Leio yiL, šiev. 74. Celje, sobofa 11. julija 1925. Poštnina plačana b gotovini. '.^^^^^m "¦>?/ ^i ^^^R ^^^h ^^|v ^^^^^IB ^Hl ^^^A ^^W ^^M ^^K. MBm ^H^^^^A Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemsivo 240 Din. Oglasi se raCunajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. L»os«&mezaiti *«©vIliM» A Dta. v torok, Le«rte& i n soboto. UrednlStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpraVBllStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem Ček. zavodu št. 10.666. Iz življenja naših zasužnjenih bratov na Koroškem, (Dafje.) Ck'ludi dokazuje lo dejstvo samo geramnizatorične namene koroške vl*a- de m odločnost slovenskih roditeljev, da svojo dcce ne pošljejo v take zavo- de za raznarodovanje, koroška vlada kljub tomu z zlim namenom tomiači to dejsfvo in skuša ravno ž njim doka- zati. da večina Slovencev no želi svo- jih slovenskih šol, nego je zadovoljna z institucijo utrakvističnc sole, a da se bori za slovenske sole samo stovenska iredenta, ki po njikovem izrazu pred- stavlja »manjšino v manjšini«. Treba ;je tndi povdaritL da je imel ves mane- ver s to solo cilj, da pokaže navidezno naklonjenost koroske vlade napram Slovencem, ker se je vršil ravno za ča- sa voHtev., ko so nemske stranke raču- nale. da si pridobe s tern naklonjenost .sloveiivskih volilcev. 0 soli v Sclah kot sloveiiski soli ni iiIti vredno govoriti, kei- je ona dejan- sko utrakvistična, kajti slovenski je- zik se kot nčni iiporabfja samo v za- četku, prvi dve leti^ dalje pa se preda- va vse v nemškem jeziku, cetudi ima obcina Sele, ki leži na višinah Kara- vank, ravno na meji, po službeni' av- strijski statistiki 1014 prcbivalcev ?!cv(jiicov, a samo 13 Nemcev, skapno s 120 šoloobveznimi otroci, od katorih jih jo 110 slovenske narodnosti. Zaključek: prave manjsinske sole, ki bi s svojo upravo, učitelji in ucnim nacrlom odgovarjala upravičenim že- Ijam koroskili Slovencev in doloebain mirovne pogodbc — po krivdi tradi- cijonalne avstrijske manjšinske politi- ke — ni niti ene. To lepo ngotavlja tu- di piisec inspiriranega članka v gra- škem listu »Tagespost« z dne 26. fe- bruavja 1925. 1., v katerem priznava, da koroskhn Slovencem »so all so hile wa razpolago tri slovenske sole.« Značilen je tudi čtanek, ki je izšel v »Arbeiterwille« (Gradec) z dne 5. aprila 1925. 1. o slovensko-nemskih so- Inh na Koroskem: >V graäki »Tagespost« je pisal nekdo — nestrokovnjaško in. najbrž po uarof'ihi lleimatsschutza — o jezikov- neni ustrojn dvojezične osnovne sole. Namen tega uvodnika je, da se vistva- ri razpoToženje za popolno ukiaiitev slovenskega jezika v osnovnih šolah na Koroškem. Statistični materijai, na katerega se pisec sklicuje, pa ne od- govarja stvarnim činjenicam. Trditev, da .je na Koroškem samo 37.000 Slo- vencev, je popolnoma nesmiselna. Tu se namrec kot Slovenci računajo sa- mo oni, ki pripadajo Slovenski narod- ni stranki. Da je zelo mnogo socijat- nih demokratov, a poleg tega tudi nemških nacijonalistov, ki so sloven- skega pokolenja, o tem se namenoma ničesar ne omen ja. Ljudskega škitja iz lcta 1923. se absoluino ne more jemati kot merilo za opredelitev narodnosti, ker sta agitacija — zasnovana na fa- žeh — a često tudi teror nemških na- cijonalistov prisilila mnogo Slovencev, da so prijavili