List
Tečaj
lui.
N
I
I
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr
pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje
po
dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naro^nino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic
Ljubljani 15. februvarija 1895.
á? častiti volilciv Novena mes tu, Krškem, Kosta-
njevici, Metliki, Črnomlju, Kočevji, Ribnici in
Politiški oddelek.
T

Višnji Gori!
Pretekla sta že skoraj dva meseca, od kar mi je
Državnozborska volitev na Dolenjskem.
Dne 25. t. m. bodo dopolnilne volitve za državn1
y
zbor v dolenjskih mestih, ker je Suklje odložil mandat, dolenjski spoštovani volilci. Do danes na strogo nepoli-Če tudi je dr. Vojska odpovedal se kandidaturi, vendar tičnem štalu delujočega me je nenavadno osupnil tak
došel z Dolenjskega glas, da bi se pri bližnji državno-
zborski volitvi utegnili zjediniti ob moji skromi osebi
so še štirje kandidatje. Ponuje se grof Margheri, ka eri	časten poziv sred izmed Vas. Nekaj časa na to se je v
je že jedenkrát zastopal ta volilni okraj in ima nekaj	resnici odpovedal svojemu državnozbornemu mandatu Vaš
privržencev. Nemški liberalci so baje za dr. Langerja.	dosedanji častiti poslanec in kmalu potem je visoka de-
Pri sedanjih razmerah pa ta dva kandidata nimata dosti	želna vlada razpisala volitev. Mnogo sem mislil to zna-upanja na zmago.
movano dobo: ali naj bi si upal še na politično ozemlje
Značilna je pa vsekako kandidatura viteza Langerja, ali ne. Slednjič sem se odločil, da sprejmem državno ker nam kaže, da nemškutarji na Kranjskem dobivajo poslanstvo, ako me Vi, častiti volilci, za to izberete. Moje
zopet nov pogum, od kar imamo koalicijsko vlado.
Ra
odločitve vzrok je pa to ponavljano zat rdilo in ta ponav
r
čunajo seveda pred vsem na vladno pomoč in pa na naš ljana želja, da bi se morda uprav ob tej volitvi zjed
domaći razkol.
nili kranjski do sedaj nezjedinjeni SI
Ča
Resnejša kandidata sta le gospod ribniški sodnik štiti volilci! Moje dosedanje delovanje na nepolitičnem
Višnikar in pa
načelnik „Družbi
sv. Cirila in Metoda" polji Vam
več ali manj znano. Kot državni poslanec
gospod Tomo Župan. Ta dva sta objavila poslednje dni bi se pa v državnem zboru potegoval za vse verske po svoje programe. Iz programa gospoda Višnikarja razvi- trebščine in zlasti za versko solo;
za
naše narodne
dimo, da bode hodil zvesto po potih svojega mojstra go-	stvari in posebej za razširjeno uporabo sloven-
spoda Šukljeja, po katerem se ravna v deželnem zboru,	skega jezika v šoli in u radu; za socijalno reorgani-
kjer je tudi s Šukljejem glasoval za 1000 gld. za pouk	zacijo na krščanski podlagi. Trudil bi se po vsej moči
v drugem deželnem jeziku v ljudskih šolah. On je za	za zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgov-
koalicijo, kateri poje slavo v svojem programu.
skega, obrtniškega in delavskega stanu ; za ugodneje stalo
Dobra prijatelja v državnem zboru
bila pač z državnih uradnikov. Deloval bi torej kar najvstrajneje
gosp. Klunom, ker g. Višnikar je v svojem programu se za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega me
izrekel skoro za vse to,
kar je
gospod Klun popřej v ščana, tržana, poljedelca in uradnika. S posebnim ozirom
svojem voril,
govoru v „Katol. pol. Društvu" v Ljubljani go- na Vas bi bil za podaljšanje železniške proge skozi Vaše
nekatere krajevne želje
vpletel. Za nas je pokrajine proti jugu.
Največja skrb bi mi bila za
seveda sodba o njem narejena tudi že s tem, da pristopi vse ono dobro vseh stanov, ki bi v resnici osrečiti moglo
koaliciji. Kakor sodimo o koaliciji, tako sodimo o Vas in ves naš ljubljeni slovenski narod. Sinu iz pro-Višnikarjevi kandidaturi. Ker smo proti koaliciji zavzeli stega ljudstva mi je bila vseskozi prilika spoznavati skrbi
pač tako cdločno stališče, kakor malokateri slovenski list,
m
potrebe slovenskega poljedelca ; v malem mestu na
mislimo, da nam o tej kandidaturi ni treba več govoriti, deželi in v stolnem našem mestu ves čas svojega stanov
Drugi kandidat gospod Tomo Župan je pa priobčil nastopni program:
skega
poslovanja bivajoč sem pa spoznal vse življenske
potrebe našega meščana, tržana in uradnika. Spoštovani
62
volilci ! Če se torej dan volitve, 25. febr. t. 1. zjedi-nite ob meni obe zadnja leta nel,ubo razdvojeni stranki slovenskega naroda — počastili ste s tako
zjedinostjo sicer mene, a bolj ste oveselili svoj narod, ki
É
mu je domača nejedinost sedaj hirajoča bolezen, a mu
4
postane konečná smrt. Na strogo krščanskem, strogo a vstri jsko-dinastičnem ter strogo narndnem braniku stoječ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: neupog-njen značaj. — V Ljubljani, 9. februvarija 1895.
Profesor Tomo Zupan.
Kdor je zasledoval pazno našo politiko poslednjih let, bode gotovo přiznal, da bi mi gotovo z največjim veseljem pozdravili izvolitev g. Toma Župana, posebno če bi se vsled tega kaj bolj zbližale obe slovenski stranki. Njegovo delovanje v narodnem oziru je znano, posebno so znane njegove velike zasluge za „Družbo sv. Cirila in Metoda", ki je sedaj gotovo najvažnejša družba na Slovenskem. V trdno narodno prepričanje našega kandidata ni dvojbe.
Priznati pa moramo, da nekaj pogrešamo v kandi-datovem programu, namreč to, kako stališče bode zavzel nasproti koaliciji. Koalicija in kar je ž njo v zvezi, so sedaj kardinalne točke avstrijske politike. Zato je um-ljivo, da tudi volilci žele izvedeti, kako stališče zavzemlje kandidat v tem oziru.
Mislimo, da to prihaja od tod, ker je gospod kandidat še novinec in torej hoče počakati, da bode, če bode voljen, še le na Dunaji, ko bode spoznal ves položaj, se odločil v tem oziru. Vodile ga bodo pač pri tem koristi našega naroda, kakor ga je dosedaj v vsem javnem de-lovanji.
Izstop Slovencev iz štajarskega deželnega
zbora.
Minolega meseca je imelo tukajšnje katoliško politično društvo svoj občni zbor. To priliko je porabil predsednik Klun, da je zopet slavo pel koaliciji. Posebno se je ponašal s tem, da je koalicijska vlada postavila v proračun potrebščino za dvojezično nižjo gimnazijo v Celji. Sodili bi bili, da ima ta gospod državni poslanec tudi od levičarjev že kako zagotovilo, da se ne bodo z všemi silami upirali tej gimnaziji, ko to stvar prišteva mej koalicijske pridobitve. Kako dvomljiva je ta pridobitev,
pokazalo se je kmalu v štajarskem deželnem zboru.
Poslanec Kinzl je stavil naslednji predlog : Deželni zbor naj sklene:
„Ker je v državni budget uvrščen od vlade znesek za ustanovitev državne nižje gimnazije z nemško-sloven-skim učnim jezikom v Celji :
ker pa je iz vseh pojavov in iz celega razvoja te stvari brezdvomno jasno, da zahteva : ustanoviti nižjo gimnazijo z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celji ali zunaj Celja, ne izvira iz kulturnih potřeb, ampak naj le temu služi, da se pridobi za narodni vpliv in za po-
litično veljavo Slovencev na Spodnjem Štajarskem nova za nadaljni .narodni razvoj merodajna podpora na stroške po sedanjem vladnem načelu zagotovljene narodne posesti
Nemcev;
ker se -zdi deželnemu zboru, da se s takim posto-
m
panjem naravnost prelamlja koalicijsko načelo, ki služi kot podlaga sedanjim političnim razmeram :
„ker je ta novi napad na postojanke Nemcev na
v
Štajarskem vzbudil v ljudstvu silno na vso deželo, da še celo čez njene meje se razširjajočo nevoljo, da torej na-meravana naprava resno in stalno v nevarnost stavi v
deželi narodni mir;
• •
ker konečno mora deželni zbor vpliv takih naprav z ozirom na blagor dežele uvaževati in se o njih posve-tovati, oziroma staviti nasvete po § 19. odd. 1. točka a deželnega reda, zato se najodločneje izjavi deželni zbor vojvodine Štajarske proti nameravani osnuvi državnega nižjega gimnazija z nemško-slovenskim uènim jezikom v Celji ali slovenskih vzporednih razredov na državnem gimnaziji v Celji ali sploh proti vsakemu koraku, ki se pod pretvezo kulturne potrebe ali vzgojeslovnih ozirov pokaže le kot nov náskok v nemško jezikovno ozemlje na Spodnjem Štajarskem.
