195. številka.
Ljabljana. ? soboto 26. avgusta 1905.
XXXVIII. leto.
h-JM. iti k! -dv-*'
•ss^Ja vaak dar zvaČer, fatimši nedelj« hi praznik«, t«r velja po posti ar«j«man aa avatro-ogra*« d«i*l« aa vi« lat« iS K, aa sat l«ta 13 K, i« č«trt i«U 6 K 50 h, aa «n mesa« t K SO h.   Z« LJubljano ■ pogajanjem aa dom aa vas 0S 14 S, aa pol leta IS K, aa fietrt leta 6 K, aa «n meae« 2 K, Kdor hodi tam ponj, placa aa vi« let« *1 &, »a pol teta 11 K, aa eatrt leta 5 X 60 h, aa «n meae« 1 K 90 h. — Za tujo dežela toiiko v««, kolikor anaSa poštnina. — lin saročb« brei iatodobn« vpoSujatv« naročnin« a« n« ozira. — Za oznanila ■• plačaj« «d peteroetopn« petH-vrat« p« It h, Č* i« i« «ananil« tieka  enkrat, p« 10 b, če a« dvakrat, in po 8 h, It a« tiska trikrat ali  veSkrat. — Dopiat e) m isvala frankovati. — Bokopifi •• n« vračajo. — Uredništvo in upravnlslvo j« v KnaHovih alieah it. 6, fa rieer arednifitve v I. uadatropja, apravniStvo pa v pritličja. — UpravniStv« naj a« blagovolijo pošiljati naročnin«, raklamaci t,
•znanila, t J. adminiitrativu« atvari.
.Slovanski Narod" telefon ćt. 34. Posamezne Številke po 10 h. ...Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Lavantski vladika je dokončal ;, letošnjo kanonično vizitacijo v konjiški dekan i j i.
Xa  vseh   postajah je bilo veliko nepotrebnega ropota in grmenja, posebno ojiški   župniji.   Ta   ima župnika ga   delnika, ki  kaj dobro ve in zna ostreči Časti željnosti Škofa  g. dr. Mihaela Naporuika,  kateremu priieja z mnogo slavo in častjo obdane sprejeme r se odlikuje pred drugimi duhovniki em,   da  ima spretnost, nenavadno oboko in prikupljivo se klanjati nje-vi prevzvišenosti. Zato je že odločen lanj rdeči kolar! Tudi po drugih žup-i je bilo postavljenih mnogo slavolokov s raznobarvnimi trakovi in venci ter njih napisi naj bi javno naznanjali je župljanov nad škofovim prihodom.
Toda škof g. dr. Napotnik se zelo . ako misli, da to izhaja prostovoljno od ljudstva, da je to dokaz, kako navdušeno je ljudstvo za svojega nad-l s ti rja ! Nič manj kot to. V dvajsetem si otju smo. Tudi slovensko ljudstvo napreduje v prosvet« ter se vedno manj zauima za take sprejeme in priredbe. Tukaj hočemo javno zabeležiti, da so m slovesni sprejemi več ali manj pri-; Jna reč. Da, celo znano nam je, da s     . ravan   pred škofovim pri-
hodom podrli slavoloke in vemo za slučaje, da so ljudje zahtevali od duhovnika denar za trud pri olepšavi slavolokov.
Mladi kaplani in pa Častihlepni župniki nagovarjajo in prosijo uboge faraue že več mesecev pred vizitacijo, naj sprejmejo škofa kar najbolj častno, dobro vedoČ, da zahteva to škof g. dr. Mihael Napotnik. Ubogi kaplan, ki hoče kdaj avanziratf, si prizadeva na vso da se s tem prikupi škofu, marsikateri župnik pa se zanaša na kako odlikovanje. Kakršen sprejem — tak žna je sodba škofova o versko - pravnem stanju župnije.
Naj bode duhoven še tako delaven i zvest v svojem poklicu,  naj je tudi
vse v dobrem, da, v najboljšem redu, vse ne velja nič, ako župnik ni priskrbel sijajnega sprejema z velikim ropotom. Na drugi strani pa škof vse rad pohvali, če se je le dobro ustreglo njegovi častihlepnosti.
Široko po svetu je znano, da se g. dr. Napo nik grozovito čuti kot Škofa, kakor da bi res na njem slonela katoliška cerkev, in da to Čutiti vsi lavantski duhovščini, kakor da bi bil nepremostljiv prepad med škofom in navad-I nim mašnikom. To tudi javno povsod kaže na svojih vizitacijah. Znani so nam slučaji, v katerih je g. dr. Napotnik marsikatere zaslužue dušne pastirje očitno globoko razžalil, bodisi ' pred večjim številom zbranih dnhovni-| kov, bodisi javno pred ljudstvom. V dokaz temn bodi izročen javnosti danes samo en slučaj, pa si naj sestavijo čitatelji samiprimeren komentar.
Začetkom meseca julija t. 1. je bilo v neki župniji birmovanje. Predvečer se tja pripelje vladika; bil je kaj slovesno sprejet. Pri večerji je sedelo mnogo duhovnikov, med njimi sivolasi starček. Kakor je govor ravno nanesel, je začel ta zaslužni gospod nekaj razpravljati o svojih mnogih izkušnjah v dušnem pastirstvu in urado vanju, kar je zbudilo pri drugih tudi zanimanje. Pa škof Napotnik se ni strinjal z njegovo razpravo ter mu ves srdit zakliča1, vstavivši ga v sredini razgovora, rekoč: „Tiho! Vi širokoustnež. Vi nič ne veste! Vi nič ne berete!" Biagi mož odgorori ves začuden: „Pre-milostljivi ! nisem Vas hotel žaliti; jaz bi raje nmrl, kakor koga razžalil." „Pa umrite! Takoj umrite!a mu skliče razburjeni škof s svojim dolgim suhim prstom kazoč, kakor je sploh njegova navada. Nato škof vstane in odide iz obednice.
Gospod dr. Napotnik, vprašamo vas, ali je krotki in iz srca ponižni nebeški Cčenik učil svoje apostole tako medsebojno bratovsko ljubezen in spo štovanje? Ne poznate li izreka Gospodovega, ki se glasi: „V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj?" Umevno je, da so
vsi navzoči duhovniki obsojali to nezaslišano postopanje napram sobratu, ki je vse svoje moči posvetil ljudstvu v korist. Ali je zaslužil tako zaušnico mož, ki je daleč naokrog znan kot blag značaj, mož zlatomašnik in vrhutega odlikovan z zlatim križem za zasluge? Ta sivolasi maogoizkušeni starček je že deloval v blagor mile domovine v letih, ko Škof g. dr. Napotnik ni no3il še hlač.
Lavantski vladika pa se ne Čuti samo v ožjem krogu duhovnikov vse gamoČnim *kofom, ampak tudi javno v cerkvi vpričo ljudstva. Navado ima, da svojo propoved povodom vizitacije pogosto s posebnim naglašenjem pričenja, da je on naslednik apostolov, ki je prišel nadzorovat ljudstvo in mašnike ter se prepričat o spolnjevanju njih dolžno sti. Potem pa v svojem zelo kričečem govoru celo reč tako suče, naj bi vsi poslušalci spoznali neizmerni razloček med Škofom in navadnim mašnikom. Zategadelj bo prav primerno, da la-vantskemu škofu enkrat javno postavimo Hijcronima, ki uživa kot vele-slavni cerkveni uČeuik gotovo drugo veljavo in avtoriteto, kakor g. dr. Napotnik. Mijeronim piše: „Quid tacit episcopus, quod non faciat presbvter excepta ordinatioue?" Kaj opravlja škof da bi ne opravljal tudi roašnik izvzemši ordinacijo? Po teh velepo-membnih besedah ima škof le to prednost pred navadnim mašnikom, da zamore duhovnike posvetiti in cerkev vladati; druge prednosti pa nima, k večjemu še to, da uživajo zlasti avstrijski škofje večinoma prav mastne dohodke in se vozijo okoli v bleščečih kočijah, medtem ko imajo ubogi kaplani in nekateri župniki sramotno plačo in vendar so le ti z delom preobloženi delavci, ki morajo prenašati težo in vročino dneva v vinogradu Gospodovem.
„Spiritus sanctus posuit episcopos regere ecclesiam Dei". „Sv. duh je postavil Škofe, da vladajo cerkev božjo". Te svetopisemske besede se Čestokrat zelo napačno razumejo. Ako je navaden mašnik ali izobražen lajik izrazil kako mnenje  ter eden  ali  drugi  škof temu
ugovarja, potem se kmalu najdejo med duhovniki taki svetohlinci in podrepniki, ki pravijo: „Pst! Pst! premilostljivi škof že ve, kaj mu je storiti, a špiritu saneto, od sv. duha je; to je škofovo mnenje, njegova razsodba je pametnejša in modrejša od drugih, zakaj sv. Duh je škofa postavil.
Cez vse neumna in brezmiselna je ta trditev. Sv. apostol Pavel hoče le reči, da je oblast cerkev v'adati od Boga, ;>ziroma od sv. Duba. Ako Škof razsodi v eni ali drugi znanstveni zadevi modrejše kakor drugi, je odvisno edino od tehtnih dokazov, s katerimi se razsodba podpira. Ako škof modro vlada ali ne, pri tem ostane sv. Duh popolnoma nedolžen. V katoliški cerkvi se močno ovira napredek v vedi in znanosti s tem, ker se zahteva, da bi odrastli ljudje nikdar ne smeli imeti svojega lastnega prepričanja ; nikdar bi ne smeli kritikovati, in tudi takih reči ne, nad katerih resnico celo otroci dvomijo. Tukaj se kliče: Ošabnež, ukloni v ponižnosti svojo glavo! — Pred Bogom jo Človek še more ukloniti, a vsako človeško mnenje kar smatrati, da je razodeuje božje, edino radi tega, ker pride od višje oblasti, to se vendar ne sme zahtevati, ker je nesmisel.
Dejstvo je, da razmere med kato liškimi dukovuiki niso nikakor idealne. Vzroki temu so zgodovinski in psiho logični. Iz srednjega veka do današ njega dne se je ohranila v katoliški cerkvi absolutna oblast višjih. Duhovniki v srednjem veku so bili slabo izobraženi. Le v kakem sloveeem samostanu ali mestu z vseučiliščem so si duhovniki pridobivali večjo izobrazbo. Večina raašnikov je bila več ali manj nevedna. Da potemtakem svečeniki niso imeli ničesar svetovati in govoriti, je umevno, kakor tudi lahko razvidirao, da so se škofje obnašali proti duhovnikom tako, kakor bi bili obdani z nekako nebeško svetlostjo, saj so bili obenem tudi premožni svetni knezi in vladarji. Poleg tega je vladalo med duhovščino prilizovanje do višjih Ta sramotni  duh,   ki je pravo prokletstvo
5. !
za katoliško cerkev, vlada močno tudi še dandanes. Toda na čim večjo stopnjo je človek dospel v omiki in izobrazbi, tem manje more pripoznati av toriteto, ki hoče njemu nasproti obdana biti z  nekako  nadnaravno svetlostjo. Reči  pa moramo,  da  so se razmere novejše dobe v enem in drugem oziru vendarle izdatno izboljšale primeroma z onimi srednjega veka.   Danes imajo vsi, to je Škofje in duhovniki, eneiniste študije, da, najdemo v vsaki vladikovini — tudi v  Iavant>ki — mnogo mašni-kov, ki svojega Škofa daleko presegajo v vedi in znanosti.
Razume se, da je duhovnik dolžan svojemu škofu, kot predpostavljenemu voditelju škofije primerno spoštovanje in pokorščino v vseh pametnih rečeh. Toda ta pokorščina se ne sme nikakor ponižati do one revnega sužnja ali nevednega mameluka; tudi ponižnost ima svoje meje. Nasprotno pa ravno tako tudi Škot dolguje svoji duhovščini dostojno spoštovanje.
Ko bi imel gosp. dr. Napotnik to evangeljsko resnico vedno v svojem spominu, ne bilo bi prišlo za časa njegovega školovanja do tako žalostnih afer, kakor je zgoraj omenjeni slučaj in kakršnih je še mnogo drugih, in sicer še mnogo hujših, znanih po širokem svetu. — Ko bi g. dr Napotnik svoje duhovnike res kot svoje sodelo-valce spoštoval, kakor veli postava Kristova, potem bi ne zahteval, da se mu mora mašnik na potovanju bližati v talarju, Če ima kaj opraviti ž njim, medtem ko drugi plemeniti škofje tega ne zahtevajo, ampak jim zadostuje navadna, dostojna duhovska suknja; saj v taki obleki se duhovniki predstavljajo še višjim dostojanstvenikom, kakor je g. dr. Napotnik.
Sploh moramo pripoznati, da je drugod občevanje med škofom in duhovniki veliko presrčneje, kakor v lavantski vladikovini. Nadalje pusti Škof svoje duhovnike med zaslišanjem večinoma stati, kakor svoje hlapce, ter jih stoječe odpravlja, kakor kakšen mogočen vladar svoje podanike.
No, prav!
Sedeta je sama v senčnati hlad-fiiei in sanjavo gledala skozi ozki hod solnčno daljavo. Tanka, bela blekg je zakrivala rast vitke vile. £đ?.]inzđ*j je zapihala hladilna sa tka z gorenjskih planin, zaeumela ' listih in se poigrala s temnimi seki ob čelu mkdega dekleta. Spo-'aj v dolini je gnala Sava svoje ?laane, razposajene valove in daleč srn za gorami je zapiskal vlak.
Žalostno je Bklonila glavico. V Majhnih rokah je vrtela belorumeno vetlioo in počasi trgale ovetne listke, 'ivordeče ustnice so se ji premikale •crjc&j vidno, toda povprafievale niso 0 jako priljubljeni navadi ranjenih r»: »ali me ljubi kaj ali nič?«; Sestale so le njegovo ime. Saj je vedela, da ne mara dosti zanjo, ko je 'sudar zmerom tako hladan.
Zadaj je zahreičalo po pesku, >u*«li so se hitri koraki.
Zgenila se je in iivo zardela. 0 vrtni stezi je prihajal mlad go-P°d in veselo mahal a tanko pali-
| čičo po zraku. V očeh se mu je bH-skala težko zatajevana srčna rsdost in vidrti je bilo, kakor da bo navzlic gosposki obleki zđajzdaj zaukal prav po fantovsko v krasno poletno jutro. Ko pa se je bližal hladnici, se mu je umiril in uresnil obraz do hI dne prijaznosti.
Ž? oddaleč mu je mignila veselo z roko in ga pozdravila s čarobnim nasmehom.
»Dobro jutro, gospod profesor, mislila sem že, da vas danes ne bo.«
Priklonil se je in odzdravil. Jezilo ga je, ker je čutil, da se ga je lotila zdaj prvič zadrega in neokret-nost. Tako lepa se mu ni zdela mladenka de nikdar in kar zamaknjen je gledal te pravilne poteze, te blesteče zobke in žarne oči. Jezilo ga je, da mu je odpovedala fantovska korajia vpričo komaj sedemnajstletnega dekleta. Zato je gledal mnogo resneje, nego je bilo neizogibno potrebno profesorskemu ogleda.
»Gospodična Nada, tako lepo je danes; sem se pa zamudil na ii-prehodu,« je dejal in sedel njej nasproti na leseno klop.
»Torej Jez tri dni odpotujete?«
je vprašata navidezno mirno. »Al« se vam res tako mudi, gospod Lanič?«
»Tako je. Morebiti se vidimo zopet prihodnje leto. Poglavitne skrivnosti botanike že veste; upam, da bo papa zadovoljen z vami in z mano. Danes je predzadnja ura«
Nada je vzela knjigo in nekaj svežih rastlin s stola in jih položila na mizo. Hudo ji je bilo pri srcu, da ji je naznanjal odhod s tako hladnimi besedami. Tiho je vzdihnila in pritisnila male zobke v spodnjo ustnico. Toda nikar, da bi opazil njeno otoinost! Takoj se je zopet nasmehnila in začela listati po učenih bukvah, čutila je, kako se ji poraja v duši nekaka bolestna radost.
»Pustimo danes tajnoovetke, gospodična«, je dejal Lanič.
Nada ga je začudeno pogledala in zaprla knjigo.
»Veste, gospodična Nada, včasi me popade huda mržnja zoper učenost;, tako se mi tndi danes prav nič ne ljubi. Pogovoriva te rajii kaj. Prosim, pokažite mi svojo roko!«
Komaj je ispregovoril, ie se je ■bal svoje predrinoati, Nada pa mu
je v svoji nedolžni naivnosti ponudila desnico preko miz-.' in mu mirno gledala v oči. Prijel je njeno ročiso in jo držal in držal. Čutil je njeno mehkoto, ugodno toploto in šlo mu je po vseh udih. Naposled se je le zdramil in pregreši! najbolj žoltavi dovtip svojega življenja.
»Ah, gospodična, kako morete živeti s tako majhno ročioo?«
Zasmejala se je glasno in potegnila roko iz njegove. »Poklone mi dela«, si je mislila, »rad bi se če nekoliko poigral z mano, preden odide «
Umolknila sta obadva. Lanič si je očital, da je bleknil tako hudo duhovito izjavo, toda v zamiSljenosti mu niti ni prišlo na um, da bi popravil napako. Nada je prva pretrgala mučni molk in ga vprašala, kako sodi o neki nemški pisateljici.
»Takih junakov ni nikjer pod božjim solncem, kakrlne opisuje ta čudna dama. Take knjige naj bi vse konfiscirali, ker se naleze mladina iz njih tako pretiranih idealov, da je pozneje vsa nesrečna, ko vidi, da v resnici življenje ne posna takih vitezov in junakinj.«
Govoril je to s precejšnjim gnevom; zato ga je hotela še malce podražiti.
»Pa smo vse rade brale tiste romane —«
»Kjer mrgoli toliko nadčloveško plemenitih ljudi.«
»O, navdušeno smo brale, kako je junak rešil lepo gospodično iz plamena in dima, ko so že pokali pregoreli tramovi. To se vendar zgodi večkrat, saj beremo enake dogodke včasi po časnikih.«
Lanič je molčal trdovratno.
»Morda ste pa celo vi sami rešili koga iz gorečega poslopja?« je dostavila hudomušno.
»Nikogar ne.«
»Ste pa nemara ustavili splaše-nega konja in rešili vso obitelj v kočiji?«
»Tudi ne.«
Veselilo jo je, ker je mislila, da se profesor kolikor toliko jezi.
»Ali pa ste se dvobojevali, gospod Lanič?«
»Nikdar, hvala Bogu in sveti Katarini!«
»Res ne? Nobenega dvobojška I niste poskusili?«
Vprašamo, ali ne zasluži olikan mož, ki ima s Škofom ravno isto izobrazbo, ki je ž njim vred delilec sv. Bkrivnosti in sodelavec v dušnem pa stirstvu, da se ran ponudi sedež, kakor je to sploh navada med olikanci dvajsetega stoletja? Opravičena jeza pa je prešinila vsakega, ki je imel kdaj priložnost opazovati — škofa g. dr. Napotnika pri daritvi sv. maše ali de litvi sv. birme, pri kateri mu duhovniki strežejo. Nihče mu ne more prav ustreči. Zdaj krega enega, zdaj dru gega in to vpričo ljudstva v cerkvi pred oltarjem Najvišjega. — Zdi se nam, kakor da je po mnenju g. dr. Napotnika res prva oseba na tem svetu škof — potem dolgo ne sledi nič — in potem še le pride ljubi Bog na vrsto!
Kaj ne, vse to nas Živo spominja na žalostno dobo srednjega veka? Kdo pa je kriv temu nenavadnemu obnašanju Škofa dr. Napotnika. V prvi vrsti stolni kanoniki, ki bi morali biti njegovi svetovalci ne le na papirju, temveč odločno v dejanju in resnici. Pa ravno ti merodajni krogi — se najbolj laskajo in prilizujejo škofu. Imajo pa za to tudi svoje tehtne vzroke ; zakaj Štirim kanonikom je g. dr. Napotnik izročil profesuro v bogoslovskem semenišču v Mariboru in kot taki imajo dvojno plačo, namreč kanonika in profesorja. Vsi so Že bogati postali —. Eden od teh kanonikov pa še mature nima in vendar je profesor na zavodu, ki se prišteva visokim šolam. To je pa že vendar preveč! Pa ta kanonik, profesor brez zrelostnega izpita, je vedel in znal kaj dobro vsekdar ustreči Častiželjnosti škofovi. Vsako napitnico, vsako imenitnejše dejanje g. dr. Napotnika je ta profesor kot bivši hišni kaplan porabil ter razglasil po mariborskih in drugih klerikalnih listih v ta namen, naj bi se širila čast in slava lavantskega vladike. Za to je prejel pa tudi lepo plačilo ter zdaj debel in tolst hodi v duhovno semenišče prodajat svojo učenost, katera pa bogoslov-cem nikakor ne imponira.
Iz tega je razvidno, da vzgoja mladih duhovnikov v semenišču ne more biti ravno najboljša. Je li to pravilno, da škof izroči profesure gosp. kanonikom, ki so itak že z delom preobloženi? Bi ii ne bilo pametnejše, da bi iste izročil nadarjenim duhovnikom, doktorantom in doktorjem bogoslovja, ki bi bili sposobni v miade-niška srca vcepiti ljubezen do vede in znanosti? —
Potem bi se pa tudi vzgojili značaji, ne pa prilizovalci. Ko bi bili lavantski duhovniki vsi odločni značaji, potem bi se nikdar ne upal g. dr. Napotnik nastopati tako brezobzirno napram duhovnikom. Pa pravih značajev je malo — seveda poznamo tudi hvalevredne izjeme in inteligentne duhovnike na Spodnjem Štajerskem — toda kakor rečeno, premnogi so taki, katerim da škof lahko zaušnico, pa mu iz hinavske ponižnosti še drugo lice nastavijo. Seveda, g. dr. Napotnik dobro ve, da z  njimi   lahko   pometa,    kakor mu
ljubo in drago; ne bodo se ganili. V tej zadevi ima on popolnoma prav, kajti take brezznačajne metle tudi drugega ne zaslužijo. Mi pa svetujemo g. dr. Napotniku, naj se poda enkrat tja v Ernož (Ehrenhauaen), kjer prebiva bogatin g. dr. Kohn v krasni graščini in se veseli nad obilnim premoženjem, katero si je pridobil kot bivši olomuški nadškof. Ta njegov prijatelj bi prav lahko dokazal, da se najdejo drugod po avstrijskih škofijah tako odločni zna Čaji med maŠniki, kakršnih v lavantski škofiji zastonj iščemo.
Kdor hoče v lavantski Škofiji župnijo, se mora prilizovati in kaj globoko pogosto se klanjati raznim milostljivim gospodom. Imamo slučaje, da so bile svetohlincem razne župnije kar na raz polago. Gorje pa duhovniku, ki nima nobenega zavetnika pri generalnem štabu g. dr. Napotnika! Pozabljen ostane vse žive dni; obsojen je, v kaki žalostni od sveta ločeni jami končati svoje trudapolno življenje v bedi in revščini!
Potemtakem ni Čuda, da je razš r jena silna nezadovoljnost med lavantsko duhovščino ter si želi Škofa-naslednika, ki bi vladal v pravem apostolskem duhu; ki bi spoštoval svoje duhovnike kot sodelovalce in ki bi si prepovedal vse nepotrebne bedarije pri svojih sprejemih na kanoniČnih vizitacijah. Pisatelj teh vrst je prehodil Laško, mnogo avstrijskih in nemških dežel ter imel priliko opazovati, kako drugi škofje mirno, preprosto, brez vsega hruŠča in trušča v cerkvah birmujejo.
Gospod dr. Napotnik pa silno kričeče povzdiguje svoj glas v hramu božjem, kazoč pogosto ljudstvu svojo roko, o kateri krepko poudarja, da je dvakrat blagoslovljena ter hoče ž njo obilno blagosloviti vse one, ki se Boga boje! Včasih se pa bojda blagoslov ne prime dobro. Prepogosto se je že zgodilo, da je ravno na dan birme ubogim ljudem toča vse vzela in pobila.
Ta Članek dovolj kaže, kako žalostne razmere vladajo v lavantski škofiji. Do takih pride namreč tam, kjer škof ne pozna drugega, kakor edino le svoj lastni ego.
Vcjna ali mir?
Japonski   transportni parnik se je potopil.
Parnik „K i n j o m a r uu, ki je vozil vojake z bojišča domov, se je zadel v noči 24. t. m. pri G i m a j u n i ob angleški parnik „Baralong" ter se potopil v par minutah. Utonilo je 126 vojakov in major K o b o r i.
Z bojišča.
V noči 16. t. m. so Rusi pri Menhuagaju zajeli japonsko pred-stražo ter ubili tri Japonce. Nato so začeli Japonci s sosednjih gora Živahno streljati na ruski oddelek, ki se je moral umakniki. Neki častnik i neki kozak sta ranjena.
Iz Godzjadana se poroča ruskim listom z dne 20. t. m.: Iz Tokija I prihajajoče  brzojavke  skušajo očrniti
stanje in moralne lastnosti naše armade. Tako so nedavno poročali, da nsm manjka živil, da ruski vojaki de-zertirajo ter se puate Japoncem ujeti. Take bajke so seveda namenjene za tisto občinstvo, ki hoče vse videti "v čimbolj temnih barvah. Ako bi primanjkovalo živil, obvestil bi general Linević, ki ne pozna ovinkov, vendar o tem najprej Petrograd ter zahteval nujne pomoči. Tega pa ni treba, kerje naš vojak faktično izvrstno hranjen. Razen povečanih porcij suhorja in čaja dobivajo vojaki tudi sadje. Veterani iz turških vojsk ne morejo pre-hvaliti razlike glede preskrbe armade med takrat in sedaj. Še bolj izmišljena je bajka o dezertacijah. Ker armada skoraj brezdelno počiva se zgodi res cesto, da posebno bojeviti naši vojaki zapuste tajno svoje vrste, da gredo »poiskat Japonca ter se Ž njim poigrat". V največjo slavo si štejejo, ako prive dejo živega Japonca s seboj. Seveda se tudi zgodi, da padejo sami Japoncem v roke, a nikoli prostovoljno. Sicer pa je tudi tako samovoljno zapuščanje svojih vrat strogo prepovedano in kažnjivo. — Dokažemo pač lahko z zgledi, kako so Japonci brž pripravljeni «e vdati. Nedavno so naši ohotniki presenetili osem Japoncev. Le eden med njimi je zgrabil bajonet, da bi se branil. Ostalih sedem pa je pometalo orožje od sebe, padli so na kolena ter kričali:   „Z d r a v s t v u j t e!"