nemski jezik kot obce- valni jezik, pa četudi ne znajo niti do- bro nemško govoriti. Na Koroškem ži- vi danes še okoli 80.000 Slovencev in radi tega nelnskim nacijonalistom kljub njihovemu nasilju še ne bo tako kmalu uspelo, da slovenski jezik po- polnoma iztrebijo iz sole. Niti eden pa- meten Neniec ne bo pristal na to, da govori učiteJj že od prvega solskega dne z dcco samo v nemškem jeziku, ko ta deca do vstopa v solo govori stoven- sko in nkna o nemškem jeziku niti pojma. S tako nasilno metodo so po- vzrocili nemski nacijonalisti v Pruski Poljski slrahovito mrznjo proti celo- kupnemu Nemštvu, vzgajalii so na,- ravnost iredento. Mi sooijalni demo- kratjo ne želimo nasilja proti mfcidini v jezi-kovnem pogledu, mi nočemo, da slovensko dete zamrzi učenje nemške- ga jezika. K uporabi nemškega jezika naj se navaja polagoma. S tem bomo koristili raznmu in narodnemu pomir- Ijenju.« (Dalje.) Curiška borza v petek 10. julija. Beograd: 9*05 Industrija Celja in okolice. Pod tem naslovoin je priobčil hancni ravnatelj g. A. Kunej v »Vest- niku« Ljubljanskega velesejma propa- liLindni spis, ki ga radi njegove stvar- liüsti in zanimivosti v celoti priobču- jc-mo. Mesto Celje je sl'ovelo že od nek- ' d-ij kot važno trgovsko in industrijsko središče. Ugodna geografičim in kli- matična lega, premog v Savinjski do- lini in Velcnjski kotlini, vodne sile, ne- i/.crpno zaloge lesa y bližnjili vitanj- sVih in gornjegrajskih gozdovih ter bogato zafedje radi hmelja svotovno- znane Savinjske doline, vse to je vpli- vato ugodno na veliki razmah indu- strije in trgovine v celjskem okolišu. Jvot skoro povsod, tako se jje raz- v'.la tudi v Celju takoj po preobratu izredno velika podjetnost. Polastifa so je ljudstva uprav mrzlična snovalnost: Vivdkdo je hotel posedovati tovarno ter blti »industrijalec«. Dokler so sie vsled neurejenih val'titarnib in deloma tudi notranjepolitienili prilik cene ro- be venomer kviišku, dokler ni bilo radi p.'i.danja. kupne rnoci denarja v trgovi- n.: njkakega i'izika, tako dolgo je bilo vMj v redu in. so se tudi novopečeni in- diistrijalci in veletrgovci držali krepko n.*id vodo. Toda še pred potekom scd- ii?iu ilcl>o1*.ili !et ]r sledil prsobrat. — Dinar si je pridobil vsai deloma če- prav bolehajoco mednarodno veljavo, pritisnila je inozemska konkurenca, cene blagu so začele padati, v konzu- mu se je pojavil velik zastoj. Davčni vijak z nepreglednimi taksami je pri- tiskaY vedno hujše,' posojilne obresti so ostale na istii visini kot v času naj- večje konjunkture. Zaslužki vedno tož- jii in pičlejši, življenje pa zmerom ena- ko — na veliki nogi! Vsi ti vzroki, ki so se pojavili v splošnem tndi povsod drug je, so po- vzročili precejšnji gospodarski pre- tres. Vse, kar ni bilo zdravo fundira- no in kar se je bilo fe vsled trenutne konjunkture v naglici ustvarilo, se je začelo rahljati. Začela se je temeljita kristalizacija solidnega dela in kapi- tal'a. Od 50 lesnih trgovcev, ki so trgo- vali pred leti v kavarniških borzah od mize do mizo, je zdrknilo njih število na borih 10. Enako redukciijo povojnili firm je zaznamovati tudi v drugib' strokah. Iz vsega sledi, da se je tudi to pot stara prislovica, da je denar razmcroma lažjo zaslužiti kot držati, povsem uresnicila. Prelahki zasfužki nimajo