Spod. in abbon. post. - II Grup po
Poatoia« fluai ▼ gofcrahoi
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo:
Trst, Vicoi« delle Rose štev. 7
Leto VIII. - Štev. 2
Gorica - 12. januarja 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
NAŠ ODGOVOR
Dne 8. decembra 1955 je tržaški »Novi listu objavil članek »K nedelji katoliškega tiskan. Ta članek se tiče naravnost našega lista in slovenske duhovščine, ki KG podpira, ter tudi višje cerkvene avtoritete, ki KG ščiti. Članek je tako oster in sramotilen, da so nas mnogi vpraševali, zakaj nanj nič ne odgovorimo, vsaj kar se tiče napada na KG in na duhovščino. Naš molk je imel svoj razlog: hoteli smo predvsem počakati, da odgovori ljudstvo samo z dejanji. Sedaj je odgovor ljudstva prišel; poročilo o poteku meseca za katol. tisk, katero smo objavili v zadnji številki, je odgovor slovenskega vernega ljudstva na klevete »Novega listna. Zato naj sledi danes še naš odgovor.
1. Zakaj se je k nedelji katol. tiska o-glasil ravno »Novi listu, dočim smo bili v preteklosti vajeni sličnih pridig z drugih prižnic? Mnogim se vzbuja globok in utemeljen sum, da so si od meseca maja 1954, odkar namreč izhaja »Novi lista, razdelili vloge titovski listi in »Novi lista. Eni so odkrito brezbožni in protiversko borbeni, zato objavljajo Članke zoper papeža, Brezmadežno, čudeže (»Primorski dnevnika), drugi so pa dobili nalogo, da od znotraj rušijo edinost katoliških vrst (»Novi lista) ter tako pripravljajo pot odkritemu in nasilnemu brezboštvu. Drugače si ne znamo razlagati, zakaj »Primorski dnevnika in »Sočaa že dolgo časa skoro molčita in se v nas nič več ne zaganjata, dočim si »Novi lista ne da miru. V zadnjih šestih mesecih je že dvakrat prav grdo napadel različne pobude iz vrst katol. Slovencev (v juniju spominsko svečanost za pobite Slovence, ki se je vršila v Gorici, sedaj v decembru pa nedeljo za katol. tisk). Je to samo slučajno? Ne verujemo, ker »Novi lista prav dobro ve, kaj hoče; je preveč prebrisan, da bi brez namena zagrešil toliko napako.
2. »Novi lista stoji na stališču, da »katoliške politike sploh ni«. Na to zmotno trditev smo že odgovorili v članku »Katoliška politikaa.
3. »Novi lista zagreši težko zmoto, (a prepričani smo, da se je zmotil nalašč), ko zbuja videz, da so mu vsi časopisi, ki tudi o politiki pišejo, že politični listi. (Med take politične liste prišteva vatikansko glasilo »UOsservatore Romano« in seveda tudi naš »Kat. glas«). Politični časopis, tako kakor to razumemo po splošni sodbi, je časopis, ki je glasilo kake stranke ali ki je njegov glavni namen baviti se s politiko. Časopis pa, ki ni in noče biti glasilo kake stranke in ki tudi ni njegov namen baviti se s politiko, temveč poroča o njej le kot kronist v vednost in v pouk svojim bralcem, tak časopis ni političen list. Da ni prav, če se politični listi priporočajo s prižnic, soglašamo tudi mi. Toda nekaj drugega je, če se v cerkvi pri. poročajo katoliški časopisi, ki niso in nočejo biti politična glasila. Bili smo po svetu in smo tudi drugod videli, da se na cerkvenih vratih in celo v cerkvah prodajajo katoliški časopisi, zlasti tedniki, ki so po vsebini podobni »Katol. glasu«. Kaj se sme in kaj se ne sme priporočati v cerkvah ter tamkaj tudi prodajati, pa ne bomo vpraševali »Novega lista« in ljudi, ki ga urejajo, ker niso naši škofje.
4. Tudi željo po izrazitem verskem časopisju izraža »Novi list«. »Po njem, namreč po izrazito verskem časopisu, čutijo tukajšnji. Slovenci veliko potrebo ter bi gu vsi, brez ozira na politično mišljenje, radi podprli.« To bi verjeli »Novemu listu«, da bi pri nas vsi podprli tak časopis, celo minister Kraigher v Ljubljani. Saj nam je znano, da se je snoval tak list v naši deželi in da so se zanj zelo zanimali ravno v Ljubljani. Nosil bi zelo nedolžno ime »Svetogorska Kraljica«, njegov namen pa bi bil onemogočiti »Katol. glas« in verske liste iz Amerike, ker se preveč »vtikajo v politiko« ter ne pišejo tako, kakor je ljubo gospodom v notranjem ministrstvu v Ljubljani.
5. Končno »Novi list« ponovi znane litanije, da »se tako imenovana .)katoliška« glasila pri nas na žalost odlikujejo predvsem po strupu, ki ga sikajo na bližnjega, po svojih lažeh in obtekovunju, po zakrk-
LONJER S HRIBOM »HUDO LETO« V BLIŽINI TRSTA, KI PA SPADA POD
ŽUPNIJO KATINARA
NEVARNO SMEHLJANJE
Smehljanje sovjetskih diplomatov je prešlo že v pregovor. Če ljudje komu porečejo, da se smeji kot sovjetski diplomat, to ni dobro znamenje zanj. S smehom hoče prikriti nekaj drugega, morda bolj nevarnega.. Sovjeti so se smehljali v Ženevi, v Indiji, smejijo se pri bogato obloženih mizah v Mosikvi, ko prirejajo sprejeme tujim zastopstvom. Prej so grozili, zdaj se smejijo. Toda smejijo se tudi, ko se jim posreči najti kako brihtno potezo, s katero bodo razdvojili zahodni svet. Smejijo se, ko pošiljajo na Srednji Vzhod zaboje propagande in orožja, da bi razpihali napetost med Arabci in Izraelom. Smejijo se, ko vidijo, kako lepo so ti zahoji prepleskani z mirovnimi golobčki in oljčnimi vejicami. In ko vidijo, kako na Zahodu lahkoverni ljudje drvijo v lastno pogubo, sledeč njihovim geslom o zlaganem sožitju in o njihovem »miru«, se krohotajo, ne samo smejijo.
Ustavimo se pri sovjetski mirovni ofenzivi. Odprimo za hip ušesa, naj naim spregovori o njej nekaj besed bivši voditelj ameriške komunistične partije Whittaker Chambers. V velikem newyorškem dnevniku »The American Journal« je Whittaker Chambers opisal nekaj navodil, ki so jih komunisti dobili, ko je bil še z njimi. Dal jih je sovjetski diplomat im mojster v špionaži Dimitrij Manuilslki, ki je leta 1930 v »Mednarodnih vesteh« — tajnih navodilih za komuniste izven Sovjetske zveze — napisal:
»Vojna do popolnega uničenja med komunizmom in kapitalizmom je neizbežna. Danes še nismo tako močni, da bi mogli napasti. Ta naš čas bo prišel nekako v 20 ali 30 letih. Takrat bomo začeli z najbolj gromovito mirovno ofenzivo, kar jih pozna zgodovina. Dajali bomo izjave, ki bodo ves svet elektrizirale in pristali na nezaslišane koncesije.
njenosti. s katero se upirajo popraviti storjeno krivico..m Tu vemo, kje čevelj žuli gospode pri »Novem listu«. »Katoliški glas« je namreč dne 31. marca 79.55 objavil članek, zaradi katerega so vložili tožbo zoper pokojnega g. Staniča na goriškem cerkvenem sodišču. G. Stanič je tožbo spre-jel in čakal, da se z razsodbo izkaže, ali je bila res storjena krivica, pripravljen, da jo popravi.Kaj hoče »Novi listu več? Kar tako preklicati trditev, ki se je njemu zdela utemeljena — kot je to sam večkrat izjavil, — g. Stanič ni hotel. Mirno je čakal razprave, da pred sodiščem brani svoje trditve.
Pojasnili smo svoje stališče do »Novega lista« in tako odgovorili na napadalni članek proti tiskovni 'ledelji in našemu listu. Mislimo, da smo dovolj jasni in da bo z odgovorom ustreženo tudi našim bralcem, ki so tako povpraševali po njem.
Zabite in propadajoče kapitalistične države bodo vriskale od veselja in z navdušenjem sodelovale z nanni v svojem lastnem uničenju. Kar poskočile bodo od veselja, da lahko postanejo naše prijateljice. Ko bomo videli, da so se predale uspavanju, jih bomo napadli in zdrobili.«
Od takrat, ko je Manuilski to napisal, je preteklo že 25 let. Komunistična mirovna ofenziva je svet elektrizirala že v toliki meri, da se zdi svet kot cirkus. Čez noč se jim je posrečilo spremeniti duhovno razpoloženje milijonov ljudi na Zahodu. Obupanci so se predali novim upom. »Ženevsko razpoloženje« je močno zavalovaio po svetu. Zakaj so komunisti pričeli z mirovno ofen-
nevojaškimi sredstvi. Komunisti so čez noč prešli od hladne vojne k najbolj kričeči mirovni propagandi, ker so spoznali, da je prišla atomska vojna v slepo ulico in je sama sebe onemogočila. Kdor jo začne, bo prav tako uničen kot tisti, ki je napaden. Poleg tega imajo notranje gospodarske težave in bi se radi otresli velikih stroškov za atomsko orožje. To svojo trenutno slabost so hitro izkoristili in iznašli geslo: igraj^ na miroljubno karto. En sam migljaj, pa se na Zahodu že milijoni čudijo njihovi »nezaslišani koncesiji«. Ljudje so se oddahnili in jim začeli verjeti. Na Zapadu se že oglašajo ljudje z vprašanji, zakaj smo še na straži, ko pa vojne nevarnosti ni več. In tisti, ki govorijo o miru, so naenkrat napredni, saj govore to, kar vsakdo rad sliši. Kdor ima kake dvome, ga proglasijo /a reakcionarja in vojnega hujskača. Sovjeti pa se mirno in tiho pripravl jajo dalje in nihče jih pri lem ne ovira. Zvonijo na zvon miru, hkrati pa se oborožujejo. Komunisti so v politiki namreč na žalost že davno spoznali resničnost ciničnega dejstva, da imaš v politiki vedno lahko vsaj del ljudi z vso lahkoto za norca — kar je za končni uspeh navadno dovolj. Zdaj bomo razumeli, zakaj je predsednik Eisenhovver, ki hoče doseči pravi, resnični mir, slavil predlog, da smejo Sovjeti fotografirati iz zraka ameriške atomske naprave pod pogojem, da smejo tudi Ameri-kanci fotografirati sovjetske. Edino s tem bi namreč lahko preprečili* da bi se Sovjeti tajno pripravljali na zahrbten napad. F n oni so ta predlog odbili. Zdaj tudi razumemo, zakaj so ga odbili. In ker vemo, da z lahkoto toliko naivnih ljudi vlečejo za nos ter jim dopovedujejo, da so napredni, tudi razumemo, zakaj se v stikih z zahodnimi
živo prav zdaj ? Zanje je vsaka politika samo ena oblika vojne. Zanje zastopniki tako zagonetno smeli-je mir samo nadaljevanje vojne z ljajo.