Izkoriščanje   vojnih izkušenj.
Ameriška vlada je že začela praktično izkoriščati izkušnje v morskih bitkah rusko-japonske vojne. Ameriško moruarično poveljništvo je na podlagi teh izkušenj odredilo razne spremembe. Predvsem se odstranijo pri torpedovkah nadvodne cevi.
Iz Vladivostoka.
Za slučaj, da se ne dožene mir, imajo Japonci baje v prvi vrsti pripravljene razne akcije glede Vladivostoka. O tem so posebno dobro poučeni Kitajci, ki baš zadnje dni z v e-liko naglico zapuščajo Vladi v o s t o k, ne da bi svoje stvari uredili, hicer pa poteka življenje v Vladivostoku enostavno. Deževje je prenehalo; na vojnih ladjah igra večkrat v tednu vojaška godba.
Mirovna pogajanja.
Dasi je bila avdijenca ameriškega poslanika pri carju brezuspešna, vendar je predsednik Roosevelt po Viteju znova apcloval na carja. Glavni vzrok, da car ni sprejel Roose-veltovega kompromisnega predloga je baje ta, ker zahteva Japonska določeno vsoto kot odkupnino za severni delSahalina. Sedaj skuša Roosevelt s svojim predlogom pri Rusiji prodreti na ta način, da naj vsoto določi pozneje kako razsodišče.
V Četrtek zvečer se je vršil v To-kiju   zelo važen   ministrski   svet pod J predsedstvom predsednika tajnega sveta markija 11 o.
»Še tega bi se mi manjkalo. Dvcboj je neumnost! Kaj bi pa zdaj rekli, če bi se vam predstavil brez ušesa ali brez nosu?«
Zasmejala sta se obadva.
»Kmetski fantje so mnogo pametnejši od kavalirjev, ker se stepo, dekler su še jezni«, je dejal L*nič. »Pravi junak pa bi bil oni, ki odkloni ponujeni dvoboj in pogumno prenaša podle očitke o strahopet-nostL«
»Ia če pozove kdo vas na dvoboj, gospod Lanič? Bi šli?«
»Seveda bi! Zakaj jaz nisem U k junak, da bi mogel prenašati splošno zaničevanje «
»Morebiti ste pa rešili življenje komu, ki je padel v vodo?«
»Nisem ne. Samo včasi tako malo poplavam v privatno zabavo. Ko — nekoč sem pa le nekoga potegnil is vode, toda Bog ne daj, da bi se bahal!«
»No, vidite, vendar junaško delo!« je vzkliknila Nada navdušeno. »Povejte, povejte!«
»I sprehajal sem se 8 tovariši neko nedeljo ob Donavi. Iskušali smo se, kdo bo sagnal  kamen  dalje ▼
reko. Kar priplava po vodi nekaj črnega . . «
»Gotovo kakšna nesrečna vdova ali zapuščena sirota?«
»Ne, ampak samo zapuščen in pokvečen cilinder. Njega sem otel z dolgo prekljo iz motnih valov in potem smo ga nesli z vel ko glorijo na policijski komisarijat. Tam bi nas bili kmalu vse zaprli zaradi nadlegovanja oblasti.«
Nada se je zvonko zasmejala, Lanič pa se je držal dostojanstveno in junaško.
»Nekaj posebnega ali recimo romantičnega ste pa vendar £e doživeli?«
»Doživel.«
»Kaj pa? Oh, povejte no, lepo vas prosim!«
»No prav! Naj pa bo.1 Samo nikomur ne smete praviti ničesar o
tem!«
»Ničesar ne! Torej? Kaj ste do* živeli romantičnega?«
»Zaljubil sem se.«
»A!« Nada je zardela in žalostno povesila lepe oči.
»Ali smem vprašati, kakšna je vaša izvoljenka?«
»Kaj bi dosti govoril! Najlepše dekle na svetu!«
»In vi jo ljubite res tako, tako —« je vzdihnila Nada.
»Nad vse. Kdo naj bi ne ljubil takeg* angela!«
»Ob, kako je srečna!« je ušlo Nadi. »Ali bi mi ne povedali še, kako ji je ime? Nikomur ne izdam nič, nikomur!«
»No prav! Naj bo, na uho vam že povem njeno ime!«
Sklonil se je k njej. Mislila je, da ji zastane srce. Njeni mehki laski so se dotikali njegovih lic, dih njenih draŽestnih usteo mu je mamil dušo z rajsko sladkostjo, naglo je zacepetal: »Nada!« in že jo je poljubil na bujne Živordeče ustne.
»Ali me res tako ljubiš ?« je vprašala z rosnimi očmi.
»Nad vse! In ti, Nada?«
V odgovor ga je strasno poljubila.
»No prav!« pa sem dejal jaz, ki sem aa hladnioo gratis užival ves prizor, in sem le v pravem časa pobral lila in kopita. C.
Japonski ultimatum.
Sato je izjavil napram nekemu angleškemu dopisniku: Japonska zahteva 120 milijonov funtov štrl. in polovico Saha-lina. To je japonski ultimatum.
Pogajanja pretrgana?
Iz Petrograda se poroča, da je car sprejel grofa Lamsdorffa v daljši avdijenci ter mu izjavil, da Ru sija ne plača niti rublja vojne odškodnine ter ne odstopi pedi zemlje, najsi potem Japonska maskira svoje zahteve v kakršni koli obliki. S tem je rečeno, da se pogajanja prekinejo. Baje obvesti car o tem narod s posebnim manifestom.
Iz obrtnega odseka.
Dunaj, 25. avgusta. V današnji seji se je razpravljalo o bolniških blagajnah. Viadni zastopnik dr. M tU Jer je isjavil, da vlada vztraja pri zahtevi, da zavarovalne prispevke v oeloti plačujejo delodajalci. Sprejeli so se paragrafi v tem zmislu, da morajo za obrtne vajenoe v bolniško blagajno plačevat) zadružni člani (delodajalci), od pomočnikov pa se ne sme pobirati nad 3% prispevka.
Kriza na Ogrskem,
Budimpešta, 25 avgusta »Ma-gyar Nemzet« poziva vlado, naj deluje predvsem na to, da se dožene sporazumljenje msi krono in deželo, ker je sporasumljenje med koalicijo in krono izključeno. Peštanski komitat je ustanovil fond za tiste uradnike, ki bi jih vlada zaradi rezistenoe odslovila. Grof Al. Karolv je daroval za fond 25 000 K.
Hohenzollernci na Ogrskem.
B u d i m p e i t a, 25. avguBta. Nihče ne verjame, da bi bil brošuro, v kateri se zahtev* razpad avstro-ogrske monarhije, spisal ob-skorni novinar Mendel, ki še nikoli na Ogrskem ni bil. Za knjigo tiči oel konzorcij ogrskih magna-tov, saj je stroške prišel tiskarni poravnat baron H e r z o g. Kak manever se namerava doseči s knjigo, še ni prav jasno. V knjigi se zahteva, naj avstrijske »nemške« dežele — v katerih pa je poleg 8 milijonov Nemcev 16 milijonov Slovanov — priklopijo nemškemu cesarstvu, a za ogrsko kraljevino se naj pokliče za vladarja princ iz dinastije Hjhenidlerncev. Le na ta način da obvaruje Ogrska svojo narodnostno neodvisnost ter da zavlada nad balkanskimi državicami kot nepremagljiva velesila. V dunajskih krogih ne smatrajo teh besedi za blazno utopijo, temuč poizvedujejo diploroatič-nim potom za prave razširjevaloe ve-leizdajskih naklepov.
Ali je Nemčija za svetovno politiko ?
D u na j, 25. avgusta. Neki pruski državni poslance piše:   »V našo ara meto* moramo  priznati,  da nismo sposobni   za   kolonijalno in
Solza usmiljenja.
(Konec.)
Prišedši v pekel, se je satan umaknil v dvorano, kjer je dajal av-dijenoe in kjer so se navadno shajali peklenski starejšine na posvetovanje. Stene te dvorane so bile okrašene s portreti takih zaslužnih mož, ki so največ duš pripravili v večno pogubljenje, častno mesto med njimi so zavzemali različni cerkveni dostojanstveniki.
Besede sv Petra ao bile padle satanu tako na srce, da je poklioal svojega prvega svetovalea, predsednika peklenskega ministrstva, eksse lenoo Belcebubs.
Ta se je pred satanom vrgel se demkrat na trebuh in potem s primerno ponižnostjo vprašal, kaj da ukasuje njega peklensko veličanstvo.
»Ali si ti že kdaj jokal usmiljenja?« je vprašal satan svojega ministrskega predsednika.
»Ne,« je jako odločno odgovoril ministrski predsednik Belsebub, tako da satan ni dvomil o resničnosti njegovih besed.
»Pravijo, da je to isreden ulitek.«
»Tako?«
svetovno politiko. Zunanja poli. tika zadnjih deset let nas je velja v
800 milijonov mark, da ima dr. žava vsled tega novega dolga 450 milijonov. Pri tem pa so gospo darski uspehi naše kolonijalne in svetovne politike ničevi. Kiaučau krije komaj upravne stroške, izvozni trgoJ vini ni prav nič pomagano ž njim. Nesrečna ekspedicija na Kitajsko nam še vedno leži v kosteh, ker velja dr žavo še vsako leto 12 milijonov Afriška naselbina velja državo ogromJ nega denarja. Od 4 milijonov 1. 1901 so stroški za Afriko narasli 1. 1904 na 25 milijonov, a cdkar so se naj rodi v Afriki spunUli, ima Nemčiji že okoli 200 milijonov stroškov. Id vsi ti neizmerni izdatki zadenejo A prvi vrsti male davkoplačevalce, ki privoščijo vso kolonijalno in svetovr I politiko cesarju in njegovim sveto valcere, a naj tudi stroške plačajo J
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 25. avgusta. Car J poBlal generalu Tre po v u sledeč: odlečni ukaz: »Revolucij ski pojavi se ne smejo nikoli in ni.I kjer več trpeti, pa tudi mnoJ žioi se ne sme dovoliti samovoljno nastopanje.«
Varšava, 25. avgusta. Poljski! narod je zelo razburjan, ker ni v carJ skem manifestu niti besedice o njem.1 Gubernator v Kurlandiji je odpokli-l can. Pokrajine ob Vihodnem morjul se najbrže združijo v posebno gubtr-l nijo ter dobe svojega podkralja.!
Nemiri na Turškem.
C a r i g r a d, 25. avgusta. V SmirnJ se zaradi nameravanega atentata ml daljujejo hišne preiskave in zapiranj«! Armencev. Sokrivce iščejo tud: vi vladnem poslopju, kjer so našli tudil shrambo za bombe. Pri raznih armenJ skih trgovcih so našli duhovniške i nI vojaške obleke, ki so bile namenjera] za atentatorje. Tudi v Skadru so bJ baje našle bombe. — Ic Sirasa ij Mali Aziji sj došle še nepotr - J vesti, da so Armensi razstrelili tri mošeje, zaradi česar ao mohtJ medanci uprizorili splošno k i * n m-Armencev.
Dopisi. I
Iz Kranja. Velika gozdna rl Belica slovenskega bralnega dro I in meščanske godbe v Kranju, & j jI se je vršila  dne 20. t m. )e u J] po splošni sodbi in v vsakern I jako krasno.   Že ob štirih pop je bila prijatna Srabeča dolina . občinstva. Tako) v začetku dolin bil napravljen oder za plesalce, se je ob zvokih meščanske g uel zabavalo staro  in mlado do j. noči. Nekoliko dalie se je toč !r i pivo, vino, prodajala jedila itd Ob; ••[j popoldne se je uprizorila na nalaifl za In postavljenem   odru šal »Ponesrečena   glavna izkusi nja«,  katera je vsaj deloma dobro! izpadla.   Ta dan je izšel tudi šaliva 1 st »Kranjska gofia«. ki je doial veliko zabave občinstvu. Vsa d. i maj
»Na vsak način hočem tudi enkrat usmiljenja jokati. Vseh už Uotfl imam na razpolaganje — spoiratfl hočem tudi, kaka sla-t da je, usmiljenja.«
»Veličanstvo,« je pripomnil i; vi cebub, »zdi se mi, da bo to strani sko težko. Ce se ne motim, je to cefl kaj popolnoma nenaravnega, ne* »O kar je proti naši naturi« I
»Lep služabnik si ti,« se je zafcfl jeziti satan. »Ca mi še o taki etrtril ne znaš svetovati, potem te pač 0*1 morem rabiti za ministrskega predi sednika. Glej da stvar kako aranžirali sicer te degradiram«
Belsebub se je zamislil. Skrbelo! ga je za imenitno službo in zato ]i napenjal svoje možgane, kar je mo gel. Končno je tlesknil s jezikom i» veselo vzkliknil:
»Veličanstvo — nekaj mi je prišla na misel.«
»Govori«
»Izvolite si ogledati kaznilne od delke; morda istakneva tam kakeg* takega reveža, da se bo smilil oel« vašemu peklenskemu veličanatvu.
Obšla sta vse kaznilne eddelzi Videla sta strašne,  nadvse groi^
t. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 195, dne 26, avgusta 1905.
odgovarjala še dokaj let našim razmeram in potrebam popolnoma. Naj izprego-vorim nekaj besedic o zgodovini starega rotovža. — Kolikor se more sklepati iz temnih, nezanesljivih virov, je bil stari rotovž zgrajen leta 1720., pozneje večkrat popravljen in je stal tako dolgo, dokler ni bil leta 1902. izvoljen nov mestni zastop, ki je dospel po dolgem trudu do tega, da se zgradi novi. SI. mestni zastop! Taki momenti ostanejo gotovo vsakomur dolgo v spominu, to so zgodovinska fakta, ki se ne pozabijo tako hitro. Zato menim in sem prepričan, da bo našel tudi ta občinski zastop svoje mesto v zgodovini Novega mesta, v zgodovini, ki ovekoveči take Čine z večnim spominom. Pričal bo pa o požrtvovalnem in neumornem delu mestnega zastopa novi rotovž sam, ki je zidan v dostojni obliki in velikosti, o Čemer se je gotovo že vsakdo prepričal. Naj bo torej ta moment začetek reda, pridnega dela ter procvita našega mesta in ob tej priliki predlagam si. zastopu, da se pošlje naslednja čestitka našemu presvitlemu vladarju k njegovi petin-sedemdesetletnici: „0 priliki slavnostne otvoritve nove mestne hiše v Novem mestu vojvodine Kranjske, pošilja zbrani mestni zastop najvdanejŠe čestitke do vznožja cesarskega prestola ter kliče k najvišjemu 75. rojstnemu dnevu: Bog obrani, Bog obvarnj Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo še mnogo let na srečo hvaležno-vdanih narodov !u V znak soglasja in vdanosti zakličimo mu vsi trikrat: .Živel Bog našega presvetlega cesarja še mnoga leta! Živijo!u (Trikratni živio klic zaori po dvorani.) Ko se hrup poleže, omeni g. župan Še nekoliko o zgradbi novega rotovža z besedami: Kakor Že rečeno je bilo zidanje novega rotovža sklenjeno v seji mestnega zastopa dne 14. avgusta 1903 ter obenem določeno, da se delo takoj razpiše. Pri tem se je poudarjalo, da se delo izroči izključno domačim delavcem, kar se je tudi skušalo. Ali slednjič se je — posebno že med delom — pokazalo, da je to nemogoče in poklicati so se morali tudi tnji delavci. Seveda se je pri tem kolikor najbolj gledalo na to, da zaslužijo poleg tujcev tudi domačini. — V seji dne 22. aprila 1904 se izvoli posebni odsek, ki naj nadzoruje novo stavbo. V ta nadzoro-valni odsek so bili izvoljeni iz mestnega zastopa gg.: Gustin, Ogorentz, Rosman, c. kr. okrajni nadinženir Bloudek kot strokovnjak in moja malenkost. Dne 11. maja 1904 se je zidanje oddalo g. Olivu. Od drugih del so izvršili: tesarsko — g. Jerman, kleparsko — g Agnitsch, kamnoseško — g. Thoman, mizarsko in kjučavničarsko — g. Binder in poleg njega nekaj tudi g. Umek, steklarsko delo — g. Kenda, slikarska dela v dvorani in p© hodniku g. Ma-kovec, vse drugo s pleskarskim delom g. Smitka, pečarsko — g. Drelse, vse pohištvo pa je oskrbel g. Naglas. Na prvi pogled po poslopju mora vsakdo pripoznati, da so vse izdelale mojstrske roke. S tem gosp. župan konča. — — Nato prosi virilist dr. Slane besede. Isti se v imenu someščanov županu in odboru zahvali za njih trud in ljubezen pri započetku in izvršitvi podvzetja. To stori v daljšem govoru, v katerem raz vija nastanje meščanstva ter njega pomen za razvoj gospodarstva in kulture Človeštva ter pomen rotovža v teh razvojih. Ker nam podaja ta govor nekaj zgodovine meščanstva, ga. priobčimo v sledečem: Ljubi g. župan, č. gg. obč. svetniki, odborniki! Veselje kipi danes v naših prsih. Nova hiša, lepo poslopje, se izroča danes rabi. In to poslopje je naše, nas vseh novomeških občanov lastnina! Pa ne samo to, danes gledamo okolo tudi ponosni; ta nova biša je naš rotovž! Beseda „rotovž" pomeni veliko. Ta beseda pomeni:  svobodo meščana,
ona pomeni pošteno, na delu temeljujoče Življenje, ta beseda pomeni vzajemno pomoč v veselih in žalostnih urah, skupno delo za blagor mesta in njega prebivalcev. Svoboda I Dovolite mi, da v kratkem črtam razvoj gospodarstva v Evropi v zadnjih 15 stoletjih. — Ko je Človek postal stalen, je začel km eto vati. S tem začne familija, občina, domovina, narod, država. Prvo kmetovanje se dogaja na svobodni podlagi zadružnega sveta; dela in uživanja. To ne trpi dolgo. Te zadružne kmete vzamejo v 6.—8. stoletju vojaško organizirane čete, tuje rase, pod svojo oblast ter ustanovijo na kmetiji fevdalno državo: Kmet-tlakar, gospod v gradu, samostauu ter škof v svoji palači, voditelji, reditelji kmetije, kralj nad temi več ali manj vpliven, časih tudi brez vsega vpliva in moči. Pravi voditelji te kmetije in politično, socijalno najvažnejši so: opatje, Škofi ter graščaki. Na tej kmetiji je vezana zemlja in Človek. Od kralja imajo plemiči svoja veleposestva v dar s tem da jih kralj po smrti njihovim sinovom da, plemič je pa gospodar kmetske zemlje in Človeka na nji. Ta mu mora delati, odrajtovati živila, dati služabnika, vojaka. On, plemič, pa daje kralju davke in vojake. Na tej kmetiji se razvije rokodelstvo. Primitivno kolikor mogoče. V gradu, samostanu, v škofijskih majerijah so velike delavnice za najpotrebnejše rokodelce. Kmet sam razume glavna rokodelstva. Rokodelcev je s Časom preveč na kmetiji. Nekateri se odločijo od kmetije, se nastanijo v krajih „božjih potov", kraljevih, škofijskih palač, okolo večjih gradov ter v starih, od Rimljanov zapuščenih mestih ter razvijejo posebno gospodarstvo in življenje. Začetkoma se malo kmetuje, a po večjem izvrševajo rokodelsko obrt ter začnejo trgovati z izdelki rokodelstva, sČasom pa z vsem, kar je za rabo. Mesta nastanejo. Izdelki teh rokodelcev postanejo boljši. (Delitev dela.) Kmet jih kupuje. Tako dobi kmet trg za svoje odvečne pridelke. Dokler je kmet še sam svoj rokodelec, se na kmetiji vsi pridelki porabijo. Nekaj jih dobi kmetski gospodar, fevdalni gospod. To je takozvano naturalno gospodarstvo. Z meščanom se začne drugo, denarno gospodarstvo, menjava, in kot posredovalno sredstvo iste, denar. — Fevdalni gospod hoče imeti tudi meščana v svojih rokah. PoveČjem so se mesta delala na njegovem svetu. Rokodelstvo, odluščeno od kmetije, in posebno trgovina, pa ne trpi nobene tlake. To leži v načinu dela, gospodarjenja. Svobodna mora biti zemlja, človek na nji in njegovi pridelki, meščan pa seveda tudi. Trgovec celo; njemu mora biti odprt in prost ves svet. Hudi boji nastanejo za to svobodo med fevdalcem in meščanom. Ti boji utrdijo meščanstvo. V teh bojih zmaguje najlepše princip vzajemne pomoči, ta veliki princip razvojev Človeštva. Meščani postanejo po teb bojih svobodni in tako, da je vsako mesto država zase, neodvisno, kakor kaka država. — Rokodelec razvije veliko delo v mestih. Trgovec njegove izdelke razpecava po vsem znanem svetu; v neznano ga vodi pot; trgovcu ni nič prenevarno ali težko. Trgovec pridobiva stvarem vrednosti, ki bi jih dru-| gače ne imele. Srednjeveški rokodelci postanejo veliki mojstri v svojih za-! natih. Dobro živijo, zaslužijo. Njihovo ! gospodarstvo temelji na zadružni vezi. I Vsak mojster ima svoje gotove odje-| malce, proizvajanje in konsum je v mestu strogo urejeno. Le trgovec se težko vdaja tej zvezi, on mora daleč v svet. V njem se razvije strast po pro-fitih in po vedno večjem bogastvu. — Meščani tako bogatijo. Kmetija jih dobro živi, ti pa vpeljejo dobrote razvitejšega dela in gospodarjenja, življenja, tudi v kmetije. Meščani stvarjajo
je bila okusno okrašena z zastavami
\(T preprežena z nebrojnimi balončki jo svetilkami, ki so Da večer čarobno razsvetljevali vso dc lino. Slav. pevski cbor »Narodne čitalnice« je zapel feč mičnih pesmi, godba pa je neutrudno svirala svoje k ono ado; glasno je odmevalo ubrano petje, obširen veselični prostor, koji je bil ta dan vehttO premajhen, pa se je polnil redno bolj in bolj. Pravo življenje se je razvilo šele zvečer, ko je vsa dolina zaŽarela v Čarobnem svitu; iiigal se je umetalni ogenj in veiika magnezijeva luč, koje svetloba je padla po vsej dolini ter š* čarobneje raisvetljevala veselični prostor. Veselo vrvenje se je raavilo na pleai-gču in je ponehalo šele pozno v noč. — Veselični oda* k si šteje v prijetno dolžnost, da iareče na tem nus-u iskreno zahvalo vsem darovalcem prekrasnih dobitkov za šaljivo loterijo tuka)Šn|im in zunanjim Posebna zahvala pa se izreka tem potom gospe K on Čevi in gdč. M iei Lehr-ipannovi koji sta se veliko potrudili, da sta nabrali tako veliko štetilo dobitkov za šaljivo loterijo ter se nista ustrašili dela in truda, nego sta z najveČio požttvovalnoatio zastavili vse svoje sile v prid slovenskega bralnega društva in meščanske godbe. Dalje se izreka najiskre nejša lahvala vsem oenj. gospieam, koje so razpeČavele listke za šaljivo loterijo, šaljivo pošto, dalje šaljivi ]ist, razglednice itd Zahvala se is-reka tudi slav. pevskemu zboru narodne čitalnice, ki je blagohotno sodeloval pri tej veselici, končno se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so količkaj storili v prid te veselice ter s tem pripomogli do razvitka in napredka obeh društev Srčna jim hvala! Veselični odsek.
Iz Novega mesta. (Otvoritev novega rotovža.) — Seja občinskega odbora v Novem mestu, dne IS. avgusta 1905. Navzoči: župan pl. Sladovič; svetovalca gg.: Gustin Ros man, Umek; odborniki: gg.: BarboriČ, Bruner, Ferlič, Gandini, Golia, Hočevar, Mogolič, Morauc, Mramor, dr. Poznik, Smola, Vidic, Windischer; virilisti gg.: Bergman, Ogorentz, dr. Schegula, Seidl, dr. Slane; zapisnikar: gosp. tajnik Stukelj. G. župan konštatuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje overova-teljem zapisnika današnje seje gg. Ros-mana in Umka. Nadalje pozdravi g. okr. glavarja barona Rechbacha kot sadnega zastopnika, ga predstavi zbra-:emu občinskemu zastopu ter začne :.iko-le: Slavni mestni zastop! Dolgo vrsto let je stal stari rotovž in zadoščal svojemu poklicu, a postali so prostori pretesni za mestni urad in hranilnico. To poslopje, kakor je bilo, bi komaj
Instrezalo zahtevam kake kmetske občine, ne pa potrebam mesta s precejšnjim številom meščanov in raznih uradov. Uradi, ki se nahajajo v mestu, so izve-cine dobili v zadnjih letih nova poslopja. Pri teh gradnjah jim je šel vse povsodi na roke mestni zastop, ki je dospel v svojem velikodušju tako daleč, da je skoraj pozabil sam nase oziroma na te, ki jih zastopa, svoje someščane. Mestni in hranilnični urad sta se stiskala dolgo let v eni sami sobi in treba je bilo železne roke in trdne volje, da se je izpremenila stara mestna hiša v to, kar je sedaj. Mestni zastop je naposled uvidel, da se na ta način, kot sem prej omenil, ne bo dalo dolgo izhajati, zato je v svoji seji dne 29. apr. 1903 sklenil niso prezidati. A pokazalo se je, da to ne bi bilo iz več vzrokov umestno, in v seji dne 14. avg. istega leta se je storil sklep historičnega po mena zidati popolnoma nov rotovž. In glejte, danes 18. avgusta 1905 Be ponašamo z novo mestno hišo, ki bo gotovo
p: zore in Belcebub je na bvojo radost zapazil solzo, debelo in smrdečo boIzo v satanovih očeh.