teka, zato se bode moralo na- praviti zopet mesto solidnemu delu, pridnosti in varcnosti. In cimprej to dosežemo, tem hitreje bodemo gospo- darsko konsolidirani. Ni tu mesto razpravljati še na- dalje o prilikah, v kojih se nahaja tre- notno naša industrija in trgovina. Moj cilj je zgoTj ta, da seznanim poset- nike Ljubljanskega velesejma na večja povsem serijozna in priporočljiva tr- govska in industrijska podjetja Gelja in okolice, da jih lahko interesenti ob priliki Ljubljanskega velesejma na njih domicifu. obiščejo. Vsled ugodnih' želozniških zvez bi taki obiski ne po- menili nikake bistvene zamu.de časa. Radi boljšega pregleda hočem porazdelili tvrdke po strokah. Izdelo- valni predmet je večinoma iz besedila firme razviden. 1. Strojjna, Uovinska in sselezm rridn- Prdvsem je tu oceniti Tonarno emajlirnne posode A. Westen-a H Ce- lju. podjetjc.. ki je brezdvomno največ- je te stroke v državi in se peča veliko z eksportom zlasti v Italijo in na Bal- kan. Edina svoje vrste v Jugoslaviji ]e istotako Drsavna cinkarna v Celju, ki je sicer državna last, a jo ima v naje- mu in privatni: eksploataciji poseben konzorcij. »Zialarka«, iovarna zlatnin in srehrnin v Celju (preje PacliiaffoT je stara ronomirana firma, pri kateri je udeležena iz najnovejšega časa mo- gočna frnncoska skupina, ki razpola- ga z mnogostevilnimi podružnicami po vsej Evropi in Orijentu. Dalje obstoji v juvelirski vStroki na trgu tvrdka Gatej & Co., Celje, ki se peca zlasti s trgovino z urami na debelo. Ivan Rebek, Celje, je razumel iz skromne kfjučavničarske 'delavrrlce ustvariti lepo tovarno in jo specijali- 0. B. — E. 8. Zaklad kobre. (Indijska povest.) (Konec.) Kamen je bil velik kakor črešnja, vunienkaste, presojne barve, v Inani- jevi gorki roki se je svetil še lepše, ka- kor prej. Mladenič je bil pijan sreče. Mislil je, da ima v rokah neprecenljiv zaklad. Zdelo se mu je, da je že po- sestniik krasnega gradu, v katerem -stannje z Maudo, svojo ženo. Urno je krenif v mesto, potoma je srečal množico ljudi, med njimi Afirtalino mater. »Ravnokar smo izročili Mirtalino truplo svetim valovom Ganga«, je izustila zamolklo, »Prokfct bodi, rao- rilec, vekomaj!« Zona je obšla Inanija, še mu je zvenela kletev v nšesih, ko je stopil v niesto. V starem mestu so odpirali tr- govci ravno svoje prodajalne. Inani je pozabit na vse. Stopil je k draguljarju. Pokazal mu je blesteči kamen in ga zmagoslavno vprašal: »Kaj mi das zanj? Ail zadostuje- jo vsi tvoji zakladi, da ti izrocim ta dragoceni dragulj?« Trgovec je vzel kainon in ga ogle- dovar na vse strani, potem je poroglji- vo zmajal z rameni. »Pjonudi svoj kremenec neumnej- šemu!« ga je zavrnil zaničljivo. »Niti paia (stotinke) ti ne dam zanj.« Inani je divjo zakričal. Hotel je trgovca prijeli za vrat in ga zadaviti, le pogled na dragulj ga je pomiril. Ta dragoceni kamen naj bi ne imel nika- ke vrcdnosti? Poiskati hoce poštenega trgovca, ki mu bo das zanj tisoče ru- pij. V bližnji trgovini je trgovec mla- dcniča enako odslovil. Tudi drugi tr- govci niso marali kamna. Inanijeva rujava lica so poblcde- la, njegovo srce se je krcilo neizmerne žalosti. S tresochni kol'eni se je podal k nekemu angleškeinu trgovcu, ki ga jo pomilovalno poglcdal. »Sin moj, s tem kamnom si bil ogoljufan. Ti kamni, ki jih voda le- po izgladita, se ogreti lepo svetijo, drugače pa so brez vsake vrednosti«. Inani ga ni več poslušal do kon- ca. Z divjo kletvijo je zagnal od sebe zaklad kobre. Kakor blazen je planil na ulico. »Ogofjufan, ogoljufan!