Deželnemu odboru se naroča, da to resolucijo predloži c. kr. vladi."
Če se je v štajarskem deželnem zboru stavil ta predlog, temu se mi ne čudimo. Od nemških nacijonalcev bi mi Slovenci tudi kaj druzega ne pričakovali. Pomen-ljivo je pa to, da so ta predlog podpisali tudi vsi nemški
liberalci, z deželnim glavarjem vred. Nemški liberalci so vendar zavezniki gospoda Kluna in tovarišev v državnem zboru. To je pač najboljši dokaz, da koalicija nam Slovencem ni prijazna. Ne bili bi mislili, da se bode tako hitro pokazalo, kako se gospod Klun moti, ko hvali li-beralce. Ne smemo pa misliti, da je to le kaka prenag-ljenost štajarskih Nemcev. Mej liberalnimi štajarskimi poslanci so mej drugim zastopniki veleposestva, ki se ni-majo bati kacega pritiska svojih volilcev in imajo kaj tesne zveze z grofom Wurmbrandom. Ti možje bi se gotovo ne bili postavili tako po robu zahtevam Slovencev, ako bi vlada bila zares kaj naudušena za celjsko dvojezično gimnazijo. Skoraj že lahko rečemo, da je ta gimnazija že pokopana, k večjemu da bi se dala rešiti z ve-likimi koncesijami levičarjev v vprašanji volilne reforme. Te koncesije bi pa morale biti take, da bi se za dolgo zagotovil nemškim liberalcem odločilen vpliv v Avstriji.
Ta dogodek je pač dokaz najskrajnejše nemške brezozirnosti in preširnosti. Vzlic temu pa mi tega nemškim liberalcem toliko ne zamerimo, ako porabijo ugodno priložnost. Njim gre za to, da rešijo umetno nemštvo na Spodnjem Štajarskem. Slovenci so pač naj več pripomogli, da se je sklopila koalicija Nemcem v korist, kajti brez grofa Hohenwarta bi ne bilo koalicije. Nekoliko več ozira proti Slovencem bi torej bilo pričakovati že iz hvaležnosti, a hvaležnost v politiki je jako redka in se nanjo ne sme
63
preveč računati, poleg tega pa v tem slučaji tudi liberalci se lahko na to sklicujejo, da gospodje Klun in so-mišljeniki niso sklenili koalicije njim* na ljubo, temveč so vrgli Taaffeja le zaradi tega, ker so se bali, da bi jih po razširjenji volilne pravice narod več ne poslal v državni zbor. Če so jih pa vodili taki sebični nazori, potem pač tudi hvaležnosti ne morejo od nikogar zahtevati.
^	.	«	M •
\r8a odgovornost za te dogodke pada na slovenske koalirance. Imeli so moč v rokah. Liberalci so bili v največji zadregi. Tedaj naj bi bili liberalcem jasno pove-dali, kaj vse zahtevajo od njih v narodnem oziru in ne poprej stopili v koalicijo, da se jim zagotovi vresničitev njih želj od snovajoče se vlade in od vseh koaliranih strank. Liberalcem je tedaj šio za veliko, bili bi radi vse kaj druzega še dovolili, kot celjsko gimnazijo
Seveda bi od grofa Hohenwarta bili morali z vso resnostjo zahtevati, da se ne pogaja le na lastno roko in jih obvesti o vseh svojih korakih. Ko bi pa grof tega ne bil hotel, je bila dolžnost slovenskih narodnih strank, da začneta najodločnejšo agitacijo proti njemu v njegovem volilnem okraji. Seveda bi gospodje Klun Povše in tova-riši bili se morali postaviti na vzvišenejše stališče. Neliko požrtovalnosti sme se zahtevati od vsacega narod-
nega zastopnika.
Tako so pa konservativni poslanci brez vsacih za-
gotovil šli po kostanj v ogenj za nemške liberalce in sedaj vidimo posledice te skrajno lahkomišljene in škodljive politike. Zato smo pa pač radovedni, če se bodo še nadalje našli na Kranjskem ljudje, ki bodo taki politiki slavo peli.
Kdo bode morda jih s tem izgovarjal, da niso znali presoditi posledic. Tak izgovor je pač piškav. Možje, ki mislijo, da so zmožni zastopati svoj narod v državnem zboru, morajo pač znati presoditi vsak politični položaj. Posebno gospod Klun se pa tudi že tako dolgo peča s politiko, da je že lahko do dobrega spoznal nemške liberalce. Mi ga nimamo za tako najivnega, da bi bil res verjel, da so se kaj poboljšali. Sedaj je namreč lahko biti voljen. Piše nekaterim župnikom in ti potem vplivajo na malobrojne volilce. Težje bi bilo, ko bi se bilo število volilcev potrojilo. Tukaj bi se ne bilo dalo kar tako mej seboj napraviti, temveč potrebno bi bilo volilnih shodov in prerešetavale bi se bile zasluge in nazori raznih kandidatov. Za to pa ne mara gospod kanonik, ki že ljubi bolj mirno življenje, zato se je zavezal s Plenerjem v ohranitev
sedanjih ugodnih razmer.
Pa povrnimo se k dogodkom v štajarskem deželnem
zboru. Slovenski poslanci so videč, da se na njih več ne ozira, sklenili ostaviti deželni zbor. Svoje postopanje so utemeljili s to le izjavo:
„Ker ima ob koncu seje štaj. deželnega zbora dne 7. februvarija 1.1. od deželnozborske većine izročeni pred-log namen, zabraniti ustanovitev šolskega zavoda za Slovence na Štajarskem, dasi ne bo osnovan na stroške dežele, marveč na stroške države in dasi s tem nemški sodeležani ne izgube nobenega šolskega zavoda;
ker se nadalje ta predlog sploh načelno izjavlja proti vsakemu koraku, s katerim bi se vstrezalo kulturnim potřebám in vzgojeslovnim ozirom v prilog slo-venskega naroda ter je s tem v popolnem nasprotji z osnovnim državnim zakonom ;
ker se napori slovenskega naroda, pridobiti si šolski zavod, razžaljivo opisujejo kot zgolj agitacijsko sredstvo ter se Slovenci v narodnem oziru sploh razglašajo kot popolno brezp ravni ;
ker je ta predlog podpisan od cele nemško-nacijo-nalne in liberalne večine — na čelu deželni glavar, ki je vendar imenovan za celo Štajarsko in ne le za nemški del dežele — in se s tem razodevajo nazori narodne nadutosti, nestrpnosti in sovraštva do Slovencev kot nazori deželnozborske večine;
ker je konečno po vsem tem v deželnem zboru popolno izključen vsak ozir na kakeršnokoli še tako opra-vičeno narodno zahtevo Slovencev;
smatramo zastopniki slovenskega naroda vsako na-daljno udeleževanje pri razpravah te visoke deželne zbornice kot neplodno in brezvspešno ter s častjo slovenskega naroda nezdružljivo in zato izjavljamo, da se nadaljnih obravnav ne moremo več udeleževati."
Posebno velicega vtisa ta izstop na liberalce ni napravil, to je že vidno iz tega, da je drugi dan deželni glavar grof Attens izjavil glede na to izjavo, da je on ne le deželni glavar temveč tudi deželni poslanec in se od njega ne sme zahtevati, da bi se v tako važnem vpra-šanji Iočil od svoje stranke. S tem je torej zatrdil, da je vse dobro premislil in popolnoma odobruje to izzi-vanje Slovencev. V takem deželnem zboru pač res Slovenci ne morejo več sodelovati. Huje je pa konserva-tivcem, da so Slovenci izstopili. Takoj drugi dan so prišli s predlogom, deželni zbor zahtevaj, da naj vlada uravna srednje šole na Dolenje Štajarskem tako, da bodo abitur-jentje znali dobro oba deželna jezika. Ta predlog na videz celo dalje sega nego zahteva dvojezične gimnazije, ker bi se tudi Nemci morali učiti slovenščine; v resnici pa nam Slovencem ne zadošča, ker ž njim ni rečeno, da odpade za slovenske učence pripravljalno leto, ki je naj-večja krivica. Na tem pa mi Slovenci nimamo tudi nobenega interesa, se li nemški učenci uče slovenščine ali pa ne.