TITO SE JE VRNIL IZ EGIPTA
Ko je bil Dulles na .obisku pri Titu na Brionih, so nekateri zahodni krogi upali, da bi morda hotel na obisku v Kairu posredovati v sporu med arabskimi državami in Izraelom. Tega pa ni storil, ampak je napeljaval vodo na svoj in sovjetski mlin. Rekel je, da ne bo posredoval, češ da so za spor odgovorne zahodne države. Vsi vemo, da je napetost na Srednjem Vzhodu kakor pečen puran za »miroljubne« Sovjete, ki ognju pridno prilivajo s propagando in orožjem, da ne ugasne. In tudi Tito ga ni hotel gasiti. Na koncu govorita Tito in Nasser v uradnem poročilu o stvareh, ki zelo prijajo arabskim državam, o koeksistenci ter o nevtralnosti. Ta nevtralnost je povsem na papirju za Nasserja, saj je Egipt sklenil vojaško zavezništvo s Sirijo in Saudovo Arabijo in je skupnemu poveljstvu tega zavezništva podredil celo egiptovsko vojsko. Tudi Jugoslavija je ‘ vsaj uradno še članica Balkanske zveze in torej ni nevtralna, oziroma ne bi smela biti. Če pomislimo, da ameriške vojaške osebnosti, ki vedo za vojaške skrivnosti, ne smejo več v Jugoslavijo, potem smo lahko prepričani, da ta država res ni nevtralna, temveč da se močno nagiba na stran Kremlja. V njeni zunanji politiki to prav gotovo drži. Tito je celo v svoji novoletni poslanici ^zvesto ponovil pesem proti kolonializmu, ki sta jo Hruščev in Bulganin vedno prepevala po Indiji, Burmi in Afganistanu. In končno je obsodil tudi Bagdadsko pogodbo, ki je zelo pri srcu Angležem ter trn v peti Sovjetom. Tudi ta obsodba ni bila izraz kake »nevtralnosti«. Ti-
tov obisk v Egiptu je torej najznačilnejši po tem, da je nedvomno potrdil, -kam se v zunanji politiki nagiba sedanja jugoslovanska vlada.
Po volitvah v Franciji
Francoske volitve so slabo izpadle . za predsednika vlade Faurea, ki je upal, da bo ravno z volitvami lahko utrdil vladno večino v parlamentu. Komunisti so dobili nekaj več glasov in še veliko več poslanskih mest, saj so poskočili na 150. Vladna skupina je dobila 204 poslance, Mendes France s socialisti 188, desničarji, ki jih vodi Poujade, pa 52. Nova zbornica ima tri približno enake skupine, od katerih ne more nobena sama vladati. Komunisti močno pritiskajo na radikale in socialiste, naj skupno z njimi ustanovijo »ljudsko fronto«. Pozneje bi seveda svoje sodelavce izrinili iz nje in sami zavladali. Hudo je, da so radikali sprti. Tako bo zelo težko sestaviti vlado iz demokratičnih strank brez komunistov in pužadistov. Francija drvi v nevarne vode. Škoda, da francoski volivci niso videli velike nevarnosti, ki grozi vsemu svobodnemu svetu in so se pri glasovanju odločali le po razmerah v mesnicah in brivnicah in so si izbrali za junaka človeka, ki se upira plačevanju davkov. Francija ni več nekdanja Francija. Morda pa se motimo. Zelo bomo veseli, če bomo spoznali, da je bila nasa sodba o Francozih preostra.
Širite »Katoliški glas"
1956 - Kongresno leto K^Kralja
Kristus Kralj, zdravje sveta
(Preroške besede kardinala Hlonda, papeškega legata na zadnjem VI. kongresu 1939)
Ne moremo in nočemo vet jeti v pekel bližnjih vojska, čeprav se zdi, da nekatera znamenja napovedujejo, da se bliža nekaj posebnega, kar bo največji končni dogodek za naš rod. So milijoni, ki morda brez raz-loga, s strastjo prisluškujejo, hoteč slišati besede: »Sedaj prihaja sodba na svet.u
Mi mirno zremo na razvoj dogodkov, v nadnaravni luči, z neomajno vero in zaupanjem v božjo Previdnost. Vemo, da se je Cerkev bojevala in se bo bojevala, je doživela viharje in jih bo še doživela, je trpela in bo morala še mnogo trpeti. IS jena čast je križ, mučeništvo njena slava.
Govorimo o miru in ga oznanjamo odkritosrčno, z vso svobodo božjih otrok, zakaj ne skrivamo v srcu nobene zvijače, nobene spletke, ne nosimo v vesti nič krivice in nasilja. Razumemo mir tako čisto in sveto, kakor ga razume naš sveti oče, ki je ■ zanj apostol, čigar mirovne iinbude odobravamo iz vsega srca, želeč jim vsega uspeha po posredovanju Marije, Kraljice miru.
Toda če bi navzlic vsem naporom ta mir moral žalostno doživeti polotil in bi se zgodila krivica, da bi kdo hotel med tragičnim bojem narodov udariti po Cerkvi in njenem poslanstvu, verujemo, da bi se Kristus svet leje kot kdajkoli pokazal svetu kot znamenje padca in vstajenja. Če bi se nadalje moralo uresničiti, da bi kdo hotel netiti svetovni požar z razbitimi križi, oltarji in spovednicami, bodimo brez skrbi, le-ta požar bo končno požrl zločinske očete nasilja in narodi bodo, oddahnivši se od strahu, ponavljali: »Zdaj bo vladar tega sveta izgnana (Jan 12,31). Če bi p*rst božje jeze moral v resnici razorati zemljo, ki bi jo pomendral škorenj napuha, brezboštva, krivice, prosimo, da bi svetu bile njegove neizrekljive bolečine priprava na novo setev in žetev večne resnice.
Kako nujno in važno je v tem položaju, kakršen je današnji, to, kar uči kongres Kristusa Kralja, ki proglaša potrebo prenovitve krščanskega življenja, da se bo z obnovljenim krščanstvom prerodil svet in rešili prihodnjim rodovom neizrekljivi zakladi kraljevske Kristusove dediščine. Versko vprašanje oklepa po svoji naravi tudi politična področja. Celo v času vojske je vera nravni zaveznik, ki mu ni pora, ker je najvišji činitelj duha in dobrega; četudi jo bodo prišteli med sovražnike, ne bo umrla na bojnih poljanah, in ko vstane iz temnih ur vojske skrivnostna zarja nove zgodovine, bo krščanstvo še na svojem mestu med izčrpanimi narodi, da jim bo kazalo, kakor že toliko stoletij, večni smisel življenja.
Martino na Cejlonu in v Indiji
Italijanski zunanji minister Martino je bil na i>bisku v južnoazijakih državah. Obiskal je Cejlon ter Indijo. S cejlonsko vlado je imel važne razgovore o političnem in gospodarskem sodelovalijiu med obema državama. V Indiji se je sešel z ministrskim (predsednikom Nehrujem tea-drugimi indijskimi voditelji. Govorili so o gospodarskem, tehničnem in trgovinskem sodelovanju, pa tudi o važnih polit ionih zadevali. Italija ni kolonialna država in lahlko stori velike politične usluge Zahodu, ker ji nihci ne more. očitati, da bi imela kake načrte, ki bi bili v upretki z nacionalizmom azijskih držav. Stiki, ki jih je navezal Martino v Indiji, segajo preko atlantskega okvira italijanske politike.
NAŠ TEDEN
odšli.
Iz življenja Cerkve
Ker so pa kristjani, ki so ga hoteli pokopati, videli, da je še v njem življenje, ga je neka pobožna kristjana Irena dala prenesti v svojo hišo. Tam so se mu rane kaj kmalu zacelile. Ko je okreval, je stopil brez strahu pred Dioklecijana in mu očital njegovo brezbožnost. Ta ga je dal toliko časa tepsti s palicami, da je izdihnil dušo.
Niso samo današnji brezbožni poglavar ji držav, ki prepovedujejo, v imenu svobode, svojim vojakom častiti Boga, taki naduteži so bili tudi rimski poganski cesarji.
In zdaj? Sv. Boštijana častimo, Dioklecijana pa obsoja zgodovina. Ali naj sedanji diktatorji pričakujejo kaj drugega? Vrh tega bodo imeli še račun — z Bogom.
opremi s posebno nadnaravno milostjo, s katero jamči vso potrebno pomoč.
Že pri ljudeh je dan poroke po navadi svečan praznik. Gotovo	je
lepa svatba tudi Bogu všeč. Saj so zakoni glavni božji pomočniki in sodelavci' pri ohranjevanju človeškega rodu.