« mu je br- nelo po ušesih. Ogoljufan vsled divje- ga pohlepa po bogastvu! V obupu si je pulil läse in se do krvi praskal. Misel na Maudo mu je razsvotlilci kakor solnčni žarek temno noč njegovega srca. K njoj pohiti, pri njej naj.de tolažbe v svoji tugi. Pri zad- njih vratih je stopil v palačo svojega bivšega gospoda. V veži je ojmzil Mau- do, ki je govorila z večimi evropejski- mi služabniki in se glasno smejala. Pri pogledu na Inanija so je rezko za- krohotafa. Njegov bledi obraz in divje se bliskajoče oči so se ji zdele čudne. Inani je padel pred njo na kolena, po- ljuboval njeno obleko, jokal in jecljal svoje razočaranje. »Neuuinež, bfciz- nez«, je vzkliknila lepa Angležinja, »ali si res mislü, da born jaz tebe ru- menega Indijca vzela za moža? Hah'a- ha, norec, s prvo ladjo se odpeljem na- zaj na Angseško. Moj ženin jo Anglež, podedoval jo veliko premoženje, kma- lu se porociva.« Kaj je bilo to? Hripav, divji glas je zadonel, kakor zatuli ranjona divja zver v smrtnem boju. Clrne Inanijeve oči' so se zabodle v brezsrčno žensko, ki je otrpnila strahu. »Proklota, brezsrčna«, je zarjut Indijec. »Moja kri naj pride na tvojo glavo.« i Maud je preplasena zrla za vit- kim mladenioem, ki je stal pred njo kakor maščevalni bog in izginil. Divje je sopihal Inani po mestniß ulicah. Vroče hrcpenenje ga je ob'jeto združiti se z Mirtalo. Dospel je do na- brežja Gangesa. Po kamenitiE stopni- cah je hitel k reki. »Mirtala, maščevana si!« je za- klical. Skok, in valovi svete rek'o so se zgrnili nad Inanijem ter pokopali mfadenica, ki ga je tiral poHlep po bo- gastvu v pogub'o. HI. javna tombola nižjlh poštnih uslužbencev se vrši dne 2. avgusta t, 1. Razširjajte „Novo Dobo"! Sfran L »NOVA DOHA« Sttv. 74. zirati za izdelovanje tehtnic vseh vrst. Za vsakovrstne izdelke iz žice ob- stoji I. jitgoslovanska ziöna industrija v Celfai. V železninski stroki poseduje Ce- lje dve širom domovine dobro poznani in vpeljani veletrgovini vsakovrstne in najljofje sortirane železninske robe, in sicer: »Merkur«. P. Majdic, Celje in D. Rakusch, Celje. Poleg tcga obstoji. tik Cclja Zele- sarna in jekl{irna Store, ki obratuje istotako v velikem obsegu. Vse navcdeno tvrdke so stare, fi- nančno dobro fundirane in povsem kar najbolje priporočljive. (Konec prih.) Gledališče. Repertoar: Sobota 18. julija ob 20.: »Ženitev«. PrireditGv »Kluba naprednih sto- venvskih akademikov v Celju«. — Izven. Politi&na vestl. NARODNA SKUPŠOINA jo v sredo in cetrtok nadaljovaTa razpravo o obtožbi proti: bivšemu rainistru dr. Lukinicu. Med tern ko je potekla seja v sredo razmeroma mirno, je prišlo na oetrtkovi seji do ostrih prepirov in pretepov, ki so se po zakljueku seje šf! nadaljevali na skupščinskem dvo- rišču. Razprava se je v četrtek popol- dne nadaljevala. Minister Pribičevič in dr. Žorjav ter posl. dr. PaTecek so ostro zavračali vse očitke opozicije, od katere je bit najglasnejši in je nearsm- no izzival vladne poslance radicevec dr. Žanic. V POGAJANJIII MED RADI- KALI IN RADIGEVGI še ni zazna- movatii pozitivnih zaključkov. Položaj