Če pa bolje ogledamo ta predlog, pa vidimo, da je
skrajno nevařen, seveda, če bi se vsprejel. S tem bi se napravil nov povod, da naši koaliranci nadalje podpirajo koalicijo. Rekli bi lahko, da morajo počakati, kako bode vlada skušala ugoditi tej zahtevi. Tako bi Nemci pridobili si čas izkoristiti si popolnoma sedanji ugodni položaj. Ta predlog ima jedini namen slovenske konservativne poslance pridržati v koaliciji in ta namen bi tudi utegnil doseči, če se pomisli, da ti gospodje iz skrbi za lastne mandate se nikakor ne morejo odločiti od sedanje družbe. Boje se namreč, da z razpadom koalicije pade sedanja vlada, ker ne bode mogla izpolniti kroni dane obljube,
da izvrši volilno reformo in potem bi utegnil priti zopet
*
04
grof Taafte, ali pa Steinbach in ona volilna reforma, katere se tako boje, bi se zopet utegnila pokazati na obzorji. Najhujše je pa še to, da se celo govori, da Taaffejeva volilna reforma, ki ne preminja ustave in državi ne naklada novih břemen, se celo mogla vpeljati, ne da bi ta državni zbor moral v to privoliti, končno besedo bi torej utegnil imeti še le zbor, ki bi se volil na podlagi novega volilnega reda. To je pa že tako strašilo, da nekateri slovenski poslanci pač že radi tudi dvojezično gimnazijo v Celji zataje, če je to le na kak lepši način mogoče in tak način bi se našel, ko bi bil vsprejet predlog šta-
jarskih konservativcev.
Politični pregled.
V goriškem deželnem zboru so bili odnošaji mej Slovenci in Italijani se jako pooštrili. Slovenci so bili izsto-pili iz deželnega zbora Govorilo se ie že odstopu deželnega glavarja, da celo o razpustu deželnega zbora. Iz Trsta je bil přišel sam namestnik posredovat mej Slovenci in Italijani. Razpor se ni dal poravnati in zbor se je bil zakljucil. Razpor se je pa tikal le gospodarskih vprašanj. Italijani bi bili radi velike podpore za svoj del dežele, za slovenski pa niso morali ničesar dovoliti. Letos imajo jeden glas većine v zboru, ko je umri jeden slovenski poslanec. Slovenci so pa iz-stopili in so s tem prepreČili njih sebične namene.
Tržaški Italijani s svojo pritožbo proti škofu tržaškemu niso dosegli v Rimu nobenega vspeha. V Vatikanu so to pritožbo kar na stran položili in nanjo niti odgovora ne bodo dali, ker že predobro poznajo tržaške Italijane. Tržaški Italijani so zaradi nevspeha malo potrti, kajti pricakovali so vse drugačnega izlda.
Volilna reforma v koroškem deželnem zboru. —
Po daljši debati je koroški deželni zbor predlogo o volilni reformi izrocil deželnemu odboru, da jo še pretresa in predela. V sedanji obliki bi tako ne bila dobila potrjenja.
Državni zbor se snide dne 19. t m. in bode nada-Ijeval razpravo o kazenskem zakonu. 0 davčnem zakonu se ne ve, če pride letošnjo pomlad na vrsto. Mej koaliranimi strankami se kaže veliko nasprotje zastran volilne pravice petakarjev. Po sedanjem volilnem redu zgube volilno pravico, ker se jim davek zniža pod 5 gld Konservativci žele, da se jim posebnim zakonom volilno pravico ohrani. Liberalci pa pravijo, da tega ni potrebno, ker se bode stvar tako lahko uredila pri občni volilni reformi. Ker se pa utegne občna volilna reforma odložiti za drugo postavodavno dobo, bi liberalci pridobili mnogo mandatov po mestih, ker bi se otresli naj-večjih nasprotnikov, petakarjev. Y novem državnem zboru bi pa potem morda lahko občno volilno reformo izveli popolnoma po svoji volji in si tako za dolgo zagotovili svoj vpliv v Av-striji. Vedno jasneje se vidijo slabe posledice koalicijske
politike.
Češki deželni zbor je sklenil spremembo volilnega reda, v kolikor je to potrebno vsled osnove novega okrajnega sodišča v Toplicah Premembi so ugovarjali Staro- in Mlado-Čehi, ker je po njih mnenji osnova dotičnega sodišča nepo-stavna, ker vanjo ni přivolil češki deželni zbor. Veleposestniki so pa glasovali z nemškimi liberalci in vlada je tako dobila veČino. Pri tej priliki se je zopet videlo, da ima vlada naj-vernejše sluge v veleposestnikih, kateri se niti na Staročehe vec ne ozirajo. V češkem deželnem zboru že faktično gospo-darijo Nemci in pa vlada.
Russ in Clumecky sta bila zadnji cas sklicala volilna shoda, na katerih sta zagovarjala koalicijo. Oba ta dva
vodji nemške levice se strinjata v tem, da je koalicija v korist Nemcev, ker sami nimajo večine v deželnem zboru. Russ je glede na volilno reformo se izjavi! da se osnuje nova volilna skupina Iz njegovega govora se je videlo, da predlogov s konservativne strani Nemci nic posebno resno ne vpoštevajo. Chlumecky pa misli, da se za volilno refortno sploh še tako ne mudi.
Volitve na Ogerskem. — Vládna stranka je zmagala pri vseh volitvah, kjer so se morali novi imenovani ministri dati znova voliti. Najhujši je bil volilni boj v Cakovci, kjer je kandidoval novi učni minister Vlasić Katoliška stranka je bila napela vse sile, da bi prepr čila njegovo izvolitev, pa se jej ni posrečilo Vlada je pa tudi porabila vse sile, da zmaga. Nt-katere duhovnike, ki so iz druzih krajev prišli agitovat, je. odgnala z orožniki.
Trozveza. — Listi posebno pa ansl^ški pečajo se zadnji čas zopet prav mnogo z trozvezo. Kakor znano poteče pogodba za trozvezo mej Avstro-Ogersko. Nemčijo in Italijo 1 1897. Z ozirom na slabe finančně razmere v Italiji, ki nikakor ne more biti kos nalogi, katero je prevzela kot zavez-nica, zatrjuje se da se Italija pač nikakor več ne bo vsprejela v trozvezo, ker pac ni pricakovati o1 drugih velesil, da bi do-prinašale žrtve za financijelno propalo Italijo. Angleški listi poudarjajo pa to tudi zaradi tega, ker je Angliji mnogo na tem, da Italija ne bi bila v trozvezi. Anglija je v Sredozem skem morju poleg Italije močno interesovana in razumljivo je, da ji ni vsejedno, v kaki zvezi je poslednja.
Vatikan. — Zadnji čas se je z ozirom na izvanredno
zmedene finančně razmere v Italiji veliko pisalo, da bodo ka-toličani stopili pri prihodnjih volitvah na pozorisče. Pred kratkim je papež Leo XIII v avdijenci sprejel najodlicaejše člane rimske katoliške aristokracije in se je ob tej priliki iz-javil, da i pri prihodnjih volitvah katoličani ne bodo posegli v volilni boj. S tem so torej ovržene vse trditve, da namerava Sveta stolica svojo abstinenčno politiko premeniti.

43 • fc Ë
Obrtnija.

ti
Slovensko posojilništvo.
Spisal Ivan Lapanje.
Slovensko posojilništvo se tako lepo razvija, da je kar veselje, pečati se s tem domoljubnim podjetjem. Leta 1893. je bilo — kakor to posnamemo iz 4. „Letopisa slovenskih posojilnic" —na Koroškem 17, na Kranjskem 18, na Primorskem 10 in na Štajarskem 22, skupaj 67
posojilnic. V teku minolega leta se je pa osnovala še
posojilniaa (v Klecah blizu Beljaka) na Koroškem, 7 se jih je osnovalo na Kranjskem (v Idriji, Litiji, Zagorji ob
Savi, v Ilirski Bistrici [2], v Kranjski gori, Cerknici)
na Primorskem (v Ajdovščini in v Podgradu v Istri) in
4 na Štajarskem (v Ljubnem pri Gorenjem gradu, pri
Mariji Snežni, v Slovenski Bistrici in v Brežicah). Koncem leta 1894. smo šteli torej Slovenci že 81 posojilnic. Ako
bode v tem obziru še 1. 1895. tako rodovitno, kakor je
bilo 1. 1894., šteti utegnemo čez leto dnij blizu 100 posojilnic. Verjetno pa je tudi, da se bode še dokaj teh prekoristnih denarnih zavodov osnovalo; kajti iz mnogih krajev čujemo, da se delajo priprave, na pr. v Kanalu in Komnu na Goriškem, v Trebnjem na Dolenjskem. Ob jezikovnih mejah so taki zavodi posebno potrebni, da ne bode treba našim ljudem pomoci iskati pri bogatih na
»
6ft
sprotnikih naše narodnosti. Zato bi želeli, da se zlasti na Koroškem in v Istri še več posojilnic osnuje.
