko droštvo“ nalogo, da se tej zli navadi nasproti postavi. Razlogi, radi kterih je treba napovedati boj ti razvadi, so očitni in jasni, da ni treba zgubljati dosti časa, da se jih pojasni. Saj sta jih vrla gg. govornika na javnem shodu dne 21. m. m. učena dr. A. B in I. K. dovolj v govoru o alkoholizma, ki se s Lem predmetom vjema, pojasnila. Toda da pobijem trdovratneie, povdarjam jaz še to, da najprej prepoveduje že sv. vera v 3. jožji zapovedi, stati v ponedeljek brez dela. Bog je po stvarjenju le 7. dan po čival, ne pa tadi osmi ter je zapovedal da radi njega naj dela človek iesl dnij, sedmi pa počival Potem trdim tudi, da >rezdelno8t ali prazni čas ni v korist ne gospodarju ne delavca, ne občinstvu sploh. Da ni to v korist gospodarja-de-odajalca, jc razvidno iz tega, ker zgubi v enem letu okrog 60 dni (delavnih), on toraj proizvaja manj blaga in torej ima tudi manj dobička. Tudi delavcu ni v korist, ker zgabi toliko dni plačila in poleg tega brez dela povžije v krčmi tisto malo novcev, ki so ma ostali od nedelje. Ravno tako ni v korist občinstvu, Kajti ako se ne dela v ponedeljkih, so vzame na pomoč pa soboto tje pozno v noč, do jutra v nedeljo, in ker se del« v vsi naglici, je tadi delo slabo storjeno. Delajoči pa v nedeljo se zopet pregrešijo proti božji zapovedi, ki zapovn-duje posvečevati nedelje in praznike, in še več dragih razlogov bi zamogel navesti proti omenjeni razvadi, pa jaz upan. da te zadostajejo. Proti tej razvadi, praznovati poaedeljek „Blaaraontag“ ali kakor pravijo Lahi, „sv. Krišpina“, je pa najboljši lek: Ustanova .Slovenskega kat. delavskega društva11, ki bo donaialo fo-sameznim udom še drugih koristi. Žito vsi dobri rokodelci in prijatelji deliv-skega društva naj se le kmalu vpišejo v to njim koristno draštvo! To želi Taš dopisnik — nedelavec. M. K. Iz Mirna. — (Poročilo o sliv-nosti razvitja zastave „Kat. del. društva.) — Celi teden vršile sc se priprave za 1» dan, in ves Miren je bil pod ntisom, kakor da se bližajo kaki vtliki prazniki. V soboto večer bo streli in rakete, posebno pa krasno razsvetljeni (rad nad Mirnom, oznanjevali celi goriški »ko- liči, da ne ima drugi dan nekaj posebnega vršiti. Ta dan je |ludi že prišel k nam oče kršč. socijalizma, dr. Krek. — Prišla je nedelja. Že zjutraj na vse zgodaj oznanjalo ga je pritrkovanje zvonov in streljanje topičev. Videl si po Mirnu ta dan 2e zjotraj same vesele obraze, najlepši dokaz, da ljudstvo z nami Bim-palizuje. Z brzovlakom ob 10. uri pripeljala sta se gg. dr. Lampč in Gostinčar, depulacija „Kršč. soc. zveze* a zastavo pa ob polu dvanajste s poštnim vlakom. Žal, da zadaje ni bilo mogoče sprejeti na postaji, ker je bilo rečeno, da izato pijo v Rubijah, pa so izstopili v Gorici. Hitro po dragi ari prišla je četa naših vrlih sosedov Kostanjcev, nakar so skupno z nami korakali nasproti deputaciji kršč. soc. zveze in „Kat. del. društva" is Gorice, na čelu mu g. dr. Andrej Pavlica, ki je prišlo v jako obilnem številu za svojo zastavo. Po prisrčnem pozdravu korakali smo z obema zastavama in z godbo skozi Miren. To je bilo veselje gledati naše vrle mirenske mladeniče, kako ponosno so korakali za zastavama, češ, mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi. Da, mladina v Mirnu je naša. In ta je naš up. Naša mladina je spoznala, da z veseljem mora biti združena tudi izobrazb", zato je pristopila in še vedno pristopa v naše društvo. Nato je začelo od vseh strani naše okolico prihajati ljudstvo v Miren. Prišlo je še več društev, med temi pevska zbora iz Dorn-berga in Rubij. Točf(o ob 3 ari začela se je cer-^ kvenfslovesnost. Cerkev, čeAvno obširna, je bila za polovico premajhtfa. -Nato se je med pokanjem topičev vršila služba božja, pri kateri je imel govor g. dr. Krek, in pri kateri se je blagoslovila zastava. Zastava je blagoslovil g. dekan Pavletič. Kamica je bila ga Dru-fovka, boter pa g. Vencelj. Mirenska dekleta so zastavi darovala krasen trak. Nato se je vršilo zabijanje žebljev in za-stava se je z navzočima zastavama po-sestrila. Zastava je res krasna in je delo društva za izdelovanje cerkvenih oblek v Rabatišču. Po končani službi božji ustavilo se je ljudstvu prwf'vwkiij«. 