Tole v premislek poročenim	in
neporočenim: zakon sam na sebi je, kot rečeno, velika in sveta stvar. Zato se je treba nanj skrbno pripraviti, pripraviti praktično in	še
posebej duhovno, z molitvijo, z	Bo-
gom, s sv. zakramenti. Preden ga kdo sklene, naj dobro premisli, če ga je Bog za ta stan poklical. Nikjer ni namreč zapisano, da se morajo prav vsi moški in ženske poročiti. Namen človeškega življenja je v prvi wsti slava božja in večna sreča v nebesih. Namen zakona pa je družina: rojstvo in krščanska vzgoja otrok, ki jih oskrbuje in prepaja ljubezen neločljivo povezanih roditeljev.
Pregovor nazorno izraža pomen in globino pričujočega zakramenta: »Zakon, zakon ti si svet, na tebi sloni vesoljni svet!«
Za srečen zakon je potrebno soglasje značajev, požrtvovalna in nesebična ljubezen, zvestoba, medsebojna potrpežljivost, sočutnost in trajno razumevanje.
Današnji svet je, žal, ranjen v svojih temeljih: Bog nima prvega mesta v družinah; družine niso dovolj svete, mnogokrat v njih ni razumevanja, ni prave ljubezni, ni morale . in zvestobe. In zaradi tega cesto manjkata sreča in mir.
Vsem so znane božje besede: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« Sv. Avguštin pametno pripominja: Poroka je od Boga, razpo-roka pa od hudiča.
V vseh mogočih težavah se je treba zatekati k Bogu in pri Njem iskati pomoč. Zakonci, priporočajte se Mariji, kateri Jezus, kakor priča današnji evangelij, nikoli ničesar ne odreče!
15. 1. nedelja, 2. po razgl.: sv. Maver, o.
16. 1. ponedeljek: sv. Marcel, p.
17. 1. torek: sv. Anton Puščavnik
18.	1.	sreda: Stol	sv. Petra	v	Rimu
19.	1.	četrtek: sv.	Marij, m.
20.	1.	petek: sv. Fabijan in	Sebastijan, m.
21.	1.	sobota: sv.	Neža, d.
*
SV. SEBASTIJAN (Boštijan), doma iz Milana, častnik v Dioklecijanovi vojski. Ko je ta preganjal kristjane, je na vsak način hotel, da bi Boštijan odpadel od vere. Toda Boštijan se ni dal premotiti. Cesar ga je dal privezati k drevesu in ukazal vojakom, naj streljajo s puščicami. Ko so ti menili, da je mrtev, so
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljen pa je bil na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.a — Jezus ji pravi: »Kaj to meni in tebi. žena? Moja ura še ni prišla.a — Njegova mati reče strežnikom:	»Kar koli
vam poreče, storite.« — Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: »Napolnite vrče z vodo.a — ln napolnili so jih do vrha. Nato jim reče Jezus: »Zajemite zdaj in nesite starešini.« — ln nesli so. Ko pa je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel od kod je — strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli —- pokliče starešina ženina in mu reče: »Vsak človek daje najprej dobro vino in, ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.a — Tako je v Kani Galilejski storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.
*
Evangelij nam nudi priliko, da nekoliko pomislimo na veličino in svetost krščanskega zakona.
Malo stvari je na tern svetu lepših in svetejših kakor pošten zakon, sklenjen in preživet po božji volji.
Zakon je v božjib očeh nekaj velikega. Ni kakor kakšna trgovska pogodba; tudi ne kak izključno človeški dogovor, čeprav slovesen, dli kaka posebna prijateljska zveza, pa naj bo še tako trdna.
Sv. zakon velja dosti več kot najboljša kupčija, več kot slovesna človeška obljuba in več kot sodnij-sko položena prisega: To je važen zakrament, sveta stvar; sveta in nerazdružljiva zveza moža in žene, taka zveza, ki jo sam Bog potrdi s svojim posebnim blagoslovom in
ZA BEGUNSKE OTROKE
V	BETLEHEMU
Nemška »Charilias« je dala: na razpolago vsoto 15.000 mamk za bolnico begunskih otrok, ki je bila postavljena v Betlehemu. Ustanovila jo je švicarska )>Ch«rita>f meseca julij« lanskega leta. Ta znesetk predstavlja eno izmed vsot, ki jih je prejela nemška »Cbaritas« v telku leta 1955 v Fri-burgu. V taboriščih, ki se nahajajo v Betlehemu in njegovi okolici, živi še danes okrog 80.000 beguncev, med katerimi je zelo veliko število otroik. 286 teh otrok je bilo v zadnjih 18 mesecih sprejetih v bolnico švicarske »Ghairitas«, kjer so jih o-zdraiviili in tako rešili gotove smrti.
PREGRAJE MED KASTAMI PADAJO
Točna navodila, kako je treba ravnati v vprašanju ločitve kast, je izdala cerkvena oblast duhovščini škofije Pondieheri v Indiji. Ta navodila so postala potrebna zlasti spričo dejstva, da je bil s 1. julijem ukinjen zakon o nedotakljivosti. 5 posebnim zakonom je za vsalk prestopek poslej predpisana kazen 6 mesecev zapora. Smernice, ki jih je izdal pomožni škof v Pondii-cherijiu, ponavljajo obsodbo vsake diskriminacije, in ki jih je podal že leta 1936. Navodila določajo, da tako v cerkvi kot v šoli. otroci ne smejo biti ločeni zaradi razlike v kastah, marveč jih morajo imeti skupaj. NoIh-ii del cerkve ne sme biti pridržan za kakšno določeno kasto, nr za tako zvane nedotakljive, z g parijoe. Nasprotno, duhovniki morajo skrbeti, da so
člani različnih socialnih skupin pomešani v vaseh delih cerkve. Poroke se motrajo vršiti za vse enako pred oltarjem glavne ladje po sv. maši. Tudi ob pogrebih mora biti truplo pokojnika, pa najsi je pripadal kakršni koli kasti, blagoslovljeno: v srednji, glavni ladji, Tudi za sveto obhajilo in za sr. 'krat veljajo ista določila. Nikjer ne sme biti nobenih razlik zaradi kast.
ODLIKOVAN REDOVNIK
Tik pred Božičem je v severnoameriškem mestu Ne.wtonu posebni odposlanec ju/uokorejske vlade slovesno podelil benediktinskem« menihu Marinu Larue visoko odlikovanje v znak priznanja, ker je v telku korejske vojske rešil življenje 14.000 osebam. Ta namreč, ki je danes redovnik pater Marino, je bil takrat kapitan tovorne ladje Meradiith V,ietory Leonard Larue. Navzlic temu da je imel na ladji 3000 sodov goriva za reakcijska letal je vzel na svojo ladjo skoro vse prebivalce pristanišča flungam, tik preden so prodrli do njega komunisti, ki so nameravali vse prebivalce mesita, ki bi jih n ušli v pristanišču, pobili.
PROTEST UKRAJINCEV
Zveza za ukrajinski katoliški tisk je nedavno vložila peticijo na parlament Združenih držav Severne Amerike, ter zahtevala, da se izvrši preiskava o -trajnem položaju, ki ga je povzročilo versko preganjanje v Ukrajini. Po izjavi omenjene zveze je bilo ubitih deset katoliških ško-
fov. Dva tisoč svetnih in redovnih duhovnikov je bilo aretiranih in odposlanih na prisilno deilo v taborišča, ker niso hoteli priznati za svojega poglavarja patriarha ruske cerkve, ki se je USU/rij! I komunizmu.
BOŽIC V RIMU
Za božične praznike je prispelo v Rim izredno mnogo romarjev im tujcev. Poleg slovesnosti, ki so se vršile v Vatikanu, je zlasti pritegnil naise vso pozornost papežev božični govor, kateri je po svoji pomembnosti vzbudil pozornost po vsem svetu. V vseh večjih cerkvah im kapelicah večnega mesta so se vršile slovesne polnočnice. Slovenci so ise kot vsako leto za božične praznike zbrali v mali kapelvu slovenskih šolskih sester, ki je postala za vise rojake košček domovine. Tam so praznovali najlepši praznik naše vere in našega življenja. Kapelica je bila polna Slovencev, ki so skupaj s pevci peli slovenske božične pesmi tako pri glavni sv. maši o polnoči kot pri obeh naslednjih. Mašinih je v svojem govoru prikazal ta veliki praznik, kot praznik naše vere, našega upanja in ljubezni.
Za praznike je bilo lepo sončno, skoro pomladansko vreme. Vsepovsod je bilo srečati trume ljudi, ki so hodili iz cerkve v cerkev ogledovat jaslice. Na obrazih vseh
Tudi letos so v Milanu podelili tradicionalna odlikovanja svete noči za naljvečja dobra dela v .preteklem letu. Letos so zlato kolajno podelili slikarju Jožefu Novel-lu, ki se je s svojimi slikami najbolj približal problemom današnjega časa in v njih razodel marsikatero resnico življenja.
Poleg njega so naigradlili še druge osebe, ki so se še na poseben način izkazale v nesebičnosti in dobroti. Med temi odlikovanci je tudi deček Cesare Carlom, sin ubožnih staršev, ki se je rodil brez ene rolke in s pokvarjenim očesom. Ko je bil še otroik, mu je umrl oče, kmalu nato še mati. Silno rad je hodil v solo, a zaradi slabih družinskih razmer jo je moral pustiti. Nadaljeval je sam z učenjem in, da se je lahko preživljal, je hodil po deželi naokrog in dajal lekcije malim in velikim kmetom.
Lucija Micito, devetindvajsetletno dekle, je dokončala svoje študije in doktorirala v filozofiji. V gorskem svetu v Val di Sole je postavila gorsko kočo, kjer leto za letom sprejema slepe deklice, ki tu prebijejo svoje prijetne počitnice.