je šo vedno nejasen. TISKOVNI ZAKON. Zakonodaj- ni odbor je sprojel doslej prvih 6 po- glavij novega tiskovnega zakona s po- pravki. Aprovizacijski odbor za mesto Celje in okolico je imel minnlo sredo, dne 8. julija na rnestnem magistratu sestanek radi zni- žanja cen najvažnejšim življenskim potrebščinam, zlasti mesu, kruhu, mle- ku lor jedilom v restavracijah in go- stilnaji. Po jako živahni debati so obrtne zadruge, in sicer gosUlničarska, pe- karska in mesarska, na blagodejen migljaj g. srezkega pogl. dr. ŽužeKa končno obljubile^ da bodo že do pon- 'deljka same javile g. srezkemu pogla- varjn znižane cene v svojili obratili. Upamo, da se bodo v najkrajšem easu znizale dosedanje, napram dru- gim mestom neprimerno visoke cene v Celjn, ki bodo ugodno vpli;vale tako na konzumente, kakor tucli na obrtnike, ki so jadikovali, cos da imajo slab pro- met, kojega vzrok pa so bile baš njiho- ve visoke cene, katerih konzumenti niso mogli več zmagovati. Soji je predsedoval g. župan dr. Hrašovec. Dnevne westi. STANOVANJSKO POSLOPJE se je podrlo. V zagrebski ulici Pod zidom je dal novi posestnik E. Fuduric pre- zidati hišo št. 13. Delo je poveril zi- darskemu mojstru, ki pa ni bil kos težki nalogi. Pri prezidavanju priÜic- ja je kopat pregloboko in se dotaknil temeljev, ki so se začeli rusiti. Posle- 'dica je bila, da so jell zidovi pokati. V hiši je stanovalo 6 najemniških dru- žin. Vsi so urno pobrali najnujnejše in bežali iz hiše. V tern se je s silnim ropotom porušil deT hiše in se sesul. Pokopal je pod sabo vse poliištvo in nekemu dežnikarju tudi 20.000 Din gotovine. Požarniki so potem porušili z vodo še ostalo poslopje, ker je bila nevarnost, da se bo zrušilo na ulico. Nekaj pohištva so rešili, sicer pa so najemniki so seel a j brez stanovanja in so za silo nastanjeni v nekem skla- 'dišČu. K0VANI T3TCNAR po %, 1 in 2 dinarja pride deloma že koncem tega meseca v promet. OKLIG ZA HISTORlCNO RAZ- STAVO P0RTRETA. Leta 1922. je priredila Narod.na galerija veTiko hi- storično razstavo slikarstva na Slo- venskem, ki je pokazala, da je historič- ni inaterijal silno obsežen. Zato se je N. G. odločila, da ta materijal opre- doTi na kolcktivnc proglede posamez- nih panog. Letos prirodi N. G. koixcotn meseca avgusta razstavo porfrela, ki naj obsega dobo od 10. stoletja do cla- nes. Nujno prosimo tern potom zaseb- ne lastnike, državne, avtonomne in žiipne nrade, da nam sporoče naKaja- lišča poiiretov brez ozira na to, ali so slikarji znani ali neznani. V poštev pridejo oljnate slike, pastelne slike, risbe, graficna dela, miniature, votiv- ne iSlike vs podobami zaobljubljencev in nstanovnikov. N. G. prevzame za posojena dela vsako odgovornost, jih bo zavarovala proti požaru in vlomu tor nepoškodovane vrnila lastnikom. Po slike pošlje svoje odposl*ance, ki se bodo legitimirali. Pošlo prosimo na naslov: Narodna galerija v Ljubljani. IVANA GANKARJA zbrani spi- sl so začeli izhajati v zelo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani, Priporočaino knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenskc literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Loskov- sek, Celje. ENOSTAVNEJŠE IN GENEJŠE PR ATI! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pra- nje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražje. Uporab- Ijajte Persil. Perito je treba samo ne- koliko časa enostavno kuliati, pa je i čišto in brez madežev. Da pa dosežete I popoln in lop učinek, uporabljajte Per- sil brez pridodatkov in se držite na- tančrio navodila za uporabo. »R0GAŠKA SLATINA«. Zdra- vilisici veslnik in imenik aostov.. Št. 6. ima sledoco vsebino: Nekaj podatkov o zgodovini zvonov. — Vidovdanske inisli. (Dalje.) — Dr. Ivo Šorfi: Plato- nika. (Dalje.) — Dva jnbileja. — Ime- nik gostov drž. zdravilišča Rog. Slati- na. — Spored posvečenja novili zvb- nov in proslave 40-letnice mašništva g. nadžiipnika F. S. Korošca pri Sv. Križu na Slatini. Celjske novice. CELJISKI D0PISN1K »SLOVEN- CA« nam očita »razne kulturnobojne in (!ii*ektno protiverske Članke, s ka- terimi blatijo v poslednjein casu razni. Ijudje najsvetojše nauke naše cerkve.« Slara pesem: če kritikuješ delovanje in organizacijo katoliskega, klera, pa si že zakrivii* blatenje vere in si here- tik! Saj razumemo, da klerikaler ne marajo lociti. med vero in duliovščino, kajti to bi pomonilo propad njihove cdinozveličavne polilike. 0 stvari se sploli ne izplača dalje debatirati, ker so metodo klerikamc politike itak vsa- konnir dovolj znane. 0BČNI ZB0R ÜB AM AT WN EG A DRUŠTVA V CELJU, ki se je vršil v ceti'tek, dno 9. f. m. od pol 21. do 24. ii re v klubovi sobi Geljskega doma, je bit zolo dobro obiskan in prav animi- ran. Iz debate o odborni'skili poročilili sc je zrcalilo zavestno holenje član- slva, ustvariti iz celjskega Talijinega- lirama visok dom kulture in umetno- sti. Za društvenega predsodnika je bil med živalmim odobravanjem ponovno izvoljen g. Iv. Prekoršek. Volitev od- bornikov se je vrsiTa po listkih ter so Idi.Ii izvoljeni sledeci gg.: Fedor Gra- dišnik, Pfeifer, Perc, Beš, Plahuta, Stanko Gradišnik, Velušček in Hu- bert. Rovizorja sta gg. ravn. Gruden in Sinodis. V režiserski. kologij, ki, ima iialogo stvstavitL in oskrboti btxloci se- zonski repertoar, so l)ilL izvoljeni gg. Fodor GradiSnik, Pfeifer in Velušček. Omeniti je treba zfasti razveseljivo dejstvo, da je letošnja sezona končala z lepim pozilivnim finančnini uspe- hom. Podrobnejše porocilo o po^teku občnega zbora priobčimo prihodnjič. SOKOLSK0 DRUŠTV0 V CE- LJU se udeleži okrožnega zleta v Ra- dečah pri Zidanem mostu v nedeljo 12. t. m. s praporom. Vabi se članstvo in ostalo občinstvo, da se zfeta po mož- nosti udelezi. Odhod z vlakom iz Celja ob pol 12. uri dopoldne, odbod iz Zi- danega mosta s posebnim vlakom, ki prispe v Celje ob 10. uri zvečer. Vož- nja. polovična. Zbirališče na korodvo- ru.-Clani v kroju. Legitimacije za po- lovično vožnjo se dobjjo pri načelniku in nacolnici. Zdravo! Qiniar Michdlek: StFobonna ehsttuFzija Jugoslav. tisltapien na Dunaj in v Prago. (Konec.) V soboto smo se odpeljali proti Budjejovicam. Še prej nas je tovariš na kolodvoru fotografiral. V Budje- jovicah smo prostopili na vlak v Krumfov, kjer smo kosili in se nato z avtobusom odpeljali v papirnico tvrd- ke Spiro. Ta papirnica je največja na Geškem. Najprej pridemo v obdeloval- nico lesa. Tukaj so stroji za brušenje lesa, nato pridejo blodi v drug stroj, ki jih razreže na drobne kose, in od tarn se razrezan les potom posebne pripra- ,ve odvaža na posebno velikansko re- set o, da se