»VeličanstvOj« je vzkliknil, »Ve-lefarjBtvo — vi jočete «
»Da,« je oogovoril satan, ali tisi jako neumen hudič, če misliš, da so to solze usmiljenja. Veselja se jočem, da znajo moji služabniki pogubljene duše tako izdatno trpinčiti.«
Naslednje jutro je satan pri zajtrku čital »Slovenea« in iz njega izvedel, da nastopi v ljubljanskem gledališču v operi »Fausta« tudi Mefisto. Pozvonil je Belcebubu in mu naročil, n«j mu za to predstavo poskrbi ložo.
Zvečer je mogočno sedel v najeti  loži  in  se  oziral  po gledališču.
»Ljubljanske dame mi prav uga-iajo« j« zaupno šepetal Belcebubu na nho »aii v ljubljansko gledališče me *endar ne bo več.«
»Zakaj ne.«
»Prosim te — poglej jih te dame. ■Nobena ni dekoltirana. Kakor nune WJ zavite! Ne, to ni zame« I Belsebub je bil to pot iz prepri-Pvja istih misli, kakor njegov pe-i   nski vladar.
Satan je potem posvetil svojo po zornost predstavi. Čudil se je, da zna godba tako desledno napačno svirati, da je na odru tako malo mladih dam, in da dijaki tako navdušeno ploskajo tudi teiaj, kadar bi smeli po človeški pravici sikati.
»Dobri ljudje so ti Ljubljančani, prav dobri ljudje « je dejal satan svojemu ministrskemu predsedniku.
Vtem je nastopil Mtfuto Satan ga je pogledal in premeril cd nog do glave potem pa srdito stisnil pest in zažugal ž njo proti odru. Na srečo ga ni sapasil policijski uradnik, ker je spal v višavah, kjer vise prospekti, siser bi ga bil takoj odstranil iz gledališča.
Belcebub je zagledal v satanovih očeh solzo, a se je klavrno stisnil v svoj kot, kajti spoznal je na prvi pogled, da to ni solza usmiljenja, nego solza srditosti nad ubogim Mefistom.
Beloebuba so obšle najhujše skrbi za ministrsko predsedstvo, ker mu satan, ko sta se iz gledališča vračala t pekel, ni privoščil nobene prijazne besede. Mislil je in mislil, kako bi pripravil satana do tega, da
bi usmiljenja zajokal, pa če bi solza bila še tako m.jbna.
B la sta že blizu pekla, ko je Belcebub zaslišal ic daljave klio »Hudič naj me vzame«. Ostal je in veselo za v nuni J:
»Veličanstvo — zdaj pa vem, kako vas pripravim do tega, da bo-dete usmiljenja jokali.«
»Govori.«
»Na svetu je vse polno bede in obupa. Tisočkrat in tisočkrat se bI'Ši klio »Hudič naj me vzame«. Oglejva si enkrat te trpinčene zemljane iz bližine. Morda se le' ponudi prilika, da bo Vaše veličanstvo usmiljenja zajokalo«
»To je pa res dobra misel,« je menil satan in je svojega ministr skega predsednika prijavno sunil pod rebra, da se je sedemkrat pre-kopisnil. »Ravno danes je noč jasns. Kar pojdiva malo gledat tiste ljudi, ki me tolikrst kličejo in ki komaj čakajo, da pridejo v moje kremplje.«
Šla sta po poti in spoznala silno bedo, ki tare reveže ter spoznala, sakaj si tolikrat žele, da bi jih vsel hudič. Ali satana ni ganila ta beda.
v mestih velika podjetja, ustvarjajo si lepše življenje v ozidju svojih mest. Ako od srednjeveških mest ne bi ostalo pisane zgodovine, samo nekatere cerkve in pa rotovži italijanskih, francoskih in nemških mest, bi svedočili, kako velikansko se je razvijal v teh mestih človeški duh. Nastopali so meščani, kakor se je občinski svet v Florenci v srednjem veku izrazil: »Nobeno delo naj se v občini ne započne, ki ni v soglasju z velikim srcem občine, katerega ni to srce započelo in izvršilo, ta složna združena volja." Ta meščan ni mogel strpeti tlakarstva. On je moral dobiti svobodnega kmeta, ker je s takim le mogel uspešno trgovati. Odvzeti je hotel tudi profite kmetiji njenim dosedanjim strahovateljem. Seveda tega ta dva, kat. duhovnik in grajščak nista prijazno gledala. Hudi boji. Grmade gorijo, kri teče. Kralj je bil odvisen od teh fevdalnih gospodov; ker ti so mu dajali davke in vojake. Kralj se je tudi hotel znebiti teh ljudi, tudi on je koprnel po svobodnem kmetu, da dobi njegov davek in njegovega sina za vojaka neposredno. Kralj se zveze z meščani, kralj tudi napotuje osvobojenje kmeta iz tlake in desetine. „ Mesto je osvobojevalo." Tlakarji so bežali vanje, mesta so rasla. Prosta lastina razdere grad tlakarstva. In meščan zdaj razvije veliko svoje delo, gospodarstvo s prosto lastnino in v Času od 16. stoletja naprej s principom proste konkurence, katerega si pridobi gospodarstvo po dolgih bojih med meščani zadrugarji in trgovci. To meščanstvo razvije učenjaštvo. Meščanstvo ga brani pred grmadami fevdalne gospode, ki v njem najsilnejšega razdi-ralca naturalnega gospodarstva, njenega socijalnega in političnega življenja vidijo, razdiratelja tudi njihovega drugega sistema. Meščanstvo, — rokodelstvo samo je umetnik — goji umetnost. Meščanski naravoslovci razkrijejo zakone narave. Rokodelec dela iznajdbe; — meščan postavlja tehnika v gospodarstvo; on postavi v 18. stoletju mašino vanj Največja revolucija gospodarstva se dogaja s tem na svetu; meščan stoji pri stroju in prevrže gospodarsko, socijalno in politično življenje tudi na kmetiji. On pošlje svoje učenjake, tehnike tudi med kmete, ki mesto empiričnega, ubožnejšega kmetovanja, ustanovijo umno, znanstveno kmetovanje, ki danes lahko reče, da zamore dobro živeti par ljudi od par orala kmetijske zemlje. Ta meščan je zboljšal kmetu po tehniku orodje, po naravoslovcu, kemiku pripravil zemljo za rast zdaj Snih 100 različnih sadežev, proti 40 srednjega veka. On postavi fabrike, sili železnega sužnja v Človeško delo, ki stvarja naenkrat vse drugo bogato gospodarstvo, umevanje, Čustvovanje. Seveda, to vse se je storilo z milijoni delavci, katerih roke in tudi možgani imajo svoj veliki delež v vseh pridobitvah gospodarstva in kulture. V vseh teh mirnih in trušnih bojih, bojih z mečem in umstvom javlja meščan čuda junaštva, poguma, neomajenosti, smelosti, pa tudi velike pameti. To pa je bilo mogoče le, ker je stal meščan na svobodnih tleh; le kot svoboden človek je mogel v tekmovanju za boljši kruh in udobnejše drugo življenje storiti toliko delo; tlakar, suženj, bi sveta ne spravila naprej. Mesta so bila, kakor država. Ali vezala je tndi najlepša vzajemnost meščane proti vsakemu sovražniku, dani so bili med sabo večkrat v bojih, (Classenkiimfe), brez katerih v dozdanjih gospodarskih razvojih ni bil kmet ne meščan. Friderik Veliki jc izjavil: „ Kmetija je prva vseh umetnosti; brez nje ne bi bilo trgovca, ne pesnikov, ne tilozofov. Le to je pravo bogastvo, kar proizvaja zemlja.u Enako veliki David Strauss je izjavil: „Jaz sem meščan, jaz sem ponosen, da sem
Ravnodušno je nadaljeval svojo pot.
Naenkrat je slišal posebno krepak klic »Hudič naj me vzame«.
Glcs |e prihajal iz prostornega, grašč nt podobnega farovža, kjer so župnik, kaplan in kuharica taro-kirali
Župnik je bil napovedal pagat ultimo, kaplan je napovedal kontra in zdaj je župnik zapaail, da sploh nima pagata, da je torej igra izgubljena. Vrgel je karte kuharioi v obraz, nakar je ta v sveti jezi začela pretepati župnika z metlo. Stari nadušijivi gospod se je tako zvijal pod udarci kuharičine metle in se tako valed kašlja davil, da je kaplan padel v omedlevioo. In tedaj je v satanovih očeh sableščala solza resničnega usmiljenja in prvič v življenju je obšla njegovo ss c » Želja, da bi komu pomagal. Udaril je z repom nadušljivega župnika po glavi, da ga je takoj zadela kap in mu nato tskoj ispolnil zadnjo njegovo željo, ki jo je bil izrekel z besedami »Hudič me naj vzsmec V. R«č.
to. Meščanstvo le ostane, naj se o njem sodi, kakor se hoče, — jedro ljudstva, ognjišče njegovih nrav; meščanstvo ni samo množitelj narodovega bogastva, ampak tudi gojitelj znanosti in umetnosti. u Katera stroka gospodarstva je storila večje kultureno delo, kmetija ali meščanstvo, ne bodem tu razsojal, toliko je gotovo, da gre tok človeške krvi iz kmetije v mesto; boljšo kri dobiva meščan iz kmetije. Ako pa pregledam razvoje gospodarstva, kulture, potem vidim meščana, potem vidim tudi rokodelca in posebno najsilnejšega delavca v kulturi, trgovca, ki velikansko delo stvarjata, nase velikansko zdajšnje svetovno gospodarstvo, s svojimi železnicami, parobrodi, telegrafi, telefoni, — fabrikami, našo veliko omiko, ki hoče objemati kmeta, delavca fabnk enako kakor meščane, ali delavce z glavo, naš komfor, naša bogastva. Danes učenjaku, tehniku, že skoraj ni nič nemogoče. — Danes bi, — dasi sem z dosti srca na ljubi kmetiji, — vzkliknil z David Straussom: „Meščan sem, ponosen sem, da sem to!u — In ko še pogledam nazaj v prošle čase, v katerih so se boji bili za vso to našo zdajšnjo kulturo, vidim poslopje, ki se mi vidi najvažnejše izmed vseh, najsvetejše; vidim „rotovž". Rotovž je središče vseh važnih bojev meščanstva, rotovž je središče vsega meščanskega Življenja. V rotovžih se je varovala svoboda meščana, tukaj je bil parlament, ki je storil za vse človeštvo važne sklepe, ta rotovž je gledal doli na vesele in žalostne dogodke teh važnih pijonerjev kulture, krkor so bili meščani. Ta rotovž pa so tudi okraŠevali meščani prejšnjih časov z vsem najlepšim, z vsem bogastvom tedanje stavbne umetnosti. Zadruge so tekmovale, katera podari kaj lepega, in bogatini trgovci. Rotovž je bil ponos meščana. In zaradi tega se dviguje danes v naših prsih ponos, ko vidimo gotov naš sicer majhen, pa tako lep nov rotovž. Veselimo se ga, naš je, nas vseh lastnina, z vzajemnimi sredstvi smo ga postavili in naš rotovž je! Slovenci ne moremo pogledati na bodi kaj večje kulture. Razvijali smo se od devetega stoletja naprej do sedemnajstega stoletja gospodarsko, kakor Nemci, tudi duševno. Naši mestjani so v tem Času razvili precejšnje rokodelstvo, trgovstvo. Kakor naš one dni umrli častni občan Trdina piše, bil je čas (reformacije) 16. stoletja najlepša doba slov. razvoja, da pa potem Slovenstvo propada. — Pregnalo se je koncem 16 in začetkom 17. stoletja naše najboljše meščanstvo, ki je zraslo z ljudstvom, zraslo v starih tradicijah, ki je bilo značajno, dober delavec. Pa pustimo to. — Bili smo Slovenci vedete proti navalom iz Azije, pozneje pa, kakor Hrvati, vojaška granica. Boji med meščani, ali med drugimi gospodarskimi rasami in meščani, ali tudi ti boji meščanov z mečem z zvunanjimi sovražniki meščanov koristijo člov. razvojem; vsaj je boj za biti ali ne tudi princip razvojev; ali kasarna ne rodi nič prida. Drugi so se mogli ložje razvijati, nam je nehalo sijati zlato solnce slobodnega življenja v mestih koncem 16. stoletja. Nismo tedaj kot meščani storili dela, kakor meščani na Italijanskem, Nemškem, Francoskem, Angležkem, v Belgiji, v Ameriki v novejšem času v Z jed. državah. Ali danes stojimo v vrstah napredka, danes smo deležni blagrov svetovnega gospodarstva in kulture. To gosdodarstvo nas jemlje sebo. Stari ubogi rotovž smo podrli meščani v Novem mestu in na njega mesto postavili lep nov rotovž, kateri se da pogledati, danes ste ga izročili prometu. G. župan, gospodje odborniki! Delali ste pri tem podjetju z veliko ljubeznijo. Bili ste v tem stari srednjeveški meščani, ki so kitili svoje rotovže z vsem najlepšim. Gotovi ljudje, sovražniki meščanstva ao hujskali; v nekem Časopisu se vas je grizlo. Vi se niste zmenili za to lajanje, delali ste naprej.
— Rotovž je gotov. Lep je, ni Vas treba biti sram tega Vašega dela. In Vi g. Župan, vedno ste bili v prvih vrstah pri tem delu! Vi ste prišli iz Hrvatske sem, ali umislili ste se popolnoma v naše meščanske naloge; Vi ste prinesli seboj ono žarno domoljubje, kakor ga premore le Slovan — Hrvat, v novo Vašo domovino; Vi ste prevzeli najtežjo butaro skrbi pri izvršitvi našega novega rotovža. Vi ste gospodarsko in z umetniško razvitim okusom hodili pri tem na delo. Zahvalim se Vam za Vaš trud v imenu someščanov; Vas bodemo pomnili hvaležno. In kakor dobro, srečno znamenje iz bodočnosti mi je to, da ste ravno vi tako uspešno sodelovali pri tem novem domu za mestno upravo. Vi delate že več let tam doli v mali sobi v blagor revežev, Vi oskrbljujete z najnatančnejšo poštenostjo solde bolniške blagajne, Vi skrbite za delavca, da mu ni treba bolnemu leči, umreti stran ceste. Veliko je storil meščan v tem oziru v prejšnjih časih; uredil je šele on to skrb; ali še več klije iz njegovega dela, gospodarstva. On in (abrični delavec sta postavila gospodarstvo, produktivne moči na tako stopnjo, na kateri se bo Že lahko reklo, da bo reva izginila iz sveta, da ne bo več mogoča.
— Ko to v ozir jemljem, moram vzklik-
niti: novi rotovŽ, dobra ti sreča, župan te je blagoslovil, ki sluti kaj sedanjost, kaj bodočnost pripravlja v Življenju Človeštva, ki vidi, ko vstaja masa in se nseda tudi na solDČne strani, župan, ki pomaga pripravljati s svojim delom to novo dobo! — Lepa Vam hvala vsem, ki ste sodelovali pri stvaritvi tega lepega rotovža. G. župan zopet vstane in začne: V imenu mestnega zastopa se Vam zahvalim, g doktor prav presrČno. Pojasnili ste nam pomen besede rotovŽ, omenili ste zidavo novega rotovža in zraven mene, kakor da bi bila pri tem moja oseba osredo-točje. A bili so tudi drugi, ki so de lali za to stvar z vso vnemo. — Pred petimi leti, mene takrat še ni bilo v odboru, le kot predsednik mestne hranilnice sem nasvetoval zidanje nove mestne hiše. Malo jih je bilo, ki bi pritegnili mojemu nasvetu. A potem ko sem bil izvoljen Županom, sem delal na vse kriplje na to, da se ta želja uresniči. Ali zastonj bi se bil trudil, ako bi mi ne pomagal ves občinski zastop in še posebno že prej omenjeni nadzorovalni odsek. Hvala Vam za trud ! Živeli ! Sedaj pa predam te pro store javnosti, izročim jih Vam v porabo z nado, da se bo v tem poslopju marsikaj ukrenilo v prid in blagor meš Čanstva. (S tem g. župan sejo zaključi, ko se še posebej zahvali g. okraj glav., da je sejo počastil s svojo navzočnostjo).
Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
»Slovenski Naroda je n»p'«al ob-š rno in nepristransko poročilo o letošnjem zborovanju naše Zaveze v Pulju. V uvodu je resnično p< u1«r jal, da nihče istrskih prvakov ni pozdravil slovenskega uc;teljstva. » je prihitelo v Pulj iz vs^h sovenskih pokrajin. To poročilo je tako neprijetno dirmlo g dr. Laginjo, da je pribitel v Ljubljano, da po Bvo|e po jasni vso zadevo, kar je stcrrl v članku: Drugi glas iz Polja.
V tpm članku je napisal gospod dr. Lsginjd nekatere trditve, ki potrebujejo pojasnila tudi od moje strani.
Nihče ne more in  ne  sme zahtevati od g. dr L^ginje, da  bi   D l Čakal pri vsakem vlaku in parobrodu t»r   pozdravljal   prihajajoče učitelje Običajno je, da je pozdrav takrat, so pride odbor.  Ce bi se bilo sporoč>h vodstvu Zaveze, da nameravajo potiski  rodoljubi  pozdraviti učtrlstvo bi bili izvedeli, kdaj pride upravn odbor, vodstvo pa bi bilo porkrb-! da bi bili pri pozdravu navzo&i turti oni, ki so že prej prieh v Ptilj.
V nedeljo dne 13 avgusta je bila ob 3 uri popoldne napovedana seja upravnega odbora, k se je pa v resnici zakasnila za eno uro, ker so nekateri odborniki prišli v Pulj s parobrodom šele ob 1 a3. uri. Zamudili smo se pa tudi radi tega, ker smo iskali ulico, kjer ima »Čita ntoa« Bvoje prostore, za kattro tuoi istrski učitelji niso vedeli V »Čitaonici« smo res našli na mizi vizitko g. dr. Laginje, na kateri je bil s svinčnikom napisan pezdrav upravnemu cd boru Zaveze; da nas je cn sam čakal ondi, izvem šele iz njegovega Članka.
Z iveza je že zborovala v mnogih mestih, kjer gospodarijo ntši narodni nasprotniki. V tak h krajih nas niso pozdravili naši prijatelji na ko ledvoru   ali   ob   prihodu parnikov, temveč so   prišli  med   nas   h kon certu, banketu ali h glavnemu zborovanju ter nam izrazili tu svoje simpatije.   Vssga tega v Pul)U ni b.lo. H koncertu bo prišli gg. častniki in mnego drugih gostov, a puljskih prvakov ni bilo.   Pri glavnem zborovanju, kjer je  v  takih  krajih pravi Čas za pozdrave, smo se zaman ozirali po njih, k skupnemu obedu, ki smo ga imeli, jih tudi ni bilo. Ic članka jsdrugi glas i« Pulja« povza mem, da  je  g. dr. Laginja pričakoval, da  ga  pridemo  osebno vabit. Vodstvo oziroma upravni odbor Z*-veze ne vabi osebno nikogar, pošlje samo spored, in to je obenem va bilo.   Spored pa je prejel g. dr. L*-ginjs. Pripravljalni odbori za zbor. -vanje  Zaveze  bo   pač  vabili poea mesne veljake v dotičnem kraju, v Pulju pa pripravljalnega odbora ni bilo, torej tudi ni mogel vabiti. To liko glede pozdravov od strani puljskih veljakov.
Glede razprav o istrskih razme rah pa naj omenim le to, da je otvo ril debato o tem hrvatski tovariš iz Iatre ter s svojimi izvajanji izzval odpor pri istrskih kolegih.  Ne vem, če bi se bili vmešali vmes slovenski učitelji, če bi ne bil prosil za besedo g. tovariš Rajčić.   Po istrskih hrvat skih prvakih nismo udarili Slovenci drugače, nego da smo izrasili željo: Istrski hrvatski prvaki naj pokažejo, da so prijatelji ljudskega šolstva in uiiteljstva, s tem, da g. Spinftic ne bo več sedel v klubu najhujšegs, najsrditejšega in najBtrupenejšega na-
sprotnika ljudskega učiteljstva in da
g dr. L4trinja ne ho gmotno in moralno podpiral klerikalnih teženj na Kranjskem. To je bil ves tisti siloviti n*p-d. o ktterem je govoril gospod «r L*gmja. V toliko ae mi je videlo potrebno pojasniti vso zadevo. .
L. Jelene,
predaednik Zaveze.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26. avgusta.
Sadovi tersko-nrsvne
vzgoje. Pri nas ima katoliška du
'»»♦soma v rokah vzgojo ljudstva. Sadove te versko-nravne vigoje opazujemo vsak dan; taki so, da se loteva -Mot'lia obup nai prihodnostjo slovenskega naroda. Najblaznejše babjeveratvo je pri nas v bujnem ovetju. Kdor se pc trudi, da Študira preproste ljudi, tiste, ki so skoz in Skoz verni, tega mora obiti neskončno u<m>l,enje s temi nevednim' 1 iidm•-. A zameriti ljudem tega ni; njih bedasto prazni verje |e samo kon-sekvef'Ca verskonravne vzgoje. Za celeči, kake konsekvenoe rodi ta vzgoja, naj navedtmo slučaj, ki se ie nedavno pr meril v Ljubljani. Neka znana t-ro l*a je prinesla v fran-č'-škansfeo cerkev nekemu patru v spovednico škrnicelj svojih lastnih efe-»krementov. Pri zaslšanju je ta i-nsha izpovedala, da ji je dot:čni pater že dve službi »cagovoril« in jo s *»\oio č*rovn»jo pripravil ob kruh. D tična teroi|&)ka je trdno prepričani«, da zna vsak duhovnik čarati, i*go anati in zamaševati, točo delati in hud Aa uganjati, č* duhovnik koma fc»! *eagovon«, pomaga|0 proti Umu č**u samo — ek9krementi pri radete osebe. To je gotovo jako po-u - o slučaj, ki drastično ilustruje wr^hvaii*-no verskonravno vzgojo naše duhovSč ne!
— Klerikalni shod v Mariboru. Prve dni prihodujega meseca bo v Mariboru shod kršean^ko-socijalne zveze, kakor je bil lani na Brezjah. Duhovniki bodo zbobnali svojih backov da jih utrde v klerikalstvu z verskimi in neverskimi sredstvi in da jih čim Čvrsteje priklenejo nase. Dan danes je to posebno potrebno, kajti ljudstvo čuti Čedalje bolj svojo sužnost in Čedalje nevoljneje poskuša streti verige, ki je drže v odvisnosti duhovni kov. V narodnem oziru so vsi taki shodi popolnoma brezpomembni, ob jezikovni meji pa so celo škodljivi. Ob jezikovni meji je treba izogibati se vsemu, kar bi utegnilo delati razpor med Slovenci. V današnjih časih je klerikalizem gotovo stvar, ki ni v stanu združevati slovenskih moči, marveč jih samo cepi in prežene vsako leto na stotine ljudi v tabor narodnih s vraž-nikov. Ako bi bilo klerikalcem za slovenstvo, za obrambo slovenske narod nosti in slovenske zemlje, bi no silili 8 svojim klerikalizmom v ospredje, saj uvideva vsak razsoden Človek, da se s s tem samo slabi slovenska moč in krepe narodni sovražniki. Pa klerikalcem ni bilo nikdar za narodnost, nego vedno le za duhovno gospodstvo, du-hovsko veljavo in duhovsko bisago in zato moramo odločno nastopiti proti trditvi „Slov. Gospodarja", da se klerikalna organizacija trudi izobraziti slovensko mladino, da bi z uspehom branila slovensko zemljo in slovensko Čast pred tujci. To je drzna neresnica. Ta organizacija ima samo namen, podpreti in ojačiti klerikalstvo, kar je dvojen greh, ker je ob jezikovni meji slovenska narodnost v smrtni nevarnosti in je treba koncentrirati vse moči na narodno delo. Kdor v taki poziciji svojo osebno korist in korist svoje kaste postavlja v prvo vrsto, ta pomaga sovražniku.
— Salezijanci na Rakovniku zidajo novo cerkev, za katero so beračili in še beračijo med našim ljudstvom. Pribili smo že, da bo Sa: lezijanei Lahi, hudi Labi, ki Be ne izneverijo svojemu laškemu mišljenju in stremljenju. Salezijansi hočejo zidati svojo novo cerkev s slovenskim denarjem, a s laškimi delavci. Delo se je oddalo stavbniku F. Kaudeli, ki je po imenu soditi na vsak način Lah, ki ima pa tudi svojega stavbnega vodjo Laha, namreč nekega I Roso.  Slovenci smo Saleaijaneena
dobri, kadar nas prosijo podpore, drugače pa imajo sa nas le večne dobrote, odpustke itd., kar se lahko da ker nič na stane. Naj si zapomnijo naši ljudje to postopanje salc-zijansko, kadar pridejo ti privan dranoi sopet moledovat za milodare in jim obljubovat, koliko mai se bo zanje bralo!