V	močvirnatem /vetu v bližini pristanišča Marghera stoji tudi zapuščen in pozabljen otok, ki ga imenujejo Peklenski otok (Isola -deHTnferno). V revni koči je
TRAGIČEN ZAČETEK NOVEGA LETA
NA JAPONSKEM
Nad 120 smrtnih žrtev in več sto ranjenih jie zahtevala strašna nesreča, ki se je odigrala pred svetiščem v Yahiko Shinto na severnem Japonskem. Ogromna množica 30.000 vernikov se je zbrala pred svetiščem, da bi v svetišču prisostvovala tradicionalnemu prazniku novega leta. Nesreča se je zgodila opolnoči med starim	in
novim letom, ko so japonski svečeniki vrgli ,proti množici riževe hlebčke,	ki
predstavljajo srečo v novem letu. Nastala je gneča in pod pritiskom se je zrušila zidana ograja na stopnišču svetišča	in
mnoge potegnila za seboj. Še več pa so jih množice pohodile. Policija je pozneje ■ u-gotovila, da je nastala nesreča tedaj, ko se je neki vernik spotaknil in padel po stopnicah. Drugi so padli vrhu njega in tako je prišlo do nesreče, da se je zrušila ograja. Zaman je policija skušala vzpostaviti red, nihče ni mogel več obvladati terorizirane množice.
ZAKON O POOBLASTILIH
V	Rimu po večkrat na dan zaseda posvetovalna parlamentarna komisija za zakon o pooblastilih, s katerim je urejen službeni in gospodarski položaj državnih uradnikov. Komisija bi morala opraviti svoje delo do 11. januarja, kar bo zalo težko, ker ima zakon nad 2.000 členov. Obsegal bo tudi lestvice o plačali profesorjev, učiteljev ter drugih državnih uradnikov, za katere bo šlo na leto nad 2.000 milijard lir.
ADENAUER — 80-LETNIK
Nemški kancler Adenauer je prejšnji teden dopolnil 80 let. Pa je še korenina, ki krmari težavno barko nemške politike. Sv. oče mu je ob
je te dni izginila skrb. Številne katoliške organizacije so organizirale pomoč najpotrebnejšim, da so prejeli podpore, da je bila tudi najbolj bednim te dni prihranjena skrb za najnujnejše in so se tudi oni mogli pridružiti velikemu prazniku miru in božje dobrote.
REDOVNICA KIRURG
Mednarodna zveza kirurgov je nedavno sprejela kot rednega člana ameriško redovnico, doktorico medicine in kirurgije, ki deluje v Pakistanu. Omenjena redovnica Maria Benedikta je članica misijona ■sester iz Filadelfije in je v teku zadnjih let v Pakistanu izvršila nad 5000 kirurških posegov. Svojo delavnost je razvijala predvsem v bolnici Svete Družine v Dacei. Je prva redovnica, ki je bila pripuščena v mednarodno zvezo kirurgov, in redka ženska, hi je dosegla to visoko čast.
SLOVENSKE ODDAJE NA VATIKANSKEM RADIU
Vatikanska radijska postaja oddaja v slovenščini: vsak torek, četrtek in soboto ob 18. uri zvečer im ob nedeljah ob 11.15 na kratkih valovih 41.21, 31.10, 25.67, 19.84 in na srednjem valu 196. Razen tega so slovenske oddaje vsako sredo ob treh popoldne na istih valovih.
tu stanovala družina s petimi otroki. Ker jih starši niiso mogli več preživljati, so jih kratikomalo zapustili. Ko je to zvedel pater Noe Roccto, ise je takoj podal na- otok in našel tam zapuščene in premražene otroke. Potrkal je na vrata vseh zavodov lin sirotišč v Benetkah in posrečilo se mu je, da je trem izmed teh otrok preskrbel zavetišče. Dva otroka, enajstleten deček in njegov petletni bratec sta še ostala v koči v pričakovanju, da se tudi zanju odprejo kaka usmiljena vrata. Edina dnu/čina jima je bil mali psiček. Pater Noe jima je vsaki dan prinašal živeža in ju tolažil. Neke noči v pretekli zimi se je razbesnel vihar. Pater Noe ni pomišljal. Vzel je lahno ladjico in v viharju in snežnem metežu z največjim naporom dosegel nesrečni otclk. Našel je otroka vsa prepadena in premražena, ki sta se teisno oklepala psička, da bi se malo ogrela. Vzel ju je s seboj na ladjico, tik preden je vihar zrušil revna kočo. Otroika so, sprejeli patri frančiškani.
Lahko bi našteli še druge svetle, zglede požrtvovalnosti in ljubezni, velikih iin malih, preprostih in izobraženih ljudi, iki so v sveti noči prejeli nagrado za svoja do-
te j priliki poslal posebni blagoslov. Adenauer je povedel povojno Zahodno Nemčijo na pravo pot. Bog daj, da bi na tej poti ostala tudi v bodoče.
GRONCHI POJDE V FRANCIJO
Predsednik republike Gronchi bo aprila obiskal Francijo. Zadnji obisk, ki ga je opravil italijanski državni poglavar v Franciji, je bil leta 1918. Uradna poročila pravijo, da bo ta obisk potrdili dobre sosedsko in prijateljske odinošaje med obema sosedama in zaveznicama, včlanjenima v Atlantski in Zahodnoevropski zvezi. Gronchi se pa pripravlja tudi na obisk Združenih držav.
ZAHODNONEMŠKA VOJSKA
Zahodna Nemčija počasi organizira svojo novo vojsko. Zdaj ima okoli 3.000 članov, aprila jih bo imela 24 tisoč, jeseni leta 1957 pa že 150.000. Okrog 100 častnikov in podčastnikov je v uniformah odšlo v Združene države, kjer se bodo udeležili raznih vojaških tečajev. Tudi večino orožja bo za zdaij dobila nova nemška vojska od Združenih držav.
3 MESECI NEPOTREBNEGA DELA
Po treh mesecih neumornega dela so končno avstrijski potapljači dvignili iz jezera Atter pri Salzburgu nemško letalo znano pod imenom »letalo Ribbentrop«, ki so ga sestrelili Amerikami nekaj dni pred koncem vojne. Domnevali so, da se v letaki tskrivajo velikanske dragocenosti v zlatu in pomembne zgodovinske listine. V resnici pa so našli v njegovem trupu le nekaj ročnih bomb in nabojev. Avstrijska družba, iki je prevrela to delo, misleč da bo a tem veliko zaslužila:, je v resnici uporabila tri mesece za nepotrebno delo,
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
ŠTEVILO VOZIL V JUGOSLAVIJI
V letu 1938 so imeli v Jugoslaviji 4.286 kamionov. Leitoa je njifaovb štievjilo naraslo na 24.694. Število osebnih avtomobilov pa se je v tem obdobju skrčilo od 13.561 na 10.000. Tudi število avtobusov je naraslo od 943 na 1.949, število motornih koles pa od 7.101 na 12.138, tako da pride na vsakih 470 prebivalcev eno motorno vozilo,
KMEČKE ZADRUGE
Po zadnjih podatkih je trenutno v Jugoslaviji 7.588 kmetijskih zadrug, v katerih je organiziranih nad poldrugi milijon kmečkih gospodarjev, število zadrug je letos padlo le za kakih 600. Kmetje so primorani, da so še vedno včlenjeni v zadruge, ker dobijo tu na razpolago vse potrebne stroje, ki so neobhudno potrebni za uspešno kmetijstvo, čeravno ima glavni dobiček pri vsem le država.
IZ MADRIDA
V akademskem letu 1954-55 je diplomiral na agronomski visoki šoli v Madridu Marijan Magister ter tako postal inženir agronomije.
V ekonomskih vedah je pa diplomiral Lojze Lasič. Malo pred njim pa je dovršil medicinsko fakulteto Pregelj Srečko. Že prej pa sta postala doktorja Viktor Anto-lin in Peter Klopčič, prvi v pravnih, drugi pa v ekonomskih vedah. — Vsem želimo obilo sreče na življenjski poti.
RAZDELITEV ARHIVA ZA PRIMORSKE KRAJE
Dne 16. januarja se ibodo v Rimu sestali zastopniki jug. in italijanske vlade, da razdelijo arhiv, ki je ostal na italijanskem ozeanljiu in ki se nanaša na tiste dele primorskih krajev, ki so po mirovni pogodbi prišli pod Jugoslavijo.
NAGRADE ZA ODRSKA DELA
V SLOVENIJI
Tudi letos so v ljubljanskem gledališču razdelili nagrade avtorjem najboljših slovenskih odrskih del, ki so bila predložena razsojevalni komisiji. Prvo nagrado 100.000 din je dobil mladi slovenski književnik Dominik Smole za svoje delo »Potovanje v Koromandijo«, drugo nagrado je dobil Jože Javoršek, tretja pa Iigor Torkar.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH FRESK
V milanski galeriji Permanente so odprli razstavo kopiranih fresk iz Jugoslavije. Razstavljenih je preko 80 posnetkov srednjeveških fresk. Mnogo teh fresk so odkrili šele v zadnjem času. Da se ne po-razgube v pozabo in propadejo, so jih prekopirali. Svetovno znane so zlasti freske iz srbskih samostanov. Prav tako so častno zastopane .slovenske pokrajine s svojimi umetniškimi freskami, ki jih je še vedno veliko. Univerzitetni profesor Franc Stele, ki se je veliko trudil, da je odkril pobeljene freske ,po raznih cerkvah Slovenije, jih je fotografiral na barvan film in sedaj bo imel o teh freskah v Milanu predavanje. Podobno razstavo istih fresk »o pripravili že tudi v Rimu in Benetkah.
80-LETNICA EDINOSTI
8. januarja 1876 je izšla prva številka časopisa »Edinost«, ki je bilo glasilo slovenskega političnega društva tržaške Okolice. Osemdesetletnico je proslavila SDZ v Trstu 9 posebnim predavanjem svojega predsednika dr. Agneletta.
ATENTAT NA MILANSKI ŠKOFIJSKI DVOREC
Dne 5. januarja oh 1 uri ,ponoči je s strašnim pokom eksplodiral en kilogram tritola, ki so ga neznanci postavili na okno škofijskega dvorca v Milanu. Nadškof misgr. Montini je še bil v svoji delovni sobi, kjer je pripravljal pastirsko pismo, ki naj bi ga prečrtali vernikom na dan njegovega ustoličenja za milanskega škofa. Prav talko sta bila še v svojih delovnih sobah še dva druga monsignorja. Bombo so postavili na okno v pritličju, ikjer je še bedel pri svojem delu eden izmed monsignoirjev. Le masivni zgradbi dvorca se imajo zahvaliti, da ni prišlo do hujših posledic in do žrtev. Pobile- so se le šipe v oknih. Milanski nadškof Montini je ostal miren, čeravno ga je dogodek globoko pretresel. Škof je mnenja, da je vandalski napad izvršil kak blaznež in tega mnenja je tudi policija, ki je vse te dni na delu, da izsledi krivca. Dosedaj so bila vsa poizvedovanja brezuspešna.
