jg&v#: K
MIM
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
Gori zla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 29 (751)	Gorica	-	četrtek	18.	julija	1963	-	Trst	Posamezna	številka	L.	40
ZAVESTNA	Z
ALI SAMO ZMEŠANI POJMI?
Dvojna pogajanja
V	tržaškem tedniku Novi list je bil zadnjič priobčen članek želja po krščanskem prerojenju. Med dobrimi mislimi in pravilnimi ugotovitvami pa je v njem toliko nejasnosti in namigovanj ter tako izražanje, da se mi je zdelo, kot da čitam kak sestavek iz predvojne filolevičarske revije Dejanje.
Članek se zelo lepo začne z mislijo na proslavo svetih bratov Cirila in Metoda na Padričah, nato pa takoj sledi prva nejasnost, ko pravi, da je to »najlepša priložnost, da spregovorimo o problemu, ki postaja vsak dan bolj aktualen in ki je tudi že star: to je problemu krščanskega prerojenja med Slovenci, ali bolje rečeno problem prerojenega krščanstva v okrilju slovenskega naroda.« Ali je tako izražanje samo nehotena nejasnost in zmota, ali pa gre za zavestno ustvarjanje zmede in dvomov? Razmotrivanje o problemu je namreč vse zgrajeno na nezapisani predpostavki: krščanstvo je odpovedalo. Krščanstvo oziroma katolištvo pa ni nikdar odpovedalo! Odpovedali so katoličani (kjer so odpovedali), to se pravi odpovedal je človeški element v katoliški Cerkvi! še v nobeni okrožnici ni noben papež izjavil, da je krščanstvo odpovedalo in da ga je treba preroditi. Papež, Kristusov namestnik na zemlji pa je edino merodajen, da sodi o takih stvareh. Vse papeške socialne okrožnice — in ne šele povojne okrožnice Janeza XXIII. — poudarjajo, da je za prerod današnje raz-kristjanjene družbe potreben najprej prerod človekove nravi. V enciklikah je izrecno poudarjeno, da je samo nauk Cerkve tisti, ki more katoličanom in dobro-mislečim dati pravo spoznanje in jih obvarovati napačnega mišljenja in delovanja. Poudarjajo, da je poglavitni pripomoček in podlaga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega in javnega življenja med katoličani po evangelijskih načelih.
Čudno zveni trditev, da je sedaj po vojni »prišlo do jasnih in mogočnih premikov naprej s tradicionalnih pozicij in barikad« in da je papež Janez XXIII. dal »s svojimi enciklikami in pismi in z vso svojo politiko izraza temu hotenju po napredku, po globoki miselni prenovitvi v Cerkvi in v krščanskem svetu...« Cerkev je bila že od začetka prvoborlteljica za socialni napredek in je dajala navodila za reševanje socialnega vprašanja, seveda vedno na temelju evangelijskih načel, v duhu ljubezni in socialne pravičnosti. Različne okrožnice kot Rerum novarum, Im-mortale Del, Quadragesimo anno, Divini Redemptoris, binkoštna poslanica Pija XII. 1. 1941 itd. so dovolj zgovorni dokazi in verodostojne priče!
Skrajno nejasne in dvoumne so besede o udejstvovanju katoliških Slovencev. »... Pozicije našega krščanstva so v glavnem še vedno tam, kjer so bile pred vojno... Težko je govoriti o kakem resničnem poskusu v okrilju tako imenovane katoliške aktivnosti med Slovenci. V političnem pogledu vztraja naše krščanstvo še vedno na istih daleč nazaj ležečih postojankah kot pred vojno. Na postojankah, ki so privedle nemški katoliški Zentrum v času med obema vojnama do tega, da je pomagal vzpostaviti Hitlerju pogubno diktaturo...; na postojankah, na kakršnih je stal Dolfuss v Avstriji...« Človek ne ve, ali bi se smejal ali zgrozil ob takih »ugotovitvah«, ki so čisto v duhu in stilu predvojne »Delavske pravice« (glasilo levičarskih krščanskosocialističnih sindikatov) In »Dejanja« (glasilo levičarskih »tretje-skupinskih« inteligentov). Ta dva časopisa sta pred vojno vabila slovenske katoliške vrste na sodelovanje z »naprednimi« silami, to se pravi z levičarji in marksisti; istočasno pa sta obmetavala premočetne in idejno jasne katoliške javne delavce in voditelje z reakcionarji, fašisti (Dolfuss?), političnimi katoličani (Zentrum?) in podobnimi izrazi. Pred vojno sta obstajali v Sloveniji na vseh področjih udejstvovanja katoličanov politično samo dve sili: premočrtni in idejno jasni katoličani ter
marksisti, komunisti in njihovi sopotniki iz katoliških vrst.
Popolnoma neresnična je trditev, da je težko govoriti o kakem resničnem poskusu v okrilju takoimenovane katoliške aktivnosti. Kaj pa so torej bili prvi katoliški shod, J. E. Krek in njegovo delo, slovensko katoliško politično gibanje, slov. kat. prosvetna društva, cvetoče verske organizacije, katoliški tisk, katoliška akademska društva, Katoliška akcija itd.! To ni več nevednost, to je namerno za-moičavanje in prikrivanje takratne katoliške dejavnosti današnji mladi generaciji! Pribiti je treba, da je vsa tista cvetoča in plodovita aktivnost zrasla ob nauku in smernicah papeških okrožnic in cerkvene hierarhije
Slovenski katoličani in katoliški inteli-genti, ki smo delali pred vojno in delamo še danes, se nimamo ničesar sramovati. Če smo kdaj storili kako napako, smo jo priznali in skušali popraviti. Toda eno dejstvo drži. Katoliška aktivnost je obstajala, je bila močna, je bila ideološko jasna, ker je bila trdno naslonjena na Cerkev in njeno hierarhijo. Verjetno terjam preveč, če prosim pisca članka, da naj pojasni trditev: »Slovenski katolicizem se trdovratno brani priznati v preteklosti storjene napake, ki niso bile majhne, kar kažejo posledice.«
Kot katoliški inteligent, ki se živo zanimam za socialno vprašanje in aktivno sodelujem s cerkveno hierarhijo pri delu za življenje po katoliških načelih, pa predvsem prosim pisca, da nedvoumno in konkretno pojasni, katere so tiste »nove ideje, ki se v krščanskem svetu že spreminjajo v stvarnost« in v čem naj se »končno tudi mi premaknemo naprej, da bomo kos problemom v okrilju naše slovenske skupnosti.«
Za zaključek bi rad poudaril še neko dejstvo. Vpliv katolištva (ali krščanstva, kot piše pisec) na slovensko jasno mišljenje pada mnogo po krivdi tistih, ki hote ali nehote blatijo katoliško dejavnost na splošno, širijo idejno zmedo in nejasnost, ko izjavljajo, »da je naš katolicizem sterilen, okostenel... ter da pomeni zlasti mladim slovenskim generacijam pojem katoliškega skoraj sinonim za pojem nazadnjaškega.« Posameznik ali skupina, ki dela to zavestno, si nalaga »strašno odgovornost pred Bogom in Cerkvijo« (Divini Redemptoris, str. 90). Papež poziva, da za take ljudi »goreče prosimo Boga, naj jih razsvetli in odvrne s spolzke poti, ki vodi v žalostno pogubo.« (D. R., stro. 95).
Dr. K. M.
Niti v teh vročih rimskih dneh ni miru za sv. očeta.
Vrstijo se razni posamezni ali skupni sprejemi. Največjo skrb pa posveča sveti oče delu za vesoljni cerkveni zbor.
Na sliki vidimo svetega očeta, kako se prijazno pogovarja z otrokom invalidom
RAZKOL V SVETOVNEM KOMUNIZMU
Že takoj fio prvih desetih dneh poteka razgovorov je skladno s predvidevanji postalo jasno, da spoi'a med Sovjeti in Kitajci ni moč več poravnati, ker sta se obe strani že tako krčevito oprijeli vsaka svojega stališča (ki odgovarja pač njihovim splošnim interesom), da je polom pogajanj dejansko že zaključena zadeva. Sedaj iščejo samo še formalno obliko, ki naj jo dajo neuspešnemu srečanju.
Spor je dosegel višek v nedeljo, ko je moskovska »Pravda« (glasilo KPSZ) objavila odkrito pismo centralnega komiteja KPSZ svojim pristašem v Rusiji ter indirektno po vsem svetu. V tem pismu sovjetska partija zavrača vse kitajske obtožbe ter odgovarja Kitajcem milo za drago. Obtožuje jih vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in partij ter sejanja razdora v komunističnih vrstah. Pri tem pismo izrecno o-menja filokitajske rovarniške skupine v Italiji, Belgiji, Indiji, Braziliji in Avstraliji. Najbolj oster je tisti del pisma, v katerem odgovarjajo na obtožbe kitajskih komunistov, da so Sovjeti popustili v revolucionarnosti in se vdali meščanskemu načinu življenja: »Kitajski komunisti namigujejo, da smo se pomeščanili in izpridili. Po vašem sodeč komunizem pomeni, da mora ljudstvo hoditi okrog v lesenih coklah ter jesti prismojen riž iz skupne sklede.«
Na koncu pisma Sovjeti sicer izražajo pripravljenost prispevati, da bi pogajanja v teku privedla do pozitivnih rezultatov. Toda v sedanjih okoliščinah je to le gola formalnost, ki ne more prikrivati razkola v svetovnem komunističnem gibanju.