41: Wei8 je ta piiaBr^fot&T^aftrafrffatOTB gwft>a zal koračnico in korakali smo na kra _ zastavam', mlaji in balončki ozaljšano dvogišče g. Bndihne. Na konca dvorišča je stal naš krasni oder. Na sredi—odra je stala bela zastava, hitro za njo pa je ponosno plapolala kot njena varuhinja naša trobojnica. Dvorišče se je kmalu nflpOlnilo. Prišli so tudi nekateri naši raagnatje. Vstopnic se je rajjpruOnlu 1000. Slavnost je otvoril društveni predsednik g. župnik G. Pavletič, kateri je navzoče pri«rčno pozdravil in dal besedo g. dr. Lampdlu. Govornik je v lepih potezah naslikal skoro bi rekel suženjstvo delavca-trpina, kateremu se pa ne more drugače odpomoči, kakor s& skozi in skozi zdravo strokovno organizacijo. Okleniti se mora slovenski delavec poštenih voditeljev in ne izkoriščevalcev, kateri imajo mčd na jeziku, strup pa v srcu. Delati se mora, pravi govornik, in kdor ne dela, ni vreden, da živi. A kdor dela, mora tadi živeti in sicer pošteno živeti. Naš namen je torej, da slov. delarstvo združimo in mu postavimo vestne voditelje, kateri se bodo združeni borili, da bode slovenski delavec ne samo delal, ampak tadi dobro jedel. Govorniku, ki je res lepo govoril nad pol ure, so na koncu burno ploskali. O tem govoru spregovorimo prihodnjič kaj več. Za dr. Lam-petom je dobil besedo g. dr. Krek, kateri je bil že pri nastopu bnrno pozdravljen. Ta pa je v svojem govora bičal slovenske lažiliberalce, kateri se prištevajo k inteligenci. Kakšna inteligenca je to, kaže v najlepši lači njih časopisje. Inteligenca, za psovanje, farbanje, slepljenje in hujskanje slov. ljudstva proti duhovnom. Žalibog, nadaljnje govornik, da ima slov. narod take sinove, ki ga tlačijo in morijo, ki mu hočejo izruti najprej vero, in ako to dosežejo, potem so vse dosegli, kajti človek brez vere je dostopen vaem strasten, se odtuji narodnosti, se spridi in tako pride na rob propasti. Stojmo trdno kakor kraška skala in triglavske pečine na braniku, da si ohrani naš narod svoj jezik in vero. Govornika je množica barno aplavdirala. Tudi ta govor priobčimo obširneje. Za njim je govoril še kršč. soc. g. Gostinčar iz Ljabljane. Tudi on je navduševal navzoče, naj se oklenejo poštenih voditeljev, naj se oklenejo križa, v katerem je gotova zmaga. Na to je g. kaplan J. Podobnik pre- fiital došlo brzojavne in pismene pozdrave. Potem se je začela ljudska veselica. Nastopati so začela razna društva. Naj-prvo je nastopil domači društveni mešani zbor pod vodstvom g. Vodopivca, nadučitelja v pokoju, ki so je prav mnogo v tej vročini trudil, da je pevce tako izvrstno izvežbal. — Potem ho nastopili pevski zbori iz Dornberga, Kostanjevice in iz Rubij, ki ro peli vsi prav dobro. Potem je nastopila gospodična P. Kamp-jut, (katera je uže v cerkvi v imenu deklet izročila zastavi trak) in je dekla-movala pesem S. G. „Marijinim slavilcem11. Gospodični je bil poklonjen lep šopek. Nato je kolesar s kolesom deklamoval šaljivo pesem „S!ovenski kolesar14. Na to sta nastopila v šaljivem prizora čevljar in krojač v vezani besedi se prepirajoč. Potem so naši mladeniči nastopili s ša-loigro: ^Pozabljena pipa“, katero so si mladeniči sami po povesti istega naslova iz koledarja