Na Štajarskem je pa radi tega želeti, da se še nekaj slovenskih posojilnic osnuje, ker bi jih napravil
sicer štajarski deželni odbor, toda ne slovenskih
î
am pak

Kmetijstvo.
m ..................................................•»..................................................... é
Potreba prenaredbe domovinskega zakona
čisto nemških s pomočjo deželnega denarja, katerega daje
iz 1. 1863.
nekoliko brez obresti, nekoliko ga pa celo podari novim svojim zavodom za prvi začetek. Na ta način se je šta-jarskemu deželnemu odboru posrećilo, da je ustanovil na slovenskih tleh že 3 nemške posojilnice, namreč na nemški
V
meji v St. Ilju v Slovenskih goricah in v Selnici na Muri ter na Bizeljskem.
Prepričani smo, da se v bodočih letih ustanove slo-
venske posojilnice v vseh onih krajih, kjer jih še nimajo, na pr. na Kranjskem : v Kostanjevici, v Trebnjem, v Za-tičini, na Brdu, v Tržiči, Škofji Loki, v Velikih Lašičah,
v Senožečah. Koristne bi bile posojilnice tudi še v večjih vaseh takih velikih sodnih okrájev, kjer sicer posojilnico že imajo, na pr. v postojinskem okrajů še v Št. Petru na Krasu ali pa v slovenskem delu kočevskega okraja

na pr. ob Kolpi.
Na Goriškem nimajo še posojilnice
tudi v Bolcu in v Sežani ne. — Na Štajarskem bi morda kazalo posojilnico osnovati v kozjanskem okraji in v Ro-
gate i.
Laškem trgu tudi še nimajo slovenske posojil-
nice, ampak
nemško
n
Vorschusskasse".
Na Ko-
roškem je še več krajev, kjer je sedež sodišča in dav-karije, brez slovenske posojilnice. In tako bode po raznih krajih slovenske domovine v tem obziru še veliko delà
treba.
Ker se je torej slovensko posojilništvo na jedni strani sicer že precej razvilo, na drugi strani pa vendar
še dokaj delà čaka, treba je celo stvar pregledati tudi z
ozirom na načela, po katerih so se sedanje posojilnice snovale, in nasvetovati, po katerih principih naj se novi denarni zavodi te vrste v bodoče usr,anavljajo ali stari urejujejo. Ta vprašanja je potrebno razmotrivati tudi radi tega, ker sami strokovnjaki niso v teh principih do pi-čice jedini, kakor se je to že večkrat pokazalo celo v društvu, katero vodi slovenske posojilnice. Da se nas
hoćemo najprve stvar z zgodovinskega
(Dalje sledi.)
bode dobr
umelo

stališča pojasniti.
(Utemeljeval v deželnem zboru posl. Povše.)
L. 1863. proglasila je ces. vlada zakon o domovinski pravici in od tistega leta naprej se slišijo pritožbe proti temu zakonu toliko v državnem, kakor v deželnih zborih in v neštevilnih shodih raznih politiških društev. Ces. vlada sama priznava, da je ta zakon krivičen in potreben prenaredbe.
Vsled premenjenih razmer po železnicah, ki odpi-
daljni
rajo
svet
in vežejo oddaljene okraje v krátkém času vožnje, nastali so povsem drugačni odnošaji, ljudstvo osobito ono, katero išče zaslužka, hiti v daljni svet
da se preživi.
Da je temu tako, nam kažejo javno sledeče številke
»
»
katere sem posnel iz uradnih statističnih podatkov ces.
vlade, ki je v državnem zboru predložila jeseni poseben zakon, po katerem naj se predela domovinska pravica.
katere so najmanj železnic dobile, imajo tudi naj-
Dežele
manj ptujcev
med
seboj
>
491.464 domačinov prebivalcev in le 29.653 ptujcev
tako Dalmacija, v kateri ja
do«
movno ne opravičenih,
torej
odpade
na 100 domovno
opravičenih
ptujcev.
Nasprotno pa vidimo v Trstu, kjer je središče tr-govinskega prometa, da je ondi 71.806 domovno opravičenih in 63.609 ptujcev, ali na 100 domačih pride 89 ptujih !
večja je razlika na Nižje Avstrijskem (Dunaj)

kjer je 1,106.272 domačinov in 1,356.285 ptujcev
i
ali
na 100 domačinov pride 123 ptujcev! Tudi v Zgorenji Avstriji odpade na 100 domačinov 101 ptujcev, na Štajarskem celo na 100 domačinov 110 ptujcev. V celi državi naštelo se je 15,265.952 z domovno pravico, 8,270.104
brez domovně pravice, torej nad 100 avstrijskih
prebi-
valcev odpade 54, ki nimajo te pravice
Utemeljeval bom nasvet
kratko. Moj predlog
men na co
i
da
visoki zbor izrekel se za potrebo
i
da
Obrtnijske raznoterosti.
Amerikanska svetovna trgovina. Po uradnem iz-
li az u
štatističnega urada
razvideti
da
so iz Zjedinjenih
se domovinski zakon prenaredi približno v smislu, kakor
predlagala ces. vlada, ki je po tolikih predlogih
i
m
držav izvozili decembra meseca leta 1894. blaga v vrednosti 84,870.706 dol. leta 1893. istega meseca pa za 93,539.339. v drž. zboru.
terpelacijah, peticijah m sklepih raznih zborov se konečno odločila, da je izdelala nov zakon, ki je sedaj v razpravi
Ves
izvoz leta 1894
znašal vrednost 824.967 364
leta
1893. pa 875,831.884 dolarjev. Uvozilo pa se je meseca
Ko se je odsek izvolil in pričel razpravljati o njem
i
decembra 1894. leta 62, 060.580, leta 1893. istega meseca
pa za 49,119.368
vse leto 1894
se
uvozilo blaga za
672,672.540, leta 1893 pa 766,239.846 dolarj
Od
uvo-
ženega
blaga leta 1894
bilo
za
292,917 629 dolarj
kazalo je vse na to, da se sprej me ta zakon, ker so celo zastopniki mest in pristaši levice zanj govorili. Pa hi-poma se je situvacija premenila, ko je dunajski zastop pričel agitacijo proti prenaredbi zakona ter sklical shod
podvrženega colnini, za 379,754 911 dolarjev pa bilo colnine vseh mestnih zastopstev. Vsa mesta pošiljajo peticije
pro stega
Zlata se je izvozilo leta 1894. 101,821.375 do
larjev, uvozilo pa za 20,621.025 dolarj
srebra izvozilo za
žavnemu zboru in žal
i
da
tudi naše stolno mesto isto
47,035.825, uvozilo pa za 10,495.631 dolarjev. Naseljencev došlo 248.983, leta 1893 pa 488 776, toraj za 239.893 osob menj.
storilo

ker
prav imel oni občinski svetovalec,
ki je
odsvetoval
odposlati peticijo
i
ker
mnogo m
mnogo
ljubljanskih sinov, ki iščejo delà in zaslužka v drugih
-• _ •	M il	i* i .i 11 r i > ii i
krajih. Toda sleherni ima pravico varovati svoje interese
)
novo
slovensko
književnost do francoske revolucije pa
torej tudi slavni mestni zastop, pa nič manj pravice ter razdeluje v protestantsko in pa katoliško dobo.
Knjiga
znanstveno pisana. Po našem mnenji bi bil gosp. pisa
telj bolj ustregel članom „Matice Slovence
ko bi
bil
celo dolžnosti pa ima visoki deželni zbor, da se potegne
za dober zakon, ki bo ogromni večini občin v deželi slu-žil v veliko olajšavo, od katerih imajo mnoge silne stroške semtertja malo boli poljudno pisal, kajti tako je marsikak
za oskrbovanje svojih ubožcev.	čitatelj ne bode citai. Pisatelj se je oziral tudi na knji-
__ževno zgodovino kajkovskih Hrvatov, ki so bili včasih v
Kmetijske raznoterosti.
Zavarovanje za življenje.
nekaterih deželnih zborili
se
ie
sprožila misel, da
se zavarovanje za življenje bolj
razširilo po kmetih. Večkrat se primeri, ko kmet umrje, ni nobeneg? danarja in s tem se naredi
dolg na posestvu.
Ko
se pa zavaroval,
pa njegov sin dobil toliko denarja, da
precej tesni zvezi s Slovenci.