ZAČETEK TROSTRANSKIH POGAJANJ
Spričo poloma sovjetsko-kitaj-skih razgovorov, so toliko bolj pridobila na važnosti in pomenu za svetovni mir anglo-ameriško-
sovjetska pogajanja za morebitno prekinitev atomskih poskusov, ki so se pričela v ponedeljek v Moskvi. Ameriški zastopnik Averell Harriman ter angleški minister Hailsham, ki vodita zahodni odposlanstvi, sta prispela v sovjetsko prestolnico že v nedeljo. Sprejel ju je sam Hruščev, tako da so se pogajanja pričela v dobrem ozračju. Po splošni sodbi političnih opazovavcev obstojajo precejšnje možnosti za ugoden zaključek pogajanj.
Oči milijonov ljudi so uprte v Moskvo, kjer so v teku dvojna pogajanja, od izida katerih je odvisna usoda sveta in vsega človeštva v prihodnjih letih in desetletjih. Na eni strani so se sestali sovjetski in kitajski komunisti, da bi poravnali težak politični spor, ki ju že dokaj časa razdvaja in zaradi katerega grozi svetovnemu kom. gibanju razkol. Na drugi strani pa so se v ponedeljek, 15. julija pričela tristranska pogajanja med ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo o sklenitvi sporazuma o prenehanju atomskih poskusov. Vzporednost omenjenih pogajanj je bilo sprva verjetno bolj naključje kot diplomatska preračunanost. Kajti datum srečanja s Kitajci je bil določen že pred časom, ko se o anglo-ameriško-sovjetskih nuklearnih pogajanjih ni še ničesar vedelo.
Gledano v luči naj novejših poročil o poteku sovjetsko-kitaj sluh razgovorov pa se zdi, da je istočasnost obojih pogajanj iz prvotnega naključja postala za Sovjete ugodna politična okoliščina. Kaj je za Hruščeva boljšega kot da se pred nosom svojih nestrpnih rumenih tovarišev druži z visokimi zahodnimi predstavniki pri zeleni mizi, to je s predstavniki tistega dela sveta, katerega — pravijo Kitajci — je treba brezpogojno uničiti, tudi z nuklearno vojno, če je treba. S tem je hotel svojih neizkušenim tovarišem pokazati, svojo moč in odločenost, nadaljevati s politiko stvarnega gledanja na vprašanja današnje atomske dobe, v kateri niso več odločilne ideološke izjave Marxa
v Moskvi
in Lenina izpred desetletij, temveč stvarnost tehničnega napredka, ki bi v slučaju oboroženega spopada ne prizanesel ne zahodnemu ne vzhodnemu taboru. Kitajski komunisti, ki so se komaj dobro navadili Marxa in Lenina na pamet, pa zatrjujejo, da je Zahod le papirnat tiger, ki bi ga prvi močnejši veter odpihnil. Hruščev jim je pravilno odgovoril, da da ta »papirnati« tiger ima atomske zobe, s katerimi se ni igračkati, ampak je treba z njimi računati kot objektivnim dejstvom.
IIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIlilllllll
Zid sramote
zid Abelove krvi
Zid, ki loči Berlin v dva dela — svobodnega od zasužnjenega — je dobil ime »zid sramote«, vendar ga lahko imenujemo še z drugim, tragičnim pridevkom: zid krvi ali točneje — zid Abelove krvi.
Zgodovina ni še zabeležila podobnega primera, da bi bil postavljen v sredini mesta tak zid; morali smo doseči 20. stoletje, zavladati je moral komunizem, da smo doživeli kaj takega. Zid sramote, zid krvi, je zid obsodbe za tistega, ki ga je postavil; že s tem se je sam obsodil pred vsem svobodoljubnim svetom.
Vemo, kdo je postavil ta zid, ni važno ime, postavila ga je kruta in nečloveška ideologija, postavila ga je diktatura. Ljudje, ki so živeli onstran tega zidu, v diktaturi, so bežali, bežali v svobodo, na tisoče in stotine tisočev. Komunistična oblast ni veti el a, kako naj bi zaustavila ta masovni beg, poskušali so zlepa, potem zgrda, ni pomagalo, zatekli so se... k zidu.
Koliko ljudi je zbežalo iz Vzhodne Nemčije? Po zadnjem štetju od 1. 1949 do dar nes smo prišli do številke 2,700.000. Od teh je bilo 50% pod 25. letom, samo 5% nad 65. letom. Od leta 1955. do konca 1962. se je zateklo v Zahodno Nemčijo 19.000 inženirjev in tehnikov, 18.000 učiteljev, 6 tisoč zdravnikov in zobozdravnikov' ter 700 odvetnikov. To je velika delovna sila, ki je zapustila komunistični svet, tvegala smrt, da si je izbrala svobodo in človeka dostojno življenje.
A ni tu vsa sramota? Koliko krvi na tem zidu!
Komunisti so postavili ta zid 13. avgusta 1961, kmalu bo dve leti. Do 20. junija 1963 so komunistične straže ubile 77 sodržavljanov. V istem času je pribežalo v Zahodno Nemčijo 347 miličnikov Uibrichtove vojske. Več ljudi pa je bilo ujetih: civilistov okrog 1500, vojakov pa 20 do 30. — V imenu komunistične ideologije mora brat streljati brata.
Pred 20 leti je nacistični režim ukazal svojim vojakom naj pobijejo Jude, ubogali so in ubijali. Danes drug režim — komunistični — zapoveduje svojim vojakom še večji zločin: bratomor. Vojaki ubogajo, streljajo in ubijajo.
Ujeti nacisti so se pred sodiščem branili: »Morali smo ubogati.« če se bo nekoč odprlo sodišče za te Uibrichtove vojake, se bodo tudi oni, kot njihovi nacistični predniki izgovarjali, da so morali ubogati. — Nacizem je dobil naslednika v komunizmu.
Dokler bo obstojal ta zid, dokler se bo nadaljeval ta sistem, bo ta kruta ideologija pomenila za človeštvo najhujše suženjstvo. — Zid v Berlinu je živ simbol krvave diktature komunizma.
S ped. in abbon. postale - I Greppo
\ KRŠČANSKI NAUK j
Telesno življenje bližnjega
Leta 1619 je prevzel sv. Vincencij Pavelski dušno pastirstvo v pariških ječah. Ko je videl strahotno bedo kaznjencev, se je predvsem pobrigal za njihovo telesno blaginjo, za njih zdravje, prehrano in snažnost v ječah. Obvezoval jim je gnoječe se rane, hudo bolne je dal prenesti v bolnišnice. S temi dobrimi deli si je utiral pot do njih srca.
Telo in življenje našega bližnjega je dragoceno v božjih očeh in mora biti tudi nam kristjanom. Zato moramo po možnosti skrbeti tudi za telesno življenje bližnjega, posebno za tiste, ki so v stiski in si sami ne morejo nič pomagati. V svetem pismu najdemo zelo priporočena sedmera telesna dela usmiljenja: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati. — Gospod je napovedal, da nas bo na sodni dan po teh delih sodil. (Mat 25,34)
Zoper telesno blaginjo bližnjega greši, kdor mu v stiski ne pomaga, četudi bi mogel; prav tako pa tudi tisti, ki ga po krivici tepe ali rani ali njegovo življenje izpostavlja v nevarnost; kdor mu greni ali krajša življenje s pretrdim obnašanjem do njega. Kdor bližnjega ubije, stori vnebovpijoči greh. — Bog je rekel Kajnu: »Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje.« (I Mojz 4,10)
Kdor je krivično napaden, se sme braniti — in pri tem napa-davca tudi raniti ali celo umoriti, če je to za obrambo potrebno (silobran). Razen tega je brez greha raniti ali umoriti v boju sovražnikove vojake v pravični vojni. Umor je tudi brez greha, če državna oblast obsodi zločinca na smrt.
Kdor je bližnjemu krivično škodoval na zdravju, ga krivično ranil ali ubil, mora krivico, ki jo je bližnjemu ali njegovi družini napravil, po svojih močeh poravnati.
Živali smemo ubiti, če nam je to potrebno ali koristno, a jih ne smemo brez potrebe mučiti. Vse življenje, ki je na svetu, je prišlo od Boga.
Kadar uživam svoj vsakdanji kruh, naj pomislim, ali ni kdo morda zraven mene lačen.
Ljubljana in vsa Slovenija zastopani pri pogrebu prevzv. nadškofa Antonapfovka
Katoliška delegata v Moskvi
Na povabilo Svete Sinode ruske pravoslavne cerkve na rimskega papeža, naj bi se tudi katoliška Cerkev udeležila zlatega jubileja moskovskega patriarha Alek-sija, je predsednik za združitev cerkva msgr. Bea določil dva predstavnika, da se slovesnosti udeležita. Določena sta bila škof iz Lozane, Ženeve in Friburga, Franc Charriere in pater Cristophe Du-momt, predsednik pariškega cenitra pridigarjev »Istina«.
Slovesnosti ob 80. jubileju patriarha A-leksija se bodo vršile od 14. do 21. julija v Moskvi in v bližnjem samostanu Zagorskemu.