— Slovenščina in najvišje sodišče. Nekemu slovenskemu od vetniku se je sledeče pripetilo: V oži je v neki zadevi revizijski rekurz na najvišje sodišče. Pri slednjem je nekdo, ki ima najbrž mnogo pro-Btega časa, rekurz, predno je bil rešen, na raznih mestih »popravil«, t ko kakor profesor učencem šolske naloge popravlja. Namesto »izvan redni« zapisal je je »izvanredni«, namesto »tirjatev« je hotel imeti »terjatev«; besedo »tedaj« je na več mestih prečrtal in zapisal: »ted i«; »več kot« je popravil v »več nego«; namesto »jamčiti« je večkrat zapisal: • ;emčti« itd. Dotični odvetnik bode, že svoje korake storil proti takim šalam. Pri tej priliki opozarjamo narodne zastopnike na sramotno dej Stvo, da isto najvišje sodišča, ki ime, kakor figura kaže, izvanredne jeziko slovce v svoji sredi, še vedno samo-nemško uraduje in izdaja samonem-ške rešitve. Ali ga ni pota, da bi se tej nečuveni birokratski samovolj nosti konec napravil?
— Nem&kutarji v Hrastniku. Velik krik se bode vzdignil v tukajšnjem germanskem taboru, češ, zopet nas napadajo, zopet nas prijemljejo in isaivajo po listih. A na take surovoeti, impertinenoe in luraparije,  kakor jih trosijo celjska
V h'arcs, graška Pošta i. dr. zadnji Čas o našem slovenskem kraju, moramo odgovoriti. Kar tri članke is Hrastnika prinaša nedeljska vaht*-rioa. V prvtm se ujeda radi že znanega dogodka na dolskem pokopa-l.šču, ko ja g. župnik Veternik ob priliki pogreba gospe R. Dirm* yrove, rojene Slovenke, molil slovenske. Tu konstatiramo tok: Ako tudi bi ne bili navzoči (razen dveh ali treh') sami Slovenci, bi ne pustili one-č&stiti našega pokopališča z nemščino! Gg. župniku in kaplanu pa izrekamo zah?alo in zaupanje na njih možatem nastopu za naše narodne pravice. Drugi članek je še nesramnejše zlagan od kraj. do konca. Laž je, da se ustanavlja katoliško del. podporno društvo; za to so rasi delavci prezreli. Laž je, da je g. dež. posl. Ros kleri-kaleo, kajti klerikalca nočemo! Laž je, da je ta gospod izbran predsednikom novega društva; delavci so ga pridi i le povpraševat za svet. la svela resnica je, da bode nove društvo cvetelo, rastlo in se zdržalo, dalje kot nemški pritepenci v Hrastniku!!
V tretjem članku je izlit brezmejni srd in sovraštvo do g. Roša. Upamc, da se ta ne zmeni prav nič za to onemoglo jezo raznih hrastnišfeih Gišparjev (?!) in drugih neročurakih ničel, raz njegovo hišo bode pa kmalu zopet plapolala slovenska trobojnica v jezo nemčurjev in v veselje in radost zavednih Slovencev, če se vam še poljubi, Gašpar et oomp., vam še postrežemo.
— Socfjalnodemokratični odborniki bratovske sklad-nice v Idriji peč ne izvršujejo svoje službe tako odločno, kakor je »Naprej« obljuboval. V zadnjem času so izvolili za knjigovodjo nekega Berdajsa v Ljubljani, a do danes še niso izvršili sprejetega predloga, ker temu nasprotuje vodstvo rudnika. Zdi se nam pa vendar čudno, da se med tisočerimi idrijskimi delavci ne najde sposobnega sa mesto knjigovodje, ampak se hoče privleči tujca v Idrijo, ki se bo nalezel delavskega denarja, potem pa si v drugem kraju posestvo kupil in se na skrivnem smejal zaslepljenemu idrijskemu delavstvu, ki se da po fraaerjih krvavo izkoriščati.
— Konflikt radi slovenske zastava. Iz Slovenjegs gradoa se nam poroča: Kakor le znano je o. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjem-gradoa s razsodbo i dne 18. avgusta 1904 It. 15239 na podlagi § 7. te-
sarske naredbe s dne 20. aprila 1854. drž. ssk. it. 96 razobešenje slovenske ssstave na hiši »Nerodnega doma« prepovedalo. Na nai obširni utemeljeni prisiv je c. kr. n a m e s t n i Š t v o v Gradcu s ukasom s dne 18. avgusta 1905 štev. 2373 ugodilo našemu prisivu in izpodbijano razsodbo kot v sakonu neutemeljeno ovrglo in razveljavilo. S tem je torej priznana Slavencam v Slovenjem gradcu pravica razobešati slovensko trobojnioo.
— Ravnateljska konferenca« Ravnatelji kranjskih srednjih šol imajo 27. in 28 decembra v konferenčni sobi tukajšnje I. drž. gimnazije konferenco, h kateri pride tudi ravnatelj tukajšnjega učiteljišča. Začetek konference 27. decembra ob 9 uri dopoldne.
— Premeščena je gdč. Terezija Wenig, učiteljica na tukajšnji umetno-obrtni šoli v isti lastnoBti na državno obrtno šolo v Gradec.
— Volitev v davčni komisiji za I. in II* pridobninski mitreli* Danes se je vršfla v času od 10—12. ure dopoldne volitev v davčni komisiji za I. in II. pridobninski razred, katerih delokrog obsega celo deželo Kranjsko. Od 16 volilnih upravičencev I. raireda se je volitve udeležilo 11; izvoljen je bil gospod Peter Kosier v Ljubljani za člana, g. Vinko Majdič v Kranju za namestnika. V II. razredu, v katerem je 152 volilnih upravičencev, se je volitve udeležilo 20 volilcev; izvoljena sta za člana komisije gospod Josip Lenče v Ljubljani, za namestnika g. Ivan JebaČin v Ljubljani.
— O postopačih, kojim občine ne smejo izdajati na račun do-movnih občin potnih podpor, izdaja deželna vlada tozadevne odloke na okrajna glavarstva le v nemškem jeziku. O trajna glavarstva pa prilagajo slovenskim okrožnicam na žu panstva te nemške vladne odloke, da so županstva nevešča nemščine v nemali zadregi glede tega urado-vanja. Zadnji čas je, da se to kršenje ravnopravnosti slovenskega jezika pri c. kr. uradih na slovenskem ozemlju kratkomalo odpravi. Ali naj deželna vlada izdaja slovenske odloke, ali naj pa okrajna glavarstva preskrbe slovenske prevode. Dolžnost pa je občinskih uradov, da okrožnic z nemškimi odloki ne vsprejemajo v uradno poslovanje, ampak jih vračajo okrajnim glavarstvom. Polagoma se že nauče uvaževati našo slovenščino!
— Prešernov spomenik.
Monterji Kruppove livarne na Dunaju montirajo sedaj genija nad Prešernovo seho; ko bode genij monti-rar, se postavi Prešeren na skalo in se zavišj tekom prihodnjega tedna vsa dela.
— Slavnost odkritja Prešernovega spomenika. Na Marijinem troru se postavita dve tribuni za 250 oseb; od teh se jih re zervuie sto za povabljene g03te, osta-1 h 150 prostorov pa ostane občinstvu na razpolago in stane vsak prostor deset kron. Vstopnice za tribune se dobivajo od 30. t. m. dalje pri odborovem tajniku, mestnem knjigovodji g Fr»nu Trdini.
— Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika se ude leže, kakor čujemo, vsi na Bledu na počitnicah se nahajajoči Rusi, med njimi veleučena gg. dr. Vergun in prof. Zabolookij.
— Spominske kolajne na Prešerna. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika nam po roča, da se bodo prodajale na dan odkritja Prešernovega spomenika spominske kolajne v korist fondu za spomenik. — Kolajne so jako lično in fino izdelane, ter se bodo dobi vale po nizki cen* Nabavo in izvršitev kolajn je prevzel tukajšnji narodni trgovec in urar Fr P Zajec.
— Odbor akad. ferijal« nega društva „Sava" opozarja še enkrat vse p n. gg. starešine in redne člane, da se vrši redni občni zbor v soboto, dne 9 septembra ob V»9. zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Dne 10 septembra prisostvujemo odkritju Prešernovega spomenika. Priti je v kulerju.
— ,j&vef elj", ki ga je predaval
»filozof« Robida o Prešernu v dija-iki laži-zveai. — G. Robida pravi: Pri nas je Že tako daleč prišlo, da se vse pesnike hvali, bodisi da so dobri ali ne, jaz pa vam bom po-
ki zal, kaj je dobrega na Preiern in kaj ne . . . Govoril  vam bom Prešernu pet Četrtkov; enkrat va označim tudi naše stališče napra Prešernu in nasprotnikom . . . Dane bom govoril o ljubezni . . . (pobožn device so sačele glave stiskati in s posmehovati) Prešeren je bil zaljub 1 en v Primičevo Julijo — toda al je bila Prlmičeva Julija res tako lep — viri pravijo,  da je imela telesu napake, da je bila grbasta ... (Neveru ali je to tuđi  v proslavo odkrit spomenika) — G Robida citira sedi neki verz iz »Krsta pri Savici« i meni nič tebi nič sklepa iz nje/ da je Prešeren kma.u resigniral n vse, kar je bil napisal, da je priše d ■} tega, kako minljiva je zemeljst sreča in da se začne pravo življenj šele — »nad oblaki«. Take in enak besede so se slišale na tem pred* vanju.   Pošteno mislečemu človek se je moralo pač gnjusiti, da se up g Robida našega največjega pesnik tako klerikalno-podlo obrekovati. Ni ga raje preje  preštudira  in pot govori   cikluse   predavanj,  in Bice resnico in ne laž.   Sicer pa za tak poslušalce,  kot jih  je  on  imel, o treba bočina kaj izbirati.
— Sestanek slovenskeg trgovskega društva,Merkur' Kaaor emo ze poročali, %rsi se jutri v nedeljo, ob polu 11 uri dopoldn v prostorih slovenskega trgovskeg društva »Merkur« sestanek, na kate rem se bodo postavili kandidati z pomočniški odbor gremija trgovce v Ljubljani. Poleg tega je na dne? nem redu poročilo o nedeljskem p č.tku in razgovor o učnih tečajih, k hi jih kazalo prired.t* v bodoči sesijj Olbor društva želi, da se tega sta novsko velevažnega sestanka rtru štveniki v kar največjem števila udeleže.
— Iz Škofjeloških narod nih krogih nam pišejo: »S oven*k Narod« je dne 19 t. m. pri. -oster članek, naperjen proti gospod
' halerju, posestniku in trgovcu Siofji Loki, ker ni izobesil sastav priliki pohoda kranjskega »Sokolac Resnici na ljubo  bodi pa tudi ono njeno, da je gosp. Thaler tudi nek pripomogel,  da   se  je  sokolska v černa  veselica   vršila   tako sija-iv Pri tej veselici je bil tudi z urosp Boprogo  navzoč,   ktkor   tudi nek njegovih sorodnikov.   Sploh   pa § mora pripoznati, da se kaže g. Th* ler vedno  požrtvovalnega,  kadar s vrši   kaka   narodna   veselica. Tu njegova gospa  soproga  sodeluje ć btokrat pri tak h veselicah. Naša fj taln ca,  katere  član je ves čas, k biva v Stcfji Loki, ima se mu tu zahvaliti, da se je marsikatera ves i ca, katero  je   priredila,  tako lep vršila. Podpiral jo je vedno pnv; dejanjsko.    Njegovo sorodstvo ni ravno majhno, udeležuje se vedo vsake veselice, kar čitalniški blaga) gotovo ni v škodo.   Ker ima vsak reč svojo temno in svitlo stran, d nost   je bila, da smo o omenjene gospodu še to omenili.
— Sprejem župnika A
Jaza.  Z Dovjega se  nam  p s Vrli župnik Jakob Aljaž je lei pomlad obolel, da       [m mora! v posteljo   Ker je bo'eiea postaj* vedno hujša, se je podal 6 ju zdravnikovo   odredbo   v Ljub Vstopil je v Leoninum, kjer |e bil osZrbi dr. &ajmt-rja.   Bolezen  je p stajala  vedno  hujša,  tako  da is zdravnik,  čeravno  boje  se, ker župnik  žo  zeio  oslabel,  odi' B težko operacijo. Ta se je sicer po al čila, pa A jaževo žvljenje je ved še vselo na niti.   Dr. Sajroer se potrudil k o i k .* r se je mcgel, in ti je župnika. Djvški župljani — vs: fea.ti Aljaž nima tu nikakega sovr* nika, so bili v strahu za svojega ža. nika.  Vedno  so  povpraševali ka' mu je.   Dne 20 t. m. se jim je n znamlo, da se dne 21. t. m. s p -danskim vlakom pipelje župnik jaž, ker je že tohao okreval, da * iti domov.  Nepopisno veselie |e stalo v občini. Sklenilo se je»u napraviti, kolikor je v naglici mog dostojen sprejem.  Postavili so p župmšČem slavolok, pri cerkvi in m potjo pa nekaj mlajev in raz hiš r obesili  zastave.   Oočinski  Basi | županom, požarni brambi z Do« r in  Mojstrane  s  zastavama, šo» mladina z učite!jstvom, oerkvsni ki carji in mnogo drugih župljanov pohitelo na kolodvor čakat in spre svojega župnika.   Ko  je prisopv vlak, zagrmeli so topiči, in ko se izstopu is železniškega voza priki gosp. A jaž, zaorilo |e vse prićui ljudstvo gromoviti »iivio g. A!|» Prvi ga posdravi g. župan, pote » drugi možje. Nagovori ga tudi b oblečena deklica ter mu poda io župnik je bil na takem sprejemu liko gmjen, da se je poln hvalel solz zahvaljeval pričujočim. Vsi vzoči občani so spremili župnika serkev in odtod v župnišče. P župnišČem ga je ljudstvo ie eni posdravilo in se vrnilo veselo, da
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 195,
sr pet svojega tolikanj ljubega dušnega pastirja nued sabo, domu. Zvečer so mu še domači pevci zapeli podoknico. Tako vb cenit« hvaležno luiditvo svGje vredne lupnike in dubo?mke! Čast, komur čast!
— Glas iz Kranjske gore. Ker je mnogim, da bol|e rečeno skoro vsem občanom popolnoma nejasno, kdo je dovolil, da se dela na »poiarji« lavn-tennisjin ker je imenovani travnik last skupnih posestnikov, zato se sme tcrej povprašati savni občinski urad, je li to dovo-|il cdbor ali morda le kaka druga k temu neopravičena oseba. Res smešno je to, da se pusti tu cu (Germanu) vse delati, a domačin nima nobene pravice. Ni dolgo še tega, ko je tukajšnja podružnica kmetijskega društva postavila malo shrambo, a koliko nasprotovanja je bilo pri tem vsaj za i a-družnike koristnem podjetji. A sedaj seveda, ko se šopiri oholi German po naših slovenskih tleh, ter si lasti prostor za kratek Čas in kmetu v škodo, sedaj ni nikogar, ki bi se upal ror^varjati. Kaj je temu vzrok? Morda ke-* se v naš1 sredini č^st^n občan zagrizen Nemec, ki sam ne ve, zakaj js dosegel tc č^st, morda zato, ker je pripomogel, da imamo v sredi slovenske posesti nemskonaoijonalno kočo na Verscu, ter s tem preprečil pravo iste »Slovenskemu planinskemu društvu«?   Morda zato, ker
ova nadebudna sinčka prekr-ščata naša vrhove a pangermanskimi imeni.   Morda zato, ker si dovolijo
fsrumnejše neotesanosti? Tedaj i.oge možje, ki še čutite, da ste sinovi majke Slave! Z.brlimo in -nogcfiimo vsako našemu narodu nevarno gibanje, čujmo in delajmo; vstanite vi možje, ki ste vladike cb Sine, zavedajte se, ko je še čas, stojte
;joo na braniku in brani,e vsako slovenske   zeralje,  da je ne Dgnbi naorjbneni G^rrnsn!
Eden v imenu v s i b.
— Izpod jeperskega zvona pri Medfodah. V nedeljo, 20. t. m. smo imeli žegnanje na Jeperci. Ker pa je lansko leto ob tej priliki plesalo, bi letos tudi ne smelo biti maše, kakor ukazuje modra škofova odredba. Znano pa je, da so naši klerikalci vsi prepojeni s svetostjo in da kar kopr-: po prilikah postati deežni te ali one milosti božje. Radi tega sta se na-r la dva najpobožnejša Človeka sorske tare, oče župan in Križaj, brat onega napadalca na g. župnika liercera iz Sore, k premilost. g. knezu in škofu in ga zagotovila, da se ne bo plesalo ta dan pod jeperškim zvonom, ako se n j i m a le dovoli, da se obhaja sv. maša pri Jeperci. Ne čudimo se, da so tema dvema g. škof prošnjo izpolnili; saj sta v očeh podrepniških vendar najuglednejša moža cele soseske, ki nmeta voditi za nos celo premilostnega. Če bi namreč g. škof imeli pri vsej svoji „modrosti in dalekovidnosti," s i tero so na take prečudne načine a d a r j e n i,  vsaj   še toliko zdravih
..-au, da bi bili zmožni Šteti do pet, bi prav labko uvideli, da Smovc in Križaj, ki je lansko leto sam plesal na vse pretege, ne moreta biti porok, da Be ne bo plesalo  v  soseski, kjer sta
sovražni si stranki. No mi smo plesali, kar najbolj smo mogli in bili zidane volje, misleč si, semenj imamo samo enkrat v letu ; zakaj bi ne bili takrat veseli? za naš dušni blagor pa itas skrbita poleg gosp. B r a j c a še Smovec in Križaj. Vedite pa, da smo mi plesali samo, ker smo hoteli poka ~ da se za poroštvo Smovčevo in Križajevo toliko zmenimo, kakor naši klerikalci za Kristov nauk: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
— Kakšno moć im~* božja beseda na duhovnika? Bilo je
Dred dobrim mesecem. Do takrat smo pili župljani preški prav srečni : zahajal je namreč k  nam  vsako nedeljo neki Salezijanec pridigovat. To vam je bil mož, ki je znal sukati božjo besedo &a prižnici vse drugače kakor naš po-pomarančeni Brence. Neko  nedeljo pa ne vem kako, da je bil oče Salezijanec tako nepreviden — se je on iz-pozabil in pričel  pridigovati približno takole: „ .. . farizeji, predragi, so vam bili judovski duhovniki, ki so  bili na dez zelo pobožni, vdani v voljo božjo, adodarni, se postili,  itd., vse pa le ato, da so mogli bolje odirati ljudi, j so se dali zapeljevati od zunanjega leska. Predragi v gospodu! Takih arizejev imamo še dandanes o v olj . .     Gospod Salezijanec! V em vam pritrdimo drage volje. Takih "rizejev — duhovnikov imamo v istini ec kot pol preveč. Ali g. Brencetu a to ni bilo po volji. On kot dober stjan si je hitro izprašal vest, da bi edel, ali njega zadevajo te besede ali e in glejte: spoznal se je krivega in } Salezijanca ni  več k nam. Hočemo on izreči  boljšo  sodbo  o preškem puiku kot on sam ? Ne, tako predrzni * zopet nismo! —- Preziranje slovanskega Sika. Kako trdovratno prezira inu-cipalna delegacija v Trstu vsako slo-e&8ko vlogo, kaže nastopni slučaj.
Odbor za postavljenje spomenika Viktorju Dolencu je na tržaškem magistratu vložil prošnjo za dovoljenje primernega napisa na spomenikn. Magistrat je pa prošnjo odbil, češ, da ne odobruje predlaganega napisa. Proti temu odloku je omenjeni odbor vložil rekurz na muni-cipalno delegacijo, ki ga je pa vrnila z opazko, da se rekurz odbije, ker je sestavljen v nerazumljivem jeziku. Tako postopanje municipalne delegacije je skrajno žaljenje slovenščine, ker so najvišje sodne oblasti že večkrat in v različnih slučajih izrekle, da je slovenščina na tržaškem ozemlju deželni jezik in zato da so tudi avtonomne oblasti dolžne sprejemati vloge, sestavljene v tem jeziku. Da so se tržaški Slovenci pritožili proti sklepu municipalne delegacije, je umevno, pričakovati bi pa bilo, da se že vendar enkrat preneha to nagajanje municipalne delegacije, ker je že prav skrajni čas za to!
— Arheologi v Ljubljani. Meseca septembra napravi velika družba arheologov skupen izlet v Dalmacijo, v Hercegovino in v Bosno. Izlet bo trajal skoro tri dni. Dne 2. septembra pridejo v Ljubljano. Tu si bodo ogledali deželni muzej in bodo imeli skupen obed v hotelu Ilirija. Diie 3 septembra obiščejo arheologi Trst »n Divačo, potem Pulj in potem pojdejo dalje proti jugu. Izleta se i-Vi- i1 kakih 60 arheologov iz različnih evropskih držav.
— Vspored porotnih obravnav pri tukajšnem dežel, sodišču za III. zasedanje. Dne 28. avgusta. 1.) Marija J urj avčič, detomor. 2.) Ivan M i h a v i 1 i 5 in Dragotin M a-riciČ, uboj. Dne 29. avgusta. 1.) Lo renc Ternjak, tatvina iz navade, 2.) Anton K o len c, rop. Dne 30. avgusta.
1. Jakob Srna, uboj, 2.) Jožef Rome, uboj. 31. avgusta. 1.) Metod in Valentin Š k e r j a n c, uboj ter deležnosti tatvine.
2. ) Anton Mer čun, zažig. 1 septembra. 1.) Leopold Pegan, poskušena spolska posilnost in tatvina, 2.) Matija Lubič, spolska posilnost. 2. septembra, Jernej Bricelj, uboj. Na ta dan določena tiskovna pravda proti uredniku „Slov. Štajerca" Ivanu Krizmanu odpade na predlog dr. Mrav-laga kot zastopnika zasebnih obtožite-ljev, ki so zatožbo umaknili. Dne 3. septembra Lazo Dzolič, rop, 4. septembra. Mile Rogič, rop. Vspored nekaterih drugih slučajev, če sploh pri dejo sedaj na vrsto, še ni določen.
—   Cj   kr. oskrbnistvo poštne ekonomije na Dunaju
naznana trgovsZi in obrtniški zbornici v Ljubl^ni, da si za leto 1906 nabavi petoru javne ponudbe razne predmete, kekor: napisne table knji-?oveina dela, ščetarsko blsgo, gebe, železnino, meduino, stekleno blago, službene Čepice, zaboje, gumbe in zapone, platneno in materijalno blago, nože in škarje, službene znake in kovine, razne vrste papirja, pozamen-terij^ko blago, peštarske roge, vrvar-sko in milarsko blago, štampilije m pečate, sukno, ure, tehtnice in uteže in vato, pečatni vosek in klepareko blago. Vzorci predmetom, katera je dobavljati, so pri oskrbništvu poštne ekonomije na Dunaju (Poatgasse 17) na ogled. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 16 septembra 1905. do 12. ure opoldne pri gori imenovanem upravništvu. Razglas, oblegajoč natančnejše pogoje in zaznamek predmetov, kater« je dobavljati, je v pisarni trgovske in obrtniške zbor mce v Ljubljani na ogled.
— Kletarski tečaji. Meseca septemara bo imel deželni potovalni učitelj g. Fr. G o m -b a č 4 dvodnevne kletarsfce tečaja, in Ricer: V sredo in četrtek, dne 6 in 7 septembra v Vipavi. V sredo in četrtek, dne 13. in 14 septembra v Semiču. V petek in soboto, dne 15. in 16 septembra na Maverlu (nemško). V četrtek in petek, dne 21 in 22. Beptembra v Krškem. Pouk se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. Kako in kdaj naj se vrši vinska trgatev. 2 Kako je pripraviti vinsko posodo za trgatev, za mošt in za hranjenje vina? 3. Katere stiskalnice in mlini se najbolj priporočajo. 4. Določitev sladkorja v moštu ter alkohola v vinu 5. I* ča. a ob stojita mešt in vino. 6. Kakšne spremembe se vrše pri kipenju mošta, 7 Kako ie postopati pri napravi be lega in črnega vina z ozirom na sedanjo vinsko kupčijo. 8 V kakšnih kleteh in posodah ter pod kakšnimi pogoji se mora vrš ti kipenje, da se mošt, oziroma vino, ne izpridi. 9. Kdaj in zakaj je treba vino pretakati ali presnemsti. 10. Kako, kdaj in s Čim se vina čistijo. 11. Kako je ravnati z vinom za steklenioe in kdaj in Katera vina so za steklenice godna in sposobna. 12 Kje in kako je hraniti z vinom napolnjene steklenioe. 13 Katere vinske bolezni so najna-vadnejše in kako se bolna vina popravijo. 14 Kakšna bodi vinska in kakšna kipelna klet. 15. Kako se is kleti odpravi plesen in dru tro vino in posodo kvareče snovi. 16. Naprava
dn6 26. avgusta 1905-
oenih nadzemakih kleti po ameriškem načinu. Pouk, ki bo združen a praktičnimi razkazovanji, bo trajal vsak dan od osmih zjutraj do dvanajstih ter od po I ud ve h do petih popoldne. Revni vinogradniki, odnosno njihovi sinovi, dobe vsak dan po 1*— K do 140 K podpore. Vsakega predavanja se sme udeležiti poljubno število ukaželjnih vinogradnikov iz gori navedenih in drugih ooČin, toda podpora se podeli v vsakem učnem kraju le 3 0 revnim udeležencem. Udeleženci, ki žele dobiti podporo, naj se zglase vsaj 5 dni prej pri kmetijski podružnici ali pri županstvu v Vipavi, v Semiču, v Krškem in za Maverle v Dobličah
Iz Zagorja na Krasu. Včeraj v petek 25 t. m. je nadzoroval na vajah bivaioča domobranska polka št. 27 in 4 Nj. visokost nadvojvoda R a i n e r. Polka sta imela blizu Zagorja prav zanimivo vajo, na kar sta defilirala pred Nj. visokostjo, ki je vziio svoji visoki starosti 78 let vendar še precej krepak. DomaČe ljudstvo ga je povsod navdušeno pozdravljalo. Prenočeval in obedoval je v Si Petru, ki je bil ves v zastavah.
— Povsod le za politiko.