Tretja knjiga „Doneski k zgodovini Škofjeloke in
njenega okraja", katero je spisal dr. Kos, ima važnost pač
za zgodovinarje.
njej se navajajo razne zgodo-
vinske listine, mnoge za navadnega čitatelja brez vsake zanimivosti. Zato pač ta knjiga ne bode našla mnogo
lahko plačal dedščino svojim bratom in sestrám. Malo za- čitateljev.
varovalnino
kmet že zmogel vsako leto.
Če pri molži krava brca, jo prepasaj čez trebuh, ko molzeš in ne bode več brcala.
Letos je „Sloven. Matica" začela izdajati „Knězovo
knjižnico".
prvem zvesku je gosp. Fr. Levec popisal
g»
na kratko življenje pokojnega Antona Kneza. Potem pa prinaša ta knjižica povest dr. Fr. Lisec, kateri je vzeta
Poučni in zabavni del.
povest iz domačega življenja. Potem je pa v tej knjižici
V
še epična pesem: „Zenitev Ferdulfa vojvode", ki je zlo-
a^jKr^^^	žena po neki furlanski narodni pravljici. Zložil jo
Knjige „Slovenske Matice
66
Za lansko leto je Matica izdala štiri knjige. Vnanja
oblika je knjigam nekoliko lepša.
»
Letopisu" opisuje
na prvem mestu gosp. prof. Levec življenje in delovanje pokojnega „Matičinega predsednika" in slovenskega pisa-telja Jož. Marna. Spis je jako temeljit in nepristranski pisan. Iz njega se dobro razvidijo v pravi luči Marnove
zasluge za slovstvo slovensko.
Jako zanimiva je pa v letopisu razprava o Kollarju", katero je spisal dr. M. Můrko. Dr Štrekelj je priobčil „Slovarske doneske iz živega narodnega jeziKa".
»
Janu
drugi iz
Ta spis bode ugajal jezikoslovcem, pa tudi kdo njega lahko marsikako dobro besedo pobere. Pri bodoči izdaji slovenskih slovarjev se bode pač oziralo na jedno ali drugo teh besed.
. Navratil nadaljuje svoj spis: Slovenske vraže in prazne vere. Ta spis je velike važnosti za boljše spoznanje našega naroda. Gospod pisatelj se pa v svojem spisu ozira tudi na druge slovanské na-
HHBHHHH H	HH fĚĚ
„Južnoaystrijske Leopolda
Bogdan Vened. Pesem jako ugaja in od mlađega pisatelja še marsikaj dobrega pričakujemo.
Že lani smo omenili, da po našem mnenji „Matica" premalo goji popularno znanost, ravno to moramo tudi letos omeniti. Za majhne narode so pač poljudni znan-
stveni spisi posebno primerni. Strcgo znanstveni najdejo premalo čitateljev.
spisi
Članov
je
»
Matica" lani imela 2570, 170 več nego
predlanskim, vendar bi jih lahko še več
bilo
»
kajti v
imeniku še pogrešamo marsikoga.
Če
družba imela
več udov
5
tudi uspešneje lahko delovala.


Deželni zbor kranjski.
ednaisti seji dne
febr. odgovarja deželni glavar
Detela na interpelacijo poslanca Hribarja glede samoslovenskih ljubljanskih uličnih napisov in pravi, da stvar ne spada pred
Za prijatelje domače zgodovine je važen spis deželni zbor, temveč je to stvar deželnega odbora kot avto-
dežele
za
prvih
let
vladanja
\
cesarja
nomne
oblasti, vsled česar se mora,
da
se
ne
nepravi
Prijateljem slovenske slovstvene zgodovine je ustregel gospod dr. V. Oblak s svojim spisom:
Kaj
prejudic v imenu deželnega odbora odklanjati vsako meritorno razpravo v deželnem zboru. Posl. Hribar predlaga, da se
„Protestantske postile v slovenskem převodu."
zanimiv je pa spis od šole na Slovenskem. R. Perušek.
Marljivi društveni tajnik gospod Evgen Lah je pa sestavil poročilo o društvenem delovanji in mej drugim tudi nadaljuje seznam o družbeni knjižnici.
prične o tem debata, a predlog pade.
Posl
baron Apťal-
trern utemeljuje samostalni predlog glede ustanovitve višje že-
Apiha: Ustanovitev narodne lezniške oblasti c. kr. drž. železnic v Ljubljani in stavi nujni
Slovensko bijografijo je spisal g. predlog, da se vlada naprosí, na bi se pri bodočih spre-
membah pri c. kr. železniških ravnateljstvih. jemal ozir na
Ljubljano in se tu namestil kak višji železniški urad.
Gra s s eIli
m
Hribar
toplo
Posl.
priporočata predlog in posl.
Hribar še predlaga, da se naj deželni zbor izreče, da bodo
nove
zgradbe
za
na-.tanjenje
teh
uradov
za
dobo 25 let
Druga knjiga je Glaserjeva: Zgodovina slovenskega proste deželnih prikladov. Predlog Hribarjev se izroči na pri-
slovstva
del.
Take knjige smo jako potřebovali
Kleinmayerjeva svoji nalogi.
ker
knjiga ne zadošča popolnoma prvem zvezku učeni gospod pisatelj raz-
poročilo posl. dr. Schafferja železniškemu odseku v pretres in
podobna
poročanje ;
Apfaltrernov
predlog se
enoglasno
sprejme.
Posl. baron Schwegel poroča o prošnji idrijskega zdravstve-nega okrožja za posojilo in podporo za ondotno bolnico in
pravlja slovstveno zgodovino do velike francoske révolu- predlaga imenom finančnega odseka, da se prošnja izroči de-
cije
začetku
razpravlja
staroslověnsko
književnost, želnemu odboru
»
naj se z vlado o stvari dogovori in dovoli
primerno podporo — Posl. pl. Langer poroča imenom upravnega odseka glede poprave od Zužemperka v Trebnje dr-3eČe otrajne ceste v progi od DoberniČ, do tje, kjer se stika z zagrebško dižavno cesto pri Občini v cestnem okraji tre-banjskem in predlaga, da se deželnemu odboru naroči, da da narediti dotične nacrte, stroške za te poravna in v prihodnjem zasedanji nadaljne predloge stavi. — Posl. Lenarčič poroča o preložitvi okrajne ceste Moravče-Vače-Hotič v progi mej Ho-tičami in Yačami v cestnem okraji litijskem. z dotičnim nacrtom zakona. Načrt zakona se sprejme in dovoli 7000 gld. podpore. — Posl. vitez Langer porrca o primerni cestui zvezi mej Krško dolino in železnično postajo pri Zaticini in predlaga imenom upravnega odseka, da deželni odbor da izdelati dotična naČrta in da v prihodnjem zasedanji poroča. — Posl. Ogorelc poroča o uvrstitvi neke občinske ceste pri Dovjem v kranjsko-gorskem cestnem okraji mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. — V imenu upravnega odseka poročajo dalje: Posl. dr. Tav čar o uvrstitvi več obcinskih cest v kranjskem cestnem okraji Sprejme se nastopni predlog: V kranjskem cestnem okraji uvrste se sledeče občinske ceste mej okrajne ceste : a) Cesta, ki drži od kranjskega savskega mosta čez Gorenjo Savo, Rakovico in Spodnjo Besnico v Zgornjo Besnico do pohištva Janeza Paplerja hišna šfc. 7, b) cesta, ki se mej Spodnjimi in Zgornjimi Tenetišami od okrajne ceste z Gorič čez Tenetiše v Kranj odcepi in drži do stika z tržiško-kokrsko okraj no cesto v Trsteniku, c) cesta, ki se v Prebačevem od okrajne ceste iz Kranja Čez Smlednik v St. Vid odcepi in drži do stika z okrajno cesto iz Spodnjega Brnika čez Cerklje na Visoko v Zgornjem Brniku. — Posl dr. Papež o uvrstitvi v zatiškem cestnem okraji se nahajajoče od Zagrebške državne ceste pri sv. Roku odcepujoče, v Dob držeće občinske ceste, mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. — Posl. vitez Langer o prošnjah občine Moravče za popravo okr. ceste od sv. Križa proti Čateži in županstva v Ajdovici, da bi deželni tehnik napravil projekt za zgradbo ceste Dvor-Vrbovec Vsa zadeva se izroČi deželnemu odboru, da jo studira in v prihodnjem zasedanji primerne predloge stavi. — Posl. dr. TavČar o letnem porocilu deželnega odbora glede agrarnih razmer. Posl Lavrenčič urgira razdelitev pašnikov na Vi-.pavskem v posebni resoluciji Deželni predsednik baron Hein obljubuje, da se bo stvar brž ko mogoče izvršila. Poslanec Lenarčič dalje predlaga v drugi resoluciji razdelitev gozdov na Nanosu Dež. predsednik ugovarja rekoč, da stvar ne spada pred deželni zbor in da se ima za to poprositi pri deželni komisiji za agrarne operacije. Dež. glavar Detela meni, da se o stvari, kot agrarni zadevi, lahko razpravlja v dež. zboru. Posl. Hribar govori o narodnem-gospodarstvu, ki se nekako boljša, dalje proti razkosavanji kmetskih zemljišč in za uvedbo obligatornega zavarovanja na življenje. Dež. predsednik baron Hein se odločno izreka proti drugi resoluciji Lavrenčičevi, tndi posl. G ras se l li ne more priporočati resolucije. Posl. Povše priporoča obe resoluciji, ki pa po govoru poročevalca dr. Tav-čarja obe padeti in se vzame dotična točka letnega poročila na znanje. — Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o uravnavi zdravniške službe na Studenci in po obšírném utemeljevauji predlaga : Deželni odbor naj stori vse potrebno, da izvrši sklep deželni zbora z dne 26. jan. 1994. 1. Glede dogradbe druzega nadstropja se deželni odbor pooblašča, da zgradbo takoj izvrši in se dovoli 13 000 gld. Dalje se pooblašča dež. odbor, da začasno namesti primarija dež. bláznice. Blázni iz stare bolnišnice naj se premestijo v infekcijsko bolnico na Poljanah in v hiralnico pri sv. Jožefu v Kravji dolini. Posl. dr. vitez Bleiweis je proti tem predlogom in nasvetuje: 1. Deželnemu odboru se naroča. da dopolni tekom