To je prvi slučaj, da se katoliška Cerkev uradno udeleži kake slovesnosti ruske cerkve, kar znači tudi, da skuša Pavel VI. nadaljevati delo svojega predhodnika Janeza XXIII.
Dar nemških žena
Katoliške žene Nemške zvezne republike so pričele z zbiranjem zlata, dragocenosti in draguljev iz katerih bodo dale napraviti dve kroni za podobo Matere božje, ki jo časte v jezuitski cerkvi v Posna na Poljskem. Ta dar nemških žena hoče biti znamenje sprave s poljsikim narodom. V teku druge svetovne vojne so nacisti zaplenili dve zlati kroni, ki sta krasili omenjeno podobo.
Cerkev za dosego enakopravnosti
S prihodnjim šolskim letom bodo vse katoliške šole v Georgiji v ZDA sprejemale brez razlike bele in črne gojence.
Cesta Janeza XXIII.
V prestolnici Senegala, Dakarju, bodo poimenovali eno cesto z imenom pokojnega papeža Janeza XXIII. Tako je sklenil te dnd občinski svet te afriške prestolnice. S tem dejanjem se želi mesto Dakar pokloniti pokojnemu papežu spričo njegove očotovske skrbi, ki jo je pokazal za dežele afriške celine.
Slovesnosti na čast svetih bratov Cirila in Metoda
Pretekli teden so se po vsej Pensilvaniji v ZDA vršile spominske slovesnosti na čast sv. Cirila in Metoda. Letos praznujemo 1100-letnico prihoda svetih bratov med slovanske narode. V posebnem pozivu guverner te severnoameriške države William Scranton navaja, da je v Pensilvaniji veliko število prebivavcev slovaškega izvora, ki so mnogo prispevali k napredku dežele.
Romarska skupina iz Nigerije
V Lurd je prispela prva uradna romarska skupina iz Nigerije. Sestavljena je bila iz 60 romarjev, ki jih je vodil škof domačin iz Onitsha, Okoye. Romarji so bili oblečeni v svoja tradicionalna in slikovita praznična oblačila in so dolgo molili pred čudežno votlino za mir in blagostanje v Afriki.
Nagrada kat. urada za filme
Nagrado mednarodnega katoliškega u-rada za filme so podelili na 13. festivalu v Berlinu ameriškemu filmu: »Lilije na polju«. Mednarodni katoliški urad je podelil nagrado temu filmu zaradi njegove visoke kvalitete in težnje, čimbolj prispevati k duhovnemu napredku in razvoju človeških vrednot.
Svetovni sestanek pevcev v Madridu
Pred dnevi so zaključili v španski prestolnici deveti svetovni sestanek mladih pevcev. Sestanka so se udeležili mladi pevci iz dvanajstih dežel. Na programu so imeli tudi veličasten koncert nabožne glasbe.
Za žensko izoblikovanje
»Vir življenja« je naslov središča za žensko izoblikovanje, ki ga je odprl v Tajpehu na otoku Formoza kardinal Tien. S to pobudo imajo namen nuditi mladim dekletom duhovno, intelektualno, moralno in socialno izobrazbo, da bodo mogle voditi skupine katoliške akcije v okolju svojih škofiji in župnij. Prvi tečaj, ki traja dve leti se je že pričel. Obiskuje ga skupina gojenk, ki so prišle iz petih škofij otoka. Nekatere izmed njih se bodo po tečaju povsem posvetile apostolatu, zlasti kot ka-tehistinje, druge pa se bodo poročile, posvetile svoje moči družini, hkrati pa bodo ustanavljale v resnici uspešne skupine ženske katoliške akcije.
Pokojnega gospoda nadškofa so iz dvorane v škofijskem poslopju v stolnico in iz nje do furgona ter potem pri pogrebu h grobu nosili ljubljanski bogoslovci. Pon-tifikalno pogrebno mašo in pogreb je o-pravil zagrebški nadškof, prevzvišeni gospod dr. Franjo Šeper. Stolni kor je pri rekviemu pel Mozartov Rekviem z orkestrom. Za vzoren red v cerkvi in na pokopališču so skrbeli bogoslovci in kaplan Miro Perme s sodelavci. Pogreba so se udeležili med drugimi tile škofje: šibeni-ški škof msgr. Američ, senjski škof msgr. Burič s pomožnim škofom msgr. Pavliši-čem, mariborski škof dr.. Držečnik z zastopstvom kapitlja, zagrebški pomožni škof dr. Lah, puljsko-poreški škof dr. Ne-
žic. Nadalje: tržaško-koprski administrator Kjuder, delegat administratorja dr. Toroša g. Simčič, stiški opat Ašič, delegat djakovskega škofa dr. Rogič, v zastopstvu beograjskega nadškofa dr. Ujčiča ravnatelj pazinske verske šole Milanovič, beograjski generalni vikar dr. Jenko, za grko-katoličane prof. dr. Kiš, iz Splita kanonik Žanič, novomeški prošt z zastopnikom ko-legiatnega kapitlja, koprski prošt Jurca in mnogi drugi.
Vsem se za udeležbo in zlasti za molitve nadškofijski ordinariat iskreno zahvaljuje. Isto tudi vsem, ki so pokojnega nadškofa kropili ali ga spremili na zadnji poti.
Cvetja na grob si pokojni ni želel. Pač pa je želel, naj mu dajo na grob toliko rdečih nageljev, kolikor let je bil škof. To željo mu je izpolnil njegov tajnik.
Duhovna oporoka pokojnega nadškofa
V Ljubljani, dne 29. junija 1963
Danes je god sv. apostolov Petra in Pavla. Zame je to najbolj srečen spominski dan življenja, saj sem bil na ta dan pred 40 leti posvečen v mašnika. Bogu neizmerna hvala za to. Večje milosti mi ni mogel dati.
Vsled bolezni trpim. Ne vem, če še kdaj današnjo obletnico doživim. Naj bo vse Bogu darovano! Za maše grehe in nepopolnosti, za blagor sv. Cerkve in posebej naše drage ljubljanske nadškofije. Kar sem v delu in žrtvi storil premalo, naj sedaj po dobroti božji dopolnim.
Hudo mi je, ko ne morem danes posvetiti novomašnikov. Molim, da hi bili dobri. Ohrani jih, Gospod, in blagoslovi vse naše duhovnike! Neizmerno jih imam rad. Zato, ker so Gospodovi in zanj delajo in trpijo. Zelo mi je hudo, če sem bil kdaj s kom bolj trd. Res, le potreba je to prinesla in moji zrnu ceni živci. Sproti sem
rad odpuščal, vse pozabil, in za isto prosim tudi vse svoje drage sobrate. Pri vsaki sv. maši sem se vedno rad vseh duhovnikov spomnil, za vsakega umrlega sem takoj maševal. Nadvse bom srečen, če mi bodo duhovniki in redovniki vračali molitveni spomin.
Hudo mi je, ko letos vsled bolezni ne morem na birme. Kako rad sem hodil po župnijah, rad preprosto govoril otrokom in odraslim. Vsak obisk, katere koli župnije in slovesnosti je bil zame resničen oddih in poživitev. Bogu za vse hvala!
Morda sem pred današnjim svetom in življenjem tudi kaj starokopiten. Res, pametnim novotarijam sem vedno rad pritrdil, kar je pa božjega, mi je bilo vedno drago po starih načelih. Moja mladost ni poznala in uživala sedanjega načina življenja. Nisem smel niti misliti na kolo ne na izlete, moje opravilo je bilo v počitnicah trdo kmečko delo. Pod Triglavom sem doma, pa nikdar nisem bil v njegovem kraljestvu. Moji edini izleti so bili v dijaških letih ob nedeljah zjutraj na Brezje, vedno peš in navadno s čevlji v rokah. Pridružil sem se 'tudi rad vsaki procesiji za dež ali lepo vreme na Brezje ali na blejski otok. Vse to je bilo že lepo — blagrujem Marijino kongregacijo, ki me je tako lepo varovala vso mladost in nadomeščala starše. Blažena jutra, ki so nas mlade dijake v Kranju vsak dan zbirala v farni cerkvi pri obhajilni mizi! Več so bila vredna kot tista v Št. Vidu, kjer je v poslopju stanovanja vabil zvonec.
Žrtve in Marijino varstvo so klesale poklic. Mariji čast in hvala!
Bog mi je priča, da na visoko škofovsko čast nikdar niti mislil nisem. Božja volja in izredne razmere so to prinesle. Čutim se nevrednega in v marsičem tudi nezmožnega. Pomaga mi pa Bog. Predvsem tudi s tihim zatajevanjem in tudi s trpljenjem. Da bi bilo le vse po volji božji!
Svojim sodelavcem in prav vsem, ki so mi pripomogli živeti in trpeti iskrena hvala in zahvala. Zaupajmo v Gospoda! Molimo drug za drugega!
Tole sem narekoval sam. Ne v lastno hvalo, pač pa samo v slavo Gospodovo. Amen!
t ANTON VOVK, nadškof
Sožalja ob nadškofovi smrti
Nadškofijski ordinariat, stolni kapitelj in naslovni škof so ob smrti nadškofa Antona Vovka prejeli nepričakovano številne brzojavne, pismene in ustne izraze sožalja.