Na Goriškem je prišel pred Časom duhovnik obhajat nekega mladeniča, ki je bil nevarno bolan. V hiši so stali vsi pod vtiskom slovesnega trenutka, toda duhovnik je Že po poti k bolniku premišljeval, kako jih bo! Spoved in obhajilo za nevarno bolnega mladeniča, to je bilo bolj postransko, glavno je bilo to, da se je znesel nad mladeničem in starši, ker imajo v hiši dva napredna lista in trdil, da je mladenič zato bolan, ker bere napreden list. Namestnik božji je pa lagal očitno, ker je mladenič ozdravel, napredna lista sta pa vseeno ostala v hiši!
— Z Vranskega. Veselica, ki jo je priredilo slov. pevsko društvo »Vranska Vils« v proslavo cesarjeve petinsedemdesetletnice, se je obnesla v morali.: m in materijalnem cziru sijajno. Obsežen prostor pred gostilno »Slovan« je bil do zadnjega pro storčka nspolnjen izbranega občinstva cd blizu in daleč. Videli so se srestje iz Zagorja, Kamnika, Motniza, C^lja in cele Savinjske doline. Naj bolj izkazala Hta se Žalec in G.-ižs. Vrli Ž ilčani so se odlikovali ne le v številu, temveč tudi s svojim sode lovanjem. Pevsko društvo »Eiinost« je ii&siopiio m*nj*je z zbori »Vile« s Kvcjirn dovršenim petjem pod spretnim vodstvom pevovodje g. R Vrečarja. Ol »V-linih« zborov je naj bolj ugajal oni s prijetnim baritonom gosp. L. Ocvirka. VranČani domačini so izkazali društvu svojo naklonjenost s t&m, da so prišli rasven znane sedmerice vsi. Med gosti se je sli š*la vsled sovrsŽiega postopanja te sedmerce proti društvu raarsikaka pikra. NedclŽne lepake so potrgali raz hiš in k veselici poslali dva mladica nagovarjat navzoče goste, da n-uj zapuste veselico in gredo reja v n? sprotno gostilno. No, žito gre v klasje! Namesto izobrazbe in napredka gojite torej razdor in sovra štvo! Vodstvu te sedmerico za_ zdaj nade milovanje! »Vili« pa, katera je v teku en ga meseca že v tretje na stopila, ki Čemo: mirnim potom ne-uetrašpno ?n*nrej«!
— Na Vidmu v Dobrepo-Ijah prirede na Brdavsovem vrtu jutri dne 27. avgusta 1905 veselico s sodelovanjem slavne novomeške godbe v korist družbe sv. Cirila in Metoda ob njeni dvajsetletnici z bogatim sporedom, prosto zabavo: srečolov, šaljiva pošta, koriandoli-korso, umetalni ogenj itd. Med prosto zabavo petje in godba. Začetek točno ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Za izlet za proučevanje hmeljarstva, katerega je priiedila c. kr. kmetijska družba v Savinsko dolino v ponedeljek dne 28. t. m. se je zglasilo 70 udeležencev iz vseh delov dežele. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Ako se še kdo hoče udeležiti tega poučnega potovanja in se dosedaj ni zglasil, se lahko potovalcem pridruži ob 5*15 uri v jutru v Ljubljani na juž. kolod. ali med potom pri tem vlaku, ker se ima javiti pri voditelju tega izleta.
— Učitelj, ki bo za Kristusa gorel. Te dni so prišli nekateri kmetje preoej od daleč prosit šolsko oblast v Gorici, naj jim da učitelja, ki bo gorel za Kristusa, kakor gori zanj slavnosnani učitelj Balič na Vrhu. Da jim je vzor Dalič, jasno kaže, kako je a pametjo tiste kmetske deputacije. Ta piramidalna neumnost bi vzbujala smeh, če bi ne bila tako strašansko žalostna.
— Obrtni shodi. Slovensko obrtno društvo v Celju je aačelo prirejati zaupne shode slovenskih trgovcev in obrtnikov, da pospeši organizacijo njihovega stanu in ssnese v najširše vrste misel najožje skupnosti celjskih in bližnjih Slovencev v go-
spodarskem osiru.  Ti shodi so eminentne važnosti, zato  jih pozdrav-ljamd prepričani, da so štajerski So venci krenili na pot ki pelje k a mo-osvojit*!.
— „Slava Prešernu!" Šola na Breznici, t. j. rojstna občina pesnika Prešerna, je naročila za vso branja zmožno Šolsko mladino knjižice „Slava Prešernu", skupno 200. Vsa čast tako zavedni in mladinoljubni občini I — Nadalje je naroČil 50 izvodov knjižice g. France Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p. v Gradcu, in sicer 25 knjig za šolsko vodstvo pri Sv. Duhu ob Stari gori, p. Sv. Jurij na ŠČavnici, iz hvaležnosti za njegov prvi pouk. Slava častitljivemu rodoljubu! Naj bi našel mnogo posnemovalcev.
— Šolska razstava v LJubljani se otvori dne 31. t. m., in sicer na dekliški šoli pri sv. Jakobu. S to razstavo bode pokazalo kranjsko uči -teljstvo, osobito ljubljansko, koliko je kos svoji nalogi. Razstava bo pokazala, da učitelji niso le navadni najemniki v svojem poklicu, ki delajo za borno plačilo, ampak da so navdušeni pijonirji ljadske izobrazbe, in da so zastavili vse svoje duševne in telesne moči, da se ljudsko šolstvo razcvete in prinese resničen sad slovenskemu narodu. UČi-teljstvo se ni le trudilo skozi vse leto v šoli, ampak je žrtvovalo tudi vel'k del počitnic za dostojno prireditev razstave. In tako učiteljstvo naj bi zastonj trkalo za izboljšanje svojega nedostojnega materijalnega stanja! — Razstava bo obsegala vse najmodernejše učne pripomočke, urejene po predmetih in učnih urah (učnih slikah) za eno, dve-tri, štiri, in petrazredne šole, pa tudi učila za osemrazrednice ozir. meščanske šole bodo razstavljena. Zanimiva bo zlasti razstava za domoznanstvo, za katero so zbrali učitelji vse izdelke in pridelke kranjske dežele, kar ni bila lahka stvar. V posebni sobi bodo zbrana učila, ki jih je učiteljstvo samo izumilo ali priredilo, v drugih prostorih pa najnovejši učni pripomočki moderne šole, ki jih je razstavila sloveča dunajska tvrdka Pichler. Občno pozornost pa zbuja že sedaj risarska razstava. Kajti metoda pri pouku risanja se je v zadnjih dveh, treh letih tako radikalno predrugačila in je napredek tako oče-viden, da to preseneti ne samo laika, ampak tudi učitelje same. Razstavljeni so izdelki učencev in učenk ljubljanskih šol, kakor tudi nekaterih šol z dežele, zlasti oni krške meščanske šole. Na razstavi pa bo častno zastopano tudi c. kr. ljubljansko učiteljišče. Risbe deških in dekliških sol so ločene v dveh sobah in tu opazimo zlasti dva momenta, ki sta karakteristična za te šole: V izložbi deških šol opazimo v prvi vrsti metodično postopanje, tu vidimo učno pot, v dekliški pa rini okus pri razvrstitvi risb. Razstava je pristopna vsa komur in vstop je brezplačen. Želeti je, da se je ljubljansko občinstvo mnogobrojno udeleži, da se prepriča, kako se dandanes stremi po tem, da bode ljudsko Šol. omika podlaga praktičnega življenja. Razstavo, priredi ljubljansko učiteljstvo na povabilo deželnega šolskega nadzornika, g. Fr. Lev c a, in gospoda župana Ivana Hribarja povodom deželne učiteljske konference. Kakor kažejo vse priprave, bo razstava tako obsežna in dovršena, kakršne še ni bilo v Ljubljani in tudi po drugih avstrijskih mestih ne. Razstava bo urejena po predmetih in le ti pa zopet po učnih slikah, ki jih je sestavilo ljubljansko učiteljstvo in uredil okrajni sol. nadzornik g. A. Maier. Ljubljansko učiteljstvo ureja razstavo že od 20. t. m., in sicer vsak dan od osmih zjutraj do poldneva in popoldne pa od ene do sedme ure zvečer. Veliko predmetov oziroma učil bo razstavilo tudi učiteljstvo z dežele. Posebno dobro bodo zastopani krški, litijski in postojnski okraj. Tvrdka Pichler z Dunaja, je doposlala do danes že 43 zabojev raznovrstnih in najmodernejših učil, za katera je izdala poseben razstavni katalog in ga razposlala vsemu uČi-teljstvu na Kranjskem. Razstava se otvori dne 31. avgusta, zaključi pa vsled dovoljenja g. župana Ivana Hribarja zaradi Prešernove slavno 8 ti, ki se je bo udeležilo gotovo mnogo nČiteljstva z dežele in iz sosednih krono vi n , v nedeljo, 10. septembra, in ne dne 7. septembra, kakor je bilo prvotno določeno. Na ta način bo imel vsak učitelj lepo priliko, ogledati si razstavo in udeležiti se slavu osti odkritja Prešernovega spomenika. Dne 9. septembra zvečer ho pa na vrtu hotela „Ilirija" velik učiteljski koncert na korist zgradbi »Učiteljskega konvikta".
— Kaznovana predrznost.
Ivan Terfolja is Rojana je v Trstu splezat na neki zid in se dotaknil z železno palico lice električne železnice. Električni tok ga je pa vrgel s sida na cesto, kjer se je tako poškodoval in so se mu možgani pretresli, da so ga v prav nevarnem stanju prepeljali v boluioo.
— Nov parnik  za izseljenca. Avstrijska parobrodna dru iba si je nabavila nov parnik sa iz-
seljence z imenom »Frsncesco«, ki je te dni dospel v Trst in ki je najmodernejše vrste. Parnik je ves is železa, je dolg 110 metrov, 14 60 širok in 8 55 visok. Ima 1380 postelj sa izselnike in ločene prostore sa posamezne razrede.
— Mina je eksplodirala pri Punta Barbariga pri Pul|u. Rai-strelba je ubila dva mornarja, dva težko in enega labko ranila.
— Kazenska razprave na deželnem sodišču. Gospa Frančiška Sohweiger in gdč Pavla Hlebš, ki sta bili na okrajnem so* dišču onsoieni, češ, da sta Ano Jakopičevo iz Hradeskega vasi zmerjali, odnosno tudi dejanski napadli, sta bili od deželnega sodišča vsled njune pritožbe oproščeni. Izkazala se je njuna popolna nedolžnost ter je razprava dokazala, da je bila le Ana Jakopičeva napadalka.
— Cenjene gostilničarje, vinotrzce in vinogradnike opozarjamo na današnji inssrat glede prodaje posestva na Dolenjskem i 8 oralov rnerečim, dobro rodečim vinogradom. Posestvo je oddaljeno dve uri od postaje Videm Krško ter eno uro nd Novega mesta.
— »Domžalski Sokol". Prejelo je upravništvo našega lista od g. Vekoelava Škofi ca, gostilničarja v Št. Vidu 25 K za fond k ustanovitvi »Domžalskega Sokola«. Gosp. Šzcfic je sshteval od svojega nasprotnika mesto sodne kazni prispevek k t eoc u fondu. Poživljamo vse rodoljube, naj sledijo temu plemenitemu zgledu in ob rasnih prilikah nabirajo prispevke, da se more prepetrebni »Domžalski Sokole Čimpreje ustanoviti.
— Umrla je v Škofji Loki gospa Ana Gusell, tašča predsednika ljubljanskega deželnega sodišča gospoda Levičnika, stara 66 let.
— Iz Zagorja na Notranjskem se nam piše: Dne 25 pop. je tu vihrala vprav grozna nevihta. Treskalo je skoraj eno uro nepretrgoma. Zgodila pa se je tudi strašna nesreča. V bližnji vasi Bič je strela ubila vojaka brambovoa od 27 polka, ki ima tukaj svoje vojaške vaje. M-d dežjem je bila tudi kakor orehi debela toča, ki je pobila vso ajdo in napravila preoej škode na pesi, fižolu in zelju. Sreča je, da ni trajala dolgo časa. Ubogi kmet!
— V Gornjo Savinsko dolino in na Savsnske planine prihaja letos precej tujcev. Tudi iz bližniih krajev prirejajo se izleti v divnoro-martično Logarsko dolino, na Ojstrico iti. Sedaj je najlepši jas ooto-vati po spodnji štajerski §7ici. Tedaj le na noge in hajd občudovat naravne krasote prelepe slovenske do* m o vi ne!
— Bivši finančni uradnik aretovan. Na Reki so aretovali bivšega finančnega uradnika R o d i-vo če viča iz Vukovarja raradi go-luli e in ga oddali na Sušak, kjer so zanj prosili.
— V Soči je utonil 19 letni monter P o 1 s e r iz Gradca. Potegnili so g* mrtvega iz vode.
— Požar. V torek popoldne je poprorel posestniku Josipu Jerm&nčifiu v Jelovcu, .občina Bostanj, kozoleo, hiša in hlev. Pogorelo je vse razen pet goved. Škoda znaša 5000 K, zavarovalnina pa 2000 K.
— Strela   ubila vojaka.
Včeraj popoludne ob 3. uri je na Baču pri St. Petru na Krasu udarila strela v neko šupo in ubila vojaka Ivana Jugovica 27. domobranskega polka Jugovic je ležal v družbi več drugih vojakov v šupi, a drugemu se ni nobenemu nič zgodilo. JugoviČevo puško, ki je bila obešena nad njim, je strela vso razbila.
— Opozarja se slav. občinstvo na današnji inserat pod „ugodna prilika 75.u
— Zavratno ustreljen. Na poti pred vasjo Kisovc je dosedaj še neznani zločineo danes okoli 7. ure zjutraj zavratno ustrelil Benjamina De t tel o, rudarskega uradnika v Trbovljah. Mogoče, da je bil to čin maščevanja. Hudodelec se sssleduje.
— Mrtva je nadel Andrej Szof, delavec v papirnici na Verjah, svojo ženo Marjeto in bratovegs, 6 meseoev starega otroka, katerega je imel vsled smrti svakinje na reji. Škofova žena, ki je tudi tovarniška delavka in kajŽarioa v Verjah, je bila božjastna, in kakor se da posneti is okolnosti, jo je vrgla božjast, pri tem pa padla z vratom na rob otroškega vozička in se zadušila, pod njo se je pa tudi sadušil otročiček. Zapustila je moža več nedorastlih in nepreskrbljenih otrok.
— Rozervniki o. in kr. 17. pespolka bo bili pred odhodom k vajam pet dni v Ljubljani, t. j. od 20. do inkl. 25. t. m, in so obiskovali v tem času raane javne lokale. 2e stara navada je, da prinesejo rezervisti seboj več denarja in da se pri popivanju po mestih vedno »tepeč-kajo«.  Navedeni so se pa obnašali
povsod t:« k o dostojne, da ni čuti zoper nje niti najmanjše pritožbe. Na to povsem dostojno in častno obnašanje
50 slovenski fantje Uhko ponosni, kakor tudi polkovnik sam, Ser ima pri polku tako taktno moštvo.
— Tatvina. Črevljarskemu mr j-etru gosp. Benjaminu Silntuču )e o.i ▼čeraj ukraden 20 K vreden samokres.
— Pogreša se 12ietni Ivan Torka* iz Pimič. Deček je odšel dne 4 junija od doma, a se še do dama ni povrnil
— Nesreči« Včeraj so v de-ielno bolnišnico pripeljali 161etno kočarjevo hčer Angelo Zupanovo is Viharja pri Si. Rupertu št 26, katera je, ko je nesla po neki strmini na rami kcš, padla in si zlomila desno nogo. — Te dni se je delaves Sttfan Kos, ko je pri »Kranjski stavbni družbi« kopal, s krampom zadel v levo rogo in si prebil piščal ter s. težko telesno poškodoval
— S posebnim vlakom so se danes zjutraj ob 6. uri Kfcozi Lub ljsno peljali vojaki iz Calja v Pe-Btojno. Na južnem kolodvoru so imeli zajtrk.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Sjlnograđ 14 Slovencev, 17 Hrvatov pa v Schaibs.
— Izgubljene in najdene reči. Narednik g. Anton Stopajnik je ligubil zlat poročni prstan, vreden 10 K. — Jožtf Kovač je našel denarnico e malo vsoto denarja in jo oddal na magistratu.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija«. Začetek cb polu 8 uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri popoldne je koncert »Društvene godbe« v »S v i-cariJT«. Začetek ob 4. uri. Vstop nina prost?. — Zvečer keneertuje »Društvena godba« v goaaki pivnici na Sv Petra cesti. Z^četei cb 8 uri. Vstopnina prosta.
— Hrvatske vesti Nižja realna gimnazija v Belovsru se razširi v jeseni v višjo realno gimnazijo. — Dalmatinski deželni zbor se ne skliče v septf-m bru, temu6 šele po zasedanju državnega »bera — Logar j* u-trelil kmeta. Gaščinski logar Javo Bsl-ščak v Maiuševcu je iz caeonega maščevanja ustrelil £rueia Sijepana Hercega. — Poslanec dvorni svetnik vit«? z Vuković je imel v Metkovića shod svojih volilcev. R*-kel je, da morajo Hrvatje v sertanji krili ni Odrskem zavztmut* stališče samostojne države ttr zatttvati hrvatski trmaini jesik, &ko zabttvajo Madjari rnadjarsk^g*.
— Slovenci v Ameriki. — V rudniku je ubilo v S uiana Jdb. T orne a, ki ib bil 13 let v Aaae riki, doma na Kranjskem je imel ženo in otroke, — Za P. Kekić^, ki je kot poglavar ameriških pona-rejalcev avstrijskega densrja v Avstriji z?»prt, posreduje ameriška vl*oe ter se bo njegov amtnšfci zagovornik pripeljal v t» namen celo v A*-Btrijo.
— Komarjeva nedelja v
51 sli. i Jutri se obhaja v S šfci slavna komarjeva nedelja. Pri tej prihki bo v restavraciji Z*jočevi velika vbsehca s petjem in plesom.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13 do 19 avgusta 1905. Število novorojencev 24 (=32 2°/00)1 mrtvorojene! 3, umrlih 28 (=38 7°/00); med njimi je umrh z* gr«žo 1, za vratico 1, za jetiko 10, za vnetjem sopiinih organov 1, vsied mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14 Med njimi je bilo tujcev 10 (= 35 7 °/0), iz zavodov 13 (=464%). Za infek-eioznimi boleznimi so zboleli, in sicar za škarlatico 1, za ttfuzom 1, za grižo 2, za ušenom 3 osebe.
• Najnovejše   novice. —
Vrečica z denarjem izginila. V Nyiregyhazi na Ogrskem je poštni uradnik med došlimi poštnimi stvarmi zapazil, da manjka vrečica, v kateri bi moralo biti denarja in vrednostnih pa-dirjev za 100.000 K.
— Rumena mrzlica v Novem Orleansu je začela znova hujše razsajati. Sodi se, da je v državi Louisiana zbolelo vsega skupaj 1000 ljudi na tej bolezni.
— Praški gostilničarji so imeli včeraj zborovanje, na katerem se je sprejela resolucija, da zahtevajo od finančne uprave pri cigarah in cigaretah ali 10% popusta, ali pa da smejo te reči primerno dražje prodajati. Ako se ne ngodi njihovi želji, prenehajo s 1. oktobrom s prodajo cigar in cigaret po gostilnah.
— Papež proti izseljevanju. Kakor se poroča v vatikanskih krogih, izda papež v kratkem p astirsko pismo na nižjo duhovščino Italije, kateri nalaga, naj zastavi vse svoje moči v to, da se izseljevanje po Benečiji in srednji Italiji omeji.
— Srbski princ v petro-gradskem pažnem koru. Iz Bel-
grada se poroča, da vstopi srbski princ Aleksander s 1. septembrom v petrogradski pažni kor.
— Koburška afera. KobnrŠka princezinja Lujiza je v svojem procesu o ločitvi zakona vložila pri dež. sodišču v Gothi protitožbo proti svojemu možu.
— Ženitve željni sultan. Ko se je mudila Rooseveltova hči Alice na Filipinih, prosil jo je vladar Jolo in Suln otokov za roko. Američanka pa je odklonila njegovo prošnjo, a se pozneje izrazila, da ima sultan ravno ženske zelo rad.
• Smrt dveh nemških umetnikov Dne 20. t. m. |e umri v Berolinu historični slikar K Enil Dopler Izvršil je mnogo prekrasnih slik in risb za razne knjižne izdaje. — Dne 21. t m. pa je umrl v Bremenu pesnik in dramaturg H. Bul t haupt, 56 let star. Prepotoval je skoraj ves kulturni svet, bil je učitelj, odvetnik in končno mestni knjižničar v Bremenu. Bil je nasprotnik modernega prava v pesništvu in umetnosti, a živo se je zanimal za klasike. Izdal je celo vrsto dram in več zvezkov pesmi. Najboljša njegova spisa sta »Dramaturgija burke« in »Dr&maturgija opere«.
* Piaani zamorci. Ie New-Yorka poročajo o nekem nenavadnem zamorcu. Zove se Eivard Kennerdy in je 65 let star. Njegove roke in večji del lica je bel kakor kakega Evropejca, nasprotje med belimi in Črnimi mesti njegove kože je pa kaj zanimivo. Zamorcu se je začela pred kakimi šestimi leti na nekaterih kra-j h beliti koža. Najprej so se mu belili konci prstov, dandanes pa ima podisktnice popolnoma bele kaker mesta okrog ust, podbradka in oči. Tudi po telesu ima nekaj čisto belih mest
* Opeharjeni župnik. V Curinu je prišla k ondotuemu katoliškemu župniku 22etna Ha Jiinger, ki je bila vsled vlačugarstva in tatvine palioij?ko izgnana ic mesta Župniku je rekla, da je hči tovarnarja Meierja iz nekega sosednjega kraja in da bi rada prestopila h katoliški veri. Da pa bi se čimpreje dostojno pripravila sa ta veh'pomembui korak, prosi njena mati, naj jo župnik z& ta Čas sprejme v župnišče v pouk in preskrbo. Mati bo že vse plačala. Ia župnik se je res brž polakomnil, ne duše, teiauČ denarja, ter poučeval iri redil tičko tri tedne pri Bvoji mizi, dokler je ni na nekem izprehodu policija spoznala in zaprla. In župniku je odš*l denar, nebesom pa duša
* Anton Schmerling Dae
23 t. m. je minulo 100 let, kar se je rodil sloveči avstrijski državnik Aot. Schmerling. Posebno znamenita je druga perijoda njegovega političnega delovanja, ki ne je začela koncem leta 1860. Pripadla mu je velika in odgo-vornostna naloga, spraviti cesarsko državo zopet v tir konstitucije. A nt. Sshmerling živi v zgodovini kot oče avstrijske ustave iz leta 1861. L"ta 1865. je prevzel predsedstvo najvišjega sodnega dvora ter je ostal na tem mestu do leta 1891, do svojega 87. leta. Od leta 1867. je bil član gosposke zbornice, ki ji je bil mnogo let podpredsednik. Umrl je 23. junija 1893. leta.
* Ni izgubil samozavesti.
Paznik neke angleške jetniščnee je sedel sam v svoji uradni sobi, kar je nastal šum za njim. Obrnil se je in zagledal za seboj nevarnega hudodelca, ki je s težko železno palico zamahnil nad njim in dejal: »Ne ga nite se; jaz hočem uiti in če naredite vriše, vas na mestu ubijem!« Paznik je pa mirno odgovoril: »Mislil sem, da boste še le jutri odpuščeni.« Kaznjenec ga je začudeno pogledal. »Da, da,« nadaljeval je paznik, ali še ne veste tega? Zaradi vašega lepega obnašanja so vas po-milostili, danes je došlo poročilo. Ako hočete, lahko takoj greste. Čakajte, vam pokažem dotično pisanj«*, mislim, da ga imam tukaj!« Med tem pogovorom je odprl uradnik predal svoje pisalne mize in v naslednjem trenutku je stal pred hudodelcem ter mu molil nabasan samokre3 pod nos.
* Se en Koch. Friderick Cariton, ki je nekoliko Česa sem v New Yorku zaprt vsled obtožbo ve-ietatvine, ki je »delal« pod več napačnimi imeni v vseh večjih mestih po deželi, in je na sumu, da je zastrupil več svojih čen, je bil sedaj od enajst žensk spoznan kot njihov pravi mož. Kijub vsem dokasom proti njemu se obnaša Garlton zelo hladnokrvno, se smeji, in je uradnikom celo rekel, da se mu skoro zdi, kakor da bi ga imela za svojega moža vsaka Ženska v Združenih državab, katere mož je tekom zad-nj.h mesecev pobegnil.
* Razbojnikova smrt. Iz Madrida poročajo: Najdrznejši razbojnik in poglavar roparjev, ki je strahovat Seranijo, gorovje severno od Gibraltarja do mesta Randa, je bil Francisco Vii laescusa s priimkom El Cristo. Prebi-
valstvo se ga je grozno balo. Sam pa se je imenoval gospodarja gora. Tu-pat ara je zapustil svoja skrivališča ter prihajal v večja andaluzijska mesta, kjer je po beznicah prirejal veselice, popivanja in pojedine. Mlade deklice so bile lepemu in krepkemu mladeniču naklonjene in pravijo, da se je marsikatera dala prostovoljno odpeljati od Djcg* ▼ njegovo skalno stanovanje. Sedaj ga je pa dohitela usoda, ko se je ravno hotel izseliti v Južoo Ameriko s premo ženjeni, ki si ga je polagoma naropal. Oblastva so razpisala na njegovo glavo visoko vsoto. Poročnik Romero in kapitan Escribano, ki sta poveljevala 25 mož, sta izsledila razbojnika ter nadaljevala zasledovanje. V neki ozki soteski so zadeli vojaki na El Crista, ki se je nahajal v spremstvu enega svojih sotolovajev. Vojaki so pozvali tolovaja, naj se vdasta. A El Cristo in njegov tovariš sta se ustavljala obupno za neko skalo, vojaki so tudi pričeli streljati in pričelo se je Živahno streljanje. Toda kmalu je padel El Cristo, zadet v srce. Njegov tovariš pa je zbežal. Sledovi krvi so kazali, da je ranjen. Razbojni-kovo truplo so prenesli v mesto Randa, kjer so ga izpostavili pred mestno hišo. Na tisoče občinstva hodi gledat mrtvega tolovaja, ki je bil nekoč strah vseh.