1. 1895. strokovnjaška mnenja glede nadaljne ureJbe deželne bláznice na Studenci in sicer v tem obziru, da poizve mnenje slovečega avstrijskega psihijatra, ali bi kazalo izvršiti zgradbe tik že sedaj obstoječih oddelkov, ali pa zgraditi na ozemljKv
Studenci blaznico-hiralnico? Ko bode to dognano, naj predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanji ne samo náčrte in proračune za končno dograjenje deželne bláznice, ampak tudi svoje predloge glede organizacije zdravniških služeb, vpeljavanja lastne režije in splošne uredbe tega zavoda in sicer strogo po istih nacelih, kakor so izražena v sklepih deželnega zbora. 2. Deželni odbor se pooblašča, da razpiše in odda zgradbo pr-vega nadstropja nad oddelki za besne v deželni bláznici na Studenci, a le pod pogojem, da stroški za to stavbo ne pre-segajo svote 13.000 gld. 3. Deželnemu odboru se naroča, da skuša nastaniti toliko hirajoČih umobolnih v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu, kakor tudi v novi hiralnici tik bolnišnice, da se izpiaznejo kolikor lc mogoče po jednacih umobolnih zavzeti prostori v deželni bláznici na Studenci. 4. Deželni odbor se pooblašča, da razpiše ustanovo za jedno leto z letno podporo 600 gld. za med doktorja, ki bi se hotel posvetiti psihijatriji ter ivvežbati v tej stroki na dunajski psihijatrični kliniki. — Posl. dr. Vošnjak pripominja, da so bili le finanČni razlogi krivi, da deželni odbor ni izpolnil narocil zborniee in podpira predlog glede ustanove za psihijatra Poročevalec bar Schwegel ugovarja tem predlogom in priporoča one finančnega odseka, ki so v bistvu ednaki Bleiweisoviin. Posl. Povše priporoča predloge posl. dr. Bleiweissa in le misli, da naj bi z zgradbo druzega nadstropja še malo počakalo, naj bi torej 2. Blei-weissov predlog odpadel. Pri glasovanji se sprejmo 1 3. in 4. Bleiweissov predlog, drugi ne. — Posl. Schaffer poroča imenom finančnega odseka o predlogu posl. Hribarja glede od-stranitve vojaške bolnice ter preskrbovališča je iz zdravstvenih in drugih razlogov nujno potrebno. 2. Zato se naroča deželnemu odboru, naj nujno prosi ces. vlado, da stopi v dobro-hoten dogovor z mestnim zastopom, in da c. in kr vojni erar ne stavi pretiranih zahtev in cen za zemljišče. Se sprejme enoglasno po topli priporočitvi posl. Hribarja — Poslanec Višnikar poroča o napravi reliefnega zetnljevida Kranjske, katerega hoče izdelati fotograf Lergetporer na Bledu, in predlaga, da naj se deželni odbor pooblasti, da sme skleniti dotično pogodbo in da se v proračun za 1. 1895, stavi vsota 240 gld Se sprejme. — Isti poslanec poroča o dovolitvi 5 % naklade na najemnino v Ribnici v namen delnega po-kritja stroškov za vodovod. Naklada se potrdi. — Kmetijski podružnici v Logatcu se za napravo razstave dovoli na predlog poročevalca dr. Vošnjaka 500 gld. podpore. — Posl. Šuklje in tovariši stavijo nastopni samostalni predlog glede zgradbe belokranjskih železnic : Slavni deželni zbor naj sklene : Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stav-bene glavnice belokranjskih železnic. Dalje se mu naroča, naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho. da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica. Končno naroča se deželnemu odboru, naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. — Predlog bo poslanec v edni prihodnjih sej utemeljeval.
V dvanajsti seji dne 11. febr. poroča posl. Hribar
imenom finančnega odseka o vpokojenji deželnih dacarev. Posl. Luckmann ugovarla nekaterim stroškom dotičnega pokojninskega pravilnika in predlaga, da se naj o stvari danes še ne sklepa ampak se naj načrt vrne deželnemu o iboru, da ga dobro pre-studira in primerno premeni. Posl. baron Schwegel podpira Luckmanov predlog. Posl. Murnik sic°r nima one bojazni glede neizvedljivosti pokojninskega pravilnika kakor poslanec Luckmann, vendar pa nima nič proti njegovemu predlegu, ki se na priporočilo poročevalca Hribarja tudi sprejme. — Posl. Murnik poroča o prošnji žebljarske zadruge v Kropi za podporo. Poročevalec na drobno utemelji revščino v Kropi, poudarja, da je treba kaj sto riti v zbolj sanje tega stanja in predlaga, da naj se dovoli brezobrestno posojilo 2000 gld. na pet
68
let. Posojilo je vrniti potem s 6. letom počenši v letnili ob-rokih po 200 gld. s 4 °/0 obrestmi. Se sprejme.
Posl. Po vše poroča imenom upravnega odseka o de-želnoodborskem poročilu glede deželne kulture. Posl. Ker s nik opozarja na nevarnost, ki preti od Save vasema Dol in Dolsko in predlaga, da se dovoli obČini Dol podpora 400 gld. za vodno stavbo v odstranitev nevarnosti. Posl. Po vše priporoča Kersnikov predlog. Posl. Lavrenčič urgira regulacijo vipav-skih voda. Posl. Arko obžaluje, da se še zdaj ni preiskala Pivka in izreka željo, da se to vendar že zgodi Isti poslanec utemelji na kratko predlog : Doželni odbor se izreče, da je za vodovod v Cerknici zagotoviti v slučaji, da prevzame dižava 50 %, udeleženci pa 20 % dotičnih stroškov 30 % deželno podporo. Deželni predsednik baron Hein přiznává veliko potrebo naprav vodovoda v Cerknici. Posl. Klun je za zdaj proti predlogu Arkovemu češ, da zadeva še ni dozorela ; istotako posl. dr. Papež. Posl. Arko vzdržuje svoj predlog poudavjajoč veliko potrebo vodovoda in zatrjuje, da je vsa stvar že dosti dognana. Posl. Hribar poudarja zasluge dež inženerja Hraskega za napravo načrtov za preskrbitev z vodo in predlaga, da mu zbornica izreče zahvalo. Isti poslanec kritikuje način premo-vanja za pokonČevnje hroščev. Posl. dr. Papež opravičuje dež. odbor. Pri glasovanji sprejmeta se resolucijska predloga posl. Kersnika in Hribarja, oni posl. Aiko-ta se odkloni in poročilo se vzame na znanje. Posl. Lenarčič poroča o letnem poročilu deželnega odbora glede komnikacij. Posl. Arko interpe-luje dež predsednika, kaj je z uvrstitvijo deželne ceste Lo-gatec-Idrija med državne ceste. Dež. predsednik baron Hein pravi, da je zadržek v velikih stroških, ktere bi morala država prevzeti Posl. pl. Langer urgira sklep deželnega zbora z dne 8. aprila 1892, po kterem bi morala dežela prevzeti Auers-pergova mostova čez Krko pri Krki in Soteski. Pretekla so že tri zasedanja in deželni odbor ni storil še nič v tem oziru. Deželni glavar Detela izjavlja, da se deželni odbor z zadevo peča in da bo v prihodnjem zasedanji poročal. Posl. Žitnik predlaga, da naj se cesta mej Tunko Hinjami in Žvirčami v žužemperskem okraji uvrsti mej okrajne ceste Posl. Hribar predlaga, dež. inženerju Hraskemu nagrado za napravo nacrta za Franc Josipov most v Radečah. Poročilo se pri glasovanji vzame na znanje in sprejmo vsi resolucijski predlogi. — Posl. Povše poroča o nacrtu Podhagskega glede osuševanja Ijub-ljanskega barja. Nacrt gre na to, da se poglobi Ljubljanica, naredi obrežje i. dr. Poročevalec predlaga imenom upravnega odseka, da naj se deželnemu odboru naroči v namen izvršitve tega načrta vse potrebno dognati in staviti primerne predloge. Posl. Hribar obžaluje, da se stvar ki je potrebna to-li hitre rešitve tako zavlačuje. Posl. dr Schfter in dr. Papež in dež predsednik pojasnijo vse težkoče, katere je bilo premagati, predno je stvar dospěla do tega stadija, v katerem se sedaj nahaja. Posl Hribar izjavlja, da je zadovoljen s pojasnili. Odsekov predlog se na to sprejme. — Seja se na to prekine in na-daljuje o 4. uri popoludne
(Konec seje prihodnjič )
—	Naš presvitli césar Franc Jožef I. zapustil je minole dni Duuaj in se podal na francosko rivijero v Cap St Martin, kjer biva že nekaj časa i presvitla cesarica Elizabeta. Tja dospěl je dne 12. t. m. Na svojem potovanji bil je. césar povsod povod lepim ovacijam. Francoski republikanski predsednik Faure je cesarja na poročilo, da je ta stopil na Fran-coska tla, najprisrčneje telegrafskim potom pozdravil. Presvitli césar ostane v Cap St. Martinu kakih 14 dnij.