NngraJc svete nciS
bra (kila. Vsi so se odlLkoivali p>o veililki, nesebični ljubezni.
PO SVETU NAOKROG
Leto VIII - 1956 - Štev. 2
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
CERKVENE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 1955
Načelno je jasno, da je vodstvo Jugoslavije komunistično in da so komunisti ,po svojem bistviu in ,po isovjih ciljih smrtni sovražniki vsake pozitivne vere tn poisebej katoliške. Njih geslo je: Mi ne poznamo usmiljenja in usmiljenja ne potrebujemo. Keir pa je mednarodni položaj talk in je tudi na znotraj odpoir močan in k amp alk tem in ker vidijo, da je Cerkev močen mednarodni faktor in da ne bi mogli uspeti, če bi jo očitno, zlasti še krvavo preganjali, skušajo zdaj svojo napadalnost prikriti, kaikoir je rekel ineki visoki komunistični funkcionar (Bartol), ko je bil pri njem na obisku neki dunajski profesor in ga vprašal: »Ali preganjate Cerkev v Jugoslaviji?« (»Verfolgt man in Jugoslavvien die Kirche?«) — Odgovorili mu je: »Ne preganjamo je, toda šikaniramo jo vedno.« (»Wir verfolgen sie nieht, aber wir schi-kanieren sie immer.«) — Tudi imajo glede verskega življenja dvojno mero: Vsi, ki imajo opravka z mlaidino (učitelji), tudi sedaj me smejo hoditi v cerkev, ne smejo dati otrok krščevati, se ne smejo cerkveno poročati itd. To velja za vse prosvetne delavce na deželi. Za prosvetne delavce na univerzi in akademiji pa ti predpisi niso strogi, in sicer, kakor je izjavil visok komunistični prvak, zaradi tega ne, ker imajo prosvetni delavci na deželi pred seboj osebe, ki se šele oblikujejo in se morajo izoblikovati v komuniste, na univerzi pa imajo pred seboj ljudi, ki so že izgrajene osebnosti.
0 direktnem preganjanju se ne more govoriti. S škofi postopajo manj surovo kot prej, jih vabijo na razgovore, n. pr. v ver-vsko komisijo itd. Verska komisija je sestavljena iz zastopnikov tistih upravnih oddelkov, ki imajo opravka s Cerkvijo: 1) Verska komisija je vključena v predsedstvo vlade. Predsednik verske komisije je dr. Kocijančič, ki je član izvršnega sveta za Slovenijo, to je vlade; 2) Podpredsednik verske komisije je Turk, šef kabineta Kraigherja, predsednika izvršnega sveta za Slovenijo, tO' je vlade; 3) Piškur, sekretar sveta za socialno skrbstvo; 4) Mejak, z Vrhovnega sodišča ljudske republike Slovenije; 5) Sergej Vošnjak, urednik »Slovenskega poročevalca«; tajnika sta 6) Sladič Franc in 7) Lampret Jože, izobčeni duhovnik. — Preko verske komisije gredo vse stvari, ki so v zvezi s cerkvijo v Sloveniji.
Zaprtih duhovnikov je še vedno 15. Pogojno izpuščenih duhovnikov iz zaporov je 11. Noben pogojno izpuščeni duhovnik ne sme na svoje župnijo, dokler ne poteče kazen; sme pa na diru go faro.
MISIJONI IN LJUDSKA OBLAST
Glede Primorske lahko dodamo še nekaj vesti.
V	novoletni številki smo porogali o razveseljivem pojavu ljudskih misijonov, ki se vrše na Primorskem že nekaj let in ki rodijo tako zadovoljive uspehe. laka mogočna verska slavja seveda niso mogla in ne morejo biti pogodu ljudskim oblastem. Zato jih te skušajo preprečiti, kjer je mogoče, ali jih vsaj ovirati, kar se da. Tako sta znana dva primera', da je ljudska mi-
lica izgnala iz vasi misijonarja že jutro potem, ko je prišel, da bi začel misijon. Veliko številnejši pa so primeri, ko so oblasti skušale nagajati med misijonom, oziroma po misijonu. Skoro ni misijona, da hi domači župnik ne bil klican na poveljstvo narodne zaščite ali na Notranjo upravo v Solkanu, češ da so se med misijonom pTeikršili zoper to ali ono odredbo. Zlasti gre za predpise o zvonjenju in o verski propagandi. Taka zasliševanja se redno končajo pred sodnikom za prekrške, ki naloži primemo globo. Običajna mera za talke prekrške je pet tisoč din ali deset dni zapora. Najobičajnejši prekrški, zaradi katerih zapadejo duhovniki kazni, so n. p*r. dejstvo, da- je duhovnik kakega bolnika nagovarjal, naij uporabi priložnost in se spove sedaj, ko so misijonarji v vasi; ali da je na cesti koga povabil, naj hodi v cerkev poslušat pridige, ki so tako lepe; alli svet dvema zakoncema, naj uredita svojo civilno poroko tudi s cerkveno; naj dasta krstiti otroka itd. Taika in podobna dejanja., ki bi v vsaki kulturni deželi veljala za glavno dolžnost dušnopastirske službe, se smatrajo v federativni republiki Jugoslaviji eza prekršek zoper 6. čl. zakona o verskih skupnostih, ki pravi: »Nihče ne sme biti na kakršen koli način prisiljen, udeleževati se verskih obredov, procesij ali drugih izražanj verskih čustev.« Pod ta paragraf padejo vsi duhovniki, ki jih kdo ovadi zaradi verske propagande, češ da so koga silili k sv. zakramentom, k krščanskemu nauku itd.
Seveda velja ta paragraf le za duhovnike, ne pa za ljudsko milico in za učitelje, ki 'hodijo po hišah, da ljudi zastrašujejo. Kajti tudi zanje bi bil paragraf v istem
6.	čl.: »Nihče ne sme prepovedati državljanom, udeleževati se verskih obredov in drugih izražanj verskih čustev.« Toda kljub temu si organi ljudske oblasti dovolijo, da hodijo oh misijonu po hišah, izprašujejo kdo hodi k misijonu, kaj tam misijonarji govore, koga obiskujejo po
hišah itd. Tudi učitelji v šoli si dovolijo marsikaj, kar je celo proti jugoslovanskim zakonom. N. pr. izprašujejo otroke, ali hodijo ‘k sv. misijonu, ali obiskujejo [krščanski nauk, potem jim pa zagroze: »Tisti, ki bo hodil k nauku, bo moral znati imenitno v šoli, sicer ne pojde naprej.« In take grožnje tudi izvršujejo. Prav tako so znani primeri, da učitelji nalašč ne puste otrok iz šole ob koncu pouka*, če vedo, da imajo otroci takoj po šoli krščanski nauk.
MI CERKVE NE PREGANJAMO
»Mi Cerkve ne preganjamo, mi jo šikaniramo povsod.« Tako je prav po. resnici prikazal verski položaj in versko svobodo Titov funkcionar. Nagajajo duhovnikom in vernikom, sitnarijo, zastrašujejo duhovnike in vernike z izpraševanji na OZNI, z zapisniki, z globami, z davki, z zaporom, vse to z namenom, da bi zlomili v duhovnikih in v vernikih pogum in podjetnost, preprečili obisk maše, krščanskega nauka, sv. zakramentov. Kakor v velikem svetu nimamo več krvave vojne, temveč hladno, talko v Sloveniji nimamo več krvavega preganjanja^ Temveč hladno preganjanje, preračunano na daljši čas, toda na gotov uspeh. Na Primorskem skoro ni duhovnika izven Cirilmctodijškega društva-, ki bi ne bil že kaznovan z globo ali celo z zaporom za ta ali oni prekršek. Nekateri •so plačali že ogromne kazni in to večkrat; drugi so šli v zapor, ker niso imeli s čim plačati. Hodijo poslušat njih pTidige, se vrinjajo celo v spovednico, da bi jih ulovili v besedi, podkupujejo otroke zoper nje, iščejo drugod lažnivih prič, prav kakor farizeji zoper Jezusa. Zaikon nudi pri tem policiji in sodnikom dovolj opore, da la lik o obsodijo vsakogar.
Enak položaj kakor na Primorskem je v vsej Sloveniji. Nekoliko boljši se zdi, da je v ostali Jugoslaviji, zlasti v Srbiji. Kraigherjev režim je najtrši. To radi verjamemo, ker poznamo Borisa Kraigherja iz njegovih tržaških let.
R A Z N E NOVICE—|
ŽRTEV PLAZOV
Iz Švice poročajo, da je snežni plaz zasul dva ameriška in dva francoska smučarja. Vsa štirje so bili v skupini šestih smučarjev, ki so hoteli Novo leto; praznovati v zasneženih gorah. Ostala dva sta se z največjo težavo rešila.
Na Tirolskem je snežni plaz potegnil v 150 metrov globok prepad dva mlada zakonca, ki sta se poročila pred desetimi dnevi. Reševalnim skupinam se je posrečilo, da so rešili ženo, medtem ko je bil mož že mrtev, ko so prišli do njega.
SLEDOVI PERONA MORAJO IZGINITI
Nova argentinska vlada, ki temeljito čisti vse sledove Peronovega režima, je celo poslala posebno gorsko ekspedicijo na Ande, da bo na najvišjem vrhu A-ko-nka-gna razbila kipe Perona in E vate, ki so jih pred leti tja ponesle trume alpinecv.