* Nune — turiatinje. Neki turist, ki je obiskal letos najvišji švioarske snežnike, pripoveduje skoraj nererjetno vest, da je tam gori v nehotičnih vršaoih d osel dve francoski nuni z vodnikom. Vodnik mu je povedal, da prihalajo nune vsako leto v visoke gore, kjer potujejo od planinskega hotela do hotela ter beračijo za svoje zavode in.cerkve. In da jim take ture veliko nesejo, je dokaz to, ker si drže dragega vod nika ter prenočujejo v dragih gor skih hotelih
* Minister vrgel poslanca iz urada. Pred svojim odhodom v francoske kopelji je obdaril grški kralj mnogo poslancev z redi in zaslužnimi križci, drugim pa je obljubil posebne npgrade, ako se bodo držali v zbornic:, kakor £>o on ukazal. S tem pa niso bili vsi zadovoljni; poslanec Rufos iz Patrasa, ki ima velik vpliv, je prišel nekega dne k ministrskemu predsedniku Ralryu ter ga kregal, zakaj je on (Rufo**) dobil le srebrni in ne zlati z&Blužni križec. Ko mu je predsednik povedV, da ne podeljuje on redov, je odvrnil Rufos, da on t. j. R*lly predlaga kralju esebe za odlikovanje ter se začel krepati tako in toliko časa, da ga jo predsednik po svojih slugah dal postaviti pred vrata, kjer se je poslanec umiril.
* Ljubezni si je zaželel,
Andrej Tomaš v Oseku ni več mladenič, toda vseeno ima mladeniško vneto srce za ženski spol. Siromak ima samo eno napake: misli namreč, da se da ljubezen prisiliti. V tem uverjenju je zasnubil neko Rozo Toth, naj bi bila njegova ljubica in nevesta. Reza ga je pa na njegovo veliko žalost neusmiljeno odbila, akoravno ja Andrej še tako mencal okrog rje Ko je zaljubljenec videl, da izlepa nične doseže, si je skušal s silo pridobiti trdovratno srce ljube mu Rozo. Tolkel jo je s pestmi, butal jo z železnimi vilami in ji sapretil. da jo d bije, tudi če bi bil do smrti zaprt A v?e zastonj, Roza je ostala trdna in hladna in se je za tepenje in grožnje Andrejeve le toliko brigala, da je ljubeznivega ljubimca naznanila državnemu pravdništvu< ki je dvignilo proti prevnetemu zaljubljencu obtožboj katere posledice bo kmalu občutil za omreženim oknom in moral ondi pre mišljevati, kako nestanovitne in ne znatne so slasti tega Življenja.
* Hud baron Pred porotniki v Avellinu je stal pred kratkim 30-letni baron Bresoiamorra, ki je prav malo plemenit. S svojo ženo je delal tako divjaško, da ga je ta čez nekaj tednov po poroki zapustila. Ves raz-1 učen se je peljal baron k stricu svoje lene, ki je bila pri njem, da bi zahteval njeno izročitev. Ko mu je služkinja priila povedat, da njegove žene ni pri njih, jo je udaril baron čez glavo, da ji je razbil črepinjo. Ko je prišel stric, njegova hči in neki sluga, je baron vse tri premlatil tako, da so napol mrtvi obležali na tleh. Nato je skočil na vos in se peljal k orožarju, da bi si pri njem kupil samokres. Ko se je orožar nra-uil divjemu baronu prodati samokres, je ta potegnil dolg nož in ga sabodel orožarju v spodnji del telesa. Mnogo ljudi je prihitelo, ki so zvezali nevarnega človeka. Ko so ga prenesli v bolnico — v boju s toliko ljudmi je bil tudi baron ranjen — je odgriznil nekemu čuvaju — uho! Sodišče ga je obaodilo na sedem let ječe.
* Čudna avtomatična igrača. V londonskem hipodromu kažejo zadnje čase mehanično igračo, ki vzbuja veliko zanimanje Enigmarelle, tako se imenuje ta igrača, ki je Človeške podobe, je pet čevljev visoka, se sprehaja po odru okoli in se nato vozi po biciklju po areni. Občinstvo je le
dvomilo nad to igračo ter dejalo, da mora biti resničen človek; ko pa je ravnatelj električno od znotraj razsvetlil glavo igrače, ter odvzel čudovitemu biciklistu tudi roke in noge, je občinstvo moralo biti prepričano, da je sama igrača.
* Mesto na dnu morf«. Neka bretonska legenda pripoveduje o nekem mestu, ki leži na dnu morja pod zalivom Douarnenez in ki se imenuje Ys, ter je sedež kralja Graalona. Kot pa kažejo novejša raziskavanja Francoza Davida Martina, bo menda res neko mesto na dnu morja ob obrežju sredozemskega morja, in sicer pri vasi Fos. Potapljalci so prinesli na dan različne lončene reči, ki so rimskega dela in tudi ribiči zatrjujejo, da so zapazili v vodi ostanke hiš. Ker se površje sredozemskega morja zelo spreminja, je Čisto mogoče, da je bilo tu neko mesto, ki se je polagoma s prostorom, na katerem je stalo, usedalo, dokler ni prišlo globoko pod morsko gladino.
* Srbstei zastopniki za brate v Stari Srbiji. Iz Bel-grada poročajo da se je i eč srbskih narodnih poslancev odreklo tretjini svojih dijet, t j. pet dinarjev, v korist društva „Srbski bratje", ki z besedo, peresom in delom deluje za probudo srbske narodne zavesti macedonskih Srbov.
* Zaradi mačka se je usmrtil. Alojzij Conrad v Berlinu je bil velik čudak. Pred Štirimi leti je zapustil svojo družino in živel sam s svojim mačkom. Tu se mu je maček izgubil. Ker ga čudak ni mogel nikjer dobiti, si je privezal vrv okrog vratu in se obesil. Sicer pa je tud; pri nas mnogo ljudi, ki bi za kakega mačka, Še rajši pa za psa dali življenje, ko jim za svojega bližnjega nič ni.
* Kmet minister. V novo imenovanem švedskem ministrstvu je tudi neki kmet, ki je poljedelski minister Tudi na Danskem imajo za ministra nekega kmeta po imenu Ola Hanzen. Tudi ta je poljedelski minister.
* Grozen mož. Kmet Polti v vasi Bruch pri Monakovcm je priznal, da je umoril 17 svojih otrok, ki jih je imel od dveh žen. Pripomnil je hladnokrvno : nTo je le dobro; na ta način sem jim prihranil revščino na tem svetu.u Polti je ubil tudi svojo prvo ženo. Kaj bi pisali nemški listi, ako bi kaj takega storil Slovenec !
* Nekoliko čuden gospodar. Zakonska Verly imata v La Vil-letti blizu Pariza šestnadstropno hišo. Pri njih je stanovala siromašna deklica, ki je s stanarino zaostala za en mesec. Verly sta jo zvezala, ji zamašila usta in jo vrgla skozi okno na tlak, kjer se je nevarno poškodovala. Ko so ljudje to videli, so bili tako razjarjeni nad krutima zakonskima, da so ju hoteli liučati in bi ju tudi bili, Če bi ne bila zbežala.
Književnost.
—   „Učiteljski Tovariš11.
Štev. 34 Vsebina: Vil. štajerska deželna učiteljska skupščina v Gradcu. — N?-š denarni zavod. — XVII. glavna skupščina »Zaveze« v Pulju. — Is naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Gospodarski program. — O počitnicah. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Ins^rati.
Izpred sodišča.
Kazenske oDravnave pred okrajnim sodiščem.
Običajni pretep je bil dne 13. t. m. na Pšati okraj Podgorica. Fantje Jakob Burgar, Karel Zaje in Anton Vodnik so bili omenjenega dne v gostilni, kamor je prišel tudi neki Nahtigal, ki jih je začel izzivati in psovati. Gostilničar je Nahtigala ven spravil. A ko še ni miru dal, je stopil Burgar k Nahtigalu, ter ga dregnil z nožem v glavo. Po polnoči so razgrajali Jakob Burgar v spremstvu Zajca in Vodnika ter kamenje metali, nato je še Burgar streljal z revolverjem. Sodišče je obsodilo Burgarja na 3 dni zapora, Vodnika in Zajca pa je oprostilo.
Krompir je kradel. I. Kikel, delavec v opekarni na Viču, je dobil velik apetit na krompir. Nekega večera se je spravil v družbi I. Vidica na polje in ukradel kakih 10 krompirjev. Vidic je bil že zaradi tega kaznovan. V. Kikel je pa sedaj dobil dva dni zapora.
Svojo ženo je pretepel. I. T. F. Čevljarski mojster v Ljubljani, je vedno v gostilni pri Lahu, ter tam ves svoj zaslužek po grlu požene. Dne 2. jul. je bil zopet ves dan v omenjeni gostilni. Prišedši domov, pa je svojo Ženo prav neusmiljeno pretepel, da je morala bežati. Sodišče je za sedaj Tavčarja pokaralo.
Svilo je kradla. Marija Viler iz Trzina je služila od maja do junija t. 1. pri šivilji gospe Pavli Rozman na Bleivveisovi cesti. Pri odhodu iz službe je vzela svoji gospodinji kos svile, vreden 9 K. Dobila je zato 4 dni zapora z S postoma.
Versko-nravna vzgoja. Marija Žagar, poeestnica iz IŠke vasi, je priila z navzkrižje s § 416. kaz. zak.,
ki govori o javni nravnosti. Zgodilo se je to vzlic velikanski versko - nravni vzgoji, katere je bila in je še deležna. Za svoje grehe bode delala pokoro 8 dni v zaporu in se postila na trdem ležišču.
„Zacabnal" ga je. V nedeljo dne 13. t. m. so delali dobrovski fantje „ofrehtu pri Zdešarju. To pa je tako ujezilo zidarja Jnrja Tomšiča, da je z nekim kolom udaril po glavi J. Jelov-čana in ga s tem bo tel „zacahnati", ker ne da ponoči miru ter s puško strelja. Ker pa taki „cahniu niso do voljeni, pojde Tomšič na 2 dni v zapor
Zaključek podoknice. Dne 31. julija so šli Trnovčanji Pavel Šventner, Jož. Slabina, Fran Breceljuik, Peter Žabar, Jožef Gorenje in AntoD Malic na Tržaško cesto pet podoknico nekemu svojemu prijatelju. Ko je bila ta podoknica končana, jih je baje užitninski paznik Kirar nekoliko nahrulil zaradi njih petja. To je obtožence tako razburilo, da so padli po Kirarju, ga zmerjali z leblajtarjem, ga bili s pestmi in ga naposled podrli na tla. Obtoženci so dobili po en dan zapora s postom.
Telefonska li brzojava poročilis»,
Draga 26. avgusta Vzlic strastni agitaciji logarja Kunzelna je zmagala pri cbčinskih volitvah slovenska stranka Nemci so propadli v prvem in drugem razredu. Navdušenje velikansk Živeli zavedni volilc;!
Praga 26. avgusta. Za Ba-reutherjev mandat kandidujejc Nemci v češki deželni zbor župana v Ašu, E. Schindlerja,
Dunaj 26. avgusta V vojaških krogih sa zatrjuje, da postane podmaršal Galgotzv po jesenskih manevrih vrhovni armadii nadzernik s sedežem na Dunam.
Budapešta 26 avgusta. Baron Fejervarv je sprejel lažna ogrske politike ter jim poročal c ministrskih posvetovanjih v I
Budimpešta 26 avgusta zanesljivih virov se poroča, da državni  zbor  razpusti t: bodo meseca februvarja 1906 n volitve.   Vlada hoče za vsako ceno odvrniti javno mnenje s p*, litičnih vprašanj na gospodarska vprašanja
Budimpešta    26 avgust; Bivši finančni minister LrjkaCS je raznesel vest da hoče bar Fejervarv   odstopiti. Fejervarv se je tej vesti smehljal namignil, da Djegovi načrti Begajo najmanj do konca januvarja 10■
Budimpešta 26 avgusta. D no vil se je odbor madjarskih politikov pod predsedstvom poslai> a Szemere,  ki   izroči poslanski zbornici za slučaj, da se uvede splošni volilna pravica, spomenic naj se volilna pravica raztegne t na ženske.
Petrograd 26 avgusta. V Li bavi je bilo danes 139 mornarjev pred vojnim sodiščem.   Obteženi I so bili punta na vojni ladji. 8 m t narjev je bilo obsojenih na smrt, I a kazen se jim je spremenila vi 15letno prisilno  delo.   Drugi so dobili 2 do 10 let prisilnega delaj 77 pa je bilo oproščenih.
London 26. avgusta. Zanesj Ijivo se poroča, da so se mir I pogajanja z današnjim dnem pre-1 kinila ter se vojna nadaiju j
Pariz 26. avgusta. Okoli Newl Orleansa razsaja rumena mr/ I Vsak dan zboli po 50 oseb ter I jih mnogo umrje. j
London 26. avgusta. Ako mi I rovni delegatje ne dobe še dat^sl novih pooblastil, se odgodi konte! renca do torka.
Pariz 26. avgusta. Vite m izpovedal, da mu Ro o se vela sploh osebno ni predložil nikakiM kompromisnih načrtov.
Pariz 26 avgusta Franccskal vlada je poslala maroškemu sull tanu ultimatum, da izpusti v M urah francoskega podanika Bul Mziana ter plača zahtevano odi škodnino, sicer nastopi Francija m vojaško intervencijo.
Pariz 26. avgusta Vite m izjavil nekemu dopisniku, da nintfl še novih informacij ter se vslel tega konferenca gotovo zopet odi godi.
Rim 26. avgusta. V zadnji leji italijanske zbornice je predalnik v p o smrtnici poslancu S o c-;iju rekel, da se je z Garibal-[ijem „▼ gorah našega Trentina >oril~* Zaradi teh besed je nastala ied avstrijsko in italijansko di-ilomacijo dolga kontroverza ter je sedaj italijauski minister zunanjih :adev izrazil avstrijskemu posladku v Rimu odkrito obžalovanje italijanske vlade zaradi nepremišljenih predsednikovih besed.
Gospodarstvo,
Tržno poročilo.
Opaziti je, da se je žitni trg, iz-2etnši morda koruzo, nekako umiril, „ospel do cen, katere bodo tvorile travo podlago, odgovarjajočo letini in ionsumu. Tekom tedna je bil žitni trg tri dokaj normalnih kupčijah miren, fečjih fluktuacij ni bilo, dasiravno so te pojavili na obzorju momenti, ki naj M spravili tendenco iz ravnotežja
Pšenica doseza ves teden enake Une, semtertja je dobiti kake proveni-fcenee 5—10 vin. ceneje nego prejšnji teden.
Koruza tendira večinoma neiz-Lremenjeno, stoječa §e vedno na visokih cenah. Dosegljivi malenkostni po-Innst 5—10 vinarjev ni da bi vpoštevali, dokler se ne znebi blago brezprimerno risoke linite.
Oves se tudi vzdržuje na pred-tedenskih cenab, ozira se le na prav taizke cene.
sladkor je preložil ponudbe za novo kampanijo na 1. oktober t. 1. — pa ne morda radi pogajanj o kartelu, [marveč zato, ker se je veliko Število Itr^oveev — ponekod celo korporativno L brailo do rafinerij, naj bi se nove ponndbe preložile na poznejši Čas. Domnevamo, da je sililo trgovce k tej tJt i upanje, da bo med tem v sep tembru še neprodane množine po boljših in enakomernejših cenah prodalo, lego bi bilo to mogoče, Če bi se po-tudbe za novo kampanijo pričele že 8 1. septembrom t. 1.
Kava. Novi Santosi so s parnicom -Urane" že dospeli, in sicer v jako lepi kakovosti. Cene so se zopet dvignile in se vsled slabih poročil o : - letini pred dvema ali tremi meseci ni nadejati nižjih cen.
Riž notira neizpremenjeno trdno.
špirit  enako prejSnjetedenskim :■:'jam.
Olje — jedilno — ravno tako.
Južno sadje. Sulatane so dospele, zahtevajo pa zanje kot prvo dobe'e visoke cene. Na trgu so že tudi »almatinski rožiči, ki pa so vsled slabe letine dragi. Dobe se že tudi prve fige, ki pa notirajo nezacariuano v Trstu 34 kron, zbog česar je bilo le malo kuncev.
Poslano.^
III. odgo/or Franu Oswalduy be
neficijatu in katehetu na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji.
V „Slovencu" z dne 21. t. m. ste pae napisali odgovor za svoje pristaše, nikakor pa ta odgovor ne zadostuje razvidnim ljudem. Vpoštevaje gotovo načelo: „ne glejte jih, ampak poslušajte jih-, gi upate razna dejstva po svoji stari navadi tajiti in sebe kot nedolžno agnje predstavljati javnosti. To seve, se Vam zamore posrečiti le pri somišljenikih, kojim je napredne Časopise pod smrtnim grehom prepovedano čitati, zelo pa dvomim, da bi imeli uspeh pri samostojno mislečih ljudeh.
V zadnjem Vašem odgovoru me posebno  veseli Vaša izjava, da imate drugačen namen, kakor pišete.   Če še nkrat odgovarjate, se gotovo povzpnete do trditve,  da ste vse idrijske sramotilne  novice  pisali  iz  — najboljšega namena,  ali pa da jih Vi sploh niste risali. Dandanes je pač tako, da klerikalec uČini največjo lopovščino iz najboljšega namena. O, poznam dobro to katoliško moralo !   Komur so razmere znane in sodi nepristransko, jo posebno dobro previdi iz zadnjega Vašega odgovora. Je pač težko govoriti s klerikalcem, ki se sramuje svojih de.anj in zategadelj tako pogumno retirira! Notice o ubožnici niste pisali iz zlobnega kamena, in za norce ste smatrali slabo umnel  Oprostite, da sem imel slabe misli o Vašem namenu glede te notice!
Vašemu pozivu, naj pokažem senco Vašega ovaduštva, laganja in obn kovanja, se odzivam, toda žal, ne T toliki meri, kakor bi rad, ker se "ojim, da mi g. urednik ne dovoli to-^ko prostora. Najprvo Vas vprašam, kdo je pred tremi leti denunciral mojega očeta ter hotel s tem pahniti vso ^dbiuo v nesrečo? Ali mar ne Vi v svojem božjenamestnidkem poslanstva!
je ob vsaki volitvi polnil predale
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo
odgovorno le toliko, kolikor določa zakor.
„Sloveučeve" in „Slovenskega Lista" z najgrŠimi denuccijacijami uradnikov, ki niso bili Vašega prepričanja. Odgovorite g. 08wald!
Kdo je lagal, da je neki tukajšnji Češki obrtnik (v zahvalo sta dva Češka uradnika Ceha (!) glasovala za Vašo listo), posrednik za protestantovski list „Blagovestniku ? Kdo je lagal vodju g. Vogelniku, da je gdč. K. ova odpuščena od krščanskega gospodarskega društva, doČim je službo sama odpovedala? Ah se ne izpozna že iz mojih poslanih, da lažete, saj se previdno izogibate in molčite na moje tozadevne trditve! Ali ni obrekovanje, ko ste mi očitali, seveda anonimno, falsificiranje javnih listin? Predolgo bi bilo, če bi Vam Še nadalje navajal slična vprašanja. Morebiti bi Vam ugajala sodba Vašega sedanjega prijatelja o Vas v tem listu (?) Ali morda veste, kdo je nalagal knezoŠko-fijski ordinarijat, ali kdo je pošiljal laži v „Vaterlanda" v zadevi obrtno nada ljevalne šole. To vse bi bilo zanimivo vedeti! Vidite lahko, koliko se mi nudi prilike, pokazati senco denunciranja, leganja in obrekovanja!   A ni še vse!
Prihajam do one pisne napake v letošnjem občinskem računu, radi katere ste vzdignili toliko prahu proti moji osebi. Zakaj Vam na dotične podle napade nisem odpovarjal Že preje, sem povedal v svojem prvem poslanem. Ker se v tej zadevi zopet sklicujete na svoje stvarno poročanje, hočemo vendar pojasniti to zadevo.
Kakor znano, sem blagajnično po slovanje uredil z novim letom pri mestni občini idrijski po vzoru, kakor je uvedeno pri ljubljanskem magistratu. Tiskarna me je zadržala s tiskovinami, tako, da knjig nisem mogel naložiti z novim letom. Ker se je vplivalo na me, naj hitim s sestavo letnega računa, se je primerilo, da sem imel istočasno nalagati  blaga j nične knjige in sestavljati račun. Kdor ima le količkaj vpogleda v kako računovodstvo, ve, da je bilo to ogromno delo, posebuo ker sem moral opravljati še zraven tega navadne tajniške posle. Zlasti je bila sestava letnega  računa  po novem sistemu na podlagi nekaj dnevnikov prav zamudno in naporno delo treba je bilo porazdeliti posamezne račune na razne naslove, kar pri nadmilijonskem denarnem prometu gotovo ni malenkostno delo Sestavil  sem  že račun z dnem 18. prosinca in sem zamogel to delo v tako kratkem  Času zvršiti le, ker sem tud-ob nedeljah popoldne; pred in po uradi nih urah delal.   Pri napravi čistopisa se mi je pripetila pisna pomota v popisu mestnega inventarja, namesto „ostanek dolga mestni hranilnici ljubljanski od posojenih 335.000 K" sem zapisal 350.000 K.   Da se mi je to pripetilo, ni z ozirom na zgoraj na vedeno prav nič čudnega.   Ta znesek je bil vpisan v naslovnem predelku, zato tudi pomote pri kolacijoniranju nisem opazil. Na napako me je opozoril brat, ko je prepisaval račun za tiskarno, bilo je to 3. svečana, torej že po po stavni dobi javnega razpoloženja. Takoj sem jo  popravil  na najkrajši način, prav tako, kakor  ste to Vi opisali, v zavesti, da s tem ne storim prav nič nepravilnega ali celo kaj nezakonitega. Dne 28. prosinca ste pregledavali občinski račun in to dobri dve uri. 4. svečana pa je izšla v „Slovencu" notica,   da   je   idrijska   občina najela 350.000 K posojila, z namenu primer nim dostavkom. Jaz sem nato pisal v tem listu, da ste se Vi samo za 15 000 kren zlagali.   Nato ste prišli v pisarno dne 10. svečana ter zahtevali račun, v katerem   ste   zapazili   oni popravek. Drugo soboto 18. svečana pa ie že bila priobčena v „Slovencu" idrij ika notica: „Kako se številke popravljajo?", v kateri se, na stvaren način seveda, zaganjate v mojo osebo. Tako se je vršila stvar ob kratkem.
Odgovoriti imam sedaj, ali ste bili opravičeni poročati „Slovencu", da je idrijska občina najela posojila 350.000 K. Kakor sem že zgoraj omenil, se mi je dogodila pisna napaka v popisu (inventarju) mestne imovine, doČim je bil račun sam popolnoma in tak t en. V računskem zaključku je zadevni znesek na 3. strani pod B Izredni dohodki, Posojilo mestne hranilnice v Ljubljani. .. 335.000 K pravilno vknji-ženo. (To je v danem slučaju najme-rodajnejši vpisek.) Na isti strani je v pregleda še enkrat dotični znesek pravilno vpisan s 335.000 K. Dalje se nahaja dotični znesek tudi na strani osmi pod 11. Izredni stroški: Amortizovanje in obrestovanje pri mestni hranilnici ljubljanski leta 1904 najetega posojila v zneska 335.000 K a) I. vraČilni obrok 3427 K 10 h, h) obresti 14.997 K 90 h. Trikrat je torej znesek 335.000 K v računu pravilno vknjižen. Vsak količkaj razumen Človek ve, da se inventarji sestavljajo na podlagi računskih zaključkov.
Tudi je vsak dvom izključen, koliko se je najelo v resnici posojila, če se v inventarja pravilno vpisanemu ostanku dolga 331.572-90 E priSteje I. vplačani vraČilni obrok 3427 K 10 h, namreč 335.000 E in ne 350.000 K. Najetje posojila 335.000 E je občinski odbor
dovolil v javni seji in je o tem tudi „Slovenec" poročal. Po navedbi vseh teh dejstev moram stavljeno vprašanje odločno zanikati. Da pa ste navzlic vsemu navedenemu vendar poročali lažnjivo v „Slovenca", je izvajati dvoje:
1. Ali ste tako duševno omejeni, da ne razločujete računskega zaključka od popisa imovine, da ne znate preprostega seštevanja, in da vam je Že spomin toli opešal, da ne more slediti nekaj stranem.
2. Ali pa ste bili toli zlobni, da ste opazili napako, in to hoteli porabiti proti županstvu in proti moji osebi.
Po mojem mnenju je najbrže pravo drugo, saj zapaziti napako pač ni bilo težko. Opazil jo je moj brat, ki ima samo ljudsko šolo, pa hi je ne bih vi z lemenatarsko akademiČno naobrazbo. In to v dveurnem pregledovanju! Pri najmanjšem dvomu obrnili bi bili en list nazaj, pa bi bili na jasnem. Iu za poročanje naj vam je merodajna šte vilka v popisu, ne v računu! Sklepam pa tudi po vaši vlogi na okrajno glavarstvo, da ste hoteli proti meni povzročiti najmanj disciplinarno preiskavo. Deželni odbor pa je v rešitvi na to vašo vlogo odgovoril, da nima povoda z ozirom na isto kaj ukreniti, ker je županstvo smelo napako vsak čas popraviti. In za vaše katoliško delo ste prejeli zasluženo plačilo. Po priob-Čenju te zadeve, upam, da ne bodete imeli več poguma tako neumno zagovarjati svojega stvarnega poročanja. Če bi vam pa le še ne upadel pogum, doprinesti hočem še primernejši komentar k vašemu stvarnemu poročanju.