—	Nadvojvoda Albrecht mudeč se sedaj v Areo na Tirolskem, je te dni obolel na pljučnici. Vkljub 781etni starosti nadvojvodovi se zatrjuje, da stanje njegovo ni nevarno. Visokemu gospodu želi pač vsak zopetnega kmalu popolnega zdravja.
—	Osobne vesti. Predsednik okrožnega sodišča v Celji, g. dr. Adalbert Gertscher, imenovan je višjim državnim pravdnikom v Trstu. — Državnemu pravdniku v Trstu gosp. Evg. Taddei-u je césar podělil red železne krone tretje vrste.
—	Profesor na mariborskem semenišču preč. gosp. dr. Ivan Mlakar, je imenovan kanonikom lavantinskega kapitelja. — Finančni komisar v Ljubljani, gosp. Ivan Mrak. je imenovan* tajnikom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali od 15 do 31. januvarija t 1 : Gr. Tosti, gostilničar v Ljubljani, dragocen knjižni dar ; živahno delavna ženska podružnica v Dornbergu 200 K; si. cerkniško-planinska ženska podružnica dohodek v znesku 120 K; gosp. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. avskultant v Novem městu, 27 K 20 h, nabranih na Silve-strov večer v novomoški čitalnici ; g M. P. v Ljubljani 2 K, nabranih v družbi mladih domoljubov in g. Ant. Mavrič ob-
neki poravnavi 4 K. _	;
—	Za slovensko šolo v Velikovci so nam v tem
času poslali: SI uredništvo „Miraw prvi prinos koroških Slovencev za slovensko velikovško šolo v znesku 1006 K 30 h. Večje vsote so darovali : Preč g. L Einspieler, stolni kanonik v Celovci, 100 K; g profesor Ivan Hutter v Celovci 100 K ; 501etni župnik v Celovci luO K; trije rodoljubi, ki pa no-čejo imenovani biti, 100 K ; vč g. Valentin Sumah, župnik v Šmihelu pri Pliberku, 100 K; rodoljubni župnik na mali in ubožni fari v pliberški dekaniji, ki pa noče imenovan bitiv 80 K z željo, da ga prečastiti gospodje sobratje v darežljivosti zdatno prekosijo ; iz nabiralne pušice celovškega slovenskega kluba 50 K; preč. g. Simon Iniko, dekan v Žabnicah, 30 K in čč. gg. slovenski bogoslovci v Celovci 12 K i. t. d.
—	Dalje so darovali po vč g. F. Korošču, prefektu v di-jaškem semenišču v Mariboru: Preč. g. dr. Ivan Mlakar, profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča, 25 K ; preô. g. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja, 10 K, vč. g. Jakob Tajek, vojaški kapelan, 10 K in pcšiljavec vč. g. prefekt Fr. Korošec, 15 K, s p ri pi som : Bog živi slavno družbo, naša skrbno mater! V jednak namen so darovali: Preč. g. duhovni svetnik Jan. Sajovic, župnik v Slavini, zbirko šolskih prijateljev v znesku 29 K ; vč. g. Janez Keršic, župnik na Jese-nicah 20 K; si. „Prva dolenjska posojilnica" v Metliki 20 K; č. gostje na godovanji g. A. Turška, župana v Nazaretu na Štirskem, 15 K; g. Mart. Petelin, c. kr. profesor v Novem městu, 10 K; vesela družba pri veselici „Narodne čiialnice" v Kostanjevici 8 K, č. g. Martin Ulčnik, kapelan v Grižah pri Celji, 3 gld. 70 kr. kot dar vesele družbe; preč g. duhovni svetnik Tom. Hajdiž, dekan v Moravčah, 6 K in gosp. Josip Pavlin v Ljubljani 5 K kot del skupička za srečke na Silvestrov večer. — Vedno množeči se darovi za velikovško šolo so nam priča, da rodoljubno občinstvo smatra veiikovško šolo za jedno najnujnejših narodnih zadev. Zahvaljujemo se požrtvovalnim darovalcem, zlasti še prečastiti duhov-ščini, z željo, da bi našli mnogo mnogo posnemovalcev. Bog
povrni vsem dobrotnikom !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Deželni zbori sklenejo, v kolikor to še niso sto-rili, vsi še ta teden svoja zasedanja. Kranjski deželni zbor
konca s svojimi sejami jutri v soboto.
—	Kolobocije Hej-vaj-hejske, nazivlje „Ljubljanski Sokol" svojo maskarado, katera bo na pustno nedeljo zvečer na starem strelišči. Ta kitasko-japonska zmešnjava bo res.
nekaj originalnega.
-— Občinski svet ljubljanski je dovolil pri sklepanji
proračuna za 1. 1895. nastopne podpore: Slov. planinskomu
društvu 200 gld., „Narodnemu domu" 5000 gld., za zgradbo
zavetišča in vzgojevališča 200 gld., Glasbeni Matici 1200 gl.,
Dramatičnemu društvu 5000 gld., otroški bolnici v Ljubljani
500 gld. in družbi sv. Cirila in Metoda 500 gld. - Kakor
povzamemo iz poročila v proračunu za 1. 1895., kaže redna
gospodar jen je potrebšcine 189.765 gl., pokritja pa 240.858 gl., torej 51.093 gld. prebitka.
Žrtva
igre.
Monte Carlu je komorni sluga neki
španjske rodbine Cesaro Cataneo svojem gospodu ukral za Umri je dne 6. t. m v Novem mestu g. Valentin 740.000 lir državnih obveznic, jih zastavil in denar zaigral
Bervar, okrožni zdravnik v pokoji, v 70. letu svoje starosti, v Monte Carlu Bežal je v Pariz, kjer ga je pa přijela po
N.
v m
P
Trapisti nameravajo kupiti dižavni grad v Kosta-
licija. Cataneo ima 3 majhne otroke in ženo.
Debel sneg je v Črnem Lesu. V nekaterih krajih
njevici na Dolenjskem in se ondi naseliti.
ga je palo čez dva metra na debelo.
Hiše
je že
skoro popol
Novo podružnico »Slovenskega planinskega noma zamedlo. Pošta vozi
na saneh. Brzojavno žico že
ťlmštva« snujejo v Radovljici
Na živinski semenj dne 8 febr. t. 1. prignalo se
lahko dosežeš
w
Samomor nadškofa. V Samoggini se je umoril
je 585 konj in volov, 171 kravin 35 telet, skupaj 791 glav. sam bolognjski nadškof Matenzzi v 54. letu.
Prere
L
si je
KupČija je bila posebno za vole in krave živahna.
žile na obeh rokah. Že dolgo je bolehal na živcih in je svoje
Belokranjska železnica. Kralj, ogerska vlada je življenje najbrž koncal v blaznosti.
dala koncesijo za napravo vicinalne železnice na par iz Karlovca v Metliko
Zmrznila je dne 7 t m 501etna posestnikova
žena
Kat. Sedmak iz Koritenc v postoj inckém okraji.