BOŽIČNI STROŠKI
V	Združenih državah Amerike so potrošili za otroške igrače, ki so jih nakupili za pretekli Božič nič več kot eno milijardo dolarjev (okoli 800 milijard lir). Najbolj so kupovali punčke. Toda tudi v Ameriki opažajo, da že deklice rade segajo po deških igračah ko.t so: vlaki, pištole, obleka eow-boy itd.
»VISOK« ZASLUŽEK
Pravijo, da se je na nekem festivalu v počastitev Verdija ponudil nek slavni dirigent, da bo dirigiral Verdijeva dela, če mu plačajo eno liro več. kot pa dirigentu Toscaniniju. Prireditelji so ponudbo sprejeli. Po končanem festivalu so izročili dirigentu ček v vrednosti ene lire. Mož se je silno začudil. Pa so ga kmalu potolažili in mu povedali, da se je Toscanini pomudil, da bi brezplačno dirigiral.
FILM V ITALIJI
Zanimanje za kino v Italiji vedno bolj raste. Po statistikah je obiskala leta 1954 kino ena milijarda obiskovalcev. To pomeni, da je povprečno bil vsalk Italijan 22 krat v kinu. Italijanski kino je drugi na svetu. Leta 19A6 je Italija poslala v druge države 121 filmov; leta 1954 pa kar 2139 filmov v 79 držav. Protivrednost, ki jo je Italija od leta 1948 do 1954 prejela za izvoz filmov znaša okoli 26 milijard lir.
UMETNA KOŽUHOVINA
V	najkrajšem času bodo začeli izdelovati umetno kožuhovino v najpopolnejši imitaciji astralkanas, hermelina in bobrov-ime. Za to umetno kožuhovino bodo uporabili sintetične snovi, zato bo za dve tretjini cenejša kott prava kožuhovina. Imel a bo iste prednosti glede gorkote, prožnosti in dragih lastnosti, ki jih ima kožuhovina. Ta novica je seveda vzbudila veliko zaskrbljenost med trgovci kožuhovine.
ZA IZBOLJŠANJE RIMSKEGA MESTA
Inženir Kdoardo Lombardi, predsednik zavoda za ljudske hiše v Rimu, je pretekli teden v mestnem predelu Piietrailata sporočil veselo vest, da bodo v tekiu štirih let izginili vsi brlogi v katerih sedaj stanujejo revni Rimljani in ki ne delajo nobene časti italijanski prestolnici. Za to velikansko delo bo država potrosila 6 milijard na leto, kar znaiči višek njene zmogljivosti. Že v prihodnjem letu bo dovršenih prvih 3276 stanovanj s skupno, 15.000 prostori. Celoten program obsega zgraditev 13.000 stanovanju
SKRIVNOST V PISAVI
Pater Girolamo Moretti, ki šteje, sedaj 77 let, je večji del svojega življenja uporabil, da je proučeval pisave in iz njih razbral značaje ljudi. Največkrat sploh ni vedel, kakšni osebnosti je ta ali ona pisava pripadala. Poslali so mu jo, da jo je proučil in šele [pozneje povedali ime pisca. Proučil je na ta način značaje najimenitnejših oseb, zločincev, pa itudi svetnikov-.
Posebno pri teh slednjih je bil večkrat upropaiščein in zmeden, ker se je pokazalo, kako so se morali tudi svetniki boriti proti svojim zlim nagnjenjem proti napuhu, maščevalnosti in dragim st ra-tem. ŽalokSten. in še bolj razočaran vsled tega odkritja je hotel svoja proučevanja opustiti, pa ga je njegov predstojnik potolažil : »Bodite mirni, vaši rezultati so pravilni. Geniji se rodijo, svetniki pa postanejo šele po mnogih preizkušnjah in _ neprestanih mrtvičenjih.« Pater Girolamo je nadaljeval s svojim študijem in danes je eden najslavnejših italijanskih grafologov. Proučil im odkril je skrivnosti 350.000 o-seb. V teh dneh so ga poklicali v Bologno, kjer bo proučil pisave od katerih je odvisna bogata dediščina dveh milijard.
Pater Girolamo napove iz pisave z neverjetno točnostjo ’ ne samo duševne zmožnosti pisca, ampak tudi njegovo fizično konstitucijo, njegove bolezni, ton njegovega glasu, barvo las in poidoibno. Kar pa je najbolj čudno, iz svoje lastne pisave nc zna in ne more nič razbrati. Tu vse njegove zmožnosti odpovejo.
ITALIJANSKI PETROLEJ
V	južni in srednji Italjii ter v Padski nižini so odkrili precejšnja ležišča petroleja. Za izkoriščanje te drage tekočine je treba zelo veliko denarja. Vlada računa, da bodo Italiji pri tein pomagale druge države zlasti s -pozivanjem zasebnih podjetij, naj naložijo svoj kapital v italijansko petrolejsko industrijo. Pripravila pa je tudi nov zaikon, ki ščiti narodne ,j>e-trolejske koristi v Italiji. Zakon določa, koliko dobička bo smelo imeti tuje podjetje. Zdaj so se zlasti v Ameriki oglasili ljudje, ki pravijo, da so ti dobički premajhni, da bi tuji finančniki tvegali večji posel v italijanski petrolejski industriji. Vrtalna dela so zelo draga in marsikje se stroški ne krijejo, ker ni dovolj nafte, in je zato treba poskušati z vrtanjem drugje. Morda pa ti glasovi hočejo vplivati na tiste italijanske kroge, ki se zelo upirajo težnji, da bi tujcem dovolili izkoriščanje italijanskih petrolejskih ležišč.
Klozetizem
Tako bi lahko imenovali vedo naprednih učenjakov pri »Primorskem dnevniku«, ki se bavijo s papeško problematiko,
Tam pred božičem so se hudomušno smejali nad videnjem Pija XII. Zanje je bil zopet primer srednjeveškega nazadnja-štva in misticizma. Članek je bil tako zanimiv, da jih je Jrelia vprašati:	koliko
ste plačali za članek in kdo ga je ukazal napisati ?
Po božiču je D. H. napisal dolg članek o papeževi božični besedi. Čeprav člainkar trdi, da se ne misli -pričkati s -papežem, razvija na dolgo svoj marksistični dogmatizem in prihaja na dan z že davno obrabljenimi frazami. Sveto je .pa prepričan, da je napisal res nekaj modernega, za delavski razred in slovenski narod res nekaj koristnega in nebeško lepega in s tem ovrgel papeževe trditve, katerim so po širnem svetu posvetili vse drugačno pozornost.
Operiranje z raznimi izini in tujimi izrazi ima za komuniste posebno imenitno privlačnost, a ni še znak visoke znanosti, posebno ne take, ki bi se lahko kosala s pa-peževo.
Ne mislijo se pričkati! D.H. in drugi pri »Primorskem dnevniku« vsaj to priznajte, da ima papež več soli v glavi kakor vi!
Saj mi ne boste zamerili, če vam kar tako po domače povem, brez izinov in tujk? Pa še nekaj: ne smešite se pred svetom s takimi neumnostmi in takimi spisi. In ne smešite slovenskega naroda pred kulturnim svetom, k alk or da bi ta vse verjel, kar vi plrodajate kot najnovejša odkritja sodobne znanosti.
Posebno še tretji članek o papeževem govoru o porodu brez -bolečin je nekaj posebnega. Ali bi res radi učili papeža svetopisemsko eksegezo? In ti ljudje govorijo o napredku, o razvoju znanosti in talko dalje. Ko pa gre za versko problematiko, tedaj .pa pozabijo (recimo .kar tako) na neverjeten razvoj svetopisemskih ved v zadnjih sto letih.
In taki junaki naj bi nam smeli očitati nazadinjaštvo? In nas učiti krščanske ljubezni?	Dr.
četrti slovenski socialni dan v crfrgentini----------------------- —
Slovenski izseljenci v Argentini iso imeli dne 20. novembra t. 1. svoj četrti socialni dan. Dočim so se prejšnji socialni dnevi vršili pozimi, ki je edino primeren čas za društveno delo, se je. letošnji zaradi neurejenih političnih razmer — vršil šele v vroči pomladi, ki se začne na južni polobli z 21. septembrom.
Letošnji socialni dan je bil posvečen vprašanju ohranitve slovenske družine v zamejstvu. Cerkveni govor in vsi trije referati so imeli namen, da to vprašanje osvetlijo z vseh strani in dajo Slovencem smernice za pravilno družinsko življenje.
Socialni dan se je pričel ob osmi uri zjutraj s sv. mašo. Leipo število Slovencev in Slovenk je prihitelo iz vseh strani Velikega Buenos Airesa v cerkveno dvorano v Ciudadcli. Na odru je bil postavljen oltar, h kateremu je pristopil vodja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar, stregla sta mu bogoslovca gg. Mavrič in Rant. Po evangeliju je imel g. vodja na zbrane zborovalce globok nagovor, v katerem je poudaril duhovni in socialni pomen družine. Skrbno sestavljeni govor je napravil velik vtis in je tvoril lep uvod k nadaljnjemu razmišljevanj-u o vprašanju slovenske družine.
ZBOROVANJE
Takoj po sv. maši se je v isti dvorani vršilo zborovanje, ki ga je začel predsed-
nik Stalnega odbora slovenskih socialnih dni v Argentini, g. Janez Majeršič, bivši župan v Tržiču -na Gorenjskem. Pozdravil je zborovalce, zahvalil se je g. vodji Ore-harju za sv. mašo in za odlični cerkveni govor. Nato je -povedal, da je Stalni odbor izbral za predmet letošnjega socialnega dne vprašanje o družini, ker je bil mnenja, da je prav to vprašanje eno najvažnejših in najbolj nujnih socialnih vprašanj naše slovenske izseljenske skupnosti. — Na .prejšnjih socialnih dnevih so se obravnavala naslednja vprašanja: na prvem — socialno vprašanje na splošno; na drugem — naša gospodarska osamosvojitev; na tretjem — vprašanje našega zdravja.