Odklanjati mojega pouka v poro Čanju ne morete, ker jaz vendar za lažnjiva poročanja ne dajem pouka. Da ostanete tak, kakršen ste, ni malo ne dvomim in tega bi tudi ne trebalo poudarjati. Danes se na slovenskem pošteni in spoštovanja vredni duhovniki po svojih višjih preganjajo, veljavo in prednosti pa imajo oni, ki znajo najgrše psovati svoje politične nasprotnike po bogudopadljivih klerikalnih listih. In z ozirom na vaš značaj sem prepričan, da si slabšega stanja ne želite! Zato pa le naprej po tej poti!
Julij Hov&!s.
Poslano.^
Javen odgovor gospodu Ivanu Kunčiču, 8odaviearju v Ljubljani.
G. Ivan Kunčič pravite v včerajšnjem „Poslanem", da ste ponudili svojo obrt in poslopje „Tovarni sodavice" naprodaj in da še sedaj niste dobili odgovora. —
Na Vašo lastno inicijativo ste bili od načelstva nTov. sodavice" opozorjeni, da stavite oziroma predložite natančne in resne podatke vseh Vaših premičnin in nepremičnin v pismeni ponudbi. Ker pa Vaša ponudba našim zahtevam ni odgovarjala, zatorej tudi načelstvo ni dolžno odgovarjati. Vi g. Iv. KunČič, kot bivši samostojni državnozborski kandi dat, 'bi morali vedeti, da se „Tovarna sodavice" za nespametne ponudbe ne briga.
Na očitanje o „klerikalni organizaciji" Vam pa vobče ne odgovarjamo, ker vemo, da nimate o političnih strankah, še manj pa o obrtnih in pridobitnih zadrugah nikakega pojma.
Ako se želite nadaljevati polemiko, tedaj Vam svetujemo, da prihodnjič take stavke, kot je bil zadnji v včerajšnjem Vašem poslanem, opustite — — — — ker Vam dobro znana stvar še ni končana.
Načelstvo „Tov. sodavice" v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.
Javno vprašanje
zadružnikom radovljiškega užit-ninskega zakupa.
Podpisani sem pravi zadružnik radovljiškega užitninskega zakupa 3 leta in 8 mesecev. Med tem časom so se čisti preostanki Že dvakrat razdeljevali med zadružnike, a meni ni predsednik g. Hudovernik če vinarja izplačal vkl|ub opetovanomu terjanju. Vprašam torej vse gg. zadružnike, kateri ima kaj proti meni, naj to v 8 dneh pismeno naznani podpisanemu da ga tožim Kdor na ta poiiv molči, pa pritrjuje, da se mi naj moj delež izplača. S709
V Boh. Beli, 26. *vg. 1905.
Lovro Pristave vlg. Pernuš
posestnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa, zakon.
moje
km pog&če.
Nič več telesnega zaprtja * jr*hi
Zaloga: Dunaj, I. Hababur-gergasse 1 a. Prospekt zastonj. 12 kosov K 3, 24 kotov K 5 franko po povzetja. 13C9 10
Mrlpavoat In katar. Ob hripavoati in vnetja vrata izborao slali grgranje s carskim borakiom. Ob katara vnosa Je dobro carski boraka razstopUen ▼ mlačni t odi nosljati nekoliko caaa, nakar ae kmalu pokala pri-Jefcao olajaaaje ia odstranitev katarja
Narodovo zdravilo. Taro se sme imena vat bolesti utesujoce, mišice in Sivce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate 1 j na D U NA Ji, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 7—12
(„Kunerol") je v vseh krogih zelo priljubljen, kajti vsaka jed ki je pripravljena s to rastlinsko mastjo, tekne izborno, ker se ta mast odlikuje s posebno dobrim okusom svojega aroma in z vsestransko po-rabnostjo in se razlikuje zelo od drugih jedilnih masti. Svarimo pa nujno pred manj vrednimi, zelo podobnimi posnetki.
Gosp. Juliju Scliaumann-ii,
lekarnarju v Štokeravi.
Vsporedno poSiljam ..Vam 4 dolarje 8 prošnjo, da mi za ta denar pošljete takoj zopet VaSe želodCne soli. Vspeh presega moje pričakovanje, tako da bom vse svoje življenje najraje jemal Vašo želodčno sol. Spoštovanjem Taddeus U. Baluelneatl 164-3 b 36 Reed ot.
Pristno se dobiva pri Izdelovalcu •Italiju Schaumann-a, deželskeni «tano>Nkem lekarnarju v Stolte-
ra% I, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena Skatljice K 150. Razpošilja se 8 poŠto vsak dan, a ne manj kot 2 Skatljici.
Kurja očesa
trdo kozo in i ulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvrstni
Trnkdczyjev obliž za kurja očesa.
Uspeh priznan in zajamčen. Cena K 120 s poštnino vred (10 h kot vzorec* Poizkusni obiiž 70 h  ozir 80 h po posti).
I zdel ivalnica: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj,   V 2,   Schon bru n nerstrasse I09.
Po poŠti se po&ilja vsak dan p j povzetju ali če se pošlje znesek v denarju ali v postnih znamkah naprej.    fc620— 2
alkalična
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih! želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. 3*91-0
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih 6pecerijah,vin8kih in delikatesnih trgovinah.
ff
Le Dčlice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod.   1079 111 Glavna zaloga: Dunaj,!.. Predlgergasse 5.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat po<) stalnim kemiskin nadzorstvom Destilerija
Caois l M
Trst-Barkovlje.
% stskisfllca I       1, tti-ktenice K 2*60. - la prodaj * &oli§m trgovina* 73
Zahva!a.
SROUl«
so najelegantnejši, najprakticnejši in najboljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. itd. ..  .. Prospekti točno in zastonj.....14 j
floO, Hplifh Dunaj I, Schottenbastai II.
Zahtevajte
ilustrovan cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"
II u*o Pollak.
r m a^ t>r\.u. vi. ii!fett»3i. s
na lepa svetloba brez inštalacije in 1 anostri. Poraba l1 4 kr. na uro. 'lčb'1 — 7^
Ce
nevanostri
Pevsko društvo »Ljubljana" si šteje v prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do sijajnega uspeha povodom izleta v Šmartno pri Litiji, svojo naj-iskrenejso zahvalo. Posebno zahvalo dolgujemo izrekati preblagorodni gospici Demšarjevi, vele-cenjeni rodbini Vfatsakovi, gospodu Kobavsu in njega velecenjeni gospe soprogi, gospodu AVurzbachu, za njih posebno naklonjenost napram društvu, gospodom Pleskovieu, Gartnerju in Šegi, ki so zastavili vse moči, da se je izlet povzpel do tako sijajnega izida. Nadalje izreka odbor svojo posebno zahvalo vsem onim gospem in gospicam, ki so v svoji ljubeznivosti blagovolile prevzeti posla v raznih paviljonih, ter z Občudovanja vredno vzdržnostjo vztrajale pri svojem poslu do ranega jutra. Iskreno bratsko zahvalo naj sprejmejo tudi si. društva „Zvon* iz Smartna, „Kum" iz Rade?, „Zvonu iz Trbovelj, Gasilno društvo^ iz Šmartna in Litije, ter Bralno društvo iz Šmartna, ki so s avojim korporativnim nastopom mnogo pripomogla do uspeha in sijaja vse slavnosti. Končno se zahvaljujemo zavednemu narodnemu občinstvu, ki je v tako mnogobrojnem številu posetilo našo slavno t.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1905.
Pevs*o društvo „Ljubljana".
Darila.
Joss&Lbvvenstein
I    c. in kr
r. dvorna dobavitelja i tj;VT»f:i
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Rafael Thaler iz Škofje Loke 20 K, namesto odgovora na napad v »Slov. Narodu- Rt. 189. — Ako dotični gospod dopisaik navede svoje ime, da ga poznam, pošljem še 30 K. — G. Ciril Vilfan v Radovljici 4 04 K z geslom:
„Veselica komaj uro jo trajala vsem iralim pa močno ugajala vendar dobička nekaj prinesla ie tu poslietr.o C.ril in Metodu v*e 1 —" Skupaj '24 K 01 b S čna hvala ! Ž veli!
Za ustanovljenje domžalskega Sokola: g. Vekoslav Škcfic, posebtnik ia gi-utilničar v Št Vidu, 25 K po g. dr Novaku. —
j Meteorologično poročilo
j    v ;«ni L>*<1 morjeza 806*t.    Srednji mr&cnl tlak 786 0 m
+3
co
a to > <
č    ;Stanje| gd
*   .   i metra a n
vania g"
v mm jo ^
Vetrovi Nebc
25
26
9. zv.
7.?j. 2. pop
734 5
734 3
733 3
20 5 si. jvzhod 16 2
265
jasno
brezvetr. j megla p.m.jzata.sk. oblač.
Proti zobobolu in gnilobi zao
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
ki utrdi «1 le h ii o in otlMtmnJtaJ* neprtjelno *»a*|»o lat um«. t »telil«*«!*« m navodom 1 14..
Blagorodnomu gospodu vi. Lmtatftaiu,
lekarnarju v Ljubljani. Vasa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ur t in je
neprekoaljiv pripomoček proti {rojilobi zob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite le 3 steklenice Melua ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oangt, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Del lekarna MU Leusteka
i Ljubljani, Risljm cista it. 1
leg novozgrajenega Fran JoSelovega
i ubil. mosta. 22—34
Srodni* Veraiflnja temperatura: 20 8°. n nesla Padavina 3 6 m***
Zahvala.
Svvta dclžno8t nama je, Ja izre-čeva po bolezni, smrti in pogreba najine hčerke
Jval^i
najino najiskrenejSo zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način nama lajšali bridke ure ki jih je provzro-Čila smrt najinega l j u bije nega otroka. Fosebe) se morava zahvaliti gg. ka-tehetoma Mlakarju in Kochlerju za sadnjo tolažbo, ki sta jo delila ljubljeni rajnici, gospe Jelenčeii za dejansko izkazano sočutje med boleznijo ; gdč. voditeljici Marout in gdč. učiteljici Sark za trud, ki sta ga imeli ž njo in za ljubezen, ki sta jo izkazovali med boleznijo in ob pogreba, vsem drugim gg. in gdč. kolegom in koleginjam, kakor tudi vsem drugim, ki so s svojim svojim sprem«tvom do groba izkazali zadnjo čast najini Jul ki 2710
V Ljubljani, 26.  avgusta 1905.
Janko In Minka Likar.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo toŽno vest, da je Bog vseganiogočui našo preljubi j eno, nepozabno mater, oziroma staro mater, sestro, teto, svakinjo in taŠČo, gospo
ANO GUSELL
posestnico in tovarnarico
danes zjutraj ob 8. uri po kratki, mukepolni bolezni, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 66 let poklical v večnost.
Pogreb predrage rajnice bo v ponedeljek, dne 28. avgusta t. 1., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Skofji Loki na tukajšnje farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznib cerkvah.
Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Skofji Loki, dne 26. avgusta 1902.
Avgust Gusell,
c. kr. gozdni komisar.
Janko Gusell,
c. kr. okr. sodnik.
Josip Gusell,
posestnik in tovarnar.
Ignacij Gusell. Oton Gusell.
Sinovi.
Janez Honigman
posestnik.
Franc Honigman,
župnik, brata.
Albert Levičnik, c. kr. dež. sodnije predsednik, Franc  KoŠak, veleposestnik, župan in deželni poslanec, Bogomir Krenner, tovarniški oskrbnik, zetje.
Ida, Marija, Alojzija in Zofija Gusell,
snehe.
Vsi vnuki in vnukinje.
Franja Levičnik, Marija Košak, Matilda Krenner Štefanija Gusell,
hčere.
Marija Knavs, Neža Levičnik,
sestri.
Maijeta Deisinger,
Marijana Honigman,
svakinje.
borzna poročila
Ljubljanska „Kreditna banke11 v LJubljani
Uradni kurzi dne. borce 2"). avgusta 1906.
BTalošbenl papir?;
4°/fi majeva renta .... grebma renta .... STrtr. kronska renta
B    tlata „ o irska kronska R
ilata      „ . posojilo dežele Kr*nl>ko
posojilo mesta Sp "■■■■>
4- . 4
1 n«oiv.*
100*65 100 n._> 100 65 U9-P0
96 65 115-65
99-50:
10085 IGO*1 5 100-85 11970
96 85 115 85 101-
»V/.
Zadar
100-60 101-60 lOn - j 100 —
bos.-berc. žel. pos. 1902 češka. dež. banka k. «?. .
4' SJ o "t- pi»n»» g*1-    hiP- b*
i" 4»'
101-15
ioost
100*25 101 -
f o
•v/.
4' ' ,
pest.   kom.   k.   o ■
10°/o Pr....... 3'6 70
•east. pisma lunerst. hr. 100*60
n      „     oRTPke cen. i!
dež. hr....... j 100-25
*. pia. ogr. hip. ban.   . !; 100 10
obl. ogr. lokalnih ž«- i
leznie d. dr..... 100 —
4-■
obl. češke ind. banke 4; , prior. Trst-Poree lok. žel
i „ prior, dok žel.....
V B . )už. žel. kap. *.V - • t - .     stit pos. a* žel. p o.
^r*ckt od L 18601 , . . „   „ 1864 ...
tiesko.....
^m. kred. I. omiiij* •
.    . n. »
,     ogr. hip. banke srbske a fin. 100*-
„ turško ... * * doflilika »ročko . .
Kreditno • • •
Inomoako ^ Krakcvsk? B Ljubljansko B ».▼et. rud. križa e . . . Ogr. u 9 a • • ■ ■.ndolfov* B aolebnrŠkc _    ,   , .
'■ »uoaj t k    kom. e
i talno želecnioo • . Državne železnica . . » • Avstr.-ogrske bančne delnioo A.vstr. Kredite*► banke . ■ . Ogrsko „ , . . . /jimofitenske „ . . • Premogokop ▼ Mosta (Brfix) .
Alpinske raontao.....
.-Taške žel. indr. dr.....
;jima-Maranyi • • • • • TrboTljske prem. dražbo • • <vstr. orožne tovr dražbo ■ . ^ofiko iladkorno dražbo .   . ,
VoJsrto
kr. ookiu .......
•'0 franki ........
JO marko
dovereigni   ,       »   .   .   . .
Ifarko.........
Laiki banko*«i ......
Bablji ........
Dolarji.........
100*76 99-90 99*50 318 9f IJ1 25
;90 76 «93 25 165 60 801 — 304-— k66*50 103 — 142 — 26*-474 — 78-8825 65 60 64-3475 62--74 — *35 50
»7 25 «75i25
1634 — 673 2 5 785*-247-50 668 50 640 76
«748 — 664 75 286*60 652 — 160 —
11-37 1909 23*48 23-66
117*26 96 40
263*60 4 64
102 15 I-JO'75 100*75
102 —
107-70 101-50
100 95
101 —
101--!0l*7f
100 — 32 90
102 25
192 75 29b 50 167 60 509 50 314 — 272 80 109 — 143 —
27 BO 482 50
83 —
94 25 69 50 66-3575 66 — 7s —
M4 —
98 25 676 26 1644 674 26 786 — 248 50 370 — 641 75 2769 — 565-75 286 — 666 60 163 60
11*41 1912 23-65 24 04 117*46
95 56 264 25
6 —
Z stanouonja
se oddesta v 111. nadstropju, stavba Degherjghl v Dalmatin, ulicah.
2T«»2 - 1
Lep, mlad! rujav
lovski pes
*7C0
se takoj po nizki ceni proda. —
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
Žitne cene v Budlmpeiti*
Dno 26. avgusta 1906. Termin.
Pionioa sa oktober . . . ia 100 kg. K 16 78 Paoniea B april 1906 . . a 100 „ „ 16 38 Si m oktober . . , a 100 , ^12 86 Kormsa . maj 1906 . . a 100 „ , 13 34 Oves , oktober . , . , 100 , „ 1214 Efektiv. 10—15 Tin. ceneje.
in v popolno oskrbo, v lepem in zračnem kraju, v predmestju sprejmete za primerno plačo dečka in deklico, ki bi hodila v ljudsko šolo, dve boljši rodbini na Tržaški cesti št. 45. — Več se izve pri lastniku hiše. 2699
Za Brdo pri Viču se išče ženjen
oskrbni
brez otrok. Dobi prosto stanovanje in kurjavo. V bližini je stalno dc!->. Več pove Josipina Treo na Marije Terezije cesti Št. 12 v Ljubljani. 2697-^1
Št. 28.734.
Javna dražba.
V torek, dne 29 t m ob 9. uri dopoldne se vrši na Opekarski cesti št. 32 prostovoljna javna dražba obleke in pohištva. Kupci se vabijo.
Magistrat dež. stol mesta Ljubljane,
dne 26. avgusta 1905 . 2715 Dobi*o ido^a
urarska obrt
brez konkurence, se zaradi bolezni takoj proda ali odstopi. Pisma pod „Dobro idoče" uprav. „Slov. Nar.u. 2712
Prostorna, zračna in brez prahu
pisarna
obstoječa iz 4—5 sob v sredi mesta se odda  takoj ali pozneje. —
Natančneje se poizve v fielenbur-govlh ulicah 6, I. nadstropje, vrata Stev. 16. 7/03-1
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
•aznanla naročnikom n pošilja i povzetiM.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit.
t Nj. ces. in kr.
I /isokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marije Josipine.
krojaška obrt
v Ljubljani 5 Šeleiihurgove ulice šleU
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo in zmerne cene.
Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
/T i .«\
Ivan Jax in sii
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
[> 1*1
svojo bogato zalogo
ozsik h,
glasbenik a^omatov
in
pisalnih strojev.
I
za dame
in
gospode
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blagi
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil Ud. itd.
iz najbolje ranomiranih tovarn priporoča
Persche
Ljubljana 35 Pred škofijo št. 21.
I
m
e
o
i e
Zahvala.
Povodom mojega umirovljenja po 42lefnem službovanju priredilo mi je tukajšnje velespoštovano učiteljstvo prekrasen večer, katerega je posetilo mnogobrojno število doma-čega občinstva /j vseh slojev. U 3nak spoštovanja in kolegijalnosti, katero 5mo gojili med seboj, izročili SO mi cenj. gg. J^oleginje in gg. golega dragocen dar.
Čutim je dolžnega zahvaliti se tem potom 5/ai>. občinstvu ja obilno udelejfbo, cenj* gg. tovarišicam in tovarišema j a prašno prireditev tega lepega večera, kakor tudi 3a dar, ki mi bode veden spomin nanje. Živeti!
Jfa Vrhniki, 26. avg. t905.
Fran £tojec
u mir. nadu čite Ij.
7 mesecev star se proda v 2714
Kolodvorskih ulicah a. 7.
Učenec
poštenih staršev, se takoj  sprejme v trgovino  z  manufakturnim   in speče rijskim blagom 2706
Fran BepiČ v Ajdovščini.
Službo
oskrbnika, skladiščnika »li kaj podobnega išče izobražen, slovenščine in nemš&ine zmožen oženjen mož. Ž*nn je dobra kuharica. Posredovalci dobe deb-o nagrado.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nareda«. 2696—1
že 15 let obstojeCa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Nova hiša
v Lescah na Gorenjskem se proda.
VeČ se poizve pri Elizabeti Lappai v Lescah. 2*5-:
Javna zahvala
Zavarovalni zadrugi VfCroatfal( Zagrebu, katera je mojo škodo ve»tc in točno precenila in jo brez naceg odbitka v iznosu 5631*13 K kulauti izplačala. 2^
Srebrenica, 15. avgusta 190
T. P. Milošević s. 1
sprejme
Lovski klub v Dol. Logatci
Reilektantje   naj   naznanijo i\ staroBt,   stan,   dosedanje   služb* »va (spričevala v prepisih  in koliko zaht vajo plače.
MA
]
vence in trakove
priporoča
00
Benedikt, Ljubljana.
Gosposke ufcce št 6
išče nai
2627
10 s
3—4- rač. natakarice, dober zaBlužek; bla-gajničarko za tir:«) kavarno; gospodično
s francoščino* gospodična k *: otrokoma črz dan; veliko izbiro služb za kuharice za za Ljubljano, Trst, Reko gorico, Pulj, Dalmacijo, Hrvaško, Koroško, tudi i do 2 osebama poleg sluge ali hi?ne, iO- -IS gld. plače. — Kočljaža n:i d*, želo ; poseboa ia koitfnjflko dekleta kuhinjske deklo itd. itd.
Za zuuacjega dečka iz do'»rc dru zine, pohajajočega ljudsko solo,
Absolventinj
ažurskesa Kurza na c. kri umetno-obrtni šoli sprejemi atelje firme
Markus&Haile
na Poljanskem nasipu št. \\
Posestv
j
slu
pri odlični ali buljši obitelji brez otrok ali le z dobro vzgojenimi lastnimi otroki ali k večjemu z dvema starej širna tujima dečkoma iz boljših slojev*. Zahteva se dobra hrana, zdravo stanovanje in neprestano strogo nadzorstvo. Vstop se želi, Če možno, že s 1. septembrom. — Ponudbe z zahtevami naj se pošiljajo pod „Vestno nadzorstvo" na upravništvo „SIov. Nar.u. 27(8-1
Št. 17 v Nomenju v bližini
niške postaje Nomenj i skimi poslopji fundnsinstrnktusoin. t je: z živino in vsemi poljskimi pruielk senom itd., z vrtom, pripravnim i zgradbo vile, travniki in vrt ter oki 3 ha. gozda, potem tik deželne ces ležečo kovačnieo z vsem kova- , orodjem in vodno močjo. Na . ol pa proda se omenjena kovač hiša z vrtom in gozdom tudi iaM Cena po sodni cenitvi in po dogovoru Pojasnila daje slav. županstvo v Bo hinjski Bistrici in lastnik Anton Ka stelic v Logatcu. jtoi
Vsled preselitve se proda takoj in po nizki ceni
arondirano posestvo
obstoječe iz 8 oralov na novo pravilno, s finimi trtami zasajenega, po p( nr ma rededega vinograda, z dvema poslopjema in s prav dobro sto dtnčnioo v bhžini, Iz več oralov liosto, večinoma koios^k Ici iz 1 orali B finim, viaokodebelnatim sadnim drev;em zasajenega travnika. — V stav Ije^i c«nx je zapopaden ves Inventar ter letošnji vinski pridelek, se c*"» n»d 200 hI vina
R eni ponudbeniki naj blbgovole vložiti svoie ponudbe pri upravništvo »S:ovenskega Noroda pod šifro „Vinograd 15.000". 2704-
p|P^ Zakup.
Trika občina Jastrebarsko daje na 3 leta v zakup
novo dograjeno občinsko hišo
pripravljeno za gostilno, kavarno in prenočišča.
Hiša stoji v sredini trga in obsega en večji prostor za gostilno, enega i* kavarno, 2 sobi za gostilničarja in 9 sob za tujce, ledenico in drugo gospodarsko poslopje. V hiši je Čitalnica in se vrŠe tudi vse zabave. Acetelinsk* razsvetljava.
Letna najemščina 1200 K. 2705-1 Nastop 1. oktobra 1905.
Natančnejše pogoje pove podpisano poglavarstvo, kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe.
Poglavarstvo slob. kr. povelj, trga Jastrebarsko.
0
4
1712747^3^
31
V ne jem se išče 2671-2»
u Ljubljani
ikej ali s 1. novembrom. Ponudbe na A K. 7.", poste restanU Ljubljana.
ceneč
se sprejme takoj 2660—3 v modni trgovini za gospode
Engelb. Skušek.
Mirni stranki se odda takoj prijazno meblovana
mesečna soba.
Povpraša  naj  se  v Metelkovih
ulicah št. 5 v pritličju. 2688—2
Javna zahvala.
,,€roatla4i osiguravajuća za-^ra v Zagrebu  procjenila je moju štern u Sitnici tako savjesno i točno i »platila mi odštetu 2797-32 kruna
tako kulautno, da joj ovim putem iz .eru   moju   najtopliju zahvalu, te takemu što bolje prepuručam.
Varcar   Vakuf,   7.  avg. 1905. Stanka Petrušić s r.
Vdova
eli  dohiti  mesto   v kaki  hiši kot
hišnica
da bi imela pro3to stanovanje.
Ponudbe se prosi pod ,,št. 100"
aa uptavnistvo „Slov. Naroda".  2342 3
jljive za žganje od 20 do 300 litrov vsebine kupi vsako množino
Raitoršfk, Šmartno pri Litiji.
11 h
SER-iev obliž za tunste.
Priznano  najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem Itd. 26
Glavna zaloga :
--m
L HII-ova lekarna
DunaJ-MeicUing.
§ Laserje?^
obliž turiste 1-20.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Čez 150 vsakovrstnih
boljših služb
je razpisanih v prodajalni časopisov
u Ljubljani, KrižeunišRe ulice 5.
2o9J.
Dijaki
se sprejmejo na hrano iz zračno stanovanje.  —  Izve se v trgovini
Fr- Čuden, Mestni trg.
»687-1
Ravnokar je izšla
KORISTKA.
Dovest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke  neke  koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L. SCHVENTHER u LJubljani
Prešernove ulice.
JAVGUSTREPICJ
g sodar 35 t
2 Ljubljana, Kolezijske ulica 16 j
S(v   T r ix o -v e m izdeluje,   prodaja in popravlja J vsakovrstne p
J Vh~~ sode TSO \
\ po najnižjih eenuli. P
J Prodaja stare vinske sode. \
v %
KAREL JANUS
juvelir in zlatar X
v Ljubljani, v lidovsi ulicah št 31
priporoča svojo veliko zalogo
briljantov in diamantov, g
zlatnine, srebrnine, zlatih g
©
in srebrnih ur ter verižic &
itd. itd.
\Mit3iO>l'MillU
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno •v   lastni aloli
v Rožnih ulicah št. 21. i
Po^or!