priredili. Za drugo dejanje potrebno ozadju odra nam jo naslikal g. Wencelj, kateri nam je že prej marsikaj lepega naslikal in tudi pročelje odra nam je nekoliko preslikal. G. Ven-celjna imamo tudi pri igrah za mimiko izvrstnega učitelja. Čast mu I Med vsako točko igrala je godba slovenske komade, katere je prirHrbel odbor. Zvečer začela je še le Ijadska veselica. Dvorišče bilo je razsvetljeno z lučjo MAcetylenu. Po dvorišča je gorelo okoli 50 balončkov v narodnih barvah. Umeteljni ognji pa so Blavnost poveličevali. Da, krasno se je obnesla ta slavnost v vsakem oziru. Naj le kričita „Soča" in .Rodeči Prapor1*, naj nas le obrekujejo ; ali kdor je bil v nedeljo v Mirna, videl je, da Miren je velika naša t^njava^ in to trdnjavo bodemo branili, »ranili jo bodemo, kakor branijo ruski vojaki Port Artur, branili jo bodemo do zadaje kaplje krvi. Trdnjave ne pustimo,^dokler zadnji mož ne pade. £li v terci časa upamo, da bodo tudi druge vasi v okolici postale najp trdnjave in potem se nčT bojimo nobenih sovragov. Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi 1 Ker piše .Soča", da je na daa slavnosti zvečer neki naš na tla vrgel nekega mirnega soc. demokrata, moramo povedati sledeče: Okoli 9. ure zvečer prišlo je par pijanih demokratov in so začeli razsajati in kričati. Mi smo pa imeli roditelje in ti so najglasnejšega postavili na cesto. Sicer se imajo demokrati za ta večer zahvaliti naši potrpežljivosti, da se jim ni kaj hujšega zgodilo. Novice. Cenjenim naročnikom. — Na poziv, naj bi naši cenjeni naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je žal vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si štetje v sveto dolžnost: poravnati zaostalo naročnino, kor imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso še plačeli naročnine za leto 190.1 in 1902. Cena listu od sedaj do novega leta je 1 K 36 h, za manj premožne 1 K. Somišljeniki, agitujte za razširjenje BPrirO?.8fa"T7 _____ “TKRlSp tržaft k epa nim estni k a. — V pond. so se bavili razni ddaajitn listi z odstopom tržaškega namestnika grofa Gotfssa. Tudi poluradna „Triester Zeitung” je dobila iz Celovca vest, ki ne izključuje možnosti, da se grof Gočss sploh več ne povrne v Trst. Po mnenju omenjenih listov prišel bi na mesto grofa GočsBa v Trst sedanji dalmatinski namestnik baron Mandl. Imenovanje v šolski stroki. — Ravnateljem c. kr. mornarske nižje realke v Pulju je imenovan dr. Rud iger Feliks Solla, doaedaj profesor na državni realki v Trstu. Slavnostno romanje na Sv. Goro v proslavo Brezmadežne dne 19. septembra 1904. — Sveto tekmovanje v proslavljenji Brezmadežne opazujemo v tem jubilejskem letu med katoliškimi narodi. Krasen izgled dala nam je prestolnica našega cesarstva, kjer se je zbrala pred Marijino soho nešteta množica — na čelu sam presvitli vladar s svojo cesarsko družino, da bi posvetil sebe, svojo preatolniao ter vsa svoja ljudstva mogočni priprošnji nebeške kraljice. Tudi mi hočemo se podati prihodnji mesec v kolikor moči obilnem številu k nogam preblažene Device v preljubljenem svetišči na Sv. Goro, ki nas je že večkrat videlq prihajati v ogromnih množicah slavit Njo, ki je naša pomoč in našo npanje. Tudi v letošnjem svetem letu hočemo slovesno pokazati svojo vero ter svojo ljubezen do preblažene Device; priporočili jej bodemo, naj ohrani pri nas zaklad sv. vere ter krščanskih čednosti, prositi hočemo za preljobljenega sv. Očeta Pija X. in za povišanjo sv. Cerkve. Naš prevzvišeni knezo-nadškof je izbral v ta namen odbor, ki naj poskrbi, kar je potrebno. Ta odbor je sklenil: 1. Dne 19. septembra ob 4 zjutraj vzdigne se procesija iz atolne cerkve — v ta namen dalo ro bode znamenje z zvonom pol ure prej o 3'/2- V Btolnici se zberejo romarji iz meBta in iz bližnje okolice. 