razčisti. V drugem oddelku smo videTi velikanski kotel, kjer se les udušava, da se iz njega napravlja lo- penka. Nato smo prišli zopet do voli- kanskega kotla, v katerem se les, ki se jo na rešetu razčistil, kuha. Kotel SG avtomatično polni z lesom, spodaj Pa teče prekuhana in očiščena snov iz kotta. Ta snov je zdaj porabna za iz- delavo papirja. Iz lesa se dela v prvi vrsti rolacijski časopisni in drugi les- ni papir, mod tern ko se boljši in finej- Si papirji izdolujejo iz cunj. So potem še posebne pralnice, kjer se celulosa pere in nato gro še skozi rešeto. Boljšo celuloso, takozv. natront-celuloso, to- varna ne izdeluje sama, ampak jo do- biva iz Švedske, dežele, kjer se izdelu- je največ papirja. Največja zanimivost so pa stroji za izdelovanje rotacijske- ga papirja. Ko je namrec celulosa očišeena, tečo po impregniranem plat- nu v ta stroj, kjer se zgosti in po dolgi rotacijski poti pride koncno kot pravi papir iz stroja ter so ovija na velikib! vafjarjih. Za zgoščenje se rabi lim in žveplo. Stroj za rotacijski papir je 65 metrov dolg ter 4 metre Sirok, porabi 12 do 14 vagonov premoga dnevno, pri tern pa izdeluje tudi asbest papir, ki se porabija za izolacije in zgoščenje. Prišli smo tudi v oddelke, kjer ni bilo žive duše, samo kolesa so se vrtela in stroji so brneTi kot v pravljicab iz ti- soc in ene noči. Da pa je mogoce vse to kolle, v katorih gori noč in dan, nasititi, treba jö ogromnih zalog premoga. Naprav- ljeni so v to svrho trije velikanski ele- vatorji, napolnjeni s premogom. Od tu se polni jo kotli ter se dovaza pre- 171 og s po^i'lmiini vozički z višinsko že- leznico. Ko smo si ogledaTi to velikansko podjotje, nas je rnvnateljstvo povabilo na prigrizek v ol>edovalnico. Ves kraj sestoji samo iz papirnice in k tej spa- dajoče stanovanjske hiše. Prav izvrst- no so nam postregli in ko smo se za- hvalili za gostoljubnost, smo se vsedli v avtobus ter se odpeljafi protl Krum- lovu. Krumlov je staro mesto s približ- no 15.000 prebivalci, precej hribovito. Mosto obdaja na eni strani »zamek«, grad, ki so ga pozidali grofi Ruže, a je sedaj last Schwärzenbergov. V gradu iniajo medvednjak, kjer so nahajata dva medveda, ki pa sta že spala, ko smo se mi vračali. Stari topovi na dvorišču s kamenitimi. kroglami nas spominjajo minufin časov. Čakati smo morali v Krumlovu dve uri, da smo se odpeljali v Budjejovice, kamor smo dospeli proti 11. uri. Tudi tarn so nas pricakovali na kolodvoru tovariši ter nas povedli v nasproti kolodvora leže- či hotel*. Žal, da si nismo mogli ogle- da ti Bndjejovic, saj jo mesto precej veliko s 45.000 prebivalci. V prijatolj- ski druzbi smo prebili par uric, nato se pa po prisrrnem slovesu otlpeljali iz zadnje naše postojanke proti domovi- ni . . . Na veselo svklonjp v Jugoslav!ji, dragi tovariisi! PREDAVANJE V ORJUNI. V sredo, dno 15. t. m. ob 20. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma clan- ski sestanek Mestne Orjune v Gelju s predaraiijem br. Roharja iz Maribora. ORJUNA CELJE. Sestanek čet- niške sekcije se vrši v torek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi. — Mestni gl'avar. SMRTNA K0SA. V petek, dne 10. t. m. ob 3. zjutraj je umrla v tuk. javni bolnici po dolgeni trpfjenju gdč. Magdalcna Atamtsovic, hčerka trgovca iz Strunii.ee v Južni Srbiji. Lečila se je nekaj časa v Topolšici in je bila ne- davno propetjana v Gelje, kjer je pod- lugla težki bolezni v 22. letu starosti. Pogreb se vrši v soboto, dne 11. t. m. iz mrtvašnice na mestnem pokopa- lišču. Bodi ji lahek zadnji počitek v slovenski zemlji, preostalim- pa naše iskreno sožalje! V SlRNI SVET . . . Kakor se nam poroča, je trgovec Milevski preko noči odpotoval neznano kam, poprej pa je še kasiral večje vsote za svoje bfago, ki ga je jemal vočinoma na upanje. Za njiin je šla pred 3 dnevi tudi njegova žcna. RAZPISANA MESTA. Na drž. realni gimnaziji v Gelju je razpisano t'iio ucno meslo za francoščino, eno učno mesto za matematiko in fiziko (prednost imajo prosilci, ki so uspo- sobrjeni tudi za opisno geometrijo ali kemijo) ter eno ucno mesto za zgodo- vino in zomljepis. ZAllVALA. G. hotolir Fr. Re- beuschegg je nabral med svojimi gc- sli za naprave, ki jiJi namerava izvr- šiti. celjsko Olepševalno in tujsko-pro- metno društvo, 1000 Din. Iskrena hva- la. Posnemajte! NO0NO LEKARNIŠK0 SLUŽB0 ima prihodnji teden lekarna »Pri or- lu«, Glavni trg, RAZGLASITEV VOJNEGA RAZ- P0REDA OBVEZNIKOM IN BA- JALCEM. (Razglas.) Na podlagi od komande vojnega okrožja Golje Pov. br. 1730 z dne 11. junija 1925 izda- nih navodil o razglasitvi voj. razpore- da voj. obveznikom in dajalcem živi- ne, vozov, vprege itd. pozivam vse v mesto Celje prisfojne vojaske obvezni- ke rojstmh lelnikov 1874. do 1903., ki bivajo v obmocju te oboine, kakor tudi vse v mestti Celju bivajoče lastnike konj, mezgoVy bivolov, volov, vozov, vprege rid. brez nazlike na pristojnosl, do se osebno javijo dne 19. julija 1925 toöno ob pol 9. uri zjutraj na »Glaziji* ob Ljiibljqnski cesti, kjer se bo vsake- mu posameznenm obvezniku in dajal- cu od strani tozadevne komisije spo- ročila dodelitev zß sliičaj mobilizacije. K zglasitvi je s seboj prinesti svoje- časno vroöene vojne dodelilnice, oz. voj. dodelilhico za komoro. Stain0 ali za več kot 15 dni odsotni vojaški ob- vezniki zgoraj navedenih letnikov, kl .so pristojni v mesto Celje, pa se pozi- vajo, da javijo sedanje naslove naj- dalje do 25. julija 1925 podpisanemu Protl oidiju, peronospoH itd. so preizkušena sredstva: SALOJDIN, SULIKOL, HIPERMANGAN, P^oti »kodliivcem na Simeiju, vHnicah i- 4. til. a TOBAČNI IZVLEČEK pomegan z itfla^aviin miloiti« Ms*Lesu na sadnem de*evju: I nsm katranov preparat, istoveten l.w«9Wft.| in nadomestek za Arborin. Z navodili vred se dobi pri SAfHTAS# drogerija, Celje. Stev. 74. »NOVA BOBA« SlranS Persil ¦ ¦ neprekosljivo sredstvof^^Ml poloyicno delo,ceno pranje, sneznoi>elo perilo. (Samo vteh ovojihjiikdar odprto.) , uradvi (vojaški oddelek, soba St. 14). Islotako se pozivajo starši, brati, sestre in drugi sorodniki odsotnih obvezni- kov, ki pridejo po prodnjom v poštev, da javijo iste takoj, najdalje pa do zgoraj določenega roka podpisanemu uradu. Kdor so temu pozivu ne bi od- zval tor izostat brez tehtne opravičbe, zapade denarni globi od 200 do 500 'dinarjpv, vrhu tega bo kaznovan od pristojne vojaško oblastk Nevednost o te;n rnscsia.su ne opravwuje. — Mcst- ni magifitrat celjski (vojaski oddelek), dne 6. julija 1925. — Župan: dr. Hr.i- sovec s. r. ELEKTROTEHNIÖNA TRGOVI- NA KAROL FLORJANČIČ V CELJU, Cankarjeva c. 2 obvešča cenj. odje- malce, da se