Med drugimi so izrazili sožalje: pa-triah srbske pravoslavne cerkve German in pravoslavna parohija v Ljubljani, reis ul ulema islamske verske skupnosti Hadži Sulejman Kemura, evangeličanski seniorat v SR Sloveniji, podpredsednik zveznega IS Boris Kraigher, predsednik zvezne Komisije za verska vprašanja Moma Markovič, predsednik Ljudske 'skupščine SRS Ivan Maček, IS SRS po podpredsedni-\ ku Janku Smoletu, pismeno in osebno Komisija za verska vprašanja pri IS SRS s predsednikom Borisom Kocjančičem na čelu. Prav tako sta se poslovila od pokojnega nadškofa v imenu okrajne skupščine v Ljubljani podpredsednik inž. Ljubo Levstik, pismeno tudi konzularna zastopstva raznih držav itd.
Komisija za verska vprašanja pri IS SRS je namesto venca na grob pokojnega nadškofa darovala Teološki fakulteti vsoto 500.000 din.
Nadškofijski ordinariat, stolni kapitelj in nasto\mi škof se vsem in za vse iskreno in prisrčno zahvaljujejo.
   Hlinil min   Mimi luninimi minil IHIIHIIII     I   I I im mn....I.milil.Milinimi
Pozitivni elementi ameriškega katolicizma
Uprava ljubljanske nadškofije
S smrtjo prevzvišenega gospoda nadškofa Antona Vovka je ljubljanska stolica izpraznjena. Vodstvo nadškofije je po cerkvenem pravu prešlo na stolni kapitelj. Ta pa mora voliti kapitularnega vikarja in ekonoma.
Na seji dne 11. julija t. 1. je ljubljanski stolni kapitelj po cerkvenih predpisih izvolil za kapitularnega vikarja in ekonoma naslovnega škofa irenopolskega in kanonika dr. Jožefa Pogačnika. Ta je po predpisih ZCP pred kapitljem izmolil veroizpoved.
»Številne cerkve, ki so posejane po ameriškem ozemlju, in zvoniki, ki se dvigajo nad mesti, izpričujejo duhovno občutljivost in vero vašega naroda.« Tako je dejal v govoru Pavel VI. ameriškemu predsedniku Kennedyju. Zdi se, da predstavlja katolicizem v ZDA viden dokaz večne mladosti katoliške Cerkve. Do prve evangelizacije te dežele je prišlo v kolonialni dobi. V prvih desetljetjih 15. stoletja so prispeli španski misijonarji do obal Floride v Texas, Arizono in Kalifornijo. Nad eno stoletje kasneje so pristali na severnozapadni obali francoski jezuiti, ki so prodrli do velikih jezer in nato nadaljevali svojo pot polagoma vzdolž reke Mississipi. Navzlic temu pa so smatrali do leta 1908 vso Severno Ameriko kot misijonsko deželo, ki je bila podrejena kongregaciji za širjenje vere.
Katoliškega prebivalstva je bilo takrat nekaj več kot deset milijonov. V teku 45 let pa se je njegovo število početvorilo. 11. oktobra lanskega leta se je udeležilo otvoritve drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora 226 škofov. Katoličanov, ki so jim zaupani v njihovo dušno-pastirsko skrb, je bilo lani 42 milijonov. Povsem upravičeno so zato severnoameriški škofje lahko v skupnem pastirskem pismu, ki so ga objavili tik pred pričetkom ekumenske skupščine, trdili, da ne prihajajo v Rim praznih rok. Izjavili pa so, da se zavedajo meja, ki še vedno mr-tvičijo ameriški katolicizem in da predstavljajo samo en del šele pred kratkim urejenega Gospodovega vinograda. Niso se mogli ponašati s svetniki, s katerimi se poveličuje Cerkev v Evropi, prav tako ne z velikimi cerkvenimi učeniki in sijajnimi pisatelji, ki predstavljajo okras antičnih središč krščanske kulture. Katolicizem ZDA, tako so trdili škofje, nosi poudarek Cerkve, ki je bila rojena in ki je dozorela v ozračju, ki ni bilo vedno naklonjeno, Cerkve, ki se je morala boriti Z vezmi politične narave. Med pozitivnimi elementi ameriškega katolicizma so škofje v’ izjavi navedli naraščajoča navduše-
za vsak korak, da je lahko ustanavljala ustanove, ki so potrebne za njen obstanek in razvoj, Cerkve, katere ljudstvo izhaja iz emigrantov, ki so bili povečini revni in nepismeni. Navzlic tem mejam, tako so nadaljevali ameriški škofje, pa Cerkev v ZDA predstavlja številne vidike in pozitivne elemente, ker je živela in rasla v ozračju verske in politične svobode. Borba, kateri je bila Cerkev izpostavljena je omogočila v veliki meri življenjskost, s katero je ta dosegla svojo dozorelost, pri čemer ji niso pomagale politične preference, po drugi strani pa ni bila ovirana nje za liturgijo in duhovne vaje, aktivno udeležbo laikov pri delih apostolata na najrazličnejših področjih, obširno šolsko mrežo, ki se neprestano razširja, povečanje poklicev za meniško življenje, asi-stenčne pobude v korist ljudi vseh ras in vseh dežel, ki jih je vzporejala vrhovna škofovska dobrodelna organizacija, misijonska vnema, ki spodbuja mlade ener-
Prvl državljan ZDA gre s svojo družino k sv. maši.
gije na vseh področjih Cerkve in ki je nedavno našla novo obliko svojega izraza v obsežnem gibanju prostovoljcev za Latinsko Ameriko. Na povečanje vpliva navzočnosti katoličanov v življenju v ZDA so prispevali v zadnjih letih različni važni činitelji. Neskončna popularnost papeža Janeza XXIII., novo ozračje v odnosih med različnimi veroizpovedmi v okviru splošnega gibanja za zedinjenje kristjanov, nov zagon življenja in misli, ki ga je nudil drugi vatikanski koncil, navdušeni sprejem okrožnic Mati in učiteljica in Mir na zemlji, — vse to je ustvarilo novo ozračje v veliki ameriški zvezni republiki. To potrjuje govor, ki ga je imel dne 20. aprila letos ameriški predsednik Kennedy ob priložnosti 100-letnice katoliške univerze v Bostonu. Ko je komentiral okrožnico Mir na zemlji, je ameriški predsednik poveličeval prcmikljivo analizo sodobnih mednarodnih problemov v njej kot so socialno blagostanje, državljansko dobro, razorožitev, mednarodni red in mir. Okrožnica, tako je dejal Kennedy, na jasen način dokazuje, da je možno nuditi na podlagi velike vere in njenih izročil nasvete za javne zadeve, ki so takšni, da imajo veljavo za vse ljudi dobre volje. Kot katoličan, tako je dejal predsednik Kennedy, sem ponosen na to. Kot Ameri-kanec pa bom povzel iz nje nekatere nauke. Po zaslugi okrožnice Mir na zemlji, tako je zaključil ameriški predsednik, se človeštvo uči govoriti jezik napredka in miru in to iznad preprek, ki jih predstavljajo sekte in različne ideologije. Ko je podal to ocenitev velike okrožnice je predsednik vedel, da bo naletel na pristanek vseh ameriških državljanov. Ni odveč če trdimo, da je pretekli teden papež Pavel VI. v svojem nagovoru na Kennedvja hotel opozoriti na to veliko listino svojega prednika ne samo zaradi bistvene vrednosti nauka, ki ga vsebuje, mar\’eč tudi zato, ker je vedel, da se s tem dotakne teme, ki je draga predsedniku ZDA. ki je iz okrožnice prevzel skoraj navdih za svojo bodočo akcijo.
¥• I •
Z Ztvll
življenja itrkve
Pomemben nastop dr. Simčiča Nova enotna srednja šola
PRORAČUN V TRŽAŠKEM OBČINSKEM
SVETU
V	tržaškem občinskem svetu je bila razprava o proračunu. Na njej je povzel besedo tudi naš predstavnik dr. Teofiil Simčič. Zbranim svetovavcem je razložil naša stališča v zvezi s proračunom, bodisi z upravnega kot tudi z načelnega vidika. Konstruktivno delo manjšinskega sveto-vavca je v tem, da upošteva pri svojih izvajanjih dva momenta. Na eni strani mora zavzeti stališče do vseh tistih splošnih problemov, ki so skupni Slovencem, kot tudi ostalim občanom. So pa tudi problemi, ki jih občutimo samo mi in za katere -se mora in more zavzeti samo izvoljeni politični predstavnik naše slovenske manjšine. Prav v tem je pomembnost in poslanstvo lastnih predstavnikov. Zato je posvetil glavni del svojega govora našim interesom, me da bi pri tem prezrl tudi tiste probleme, ki sicer niso izključno naši, a jih kljub temu naš človek močno občuti.