Sla
Samomorilci na Dunaji. Lani se je na Dunaji
389 ljudij, 296 moških in 93 ženskih samih umorilo,
starši samomorilec je imel 84 let, najmlajši osem let.
naj-U mo-
je ime- rila se je jedna deklica 12 in dva dečka 13 let. Oběsilo se
novanega dne po opravkih v
Bistrico. Ker je do večera je 107 moških in 17 ženskih, ustřelilo 84 moških in
žen-
ni bilo domov, so jo šli iskat in našli na poti mej Knežakom skih, v vodo skočilo 55 moških
in
22 ženskih, zastrupilo
in Koritencami mrtvo v snegu.
Dne 6. t. m. našli so v jarku 21 moških in 28 ženskih, z visočine skočilo 19 moških in
ob okrajni cesti med Rako in Bucko v krškem okraji mrtvega 16 ženskih.
zaklalo
moških in 2 ženski, 2 osebi sta se
-601etnega Jož Matko-ta iz Laz. Mož je pal prejšnji večer v r gl i pod železnični vlak Leta 1893. je na Dunaji bilo 356
precej vinjen v jark in je zmrznil
Pogoreli sta dne
t. m. po noci Jož Sterku in
in leta 1892. pa 330 samomorilcev
Mučen dogodek.
V Carigradu sta
šla iz gleda-
France Kolbeznu v Loki pri Črnomlji gospodarski poslopji s lišča domu jeden Turk in jeden Anglež s svojima soprogama krmo in drugimi pridelki vred Prvi ima 2000 gld., drugi Srečata ju dva turška častnika ki sta grdo žalila njiju so
2500 gld. škode. Zavarovan je bil
Ta nesreća naj bo v opomin vsem,
poslednji za 700 gld. progi.
Prišlo je vsled tega do pretepa
Turška častnika sta s
niso še zavarovani ! streljanjem in sabljami Rusa hudo ranila.
Nesreća na železnici. Na francoski severni že
leznici sta trčila dne
t. m. vkupe dva vlaka. Strojevodja
Samomor vsled smrti sinove. V Budimpešti se in jeden potnik sta ranjena
je posestnikova soproga Pappszasz ustřelila z revolverjem, ker jej je umri sedemnajstletni sin na nekej operaciji.
6mesečno
Roparica. Blizu Homatova na češkem je močna veličanstva v Članku, katerega je priobcil v nekem listu
Obsojen katehet. V Budimpešti obsodili so v ječo kateheta Lepsenyija zaradi razžaljenja Njega
■mmhhbihhhhhm p ®-
ženska od zadai
přijela
petnajstletnega mesarskega učenca. vodom sankcije cerkvenopolitičnih zakonov.
Potem mu je přeteč z nožem preiskala vse žepe in vzela mu
Na progi Summerau-Freistadt skočilo je.
ker
1 gld. 65 kr. denarja in 1 robec.
se je zlomila neka os, 17 vagonov s tira. Ljudij ni nobeden
Modra razsodba.
nekem ruskem meiteci blizu poškodovan.
Svojega moža je ubila. V Spandau-u je delavec
piuske meje, sta se dva gosta v gostilni sprla zaradi nekega
dežnika. Ker se ni moglo odlociti, čegav je dežnik, se je	Reitthe nekega dne hudo pretepal svojo ženo. V sobi je žena
pravda preložila Sodnik, ki je bil svoj dežnik pozabil doma,	vzela neko poleno in braneč se, ' ga tako udarila po glavi, da
je pa vzel ta pravdni dežnik seboj v gostilno, kjer ga je po-	je bil takoj mrtev.
zabil in ga ni več dobil, ker se ga je nekdo drugi polastil. Sodnik kupi drug dežnik
Pri drugi obravnavi noben zatožencev
seveda vec dežnika ni spoznal in sodnik ju je obsodil v pre- krajih prihaja zverina k Ijudem iz gozdov. c-ejšnjo globo, ker po nepotrebnem nadlegujeta sodišče.
Dva delavca podsulo. Pri kopanji temelja za
Grozen mraz je v Zjedinjenih državah. V Floridi je vsa setev uničena. Škode je več milijonov. Na zapadnih
velikih tropili
prihajajo volkovi. Tako hude zime že dolgo Amerika ni imela.
neko hišo v Levovu je dva delavca podsulo,
sta bila takoj
mrtva
Napad iz ljubosumnosti
I jubnu je 361etna
kondukterska vdova
Regi
Diesner vrgla svojemu ljubčku
261etnemu diurnistu Janezu Pôltlu solné kisline v obraz, ker jej je povedal, da jo je mislil pustiti. Polti je hudo obžgan.
Loterijske srećke.
V Brnu dne 13. febr. t.
Na Dunaji dne V Gradci dne
: 58, 26, 29, 80, 33. : 9, 85, 36, 29, 51, febr. t. 1.: 87, 58, 29, 45, 54
febr. t.
Vdovo so izročili okrožnemu sodiseu.
Dekla v plamenu. Neki dekli v Tridentu se je
užgala obleka, ko si je grela gladežna železa. Ljudje so ogenj pogasili, a vendar je hudo opečena.
Smrt vsled kurjih očes.
St. Antonu pri Kal-
dernu je minoli teden umrla za zastrupljenjem krvi devetnajst-letna Antonija Dissertori, ker si je bila dala porezati kurja očeša.
Stekel pes. V okraji Rogatica ljudij nevarno obgrizel. Jednega dečka
stekel pes več
kar usmrtil.
Pa
tudi več živali] je poškodoval. Naposled sta ga ubila dva kmeta.
Trojni umor. V Mezocsathu na Ogerskem je obrtnik
Karol Esele odšel z doma po opravkih
Ko
njega ni bilo
*
doma, prišli so roparji, ubili njegovo ženo, njegovo hčerko, odnesli 300 gld. denarja in pa več drugih stvarij.
Hoćete imeti
XXXXXÀXXXXXV
perutnine
dobička ?
hrano
Cena:
in gotovo
kg. po pošti I
ne bodete kesali.
20 kr.,
20 gld. na Dunaji
Dunaj,
Barthel & Comp.
. Keplergasse
Dopisuje se slovenski !
20/n.
YYYYYYV
%
70
Tržne cene.
V Ljubljani dne 29. jan. 1895. Pšenica gld. 7 50 kr , rž gld. 5 75 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 6 50 kr.,
kr., turšica gld. 7'25 kr..
ajda gld. leča gld. 12
kr., proso gld. kr., grah gld. 12
kr., fižol gld. 10
kr
(Tse cene veljajo za 100 kgr.)
Kupuj
trgovci,
pravi star pregovor.
branjevci
lika trgovina, žin blaga
lahko uporablja
moje podjetje. kajti tako
moja, ima vsled kupovanje vtlikih mno-
gotov denar
drugih prednosti nizke stroške
kateri
naposlf d
kupovalcu
korist
miěnl vzorci zasebnim kupovaloem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar
krojače nefrankovano.
Blago
obleke.
Peruvien
dosking
visoko duhovščino, preHpisano blago
uniforme c. kr. uradnikov,
telovadce, livreje, sukno
veterance. požarne brambe,
bilard
igraine mize, prevlake
vozove.
skega lodna cenah,
Največja zaloga štajarskega, koroškega in tirol-
gospe
gospode
izvirmh tovarniških
tudi 20kratno združenje ne more dati. Perilno
blago, potni pledi
Krojaške potrebščlne (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje,
se jedva splača krojač, priioroča
Janez
Stikarofski
Brno (a\ strijski Manchester)
največja zaloga sukna v vrednosti Va milijona goldinarjev.
Pošilja
proti povzetju !
Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo
vsi
znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati.
kupovalci škode varovali, naznanjam
bodo takim
ljudem
noben način robo ne prodajem.
03
o
<« E
a
2 M
CO
o ®
Ni
03 Q_
oo
CO
"O
sa
(SI
CD
P
Kl
CO «D
S3
3
p
to
Schiitzmarke.
r
/i^t&ALy
C.
prirejene od lekarne k ..Angelj Varnu''
Brady v Kromerižu (Moravsko).
Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep-čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje.
Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom.
Cena: 1 stek. 40 kr., dvojne stek. 70 kr.
Vsebina je naznanjena.	(10)
Marijaceljske želodečne kapljice se prave dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postoj ni : v lek. Er. Beccarich; v Škofji Loki : v lek. Karl Fabiani; v Radov-Ijici: v lek. Aleks. Roblek ; v Novemmestu: v lek. J. Močnik ;
v Črnomlju : v lek. J. Blažek.
Odgovorni urednik: Avgust Pncihar
Tisk in zaiožba
Blasnikovi nasledniki