G. Majeršič je še povedal, da je med letom odložil mesto predsednika Stalnega odbora g. prof. dr. Ivan Ahčin, ki je dal plo-budo za organizacijo socialnih dni v Argentini, ki je odlično izpeljal prve tri socialne dneve in ki je izbral tvarino tudi za letošnji socialni dan. Prof. dr. Ahčin pa ni samo naš najodličnejši sociolog, ampak je tudi naš najbolj delovni socialni delavec. Predava -na številnih tečajih, krožkih, javnih zborovanjih; vsi slovenski časopisi, vse revije in koledarji so posejani z njegovimi članki. Krona vsega tega dela pa je čudovita knjiga Sociologija, o kateri menijo strokovnjaki, da je taka, da je težko najti kaj podobnega v svetovni literaturi. In pravi biser v tem delu je prav poglavje o družini. — Za vse to ogromno delo se je g. Majeršič iskreno zahvalil g. prof. dr. Ahčinu.
Sledile so vilitve predsedstva zborovanja. Na predlog g. Magistra Albina so bili soglasno izvoljeni:	za predsednika šolski
nadzornik g. Aleksander Majhen, za -podpredsednico gdč. Bidovec Mara in za tajnika g. Seme Jože. Predsedstvo je zavzelo svoje prostore na odru in g. Majhen se je zahvalil za zaupanje, sporočil je zborovalcem dnevni red zborovanja ter dal besedo prvemu referentu
G. PROF. ALOJZIJU GERŽINICU,
ki je obravnaval vprašanje: Pojem krščanske družine. V svojem izklesanem in jedrnatem govoiru je predavatelj povedal, katere so naravne podlage družine, ki jih je krščanstvo strnilo, priznalo, poglobilo in nadnaravno dopolnilo. Družina je vir vsega življenja in prava vzgojna ustanova. Družinske potrebe so staršem velika pobuda za delo in ustvarjanje, in to bogati ves narod. Nebogljenost otrok jim vzbuja socialni čut odgovornosti. V družini se postavljajo temelji avtoritete in poslušnosti, brez česar se nobena družba ne more obdržati. Iz družine se prelivajo v družbo vrelci ljubezni in to je najmočnejše gibalo vse kulture. — Seveda pa je temelj družine enoten in neločljiv zakon, ki ga je Kristus dvignil v zakrament. Da moremo uresničiti božjo zamisel družine je potrebno: spoznanje božje zamisli, poslušnost Cerkvi, pouk o bistvu zakona, skrbna pTiprava na zaikon in družino, sodelovanje države s Cerkvijo v ustvarjanju pogojev urejenemu -družinskemu življenju in v
uveljavljanju pravilne zakonodaje.
Drugi referat je imela
GOSPA K. PRIJATELJEVA,
ki je govorila o nevarnostih za slovensko družino v zamejstvu. V svojem temeljitem in živahnem referatu je primerjala življenje slovenske družine prej doma z življenjem v taboriščih in s sedanjim življenjem v tujini. Ni bilo sicer družinsko življenje doma popolno, vendar v splošnem lahko rečemo, da je bila slovenska družina doma urejena, verna, trdna celica slovenskega naroda. V taborišču so se razmere že bistveno izpremenile. Družinska skupnost je bila razbita, vzgoja otrok težka, V izseljenstvu, kjer smo sedaj, živimo sicer v svobodi, toda za družinsko življenje so nastopile nove nevarnosti. Družinska molitev ni mogoča. — Še slabše je tam, kjer mora na delo tudi mati. — Na družinsko življenje vpliva tudi velika stanovanjska kriza. Zaradi izredno dragih stanovanj naši ljudje v mnogih primerih nimajo primernih stanovanj. — Potem pridejo nevarnosti izven doma:	na poti v
službo in iz službe domov, kino, propaganda na cesti, nedeljsko delo, ki ga vidimo vsepovsod, nedostojna moda, umazane revije in slikanice, radio, televizija, plesi. Nevarna je tudi šola, t. j. šolska družba, še hujše pa je v tovarni, kjer morajo naši ljudje poslušati- umazane kvante od jutra do večera. —
Po goloru ge. Prijateljeve je odiredil predsednik 10 minutni odmor. Po odmoru je tajnik g. Šeme prečita! dvoje pozdrav-
nih pisem, naslovljenih na prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana in na predsednika Narodnega odbora za Slovenijo ig. dr. Miho Kreka. Nato je tajnik še prečita! pismo članov social, študijskega krožka v Mar del Plata, ki pozdravljajo udeležence četrtega socialnega dne.
Kot tretji govornik je nato nastopil
G. MAVRIC JOŽE (ST.),
ki je govoril o pogojih za urejeno družinsko življenje. Ti pogoji pa so sledeči: pravilni odnos moža do žene in žene do moža, -pravilno razmerje otrok do staršev in staršev do otrok, pravilni odnos družine kot celote do Boga, pravilni odnos družine do soseske in do vse narodne skupnosti. Poleg teh pogojev je omenil še enega in se je pri njem dalje mudil in sicer: primemo gmotno stanje družine. Bogastvo še ni sreča, a prevelika revščina je vselej nesreča. Gospodarsko močne slovenske družine bodo tudi versko in narodno bolj odporne.
Za svoja izvajanja so vsi govorniki želi živahno in krepko priznanje vseh navzočih, ki so nato -pooblastili Stalni odbor, da naj na osnovi vseh referatov sestavi resolucije in jih objavi v slovenskem tisku.
Nato je g. Majhen zaključil lepo napelo zborovanje in je pozval vse navzoče, da naj -gredo na delo za ohranitev naše najvažnejše socialne celice — naše slovenske družine.
RUDOLF SMERSU
S TRŽAŠKEGA
Velika javna dela r Trstu
V	tržaškem občinskem svetu so sprejeli predlog za najem posojila pri Zavodu za socialno skrbstvo in sicer v znesku dveh milijard lir.
Znesek bo služil za razširjenje pokopališča pri Sv. Ani. Kupili bodo 35.000 kvadratnih metrov zemlje zraven pokopališča. Na njem bodo zgradili nove grobnice, kostnice, novo kapelo in druga poslopja. Število prošenj za družinske grobnice je v zadnjem času zelo naraslo. Za ta dela bodo porabili oikrog 600 milijonov lir.
Drugo potrebno delo je kanalizacija v ulici Udiine in Grete do svetilnika. Za to bo potrebnih 200 milijonov lir. Prav tako bodio izvedli kanalizacijo v ulioi Battisti in Giulia, kjer se izteka umazana voda po kanalu, ki je ziidlan iz suhega kamna in ne odgovarja sedanjiim potrebam. Za ta dela so odločili 290 milijonov lir.
Največ denarja pa bodo porabili za po-rušenje hiš v starem delu mesta in sicer predel od Rimskega teatra do ulice Ve-nezian in na trgu Parbakain do ulice Ca-vana. Na ta način bodo pridobili okrog 6000 ra2 stavbnega prostora, ostalo bodo ceste in trgi. Za ta dela je namenjenih 600 milijonov lir.
Za zmanjšanje brezposelnosti bodo ta javna dela gotovo velikega pomena.
SLAVA B.
Istrski begunci
Dne 5. januarja je zapadel zadnji rolk za vložitev prošnje za izselitev iz enega področja na drugo bivšega tržaškega ozemlja. Od 8. olktobra 1953 do 31. dec. 1955 ee je iz bivše cone B izselilo 20.358 oseb. Če k temu številu prištejemo še izseljence iz razdobja med majem 1945 in oktobrom 1953, dobimo skuipno število 37.550 oseb, iki so se izpod Titovega režima preselile na Tržašiko ozemlje. Skupno je torej ipo drugi svetovni vojni zapustilo severozahodno Istro okrog 40.000 oseb. To število se bo še ,poveealo, kajiti precejšnje 'število Istranov, Iki so že vložili prošnjo
za izselitev, ealkajo še vedno na potrebne listine.
Značilno je, da podobnega izseljevanja v obratni smeri skoro ne moremo zabeležiti, ker ga tako rekoč ni, dočim je bilo po prvi vojni ravno obratno: iz Italije, to je iz Primorske, so se izseljevali v Jugoslavijo.
Komisarjev obisk v Miljah
Na staro leto je generalni vladni komisar obiskal Milje, Dolino in Repen tabor. V vseh treh občinah je razdelil darilne pakete predsednika države. V Zgoniku in Nabrežini pa je pakete razdelil podpre-fekt Macciotta. Razdelitvi so prisostvovaili krajeivni župani in učiteljstvo. V Dolini, Repemtabru in Zgoniku so razdelili po 36, v Nabrežini pa 50 paketov. Otroci so bili zelo veseli bogatih .paketov.
Trimester v srednjih lolah
Srednje šole so morale zaradi štrajlka z alki j uček trimestra prenesti na konec počitnic. Upajmo, da je sedaj za letos konec stavk zlasti po šoilah.
Bazovica
V	nedeljo gostuje pri nas Slovensko katoliško društvo iz Gorice z bogatim in pestrim sporedom:	s koncertom svojega
orkestra in zbora, in z opereto »Povodni mož«. To društvo Baaovci in okoličani dobro poznamo od lanskega leta. Slišali smo, da so se letos še bolj izpopolnili, zato jih z navdušenjem pričakujemo in jim obljubljamo, da bomo dvorano do zadnjega kotička napolnili. Vse naše prijatelje iskreno vabimo na to iziredno lepo prireditev.
Na praznik sv. Treh kraljev smo v cerkvi slišali statistiko rojstev, smrti, porok in prebivalcev naše- župnije. Rojstev je malo, smrti pa veliko več kot rojstev; tujcev vedno več po naših vaseh, domačimi se ,pa selijo v daljine nepoznane, kraje: nič preveč razveseljiva dejstva za naš narod. Tiisti, ki se toliko trkajo na prsa,
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO IZ GORICE
priredi
v Bazovici (kinodvorana) v nedeljo 15. januarja ob 17. uri ,pod vodstvom
prof. Mirka Fileja
GLASBENI KONCERT
z naslednjim sporedom:
a; ZBOR IN ORKESTER
1) Foerster - M. Filej: Večerni motiv (Ave Marija) iz slov. opere »Gorenjski Slavček«
za mešani zbor z orkestrom.