DAVKI NAJ NE PRITISKAJO NA REVNE
Trst je na žalost med tistimi mesti, kjer je davčni pritisk sorazmerno zelo močan. »Zato nasprotujem vsaki nadaljnji davčni poostritvi, razen če ni ta naperjena izključno proti imovitejšim slojem,« je med drugim izjavil predstavnik SSL. »Upoštevajoč res kritični položaj naše občine, nima smisla uravnovešati bilance z novim pritiskom na davkoplačevavca. Treba pa je z vso energijo zahtevati večjo državno podporo.«
NUJNA JE BIROKRATSKA PREOSNOVA
Dr. Simčič je z veseljem vzel na znanje ustanovitev odborniške komisije za racionalizacijo in skrčenje uradniškega staleža, ki ga je sam priporočal že pri proračunskih debatah leta 1961 in 62.
»Občina porabi za svoje osebje, ki šteje nič manj kot 3214 oseb, 7 milijard 269 milijonov 782 tisoč lir, t. j. 104.8% dejanskih dohodkov. Še prejšnje leto je osebje vsrkalo 91% dejanskih dohodkov', letos pa kar 104.8%! Ob teh številkah ostane človek brez besed. Ta položaj ne more trajati. Dovolj je, da pomislimo,« je opozoril govornik svetovavce, »da dosegajo izdatki za osebje, v drugih občinah približno 40% dejanskih izdatkov.«
Razumljivo je, da je naš predstavnik odločno zavrnil tisto postavko v proračunu, ki je predvidevala nič manj kot 171 milijonov lir nagrade za nadurno delo občinskih uslužbencev. Pač pa je znova naglasil potrebo po namestitvi primernega števila uradnikov z dobrim poznanjem slovenščine.
TEŽAVE NAŠIH ŠOL
Od splošnih problemov preide sedaj govornik na tiste, ki zanimajo izrecno slovensko manjšino. Kljub ugotovljenemu izboljšanju je položaj še vedno nezadovoljiv. Uzakonitev naših šol, kljub ponovnim zahtevam (naj spomnimo na primer samo na nedavni razgovor predstavnikov SSL s prof. Udino) še vodno mi dobila pravne veljave. To je boleči trn slovenskega šolstva, ki Se mu pridružuje še marsikatera pomanjkljivost, predvsem tehničnega značaja .Tu je govornik spomnil na proseško strokovno šolo, kjer primanjkuje prostora in didaktičnega materiala; na mnoge slovenske šole, ki bi jih bilo treba popraviti
in pobeliti (pronicanje vode skozi strop v šolah pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu!). Vsa ta popravila je treba izvesti sedaj m ne v oktobru, ko bo pouk. Spet druga neodpustljiva pomanjkljivost je nezadostno o-grevanje v zimskih mesecih. V Trstu imamo tudi center za avdiovizualne pripomočke, ki so v modemi študijski praksi bistvenega pomena. Večina naših šol pa na žalost iz te zakladnice znanja ne more zajemati. Razlog je naravnost banalen: učilnice niso opremljene s črnimi zavesami.
Zavzel se je tudi za odprtje slovenskega otroškega vrtca v središču mesta ter za dodelitev slovenski manjšini občinskega zabavišča za otroke. Ob koncu razprave o šoli je še enkrat poudaril znanih osem točk, v katerih so zapopadene naše zahteve.
VEČINA IN MANJŠINA
Nepristranski opazovavec mora priznati, da se je od predvojnih ter prvih povojnih let z vso njihovo težko problematiko marsikaj spremenilo. Izginila je nestrpnost in marsikatera diskriminacija. Splošno stanje manjšine je nedvomno boljše kot v preteklosti. Odpira se pot do tvornega dialoga med obema narodoma, ki bosta le v duhu duhovne oporoke Janeza XXIII. lahko izpolnila svoje poslanstvo na tem koščku kraške zemlje. Nekaj pa se, na žalost, še vedno ni spremenilo. In žal se to grenko spoznanje zajeda v naše vsakdanje izkustvo. Duh, v katerem večina ravna z manjšino, je še vedno isti, pa naj bo to v lokalnem, kot tudi v državnem merilu. »... (večina je) ostala sovražna in nezaupljiva kot v preteklosti in manjšina si mora vsako najmanjšo pridobitev priboriti z dolgimi in utrudljivimi boji; ... oznaka na osebnih informacijah: v družini govore slm>ensko ali pa otroci v slovenskih šolah je za posameznika neugodna ... ali je potem čudno, če se mnogi Slovenci skušajo mirruetizirati?«
PO 15 LETIH ŠE VEDNO TUJCI
Spomnil je nato na žalostno usodo slovenskih beguncev, katerih položaj, po 18 letih, odkar je vojna končala, še vedno ni urejen. Medtem ko se .-tisti, ki so cmi-grirali v ZDA, Kanado, Avstralijo, danes že lahko vračajo na obisk v stari kraj z rednimi potnimi listi države, ki so se v njej nastanili, pa morajo oni, ki so se ustavili v Trstu, še vedno hoditi na tujski urad. Vsaka prošnja zadene ob nepremostljivo oviro: v družini prosivca govore slovensko. »To mi v duhu Pamevrope in še manj enciklike Pacem in terris. Tudi ni v skladu s principi Deklaracije človečanskih pravic ali Mednarodne konvencije o beguncih...« Podobno se godi tudi optantom, od katerih so mnogi rojeni prav na teh tleh. Im vendar večina še vedno ni dobila državljanstva in se mora zanj boriti z dragimi (velikokrat predragimi) pravdami.
ODPRAVITI FAŠISTIČNE ZAKONE
Treba je odpraviti stare fašistične zakone, ki še vedno veljajo, ker so v absolutnem nasprotju z ustavo in prej imenovanim memorandumom. Po ustavi in memorandumu bi manjšina smela uporabljati svoj jezik v javnih uradih, vštevši na sodišču. Toda še vedno veljajo dekret št. 1796 ter členi 137 kazenskega postopka im 122 civilnega, ki prepovedujejo uporabo
slovenskega jezika. Vlade, ki so si sledile po vojni, so tako dokazale, da nimajo nobenega razumevanja za pravice slovenske manjšine.«
KONKRETNE ZAHTEVE IN POTREBE NAŠIH KRAJEV
Sveti Križ: Novo poslopje za osnovno šolo in otroški vrtec. Do takrat pa so nujna popravila stare šole. Nadalje je čutiti potrebo po občinskem zabavišču za slovensko deco in po športnem igrišču za mladino. Primerna bi bila graditev stanovanjskih hiš za tam rojene občane. Potrebna je tudi avtobusna čakalnica. Nujno je izboljšanje razsvetljave in asfaltiranje cest, popravilo župnišča, zvonika in kanalizacija v bližini -pokopališča.
Prosek-Kontovel: Izboljšanje razsvetljave, popravila cest, zgraditev avtobusne čakalnice, nova lekarna, zgraditev občinskega kopališča in pralnice ter stanovanjskih hiš.
Opčine: Boljša razsvetljava in splošno izboljšanje starega predela vasi. Dvojezični napisi. Dijakom naj bodo znižani abonmaji za tramvaj!
Trebče: Avtobusna čakalnica, stanovanjske hiše za domačine, znižanje avtobusnih tarif za dijake, popravila na športnem igrišču.
Gropada: Popravilo ceste na Bazovico, izboljšanje razsvetljave, zgraditev avtobusne čakalnice.
Padriče:	Zgraditev stanovanjskih hiš
tudi za domačine in izboljšanje cestne razsvetljave.
Bazovica: Asfaltiranje cest v zgornjem delu vasi, zgraditev kopališča, pralnice in avtobusne čakalnice.'
Katinara: Izboljšanje razsvetljave, popravilo šole in cerkve.
Lonjer: Popravilo ceste na Bazovico in v Trst (predvsem pločnikov); v Todlo-njerju zgraditev novega šolskega poslopja in otroškega vrtca. Potrebna je tudi lekarna.
Skedenj: Izboljšanje razsvetljave, popravilo ulic in zgraditev avtobusne čakalnice.
Rocol: Avtobusna čakalnica in slovenski otroški vrtec.
Kolonkovec: Odločno nasprotovanje razlastitvi tamkajšnjih kmetovavcev, znižanje cene vodi za kmetijsko uporabo.
Sv. Jakob: Zabavišče za slovensko mladino, modernizacija slov. šole v ulici Frau-sin in stanovanjske hiše.
Rojan: Tramvajska in avtobusna čakalnica, pokriti trg, podaljšanje telefonske zveze do Piščancev.
Barkovlje: Popravila cest.
V	teh zadnjih treh okrajih so tudi nujno potrebni krajevni občinski uradi z o-sebjem veščim slovenskega jezika. S tem bi se odpomoglo prebivavstvu, da bi ne bilo prisiljeno v center tudi za manj pomembne dokumente.
POMENLJIVE ZAKLJUČNE BESEDE
»... Ako si bo hotel občinski odbor v praksi res prisvojiti načela okrožnice pokojnega papeža Janeza XXIII. in priznati manjšini pravice, ki ji gredo, bo tudi manjšini mnogo laže izpolnjevati dolžnosti, katere omenja ista okrožnica.«
Kot znano, se vrši te dni vpisovanje v novo enotno srednjo šolo za vse otroke, ki so uspešno končali peti razred osnovne šole. To vpisovanje se bo zaključilo 25. julija, za tiste, ki imajo popravne izpite v jeseni, pa 25. septembra.