2. Oddelki, ki pridejo iz dolenjih krajev nadškofije, počakajo na Solkanski cesti — ter se vzdignejo proti Sv. Gori, kakor hitro zapazijo procesijo iz mesta. 3. Oddelki iz gorenjih krajev pridružijo se procesiji na Prevalu. 4. Glavna vrala svetišča bodo samo za vhod, stranska pa za izhod iz corkve. 6. Ko pride procesija na sv. Goro, bo najprej govor v slovenskem jeziku — na to slovesna sv. maša (pontifikat), katero bo daroval sam prevzvišeni knezo-nadškof. 6. Po sv. maši bo govor v italijanskem jezika — In na to Larretanske litanije ip blagoslov z Najsvetejšem. 7. Ža nadaljna pojasnila — ali tndi naznanila se je obračali na uredništva „Primorskega lista** in „Eco del LitoraIe“. 8. Č. g. dušni pastirji ao naprošeni, naj blagovolijo naznaniti odbora približno koliko bi se jih utegnilo udeležili te procesije it njihovih dahovnij. Oni duhovniki, ki Be osebno udeležijo tega romanja, naj naznanijo to č. g. gvar- dijanu na sv. Gori. V Gorici, dne 30. avgusta 1964. Pripravljavni odbor. Za „AlojzijevlŠče": Preč. g. Val. Kragelj 10 K, preč. g. Fil. Abram 10 K, preč. g. Henr. Črnigoj 10 K, preč. g. Jož. Ličan 1 K, g. Fr. Faganel, zidarski mojstpr popuslil na računa 7 K 66 v, g. Ant. pl. Braanizer v spomin svojega bivšega sošolca pok. g. Blaža Madona 5 K, ne- imenovana 4 K. Bog plati I Za »Slovensko sirotlšče“ so darovali : P. n. gg. Ivan Lisjak iz Dornberga 50 v, Filip Abram 3 K, Ivan Orel 20 v. Pavšič Andrej, Avče, 50 vin. Dar. — Uprava „Primorskega Lista“ je prejela za „Slovensko airotišče4* 82 h, katere je darovala družba »Slovenska beseda". Dar. — Uprava ^Primorskega Lista11, je prejela za 'Šolski Dom** 82 h, katere je darovala družba .Slovenska beseda1*. Vojaške vesti. — V torek popo-ludne ob 3. in pol uri prišla je v Gorico z vaj, katere bo bile na Krasu in po vipavski dolini, 28. divizija, sestoječa iz 55. in 56. brigade, katero so tvorili pešpolki 27., 47., 87. in 97., jeden eskadron huzarjev, jeden eskadron dragoncev in jeden topničarski polk. Pri Rusi hiši, na trgu starega sv. Antona in na Travnika zbrala se je neizmerna množica, ko so prihajali vojaki v mesto Na Travniku se je ustavil generalni štab in njemu na čela leldmaršallajtenantpl. Chavanne,pred katerim je vojaštvo defiliralo ob zvoku vojaških godb. Potem so se vojaki podali na stanovanja, katera so jim bila določena. Zvečer ob 8. uri pa so igrale na Travniku vse štiri vojaške godbe. Ljudstva je bilo toliko zbranega, da seje tam kar trlo. Včeraj zjutraj ob 5. in pol ari pa se je podalo vojaštvo zopet na vaje v okolico ter se popoludne zopet vrnilo v mesto. Popoludne ob 4. ari pa so začeli polki, ki se ne nahajajo v goriški garniziji, odhajati po železnici. Bilo je pripravljenih v ta namen šest vlakov.-Ker so se vojaške vaje vsled cesarjeve odredbe dovršile z zadnjim dnem meseca avguBta, odpošljejo bo dopustniki In rezervisti koj na dom. Doba sv. Janeza Nep. se vrača? — Čudno, da se pojavljajo srednjeveške prikazni sedaj, — v tem omikanem a žali bog v verskem ozirn prav nevednem času. Ali je mogoče, da si apa neki orožnik iz Ulma pri Gorici moliti namestnika Kristusovega v spolnovanju njegovih Bvetih dolžnostij kot spovednika Neki prečastiti g. kurat v goriški okolici je moral kot spovednik tajstvenim potom poskrbeti, da se je popravila neka denarna škoda. In sedaj ko je oškodovanec, dobil zopet svoj denar, — kaj atori mi* renski orožnik? Kakor da bi se ne bil nikdar učil katekizma in kakor da ne bi poznal 16. paragrafa cerkvenega in državnega konkordata, kjer se glasi, da mora presvitli cesar skrbeti, da cerkvenih predstojnikov nikdo v njihovih