Gasilna društva
naj zahtevalo Uustrovani cenovnik tvrdke
J. S. Benedikt
v Ejubljani
u Prešernovih ulicah št. 3.
( Ml J&L
t&gn ^
V^e>/   ^7^^ \vif£J
.t; j**      2X1 iti 1X1 HI 2X1 Hi 2X1
»j* "L" ^TT ~J-   ".\r H? ■J,1  *!• -u.-
rTif Tai-Ta tTuTa pTa<Ta jTas X^<CiVgXa
*3
*:
m m
«1
m m
m m
I Fekarija ! slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JiUjalke: =
j   Glavni trg G Sv. Petra cesta 26
i
1
0 * ar*'&"trtr& * & * & &
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga
staklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
z opravo se takoj odda v Krojaških ulicah štev. 5, I. nadstr. — Več se izve ravnotam. 2634—3
Spretni
zidarski pomočniki
in težaki
dobe takoj stalnega dela pri pod-pisancu. — Dnevna plača: za spretne zidarje 4 krone, za spretne težake pa 2 K do 2 K 40 h s prostim stanovanjem in odmorom za zajtrk. 2863—2
Stavbni mojster
f ran DericuscheK i Trbooljali.
Stavtdšče i
25 let davka prosto je naprodaj nasproti   kapelice  v  Krakovem. Na
razpolago je tudi načrt. — Več pove
Albert Derganec, brivec
Franc Jožef owa cesta.
Varuj ženol
£a vsako rodovino važn« lustrovano knjigo o premno ,em blagoslovu z otroki ra?. loftilja s prepisi već tisoče zahvalnih   pisem  tajno z 90 h v avstr znamkah rospa A. KAVPA ' Berolin S. \V. 22f
99
Romulus"
napol svUnat de jfcsftll*
s pristnim v blago vtkanim napisom „Ito»uilus".      3664—23
99
Remus"
dežnik iz čiste svile, popolnoma neotežene.   Pristen   samo   z napisom „Kemu«", vtkanim v blago.
Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-IJivo. Se ne trga po gubah.
V   Ljubljani jih  prodaja  samo Josip Vidmar,   izdelovalec   dežnikov, Stari - trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom „Romulus* in „Remus".
S* !*
-T*
ga m
s* s«
m
H*
m m m
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 2o let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejše ocenjeno balzam-sko, antirevmatiško zdravilo,  ki je  prirejeno iz
zdravilrih aromatiških zelišč, okrepi, p< živi in blaži bolečine v mišicah in živcih. — Turiste in vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost.
t orig. steklenica stane K 2- , po posti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine).
Dobiva se v
FrniielMkovI   leknrnl (Franziskas-
Apotheke) nn Dunnju V/S, Krhon-tiritiiiicrMirtiHM' IOS. — Naročite naravnost po dopisnici (s povzetjem^ ali na kuponu poštne nakaznice (če pošljete denar naprej. 1987 10
Ugodna prika za upokojene ali boleline osebe.
Lepo posestvo
Postavno deponirana varstvena znamka.
v romantično-zdravem kraju, ob glavni cesti, v bližini mesta in žel. postaje na Sp. Štajerskem. Posestvo obsega 15 oralov in obstoji iz vinograda, gozda, sadnega in zelenjad. vrta, njiv in travnikov. Na posestvu ste 2 hiši; ena slična vili, ima ;> sobe, verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in velike kleti; druga hiša z 1 sobo, predsobo, kuhinjo in kletjo. Obe hiši sta zidani, z opeko kriti in po-pol. v dobrem stanju. Stanovanje je suho ni vetrovom ali prahu izpostavljeno, zatorej je prikladno za letno ali zimsko bivališče. Dobra pitna in zraven velika tekoča voda. Posestvo je vse skupaj v enem kraju in ravnini ter v mirnem kraju, posebno pripravljeno za bolehne osebe. Izpračati je le 4000 K, drugo ostane lahko vknjiženo. 2670—2
Naslov pove upravn. „S1. Naroda" pod šifro „Ugodna prilika 75".
y ******** » *****
Ključavničarstvo
Ign. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Ralchova hiša)
*K
priporoCa stojo bogato zalogo
Atodilnih ognjico i
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, +
a žolto medjo ali mesingom montira- J
nih za obklade z pšenicami ali kahlami. J
Popravljanja hitro in po coni. Vnanja »
naročila se hitro iovrftć I*
*
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
XXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXX v^XXX
XXX XXX XXX XXX XXX XXX
XXX XXX XXX^ XXX.
XXXI
XXX
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča
klobuke
ike, čepice, razno moško perilo, kravate iti
Blaso imam solidno, cene zmerne. Postružem ločno.
XXX XXX XXX XXX XXX XXX
xxx
ixxx
XXX XXX XXX, XXX
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
xxxxxxxxx5c*xxxxxxxxxxxxxxx>
XXXXXXxXxxXXXXXXXXXXXXXXXXX
JOSIP STUPICA
Jermenar in sedlar
i Ljubljani, Kolodvorska ulice štei. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
kcmj&Isili oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
• Cene nizke« ■ m
i
c
S 3
3
e
(B O
T o
o
H b
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A A
flfl miio P° 60 h cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
da
ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
jjg lasna voda i^_lasna pomada
po
L, za ohranitev in rast las. 35
Ti izdelki „Aidatf, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v lij u hI J a ni.
Nadomestke za „Aido" zavračajte.
■
S
Optični zavod
F. P. Zajec, urar
lilabllana, fl
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje Šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod „Dijak 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravništvu „Slov. Naroda". 2394 -9
Pes ptičar
enoleten, z dobro dresuro, se odda izkušenemu lovcu za praktično izveŽ-banje na približno 6 tednov.
Ponudbe na „1. P.u pošta Zagorje ob Savi. £676—2
%TY-
%.j (Jitanovljeno let* 1842.
j, iRKOSUKARJA, SLIKARJA mJ NATISOV IN QKBOV nrrVi
BRATA EBERLl
UGBLJRriR, 6* *
' igriške ulice it 6. =■
Te^on It. 154.
Št. 23.492.
2654-3
Prodaja smrek.
Mestna občina ljubljanska proda iz svojega Podturnskega (Tivolskega) gozda 334 smrek za izklicno ceno 15.000 kron in sprejema pismene ponudbe podpisani mestni magistrat do 31. avgusta t. I.
Pogoje, kakor tudi debelost posameznih dreves v prsni visoČini je izvedeti ob navadnih uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 16. avgusta 1905.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča       597—27
Peter Wernig
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpis.
Zn Vilharjev spomeni* v Postojni se razpisuje
kamnoseško delo.
Rabilo se bode približno 14 m; kraškega kamenja, ki se na prostem dobro vzdrži.
Natančneje podatke o podstavku, obliki in velikosti kamenja daje aka-demični kipar g AL Repič na Vrh-polju pri Vipavi, ki ima tudi pomožni model spomenika.
Pismene ponudbe naj se pošljejo do 8. septembra t. I. odboru za Vilharjev spomenik v Postojni, kjer dobe ponudniki načrt spomenika in druga potrebna pojasnila. 2645—3
Notranjski odbor za Vilharjev spomenik.
V Postojni,  19. avgusta 1905.
II 2 1U25-H|
Globin
brez truda provzroči
najlepši "folesls:-
Usnje ostane mehko in stanovitno.
Edini izdelovalec
Fritz Sctiultz jun., del. dr. Hebin Lipsko
53
iz nemščine v slovenščino ter >•<
sestave inseratov
oskrbuje po  zmerni ceni  v tej - stroki izvežhan uradnik. Kdo, pove upravniŠtvo „Slov.
Naroda". 3265—6
A. KRACZMER kfivčfe.
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča popolno lalogo
kratkih
klavirjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Proigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B8sendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. 8tingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji sa popravljale« ubirajo li IzvrSuja so podlaianjo z usnjegi
strokovnjaško   In preskrbo li aičuaavaji nlceiol'J.
i
3Sž
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 34 I Špitalske ulice štev. 5.
i
i
Salon
za modeme toste klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1905.
Svoj bogato ilustro-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
i
i
oeo-ooe
Preobleke_2^
Popravila.
Mikuscti
tor&nui (Lešnikovr
Ljubljana, Mestni trg.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti le ugodno zavarovanje na doživetje smrt b zmanjfiujočimi ae vplačili.
Vaak dan ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna "banka v Pra^l, Rez. fondi: 31,865.38680 K. Izplačane odškodnine i« kapitallje: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vieskeil aloTunsko • narodno uprnvo.
Vm poJMiiil« <Uj«;
Seneralni uetop W Ljubljani, detrar pisarne so ▼ lastne} bančnej hiši
5-99
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
Nova rast las! Nič več plešavosti!
Po izreka premnogih zdravnikov boljšega sredstva za rast las ni moči več iznajti, nego je „Lovacrin".
To naznanilo je za vsakogar, dame ali gospode, ki so doslej rabili brez uspeha premnoga sredstva za rast las, prav posebnega pomena. Zdržim se seveda vsake Bodbe o drugih sredstvih, to Vam pa lahko zatrdno zagotovim, da je ..l.ottterlii" najuspešnejše. — Izdeluje se vedno po znamenitem receptu in dobivam zanj vsak dan na stotine priznanj. V malo dneh, ko prvič namažete, prionu lasje rasti in rastejo, dokler ne dobimo polnih naravnih las z močnimi koreninami. Vrhutega pa laqje, ki so zrastli vsled porabe ..!.«•%*-trina1', ne izpadejo. Vse strani tega lista bi lahko napolnil z izpričevali, ki sem jih dobil poslednjih šest mesecev.
„Lo%«rrlntt učinkuje ▼ tako kratkem časn, kakor si komaj  želimo.   Najprej Be pokaže
i* rahel mah trdno ukoreninjenih las, ki se razvije  z  ravno tak o močjo
kakor pri mladem, zdravem človeka. „|jS>arrln" rabijo ceebe
vseh stanov, obojega spola in vsake starosti. Mnogo najbolj znanih oseb sedanjosti ga je rabilo z uspehom.
„Lovirrlnu prepreči izpadanje las, odstranjuje luske, da prezgodaj osivelim lasem zopet naravno barvo, odpravi srbeŽ, pospešuje rast obrvi, trepalnic, brk in brade ter rast las pri plešastih.
Cena velike steklenice „Lovaorlna" za več mesecev K 5 —, 3 steklenice K 12* —, O steklenic  K 20* —.   —   Posipa po povzetju ali če se posije denar naprej
evropska zaloga:
M. FEITH na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
Zaloga v Ljubljani: Anton knur. drogerija,
dobiva se pa tudi v mnogih drogenjah, parfumerijah in lekarnah.
1732-5
^^^^^^      ^ ^ ^     -     -     -      .      - -       ,       . :
..Sporobanko". ^ Telefon št. 3081.
Ustredni banka
českych sporitelen
(Osrednja banka čeških hranilnic)
u Prosi
Podružnica u Brnu, Ferdinandova ulice 29, mezzanin.
Ovocna ulice št. 15
Ovocna ulice št. i.»
Bančne kupčije  sake vrste po pravilih. Eskompt menic denarnih zavodov.
Vloge na knj: ice se obrestujejo t. 5. po 4°'0 ob 180dnevni odpovedi, po 3'/i°/o °b dvignjeDJu brez odpovedi.
Kupujejo in prodajajo se vrednostni papirji vsake vrste kar najbolje in se reSujejo ostale zadeve kar najugodneje.
Posojila na vrednostne papirje se dovoljnjejo kar najugodneje na obresti od 4*;0 dalje po dogovoru.
Financiranje javnih stavb in podjetij, obresti t. c. 4,/10*,,.
Vadia in kavcije Be preskrbujejo kar najceneje za nagrado od '/**/« dalje.
Daje komunalna posojila občinam, cestnim odborom, vodnim društvom in drugim korporacijam, ki imajo pravico pobirati doklade.
Izdajajo in prodajajo se pri blagajni banke 4»,'„ bančne zadolinice in zastavni listi U str. banke 6eskych spofitelen, ki nživajo popularno varnost in ki se morejo vporabljati kot vadia, kavcije in vojaške poročne jamčevine. Avstro ogrska banka daje na nje predujme.
Posredovanje pri hranilniikih konverzijah.
Vsakojaka pojasnila daje
2681 ravnateljstvo.
m
M -m
■m
m
1 M M M
m
-S
m
■m. M m
M
M M
M
-9
■m -m
Surovo maslo za čaj in jajc
2664 -J
kupuje proti takojšnjemu plačilu
I. PFEIFER, trgovina s sirom na Dunaju, XVI., Thaliastr. 101
liad 100.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
Var oolrojnr velikosti do IOOPII ■o trdno v  drl«  In •« dobivajo 2t>85— 1      v primernem roku.
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. Ha|c*enej«i obrat
Langen & Wolf
tovarna za motorje
na Dunaju, X., ~M
Laxenburgerstra«se 53.
«    >    » t
»      »      li t
>-< Zaloga čeT^ljGT7" >*<
JULIJA STOR 7 Ljutljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. nog-21 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah
Hamburg-= Amerika I
iz Ljubljane
v New-York ^
z dobro,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek,   torek  in četrtek
v tednu. 11-34
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven firange
Izvrstna  sigurna vožnja brzoparniki
samo 6 dni same
Pojasnila se dajo poveČkrat brez plače«
Št 28 250
Razglas.
8661-
V smislu    6 zakona z dne 23. maja 1. išt. 121. drž. zak. daj
se na znanje, da bo
o
\
io? za leto I*
oil vvi riku 94* ilur av^unta do v^cJr«« četrtki« 3fl. «ln( llv^IlNla t. I. v pisarni mag. pred. tajnika, Mestni trg št. 27 II. nadsv
soba Št. 5 na vpogled ter, da ga v tem easu med uradnimi urami vsakdo ■......
pregleduje in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor.
Porotniškega posla so po i? 4 omenjenega zakona oproščeni:
1. ) tisti, ki so že prestopih t>0. leto svoje dobe, za vedno;
2. ) Člani deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za Čas zborovanja
3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžna ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. ) osebe, v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravui* in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje H trdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto;
5. ) vsak, kdor je preje temu poklicu v enem porotniškem razdobju gblavni ali namestni  porotnik zadostil,  do konca prvega   prihodnjega koleJ* skega leta.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1905.
Dobra kuharica
je izšla      »«....„"£':..*___ je izšla
v založništvu Lavoslava Sclmentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pofttl 6 K 66 h.
Obsega na 676 straneh veC nego 1300 receptov za pripravljanje zajokusnejsih jedi domače in toje knhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ¥ platno vezane.
Hvali jo vse: knharica b svojega strokovnjaBkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna o8podinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemško kuharske knjige. *3u —,
43?
4?fB
m
m
m
dr. Fran Ks. Potek
vljudno naznanja, da je otvoril svojo
pisarno
v Ljubljani, na Starom trgu št. 30, II, nad.
(hiša g. pl. Plautz, tik postajališča električne železnice na Sv. Jakoba trgu. 26&9-a
Ifffffffffffffffffff f
i
ITD    Čri/rilf v Mubljani
■        OtVWIf\ Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72-34
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah,
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. ■ i ■ ebb mm ■■■■ ■■^■■■■■■■■■h
Najcenejša pot za zdaj!!
ed   ,/. r ///
Jintiuerpen
dražbe pri   %<CU> JJcrk
pošteni m   /__*
Sni p etrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veljavne listke
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
f>r)iladdpr)ia
dobito v
864-23
voc
Kolodvorskih ulicah št. 41
- od južnega kolodvora na desno. =
-a zastopstvo ,,Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite ?>no na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, and, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
i Upravno premoženje:
£ K 7,024 718 89.
Hranilne vloge:
K 7,651.91541.
Denarni promet:
K 32,039.76184.
Rezervni zaklad:
K 12087815.
Km
■ ■ 1
osoiiica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hifti
'i na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
l     obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0
i( brez odbitka rcntncga davka,  katerega plačuje posojilnica sania za vložnike« 18-33
j   Posojila po 5°|» in po 5 VI««
£ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
{ URADNE URE: razan nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. are dopoldne in od 3.—4. are popoldne.
Telefon mt. 185. Postnega hranilni-.nega urada št. 828.400.
5*;
Josip Reich
-h parna *-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Važno!   Kn Važno!
gospodinje, trgovce ia živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, folojcrallene »paral« in potreb»«lne, kirurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih ■i«»ratnih vod In sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov,
TMi za.  m\ i- vlaaore f «5 «
poseba-   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvfiujejo točno in solidno.
I      ~h. Drogerija ih-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Kupuje po iiujvl*ji eenl razna zelišča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd1_
mmz
»
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, slamnike itd....
===== najnovejše  lagune      ■ ■ ■
Odlikovan z zlato kolajno in častno diplomo v Parizu 1904.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
■ Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo  veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih haveiokov itd. itd. 35
Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvrSujejo.
i i i
3v. Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|MiA|lli cenah:
f k«. HO  h, več u 90 h, pri
nakupa večje množine fie ceneje.
JCOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
!■ počrnenje rujavih čevljev, usnja itd«
Pazite na / «5
pi  vorniško  znamko. 3^ %
■ fA
šivalni stroji.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. 71-34
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
145-35
2
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sobo, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žlmnatl modroci, otroški vozički itd.
-4/.   ^s|Jj 111« i1
\ »Julije r**ne.
VmJmoI1«I»i«-Jm«» Ikluirn.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C kr ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Xs*rcrod. Iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 84 m po^o« osobi i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inom ost, MoaakoTO. Ljnbno, Cea Selsthal v Ana&eti Solnograd, tez Kleii-Reifiing v Steyr, v Line, n Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembri ob nedeljah in praznikik. — O* 7. uri 5 rn tjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaeiibfeste, Ljubno, Dunaj, fie« Selzth*l v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Line, Pud-ievice, Flien4 Maii: ,k Vire, Heb FVancove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cez Anjstetteo na Dunaj — Ob 11. .ri 44 m dopoldne osobm vlai v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj, Solnograd, loomust, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ori 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedelj -ih m praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak > Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno£ čez Klein Beifling v Steyr Line, Bndejivice, Plzen, Marijina vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago .Ljubijana-Linc-Praga direkuai -cz i lu 11. r^sr. , Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri por.<>Či osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in IX razred«). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice. Kočevje, ob 1 uri 6 m nop istotako. —■ Ob 7. ari 8 m zvečer v Novo mesto; Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez AiiistfcLten, ilciakovi« (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 19 m sjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in U. razreda^, Plzen, Budejevice, Solno-rad, Lmo, oteyr, Paril, Ženevo, Curih, Bremen«, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubnu, Celovec bmohor, Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaki, Celovca, Monakovega, Inc mosta. Fr:inzenjfestaT Pontabla. — Ob 8. uri 06 zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Pizna Budejevie Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, Cez Selzthai od Inomosta in Solnograda. — Ob 8 uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbi2a od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ia Kočevja, cb 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri '15 m. cvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ^onocl samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. ari h9 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvećc;. Ob 9. ari 65 m ponoči sam ob edeljab n praznikih. — SrednjeevroDski čas >e za i min. pred krajevnim časom v Liti.: 2U^9
Angleško skladišče oblek
v Ljubljani. vfK
podružnice. Glavno trgovino Mestni trg 5.
20, 30, 50°lo ceneje kot drugod!
Najfinejša in najnovejša konfekcija za gospode in dame, specijalno dunajski izdelki. Največja izbira oblek za gospode in dečke, svršnikov, ženskik jopic, i mantil in ovratnikov, kakor tudi lične novosti bluz, kril in damskih kostumov. — Originalno angleško In francosko blago za moške obleke, svršnike in ženske kostume. Naročila po meri se izvrše najhitreje in najfineje.
2630—3 Z odličnim spoštovanjem
O. BERNATOVIĆ.
6340
5
Dragotin Puc
preprogar  iti lapejnlk Dunajska cesta 18. I^jllbljanm
Dunaiska cesta 18.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestno železnica
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
lili SAMASSA.
XJ rva iiji j večja in najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
Plorijanske ulice štev. 42«
UBOJam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih rtrm in niso kramarsko blago.
Qalniicl?i cVrononi IrloviiMi !rui> motni ali poiitirani orehovi,
OdlUilOJVl Ožil ttbCUl HlaVliJl z navzkrižnimi strunami, s sed-mernim železnim oporilom, Blonokoščeno klaviaturo, 7l t oktav moderator (zvok harfe). Pl 911111 i ^^n', motn*' angleška repeticijska mehanika, navzkrižne strune, slono-* ldllllU koščena klaviatura, moderator 7l 4 oktav, želez, oporilo, oklepni glasuvnik.
Mignon skraćeni klavirji najnižjih cenah v zalogi za prodaj.
3ST SLJnlžja.   ; 2: r c s c; e v ain a  pristt j"telxia. E&mJT I*rl prodaji Jnuirhu lil «fruiii fnt tO let. "^pg
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1^03—12
FERD> DRAGATIK
trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalen zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča.
ti
O)
mgum cthti* miv*». i¥n?m M^Jm
Zahvala, in priporočilo.
Slavnemu občinstvu izrekam s tem najpresrčnejso zahvalo za naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu ob dolgoletnem izvrševanju ka-varnarske obrti.
Obenem naznanjam najvljudneje, da sem s tem mesecem prevzela kavarno sama in jo bom vodila dalje pod firmo 2437—4
Knvorn
na Starem trsu štev. 30
ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. Prizadevala si bom, da cenjenim gostom kar najbolje in solidno postrežem, ter si tako ohranim staro in pridobim novo zaupanje cenj. gostov.
V kavarni  sc na razpolago različni ljubljanski  in zunanji političn , leposlovni in humoristični listi.
Z odličnim spoštovanjem
Frančiška Kramar
V Ljubljani, v avgustu 1405.
lastnica kavarne.
4]\- /,{ jyK .> //< ^ ^ -ž*-J/l ^ 4u ^
co
ibll 4
Za prireditelje ueseiic!
Koriandoli (konfeti),
balončki, bombe, serpentine, okraski iz papirja, zalepke za šaljivo pošto, raz == glednice =
se dobe najceueje pri
Usak dan sveži
sladoled
se dobiva
1030— f4
v kavarni in slaščičarni Jakob Zal&znik
Stari trg štev. 21.
NOVO! 3van Cankar:
G0SFA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sarti, 8e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hi§a Marije P>. -moćnice*4 in hram svoje umetniško staiiSče. Izza Prešernove ..Nove pisanje '* ni bila pozneje već napisana nobena boljfia in ostrejša satira. Da sc je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slugu in jeziku, ni creba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—97
Cena: broš. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez 3 K 2(1 v.; po pošti 3 K 80 v.
Založništvo
ju Scfraentner
v Ljubljani Prešernove ulice št. 3.
r
Najcenejša in najhitrejša vožnja ? Ameriko je s parniki „Severonemškoga Lio
1
hi M
s cesarskimi   brzoparniki  I(KAISER VVILHELM II.*1, „KRONPRINZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja  samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navede- Saj nega parobrodnega dru&tva kakor tudi listke za vse proge ameriških želez- jj* nic dobite %-       ubl|unt edino le pri O
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske ulice št.35
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tislerju". mm
Odhod iz Ljubljano je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in Solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorađo, Mextko, Califor-nijo, Arizona, Utah, \Vioming. Nevada, Oregon in \Vaahington nudi nase droStvo posebno ugodno in izredno cćno Crez Galvoston.   Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2626 —2
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
se prodaga zaradi opustitve trgovine 172-&2
vse blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Stari trg št. 13
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 143   spadajočih stvarij 36
po najnižjih cenah.
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturna trgovino "W
in bodem odslej razprodajal po čudovita znižanih cenah vse v trgo vini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre,  koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-35 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
3
Dvorski trg št. 1.
-i-4
FRANC STUPICA
i
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
== zraven Figovca —
trgovina z želeiftino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom j
priporoča
Fortl&nd in Roman cs&s&t, zehzniske šine::, mm :& ofaoke,
»torjo za strope, strešni klej, izolime plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje pOS&a, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne knžr. telltllicd iU Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače 1
in ključavničarje.
Navadne in stranske (FJtigei) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
2&o&ke z& mleko, stroji za posnemanj« mleka, oprave n mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga sl&inoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijeijev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 93y—£4
Vedno svsge špecerijsko blago in ra^ne rudninske vode f
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ,TišlerjV.
Resnično
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V l.Juliljtiiil pri xo«|imllli:
Iv. Fabiana nas]. Anton Korbar. F. GroSelj.
Kari C. Holzer. Ivan Jebaćin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Fr. Kham. Ant. Kane, drog Mihael Kastuer Edmund KavCid Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
Peter Lassnik. Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaso Petričič.
Kari Planinsek. A. Su5nik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Antun Stacul.
Fran Stupica. Ferd. Terdina. Uradniško kor samno druStvv
Bled: Pavel Homann, Oton ,W61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk.
Hrib: A. Buf nr, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Še-petavec, Valentin Lapajne.
Kamnik: E Hayek,J.Klemen-CiC, J. Koschicr, Fr. Subelj.
Kočevje: F. Jonke nsl. R.Kori tnik, Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, M. Rom, F.Schlei-
mer, F.Gčdercr, F.Verderber
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kriko: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan MajdiC, Kari Šavnik, lekarnar »pri sv. Trojici1', J. Krenner, R. & E. Rosa.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. KovaC Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri Škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kussel&Kon
Can, A.Pauser, F.Pletersky,
I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojina: A.Ditrih, G.Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. TrepeCnik, I. občno rade-sko konsumno društvo.
Radovljica : L. Fiirsager, Fi|
Homann, Oton Homann. Sodražlca: Ivan Levstik Slška: J. C. JuvančiC Škofi a loka:   E. Burdjch
M.Zigon. 1301-1 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob PetrovČič,|
Ivan Zernatto. TržIČ: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinandi
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Frax| Kobal.
Vrhnika: D.Setinc, R Rutner! Zagorje:   R. F. Mihelčič,! Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dereai,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
liaitnina in Utk .Narodne tiskarni
GUY
2