Nova srednja šola, katerih imamo Slovenci še kar precej (tri v samem Trstu, eno v Dolini, eno ma Katinari, eno ma Opčinah, eno na Proseku in eno v Nabrežini), bo začela poslovati s prvim razredom 1. oktobra letos. Ta šola prinaša številna vprašanja, večina teh pa se bo verjetno rešila komaj takrat, ko bo šola začela ter se bo videlo, katere so najboljše rešitve, še posebno nastajajo tu vprašanja za slovenske šole, za katere je treba zakon komaj prilagoditi. Na sestanku, ki so ga imeli 9. t. m. ravnatelji vseh strokovnih šol in nižje srednje šole na Tržaškem s krajevnimi šolskima oblastmi, so sklenili, da šolski skrbnik v Trstu predloži prosvetnemu ministru v odobritev' naslednji predmetnik za prvi razred: verouk 1 uro pouka na teden, slovenščina 5 ur, italijanščina 5 ur, zgodovina in zemljepis 4 ure, tuj jezik 2 uri, matematika 3 ure, znanstvena vprašanja in prirodopis 2 uri, umetnostna vzgoja 2 uri, tehnični pouk 2 uri, glasbena vzgoja 1 uro, telovadba 2 uri. Skupno torej 29 ur.
Kot tuj jezik se bo v glavnem poučevala
nemščina, le v slučaju, da se večina staršev otrok ene šole izreče za angleščino, se bo na dotični šoli poučeval angleški jezik. Glede programov se bodo slovenske šole držale uradnih programov za italijanske šole z izjemo slovenščine, ki je glavni jezik, zgodovine in zemljepisa, kjer se bo dodala še smov, ki posebno zanima Slovence.
Vprašanje zase so pa šolske knjige. Lahko 'rečemo, da nova srednja slovenska šola sploh nima primernih učbenikov. Zlasti bi bilo treba v državnem okviru najprej poskrbeti za knjige slovenščine, zgodovine, zemljepisa in državljanske vzgoje.
Za knjige znanstvenih predmetov in tujega jezika, bi pa lahko trenutno segli na mednarodni trg, kjer se dobi razmeroma poceni več takih primernih knjig.
V	teku teh let torej bodo izginile vse nižje strokovne šole, na njih niestu bo zrasla enotna srednja šola. Za Slovence bo to brez dvoma hud udarec, kajti ostali bomo brez vsake strokovne izobrazbe. Zato je nujno, da se tu poravna vrzel, ki bo nastala čez tri leta z ustanovitvijo višjega strokovnega zavoda. Ta zavod bi lahko imel trgovski, industrijski in kmetijski oddelek; šolanje bi pa trajalo dve ali tri leta. Take zavode so v zadnjih dveh letih ustanovili skoro po vseh italijanskih
mestih kot tudi v Trstu.	,	_
A S
Treba je mladino voditi k idealizmu
Ob koncu šolskega leta smo. Na razglasnih deskah posameznih šol so javljeni uspehi dijakov. Vsakogar preseneti, da je letos v Gorici tako velik odstotek padlih in da jih je tako malo izdelalo; v prvem razredu n. pr., ki šteje 19 dijakov, jih je izdelalo pet, padlo pa devet. Človek se nehote sprašuje, kje je vzrok za tako porazno stanje. Kaj so bili letošnji novinci res tako slabi? Morda je bila snov pretežka? Mogoče profesorji niso znali dobro razlagati in pripraviti dijake do učenja? Ali pa je bil vzrok kje drugje?
Toda tudi v ostalih razredih je rezultat slab. V drugem razredu n. pr. so izdelali le trije dijaki, padlo pa jih je šest od štirinajstih, ostali pa imajo popravne izpite.
V	tretjem razredu, ki šteje 20 dijakov, so izdelali samo štirje, padlo pa jih je šest. Nekateri od teh dijakov so prejšnje leto izdelali oziroma niso imeli popravnih izpitov. Nekatere predmete so poučevali isti profesorji kot lansko leto! Morda je letos veljal strožji kriterij ocenjevanja kot druga leta? Ali pa so se dijaki toliko polenili?
Starši so obupani in se sprašujejo, zakaj taka sprememba. Marsikdo od njih zvrača krivdo na to, da v letošnjem šolskem letu ni bilo roditeljskih sestankov, češ da bi se tam lahko porazgovorill s profesorji in povedali svoje mnenje. Nekateri starši pravijo, da so predlagali, da bi se sestanki vršili, pa kljub temu jih ni bilo. Dejstvo je, da je letos odpadla ta vez staršev s šolo, ki bo baje morala biti zelo živa v bodoči enotni šoli.
Novo stanje je vzbudilo nezadovoljstvo, nezaupanje in odpor staršev, kar lahko sovražniki naše šole izrabijo za svojo propagando, oportunisti pa za opravičilo, da pošljejo svoje otroke drugam v šolo.
Naša javnost je neugodno sprejela še neko drugo dejstvo. Letos je namreč odpadla vsakoletna tradicionalna vsakoletna zaključna prireditev goriških srednjih šol, ki je privabljala na šolsko dvorišče ljudi iz cele goriške dežele. Kje je krivda, da prireditve ni bilo: pri dijakih? pri profesorjih, ali kje drugje?
življenjski materializem, to se pravi lagodnost, prijetnost, uživanje, se vedno bolj vriva v naše življenje in delovanje; zastruplja našo mladino; vpliva na učečo se mladino, da zanemarja študij, se izogiba resnega in trdega dela in ne zna ostati pri delu, ki se ga loti. Volja uživanj aželjne mladine je kot za sladkim medom letajoč metulj: z nerazsodno naglico hlasta zgolj za užitki življenja.
Današnja šola ne more in ne zna zajeziti pogubne poplave življenjskega materializma, ker je sama preveč pod njegovim vplivom; ker je premalo vzgojna; ker je preveč vezana na okolje in razmere. že najmiajši dijaki postajajo versko mlačni in brez idealov. Niso redke izjave kot so tele: »... Zakaj bi hodili k maši... Jaz sem od lani do letos pozabil skoraj vse molitve... Jaz pa ne hodim nikdar k maši... Jaz pa sem bil samo trikrat v tem letu... Jaz ne znam več vere, rožnega venca pa se nisem nikdar naučil...«
Ob takem stanju in izjavah se mora zdramiti vsak dober katoličan, in zlasti še katoliški inteligent. Treba bo iti na delo: med starše, med vzgojitelje, zlasti pa med mladino. Treba jo bo reševati pred pogubno nevarnostjo življenjskega materializma. Treba bo mladega človeka dvigniti nad raven golega znanja in na-učenosti. Treba bo ustvarjati dijakovo osebnost in v njej tisti zdravi temelj, na katerem prinaša učenje trajne in višje sadove. Treba bo mladino voditi k idealizmu.
Drin.
Illllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllll .............
CIRIL m METOD
4V.
%
Goriški moški zbor poje na proslavi
Prof. Vinko Beličič govori
Pogled na oder in del občinstva
Našim	romarjem
RZASKE
NOVICE
Odklonjen proračun - sprejete zahteve SSL
Trst, ponedeljek, 15. t. m.
Občinski svet je na nocojšnji seji zavrnil proračun za tekoče finančno leto s 30 glasovi proti 29. Za proračun so glasovali svetovavci KD, PRI, PSDI, SSL in UT, proti pa KP, MSI, PLI, PSI in FI.
V začetku seje je odbornik za finance Rocco odgovoril na razne posege, ki so jih v zvezi s proračunom izrekli predstavniki raznih skupin na prejšnjih sejah. Za njim je povzel besedo župan Franzil, ki je poudaril zgolj upravni značaj glasovanja. V svojih izvajanjih je župan opozoril na nevarnosti komisarske uprave in na posledice, ki bi se odražale v Trstu kot glavnem mestu dežele. Nato so vodje skupin podaili glasovalne izjave.
V svoji glasovalni izjavi je predstavnik SSL dr. Simčič spomnil na kritike, ki jih je izrekel v četrtkovem govoru in z veseljem ugotovil, da je občinski odbor zanje pokazal razumevanje in ugodil nekaterim od najnujnejših zahtev: nastavitev slovenskih uslužbencev pri občinskih izpostavah, ki bodo poslovale v Sv. Križu, na Proseku, na Opčinah, na Bazovici, v
Lonjerju in pri Sv. Ivanu, v Skednju, v ul. Marenzi, v Rojanu in v nekaterih drugih krajih. Tako ne bo treba prebivav-cem teh okrajev hoditi v center mesta za vsak anagrafski dokument. Poleg tega bodo lahko občevali v slovenskem jeziku. Nadalje je bila sprejeta zahteva za odprtje slovenskega otroškega vrtca v središču mesta in v Lonjerju. Prejel pa je še zagotovilo za takojšnja popravila v slovenskih šolah. Ker je sedanji občinski svet tako pokazal bolj kot katerikoli pred njim razumevanje za naše upravičene zahteve, lahko pričakujemo, da bo upošteval tudi ostale naše želje, ki so zapopadene v četrtkovem govoru. Ob koncu je dr. Simčič dejal:
»Dobro vem, da moj glas ni odločilen, toda ostajam zvest temu, kar sem izjavil na prvi seji občinskega sveta. Takrat sem rekel, da bo moje razmerje do občinskega sveta odvisno od politike, ki jo bo vodil do Slovencev. Druge skupine, ki sicer kažeko tudi razumevanje do pravic manjšine, pa se držijo drugega kriterija: glasujejo za proračun le, če delijo tudi oblast z občinskim svetom.«
Prvi festival znanstveno-fantastičnega filma v Trstu
Vdor fantastičnosti v vsakdanjost daje človeku posebno zadovoljstvo. Zato so se jantastični filmi pojavili že pred mnogimi leti, ko so bili umetni sateliti še gola domišljija nekaterih znanstvenikov. Danes, ko se je ta domišljija uresničila, daje to povod za celo vrsto fantastičnih filmov. Kljub napakam vsebuje ta filmska umetnost tudi mnogo poezije. Prikazovati skuša odnose med ljudmi in drugimi pojavi, ki so v zvezi s človeškim življenjem. Fantastična filmska umetnost še daleč ni uporabita vseh tem, ki jih nudi literatura. Vendar je opaziti znaten napredek pri tej filmski vrsti, ki se polagoma oddaljuje od prvotne snovi, ko so se na filmskih platnih prikazovali skoro izključno ljudje Z drugih svetov v konfliktu z velikimi naravnimi pojavi. Znanstveno-fantastični filmi so danes mnogo bolj inteligentni kot so bili nekdaj.