službenih dolžnostih ne ovira, — hiti k preč. g. kurata, češ, da ma mora izpovedati taj-noBt, od koga je dobil on to povračilo. Ali orožnik ni nikdar slišal, kako strogo je duhovnikom naloženo, vse kar se pri spovedi izve molčali. — No, seveda nekaterim orožnikom je pač morda beseda Božja deveta briga. Sicer, ako sme vBak stan svoje dolžnosti izpolnovati, — kaj menda nima dnhovski stan tudi svojih, v katerih ga nihče ne sme ovirati. Pravicoljub. Kap je zadela v soboto predpo-ludne v Bolafijevi zalogi vina krčmarico Terezijo Boltar iz Kanala, po domače „0štirko“, ko je tam kupovala vino. Prenesli so jo v gostilno g. Gorjanca, ki se nahaja v Attemsovi palači. Poklicali so g. dr. Brecelja in brzojavno obvestili soproga, ki jo prišel iz Kanala po ženo in jo odpeljal domov. Iz Mirna nam pišejo: Na napade, katera Bta zadnjo čase »Soča** „Bdeči prapor11 čez nas priobčevala, nismo imeli časa odgovarjati. Zalo vprašamo sedaj omenjena lista Bledeče: 1. Kdo je plesal v cerkvi? 2. Kateri odbornik je prekljinjal Boga in Mater Boljo? 3. Kateri naš ud je oklofutal novega podžnpana? 4, Kdo je vlačugaril po Kostanjevici? Kdo je prišel pijan kot šnopsar iz Kostanjevice? Vse le lazi bile so ▼ „Soči“ in »Rdečem Praporu11 kakih 6 krat premlete. Zatorej, prosimo za Imena dotičnih, ki so te stvari uganjali. Udeleženci izleta v Kostanjevico, odborniki kat. del. društva in drugi. Proti draginji mesa. — Občina Gradišče je odločno nastopila proti mesarjem, ki niso hoteli znižati cene meBU, dasiravno se je živina pocenila. Gradiški župan je dne 10. m. m. pozval mesarje, naj cene mesu znižajo. Ker pa na ta poziv niso ničesar odgovorili, poslal jim je župan ultimatom: Ali naj s 1. septembrom vpeljejo prejšnje cene, ali pa bode ustanovljena mesnica na družbeni podlagi, ki bo prodajala meso 16 vin. ceneje. Vsled tega so se mesarji odločili, da znižajo s 1. septembrom cene mesu in teletini. Vodni načrti ob Soči. — Tehnična komisija je preiskala Sočine izvore. Tvrdka Ganz & Comp. namerava zgraditi ob Soči električno delovršbo, katera bo izdelovala za 18.000 konjskih sil elektrike. Elektriški tok bodo rabili pri boh. železnici. Dela bodo stala 9 milijonov R. Iz Brj pri Rihembergu nam pišejo: 24. t m. je utonil pri kopanju v Vipavi 10-letni France Mihelj. Pokojni je bil jako nadarjen učenec tor obenem blag in priden deček. N. p. v m. Pretep v Solkanu. — V Solkanu so v nedeljo plesali, a po plesa so se, kajpada stepli in sicer dala je povod pretepa baje razdelitev dobička. Josip Gomišček ranil je še precej močno na glavi Iv. Komela, tako da je morar iskati zdravniške pomoči v Gorici. Izgubljeno dekle. — Že v jedni prejšnjih številk smo poročali, da je izginila iz Vrtojbe jednajstlelna deklica Leopoldina Ambrožič. Prešlo je Že par tednov od tega, ali stariši ne vedo še danes nic o njih hčerki. Izpred sodišča. — Te dni je atal pred tak. okrožnim kot kazenskim sodiščem Anton Jelenič, doma iz Račič v voloskom političnem okraja. Tožen je bil zaradi tatvine, češ, da je v noči od 13. do 14. jnnija tega leta ukradel v Podbrda Josipu Gerbu dva bankovca po 50 K, tri po 10 K in jeden prstan v vrednosti 10 K. Jelenič je bil oproščen, ker bo mu tatvina ni mogla dokazati. — Isto tako se je moral zagovarjati pred omenjenim kazenskim sodiščem 29-letni Lu-dovik Pehnikar, rojen v Gorici, in sicer zaradi javnega naallltva radi izzivanja in radi žaljenja atrale. Pehnikar pil je 10. avgusta v Zdravščini v neki krčmi. Ta je začel razsajati in ni dal miru, tako da ga je moral neki stražar aretirati. Med potjo, ko ga je odpeljal stražar v Zagrad, razsajal j« Pehnikar neprenehoma. Psoval je stražarja in ga celo klofutnil. Ko sta dospela a stražarjem v Zagrad, začel je Pehnikar vpiti „Viva 1’ Italia, morle ai sciavil“ Zaradi vsega tega in pa ker je bil Pehnikar ie poprej 16 krat obsojen, obsodilo ga je sodi- šče na dve leti težke ječe, poostrene z. jednim postom vsake tri mesece. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske tlrufcbc kranjske v Ljubljani. — Meseca oktobra se olvnri sedmi tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesečev Gojenke morajo stanovati r zavodu, ki sapo iz želodca in odpravlja nezdravo je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem po-slopjn poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, Bpisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučnje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, Vrtnarstva itd. Gojenke se istotako vežbajo o go-spodinskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno Živino. Gojenke, ki se žele nčiti nemškega jezika, dobe t. tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora .prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po noči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu. Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo; 1, dovršiti že 16 leto; le izjemoma, iz posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših ačenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 8. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem reda. Prošnje za sprejem, ki jim je predložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev ali varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. I. glavnemu odbora o. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko iolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz dragih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske. Gospodarstvo. — Zavrelka ali birsa. Ta jako nevarna bolezen na vina je v južnih krajih nekaj navadnega. Posebno šibka in iz mladih trt napravljena vina so ji zelo podvržena. V kleteh kjer se ta bolezen pojavi, znači malopridnega kletarja. Njegova klet je zamazana in brez reda. Sodi so malo kedaj polni. Še manj se vino pretaka. Vino stoji celo zimo na drožju. Nespameten kletar misli, da bode dalo drožje vina moč, toda zgodi se baš nasprotno. Kako se spozna ta bolezen? V poletnem časa začne skoraj vsako vino pokipevati, posebno če ni v trgatvi vsled neugodnega vremena poki-pelo. Kadar vino navadno pokipeva, prijetno diši in meče lepe bele pene. To pokipevanje je koristno in ni „zavrelica“. Če pa vino nekako skipi, (se skuha) pene pa so umazane in dišijo po gnjilobi, je to .zavrelica". Tako vino spreminja barvo in okas ter izgablja kislino. Črno vino postane rujavo, a belo bolj temno. Kaj nam je storiti, da se nam ta bolezen ne pritihotapi v klet? V prvi vrsti se držimo snage. Snaga je duša kletarstva 1 Čisto in nikdar gnjilo bodi grozdje. Snažni naj bodo sodi in drago kletno orodje. Vino večkrat zalivajmo (da m napolni sod) in pretakajmo. Pretakati^6 mlada vina vsaj štirikrat v leta in sicer: prid božičem, meseca marca ali anrila, meseca junija ali julija, in v začetku oktobra. Če se je bolezen še le pojavil^, pretoči vino v snažen in močno zažvepian sod. Vinu dodaj nekaj ledu. Najbolje sredstvo je seveda npasteuriziranjeu t. j. segrevanje vina do 60 stopinj s pomočjo posebnih priprav. Za vino, je že hudo napadeno od te bolezni, ni pomoffl. Tndi posoda, kjer je bilo tako vino ni več za vinsko rabo, ampak le za ogenj. . „Dr. pr.