Ker se je ta filmska umetnost precej razvila, je bilo pričakovati, da bo prej ati slej nastal tudi festival za tovrstno kinematografijo. In res je letos nastal tak festival, ki se pridružuje dolgi vrsti teh manifestacij v mnogih deželah sveta, In to iniciativo, ki jo lahko po prvem poizkusu smatramo za uspelo in posrečeno, je imelo naše mesto.
Čeprav je pri nas ta vrsta kinematografije še malo znana in razširjena, je občinstvo takoj od prvega dneva festivala pokazalo veliko zanimanje in se v precejšnjem številu udeležilo predstav. Ambient sam — dvorišče na gradu sv. Justa — je dal tej manifestaciji še posebno sugestiven okvir. Poleg tega so imeli gledavci priliko ogledati si knjižno razstavo iz svetovne literature, ki se ukvarja z znanstveno fantastiko. V trgovski zbornici se je vršil mednarodni kongres, na katerem so govorili razni režiserji, pisatelji, teoretiki in znanstveniki. Vse skupaj je torej pripomoglo k lepemu uspehu prvega festivala znanstveno-fantastičnega filma, o katerem festivalu upamo, da ne bo ostal edini. Začetek je bil dober, zato lahko pričakujemo nadaljevanje. Koliko odmeva bo imela ta manifestacija v svetu, je sedaj težko predvidevati. Vsekakor pa lahko rečemo, da je to za naše mesto precej važen dogodek. Morda se po svojem obsegu ta festival ne more primerjati z drugimi; vendar je treba priznati, da je bila to resna kulturna manifestacija, na kateri ni bilo mesta za neumna izpostavljanja filmskih zvezd in zvezdic, kakor se to dogaja pri mnogih drugih festivalih.
Kaj naj rečemo o filmih? Prikazani so bili dolgo- in kratkometražni filmi. Svoje proizvode so poslale Sovjetska zveza, Češka, Angleška, Amerika, Francija in Italija. V precejšnjem številu je bila zastopana Češka, ki je tudi odnesla levji delež, pa tudi Sovjetska z veza. To znoči, da fe ta vrsta kinematografije bolj razvita pri slovanskih narodih kot pa na Zapadu. Glede kakovosti filmov pa lahko rečemo, da so bili nekateri na zelo visoki stopnji. Seveda je težko, da dosežejo ti filmi umetniško raven. O enem pa moramo priznati, da mu je to skoro uspelo: o češkem krat-kometražnem filmu »Babica kibernetika«, znanega režiserja Jirija Trnke. Zelo kva-
liteten je bil tudi francoski kratkometra-žen film »La Jetče«; režiser Chris Marker je našel v tem filmu nov kinematografski jezik, zato bo to delo ostalo zapisano v Zgodovini kinematografije. Poln poezije in romantičnih prizorov je bil sovjetski film »Mož dvoživka«, ki bi sicer po svoji pravljični vsebini niti ne spadal v vrsto znanstveno - fantastičnih filmov.
V	nedeljo 14. julija se je festival zaključil in razdeljene so bile nagrade. Kot smo rekli, je levji delež odnesta Češka, ki je prejela zlato kozmično ladjo za film »Ika-ria XBI« in zlati pečat za kratkometražo »Babica kibernetika«; druge nagrade so bile takole podeljene: še ena zlata kozmična ladja francoskemu filmu »La Jetee«, ena srebrna ladja ameriškemu »X - človek Z rentgenskimi očmi« in ena sovjetskemu »Mož dvoživka«, srebrni pečat angleškemu kratkometražnemu filmu »Little island«.
Mira
V	MARIJINO CELJE IN NA DUNAJ
560 tržaških in goriških romarjev odhaja v letu Gospodovem 1963 na skupno božjo pot v .Marijino Celje v avstrijskih planinah. Romamo k Materi božji slovanskih narodov ob 1100-letnici prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v slovanske kraje. Skupno bomo prosili božjo Mater, naj nam varuje in v našem času v celoti ohrani veliko dediščino naših prvih učiteljev — sveto vero. Prosili bomo skupno božjo Mater, naj po naši molitvi in pokori varuje sveto Cerkev v naših krajih, naj vodi in blagoslavlja novega papeža. Njegovo Svetost Pavla VI.
Romarji - rojaki! Odhajamo na skupno božjo pot in tudi na izlet. Kdor izmed vas
bi zamenjal ta naš skupni namen in cilj, ne bo v teh dnevih zadovoljen. Z veliko mero potrpežljivosti, z najboljšo dobro voljo, z najboljšim namenom na veselo pot!
ZADNJA NAVODILA
1) Vabimo vse romarje, naj poslušajo v nedeljo 21. julija radio »Vera in naš čas« ob 12.15.
2) Kjer se je kdo prijavil, tam dobi svojo osebno romarsko knjižico. Knjižico dvignite takoj, jo preberite in vzemite s seboj.
3) Odhod v četrtek 25. julija zjutraj ob 7.25. Vlak se ustavi v Sv. Križu, v Nabrežini, v Tržiču in v Gorici (glej vozni red
ORISKE
NOVICE
Izredna seja občinskega sveta v Gorici
Radio Trst A
Za teden od 21. do 27. julija 1963
Nedelja: 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o skopem tkalcu«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Sv. Križa. — 12.15 Vera in naš čas.
— 18.00 »Novotar«. Komedija v enem dejanju. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 21.30 Skladbe za godala.
Ponedeljek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja: (4) »Kašmir«. — 20.30 Domenico Scarlatti: »Tetida v Skiru«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.15 Potovanje po Italiji. — 18.30 Slovenska simfonična glasba. — 19.15 Z mamico po sončnih stezicah. — 21.00 Zna-mentiti gorniki v Julijskih Alpah: (2) »Valentin Stanič«. — 21.30 Od romantikov do impresionistov.
Sreda: 12.15 Za naše žene. — 18.30 Simfonične pesnitve. — 19.00 Sopranistka Hilda Hoelzel. — 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« - 3. oddaja. — 21.00 »Ubogo, moje pametno dete«, veseloigra v treh dejanjih in štirih slikah.
Četrtek: 11.45 Folklorni mozaik. — 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: (2) »Valentin Stanič«. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta. — 19.15 »Potovanje na mesec«. Dramatizirana zgodba.
Petek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Pogled na svet. — 18.30 Ob stoletnici smrti Gregorja Riharja, reformatorja slovenske natx>žne glasbe. — 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: (4) »Prestoli na zlatih zakladih«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Doba odjuge v sovjetski književnosti:	(4) »Po Stalinovi
smrti«.
Sobota: 12.15 Za naše žene. — 15.30 »Tujci«, igra v štirih dejanjih. — 18.30 Tržaški skladatelji: (4) »Ubald Vrabec«.
— 19.15 Na počitnicah: 4. oddaja. — 20.45 Zbor s Proseka-Kontovela, ki ga vodi Ignacij Ota.
V	ponedeljek, 15. t. m. se je vršila izredna nočna seja goriškega občinskega sveta zaradi stavke delavcev v podgorski predilnici. Udeležili so se je tudi prof. Bratina, prof. Kacin in dr. Sfiligoj.
Najprej je župan dr. Poterzio podrobno poročal, kako sta on in odbor podvzela korake in stopila tudi v stik z industrij-cem Tognello za. ublažitev spora in dosego sporazuma.
Nato se je razvila razprava o županovem poročilu in o sklepu za podelitev podpore v znesku enega milijona lir prizadetim delavcem in delavkam, ki so v veliki potrebi.
To podporo so sklenili dati že na sestanku načelnikov skupin, zastopanih v obč. svetu, ki se je vršil v soboto, 6. t. m.
Med drugimi se je oglasil k besedi tudi zastopnik skupine slovenskih svetovavoev, ki je v imenu skupine izrekel županu in odboru priznanje za vse, kar sta storila za ublažitev in rešitev spora. Proti trditvi socialističnega in komunističnega sveto-vavca pa je slovenski govornik dejal, da ne odgovarja resnici trditev, da je javno mnenje na strani stavkujočih delavcev.