“ Zoper drisko. — Posuši ai listje ščipkovo (gartrola). Nasiplji ga kakor čaj na vrelo vodo, in pusti to zmeB 2 uri stati —• dobro pekrito. Potem jo pretoči, in vodo pij 2—3 krat na dan vselej za pol kupice. Tavžentroža ali zlati grmiček. — Gaj te cvetlice je prav dober proti zgagi ali gorečici (Sodbrennen). Odganja želodčno kislino,'ter dč prav dobro jetrom in ledvicam. Ne slano denarja, le nekaj truda; da si ga natrgaš, v snope žvežeš in posušiš. Če krave molzejo krvavo — daje se njim dvakrat na dan po jedno žlico aalpetra v litru vode razstopljenega. To se daje dva do tri dni zaporedoma. ) h Za kratok čas. 1. Gospod Čifulovič jo imel sinčka na gimnaziju in holel mu je dati domačega učitelja. Obrnil se je radi tega do dijaka Serjunova, češ, koliko bi zahteval za uro. — Dve kroni, odgovori Serjunov. — Hm, hm — pomišlja gospod Čifalovič — koliko pa je dolga pravzaprav taka le ara? 2. Mihec si je zlomil nogo in cvilil na vse pretege. Poslali so po zdravnika, med,tem časom pa je m^ti sama nekaj poBkrbela za bolnika. Zdravnik pride in popraša kmetico, kaj je ovila dečka okoli v ral:** Eh, gaspud dohtar, drugih rcnij nesm mela pr hiši, sm mu pej dve apljavki dela za vrat. 3. Tujec (kmetu): Kakor vidim, vi tu-le v hribih napredujete. Celo društvo ste si ustanovili. Kak pomen pa ima to društvo ? Kmet (pomenljivo): Društvo — hm droštvo mora skrbeti od nedeljah za redno pretepanje. , 4. Profesor (razlagaje dijakom sta- tistiki); Pomislite dobro,1 na Ogerskem pride na VBakih tisoč ljudij 165 konj, 83 krav in 65 o s 1 o v. 6. Profesor (dijakom): Ej, falotje tako daleč smo že prišli? Pa le ne domišljajte Bi preveč, kajti očitno vam povem, da se ne dam za hrbtom nikomur voditi za nos. Loterijske številke. 27. avgusta. Dunaj.................'51 49 60 33 10 Gradeo ... . 80 43 82 33 63 Katoliška slovenska drnžina sprejme na stanovanje več učencev. Hiša je nova in stoji na lepem, zdravem kraju blizu središča mesta. Učenci imajo priliko oditi se v nemščini. Pojasnila daje upravništvo „Primorskega lista**. A. Krušič trgovec in kroj. mojster Gorica, Gins. Verdi 33 naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar sveheanglei-ko in avstrijsko blago, kakor tudi svetih ingotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko \n aimsku se-aono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovščini. — Izdelek lastnega blaga jamčim. Vsaka rodbina r ^voj prid rabil* U KathreinGrjevo Kneippovo sladno kavo kot prime* mk-iaaji karal pijači. »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" §x Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 *UV,J j . ‘l 1 tl vsprejema: ■ in b) zavarovanja vsakovrstnih, poslopij, premičnin pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi ln za nižjeavstrijško deželno zavarovalnico na Dunaji: zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, Ijodaka zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnino po 60 vin., 1, 2, 8 in 4 K in dajo po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi Inr jamstvena zavarovauja Vsake vj-ste. ‘ i ( ! •••■ 1 > Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ler postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovensko zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da sc lahkomeria vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer Še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ;. -T7-. ■ popolno varnost. igi #»h*s Svoji k svojini! j i» r •» jr r i' V Rojaki :§lovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! [»»Ml ▼ 'M' ▼ w * mir vv ' j*. 1 . /»Vil I t .1 • li • ■ inui^.s V ' jfaiton Jon, Bprejme na 'Btanovanje in hrano poStnna ilovenaka krSčanska družina. VoČso izv^ , v .Narodni Tiskarni". Poziv. Anton Kuštrin Gosposki ulic* h. itev. 25, 0f v Gorici, priporoča Častiti duhovščini in slavnen.n občinstva v mestu in na deželi svojo trgovipo jedilnega blaga. n. pr. kavo: Santos, Sjandomingo, Java, Cejlon, P( r (-rico i. dr. Olje: Lacca, St. Angelo, boriti isterska in dalmatinsko, Petrolej v zaboja Sladkor razne vrste. Moko dt. 0,1, 2, 8 4, 6. Več vrBt riža. Miljsveče pry.e in druge vrste, namreč po 7» kila in od 1 fnnta. Testenine ic tvornice Žnideršič A Valenčli v U. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila m Metoda. Moka iz Majdifieve^a mlina p .Kranjn in z Jochmann ovega v Ajdorjčini. Vse blago prše vr^tfr:- • CC ni 13V .flilti! .iJnfli) 'J „ Ljudska opekarna v Biljah, vpisano društvo a omejenim poroStvom" se je po soglasnem sklepu izrednega obč. zbora z dne 2J. jun. t. I. prostovoljno razdru&ila, ter je bila ta razdružitev vpisana v aadr. vpi-sekglasom sklepa c, kr. okroh. sodišča v Gorici a dne 8. jul. t. I. št. Firm./2SGen. H 77/23. Vabijo se tem potom vsi mogoči upniki y,Ljudske ope-kame“ v Biljah, da se oglase. za morebitne tirjatve pri društvu. T^''|nnu |mi 1 mu 1 h i im 11111 mii liti -------------- II IM Gorica, Easpaska Hlev. 7, II. iiciilstrotfle ji največji in najt urejen atelje aa Primorskem. izvriba vseh vrst fotografij je ne- ulicaMunicipiošt.l, Gorica. flVeiika 1 tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šiviljo, krojači', Črevljarje, in tudi za uivetiio Vezanje 1 (rekaniiranje). V zalogi so tudi nahajaj" ttngleftka dvokolesa „Nelical Premier" Ln slatnorenni stroji, samokresi in razno puike. lastna rneli. popravljalnica. Glavno zastopstvo za. Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jak,o ukusnimi jedili. Postrežba in cene j;iko solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan 1 Aaatno diplomo nA|vli]ega priznanj Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Sorici na rustavl I. 1900 s zlat« svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vhh naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje. svojim rojakom v mestu in na deželi najtiljudneje. And. Fajt, peko viski mojster, Gorica, tekalli&e Fr. Josipa it.2 (lastna hlis), la pedruinloa It. 20. h Issvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najjinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače ea birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, jina peciva, jfina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. 73 MfliP in (TM7flip s traJno delujočim pri-4!1 odllJC 111 y lUiuJu tiskalom ln regulatorjem za pritiaek: „Herkules“. Ziijamčeno naj hitrejše dolo. Hidravlične stiskalnice Sadne in grozdne mline, Robkalnice, Popolne M OH turne Htaliie in vozeče. Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode. \ prehosljiva. Na razpolago je nešte vlloo pohvalnih pisem, r hflhor ppl bonfeureotlli - • Sušilnice 7.a sadje lu zulenjari, »troje za lupljenje in rezanje nadja najnrvejSe, paijiodelujoče, patentirano, ki se dajo nositi in voziti. Škropilnico 7.a Irte, drevesa, goršico ,,Syp]lonia“, pluge z« vinograde izdeluje in prodaja pod jamstvom kut posebnost v najnovcjŠi sestavi PH M A VFA RTHinHr tvornica kmetijskih strojev, li- i 11» lTliv I T /111111111 vil • varne in zdelov&lnice plugov i»a Dunaju II/I, Takorstraaae at. VI. Odlikovana z nad 600 Fatimi, »rebrnimi in bronastimi kolajnami. ObJirni ceniki zastonj. ^ , Zastopniki in prekupci dobro doSli. O V 'J ... slojema hranilne vloge katere obrestuje po 4l/s°/n polumese6nd;ne: vidignene obrestiprlpi-auje koneo leta k glavnici. Rentni davek pladnje posojilnica lama. Posojllk udom na osebni kredit po 8°/, in na vknjiži«) pq 51/./« , registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. < i 1 — 1 a:....1.1 . i rr*”T-- C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane b glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vaak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popotudne.