V	resnici javnost niti ne ve, v čem tiči jedro spora, in niso znani vzroki, zaradi katerih se industrijalec upira sprejeti zahteve stavkujočih. Nato je naš svetova-vec opozoril na veliko odgovornost, ki jo pri napovedi stavke imajo sindikati. Tudi v tem primeru, je dejal, imamo pravico vedeti, kje tiči jedro spora in kje je krivda, da se je spor zaostril in stavka tako zavlekla, da moramo danes hiteti na pomoč prizadetim družinam stavkujočih.
Moralno stojimo slovenski svetovavci na strani delavcev, ki imajo vso pravico boriti se za izboljšanje svojega mezdnega položaja. Ne moremo jim odrekati pravice, da stavkajo, ker jim to pravico daje ustava sama. Ne moremo pa se niti izreči proti industrijalcu, ker nam niso znani niti vzroki niti samo jedro spora.
Gre za približno štiri -tisoč delavcev, ki prejemajo mesečno okoli dvesto milijonov lir. Ker ti milijoni v času stavke odpadejo, smo upravičeni zahtevati pojasnila o vzrokih spora in ugotoviti, ali se niso sindikati pri napovedi stavke morda prenaglili.
Že na sestanku načelnikov občinskih skupin smo pristali na to, da občina priskoči na pomoč prizadetih družin z zneskom enega milijona lir. Danes to potrjujemo ter se strinjamo tudi s predlogom, da svet izglasuje poziv vsemu prebivavstvu naše province, naj priskoči na pomoč družinam stavkujočih. To ne v podpiranje stavke, ker moramo pri sporu ostati nevtralni, zlasti ko niti ne poznamo njegovega jedra, ampak kot pomoč družinam, ki so v potrebi.
Končno je svet, z izjavo liberalcev in misovcev, potrdil sklep za pomoč enega milijona, soglasno pa tudi poziv vsemu prebivavstvu naše province, naj darežljivo priskoči na pomoč družinam stavkujočih, ki so v potrebi.
Vedeti je namreč treba, da bodo te družine občutile težke posledice stavke tudi če bi se spor zdaj poravnal, ker gre pač za posebno vrsto predelave tkanine.
Svetovavci pa so takoj volili v ta namen vsak po pet tisoč lir.
Izid! učiteljiškega usposobljenega izpita
V	poletnem izpitnem roku so izdelale: Di Battista Anka, Cescutti Metoda in Ličer Suzana.
v romarski knjižici). Ob 6.30 bo na tržaškem kolodvoru -sv. maša' za romarje in tudi prilika za sv. obhajilo. Vabimo, da bi opravili sv. spoved že doma.
4) Vsak romar mora imeti osebno dovoljenje za prehod meje. Kdor si ‘ni poskrbel, naj to stori takoj ali naj odstopi. Nobeden na pot brez osebnega potnega dovoljenja! Prosimo, naj ob izročitvi romarske knjižice odgovorni pregledajo, če ima vsak njihov roma/ osebno dovoljenje za Avstrijo.
5) Res nujne telegrame pošiljajte na naslov: RADINGER HOTEL MARIA ZELL. Na Dunaju imamo vsi skupno prehrano v restavraciji Sch\vechaterhof, Landstrasse 97. Tam se lahko srečate s svojimi znanci.
6) Vrnemo se v nedeljo 28. jul. opolnoči.
Vsem veselo in srečno pot!
Romarsko vodstvo
Modri vlak se je vrnil iz Lurda
V ponedeljek popoldne so se vrnili v Gorico romarji, ki so z »modrim vlakom« odpotovali pretekli teden v belo pirenejsko mestece. Vodil jih je goriški nadškof Pangrazio. Vsi so odnesli iz tega romanja najlepše, nepozabne vtise.
Nadaljuje se stavka podgorskih delavcev
»Bela« stavka delavcev podgorske predilnice je stopila že v svoj četrti teden. To je znamenje, da delodajavcem ni preveč pri srcu nadaljevanje dela, ki je v tej sezoni bolj pičlo. FIOT in CGIL sta imela pretekli teden vrsto sindikalnih sestankov in tudi -po mestnih ulicah so -stavkujoči delavci že večkrat uprizorili mimohode z velikimi napisnimi lepaki. Delavci so si izbrali najslabši čas za stavko. Že četrti ■teden njihove družine stradajo in tudi poletne počitnice so šle letos po vodi. Kaj jim bo sedaj koristilo, če jim bodo delo-dajavci zvišali mezde za nekaj lir? To jim prav gotovo ne bo poplačalo enomesečne izgube. Kriza podgorskih delavcev se pozna tudi po goriških trgovinah, ki so v tem mesecu zaznamovale precejšnji zastoj.
V torek zjutraj je goriški župan Poterzio odšel v Rim na pogajanja z ministrstvom za delo glede stavke v predilnicah v Pod-gori in Ronkah.
Ob sredah popoldne bodo trgovine z jestvinami zaprte
Začenši s tem tednom in vse do 30. septembra bodo po odloku goriškega prefekta vse trgovine v goriški pokrajini zaprte ob sredah popoldne, če bo naslednji dan praznik (kakor n. pr. 15. avg.), bodo prejšnji dan trgovine ves dan odprte. Delavci v trgoskem sektorju zaradi tega ne bodo prikrajšani pri plači. Trgovci morajo na vidnem mestu razobesiti napis, ki obvešča kupce o tem novem odloku.
Umrla je najstarejša Goričanka
Dne 15. julija je umrla najstarejša go-riška gospa, -grofica Enrica Elti Candttssi. Dočakala je 96 let. V življenju se je odlikovala po veliki dobrodelnosti in plemenitem narodnem čutu. Pokopali so jo v družinsko grobnico v Romansu.
Sestanek italijanske in jugoslovanske delegacije
V torek je bil v Vidmu na sedežu trgovinske zbornice sestanek italijanske in jugoslovanske delegacije. Pne je vodil
dr. Maniago, drugo pa dr. Danilo Dou-gan. Razpravljali so o razvoju turizma med obema področjema, o izboljšanju prometnih zvez, o razširitvi obmejnega področja, o dokumentih za kroženje avtobusov, o vizumih na potnih listih, o prehodu tujih turistov skozi vse prehode. Proučili so tudi nekatera tehnična vprašanja, kot so avtomobilske nes-reče ter zavarovanje avtomobilov. Poganjanja so potekla v popolnem soglasju.
t Josip Kralj
V	soboto zjutraj je po dolgi zavratni bolezni poslednjič utripnilo srce g. Josipa Kralja iz -Slivnega. Bolestno je odjeknila ta novica ne samo po devinsko-nabrežinski občini, ampak tudi po vseh slovenskih vaseh od Števerjana do Trsta, saj so blagega pokojnika poznali vsi vplivnejši demokratični Slovenci ob našem Jadranu.
To je pokazal veličasten pogreb, kakršnega v Slivnem menda še ni bilo. Tam si videl v nedeljo popoldne znane in neznane obraze, ljudi -različnih življenjskih prilik in mišljenj, ki so bili vsi edini v žalosti in spoštovanju do moža, ki je imel tako globoko in neizbrisno vklesani v srcu dve veliki besedi: Bog in domovina.
Ko je pred hišo žalosti in potem na pokopališču pevski zbor ped žalostinke, ko sta domači g. župnik in občinski svetnik g. Josip Terčon iz Nabrežine govorila o trpljenju in značaju Kraljevega očeta, — si videl polzeti solze po lioih trdih mož, ki že dolgo niso jokali.
Na svežem grobu in okrog njega usihajo sedaj venci rož; čas bo nekdaj zabrisal zlate črke na njegovem nagrobnem kamnu:
»Bil je mož značajen, načel jeklenih, neomajen, otajal ni ga sončni žar, noben ga zmajal ni vihar« — a njegova podoba bo vklesana v naših prsih vse žive dni.
Z Bogom, dobra duša! Na svidenje tam, »kjer ločitve v veke -ni.«
»Ravnateljstvo državnega strokovnega tečaja na Katinari obvešča, da traja vpisovanje za 1. razred enotne srednje šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija. Vpisovanje se vrši tudi za 2. razred Strokovne šole.«
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Morcadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Dne 14. juilijo je Bog	poklical	k sebi po	neizmernem trpljenju,	v	starosti
72	let našega predragega	moža in	očeta
JOŽETA KRALJ
Zahvaljujemo se č. g.	župniku	M. Mazori	za tolažbo pokojniku,	molitve in
ganljivi govor ob odprtem	grobu, čč.	gg. Prinčiču, Cotiču in Metlikovcu	za	molitve
in	spremstvo	pri	pogrebu,	prijateljem pevcem in pevovodju prof.	Mamolo za
ganljive	žalostinke,	nabrežinski	godbi in dirigentu g. Devetaku, g.	Terčonu iz
Nabrežine za poslovilni govor ob grobu, demokratski zvezi za darovani venec, prijateljem in znancem za vence in cvetje in vsem, prav vsem, ki so se udeležili pogreba in kakorkoli sočustvovali z nami v neizmerni boli.
Žalujoča žena Leopolda, sin Ivo z ženo Anico In hčerkama Rosando In Cirilo, hči Irena z možem Vilkom	Metlikovec.
Slivno - Devin, 15. VII. 1963.