2) A. Foerster - M. Filej: Venček narodnih (III. dejanje - I. prizor) iz slov. opere
»Gorenjski Slavček« za mešani in moški zbor, solisti ter orkester.
3) E. Komel: Poročna koračnica iz kantate »Fantje na vasi« za meš. zbor in orkester.
BJ DUO HARMONIK
1) /. Brahms - L. O. Anzagi: Madžarski ples št. 5.
2) F. Htirulel - F. Fugazza: Largo.
3) C. Dani: Faville musicali.
C) ORKESTER SOLO
1) V. Parma - M. Filej: Vesela koračnica.
2) P. Mascagni - V. Billi: Intermezzo.
3) I. Strauss - M. Filej: Valček »Dunajska kri«.
CJ OPERETA
I) V. Vodopivec - M. Filej: »Povodni mož« groteska v 1 dejanju za soliste in orkester. (Režija Kumrov).
Zelo pripravna avtobusna zveza z vsemi okoliškimi vasmi in z mestom:
Avtobus IZ TRSTA od,pelje ob 14.30 in vsake pol ure pozneje.
Avtobus IZ BAZOVICE odpelje ob 19.10 in vsakih 25 minut dalje do 23, ure.
da so narodnjaki, naj malo bolj skrbe, da se število rojstev poVeča. Toda dokler bo svet tako pogreznjen v uživanjaželjmost in Bogu odtujen, ne bomo mogli beležiti povišanja rojstev. Trdna vera in upanje v Boga daje staršem veselje in pogum, da sprejmejo več otrok.
Naša vas šteje sedaj 1654 duš, od katerih je 69 tujegai jezi/ka. V faro se je v teku enega leta priselilo 3300 beguncev iz Istre.
Slišali smo tudi, da se naš veliki dolg za dvorano bliža srečno proti koncu. Počasi, a gotovo.
Letos bomo obhajali stoletnico postavitve in blagoslovitve iprvega kamna naše žuj i ne ceikve. Slovesnost bo združena z misijonom in verjetno tudi s pastirskim obiskom.
Prebtneg
V	zadnji številki se je na prvi strani »Katoliški glas« pošteno zmotil, ko je pod sliko lepe tržaške vasi zapisal: Prebeneg v tržaškem Bregu. Ta lepa vas na sliki ni naš Prebeneg ampak, sosednje Mačkovlje.
V	Mačkovljah so se mogoče kaj jezili, mi pa ismo se smejali, da vsaj po pomoti pride naše ime na prvo stran lista. Spomladi, ko bo vse v cvetju, naredimo lepo foto-
grafijo Prebenega in talkrat boste videli, kakšna je naša vas.
17.	januarja imamo praznik vaškega, pa-trona sv. Antona' puščavnika; šv. maša bo ob osmih, popoldne pa blagoslov hiš. 0.pa-silo z dvema sv. mašama (ob 8. in 11.) bo v nedeljo 22. januarja.
Boljunec
19.	januarja preteče eno leto, kar je umrl naš nepozabni prvi župnik č. g. Gabrovšek. Sedaj je že več mesecev na njegovem grobu postavljen lep spomenik, ki je pravi okras boljunškega pokopališča in obenem dokaz, kako smo pokojnega dušnega pastirja radi imeli. V boljunški župni cerkvi bo slovesna maša obletnica v četrtek 19. januarja ob osmih, v Dolini pa v petek ob sedmih. Ob tej priliki lahko zapišemo, da se verniki po tržaških vaseh zelo radi spominjajo svojih pokojnih duhovnikov in večkrat zanje naročajo svete maše. To je znamenje lepe hvaležnosti in krščanske ljubezni.
Dodatek
V	poročilu o zbirki za tiskovno nedeljo je nehote izpadel prispevek duh ovni j e Boršt, ki je nabral 700 lir.
Z GORIŠKEGA
Novi predpisi o obmejnem prometu
Po movih predpisih v soglasju s 46. čl. videmskega sporazuma, ki so stopili v veljavo dne 2. januarja, bodo lastniki ob-mejrnih izkaznic lahko prenesli preko meje mesečno do 3.500 dinarjev v enkratnem ali delnih zneskih. Poleg tega bodo lahko vzeli s seboj tudi dosedanjih 300 din.
Potniki z italijanskega področja bodo poleg že do sedaj dovoljenega zne.ska 12.000 lir mesečno, lahlko nesli s seboj' še do 18.000 lir mesečno, toda .pod pogojem, da bodo prehajali čez mejo vsaj 30 krat mesečno. Tu gre za osebe, ki so zaposlene v Italiji, a imajo stalno bivališče v Jugoslaviji.
Na sestanku carinikov, ki bo prihodnje dni v Gorici, bodo vsa ta nova določila še podrobneje proučili.
Božično-misijonska prireditev
Praznik sv. Treh kraljev je bil zopet lep misijonski dan za goriske Slovence. Imeli smo med sabo misijonskega brata Karla Kerševana. Doma je iz Trsta, sedaj pa deluje v Kongu. Za ikratke tedne je prišel domov na oddih ter je ravno ta teden zoipet odpotoval v Belgijo. Mar. družba ga je povabila, naj .pride v Gorico, da bo kaj zanimivega povedal iz misijonskega življenja v Kongu. Toda k misijonskemu predavan jai so družbenice dodale še nekaj drugih točlk in taiko je na«tala zanimiva božična in misijonska akademija. Zanjo se moramo zahvaliti razen g. misijonarju še članicam pevskega zbora, Mar. vrtcu in dramatskemu odsdku. Vsi so se potrudili ter vsakdo nekaj pripravil, zato je bil program pester in zanimiv. — Številne družbenice in tudi drugi Goričani, ki so dvorano napolnili, so	gotovo	šli	domov
veseli, da so taiko lepo ipreživeli praznik sv. Treh kraljev.	—	Gospodu	misijonarju
pa želimo srečno	pot	in da bi	se	čez leta
zopet videli.
Občni zbor SKAD-a
Pretdklo sredo	dne	4. jan.	se	je vršil
v društvenih prostorih v Katoliškem do-
J o«. Spillmann:	2
CDed in vnuk i
ln zdaj se je pa tako nepričakovano vrnil! Stari Tom se ga je tako ustrašil, da bi mu bil kmalu svečnik iz roke padel. A hitro se jc spet zavedel; hotel se je svojemu gospodu, ki je z začudenjem gledal okrašeno dvorano in svetlo namizno orodje, naglo umakniti. Pa bi bilo že .prepozno. Gospod ga je ustavil in zahteval pojasnila.
»Kaij pomeni vse to? Ceinu vse te priprave?« je vprašal Sir Rihard, odlagajoč klobuk in plašč.
»Mizo smo pogrnili za neke goste, ki j:h za nocoj pričakujemo,« je odgovoril služabnik.
»Za neke goste? Za katere pa in za kakšno slovesnost brez moje vednosti?« je silil stari gost in čelo sc miti je mrgodilo.
»Sveti večer je, mylord, in vrhu tega bo mladi gospodič prejel nocoj prvo sveto obhajilo; zato je mylady povabila nekaj prijateljskih rodbin,« je razlagal Tom, s strahom opazujoč, kako raste srd v očeh
gospodarjevih.
In res jc vzkipel: »Tako torej! Zato so ine poslali v Bradshaw Hall! Slovesna polnočnica in med njo sveto obhajilo v teh časih človek bi znorel!« Udaril ie z nogo ob kannemita vežna tla. da so ostroge njegovih jahalnih škornjev zarožljale. >Kdo so povabljenci?« ln ko mu je prestrašeni služabnik imenoval nekaj imen, je starec dalje ulkaizoval:
»Pri tej priči naj hlapci osedlajo konje in hajdi odpovedat vabilo, zakaj no, vsaik trenutelk lahko pride hišna preiskava in premetačina. — Kje je lady Worthin,g-ton?«
»V sinji sobi tam na voglu, mylord,« je odgovoril služabnik ter osupel gledal za gospodom, ki je naglo koralkal proti označenim durim. Žalostno je majal z glavo: »Saj sem kar slutil, da bo prišlo kaj vmes; oh, slovesnost bi lila prelepa za te naše čase. Moj Bog, kakšen žalnsten sveti večer bo imela naša dobra gospa, in kaj šele njegov sin, če res pride; ne smem misliti, kako ga bo stari mož sprejel!« Odšel je ukazovat hlapcem, kar mu je naročil gospodar.
mu v Gorici prvi redni občni zbor Slov. katol. akad. društva. Prisotna je bila večina članov društva, starih in novih, vi-sOkošolcev in starešin. Dosedanji odbor je podal poročilo o delu društva v prvem letu obstoja. Videti je bilo, da je društvo začelo resno delati in se je posvetilo predvsem dopolnjevanju izobrazbe svojih članov s predavanji in tudi s počitniškim potovanjem po Avstriji, o katerem smo v KG že brali daljše poročilo v lanskem letniku. Skupno je društvo priredilo šest sestankov s predavanji: starešina SKAD-a dr. A. Kacin je imel ciklus petih predavanj o slov. politični zgodovini, prof. V. Beličič iz Trsta pa je predaval o sodobnem slov. slovstvu. Navezalo je stike tudi s sorodnimi slovenskima organizacijami v inozemstvu, zlasti z akademsko mladino na Koroškem, s katero so imeli ob počitnicah skupen dvodnevni tečaj v Globasnici.
Za novo ,poslovno leto je bil izvoljen nov odbor, kateremu je občni zbor poveril nalogo, naj delo društva še 'bolj razširi in poglobi, da bo taiko v še večjo pomoč članom pri njihovi duhovni in umski rasti.
Naši akademiki mladimi, iki si je v lastnem društvu postavila trdno in varno ognjišče, želimo novih in še obilnejših uspehov pri njenem nadaljnjem delu.
Števerjan
Slov. 'katoliško prosvetno društvo iz Ste-verjana je v prostorih števerjanske šole otvorilo knjižnico. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in praznik po glavni sv. maši in ,po popoldanski službi božji. Knjige so vsem na razpolago! Ste ver jamči, berite dobre in slovenske knjige!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/0 davek na registrskem uradu.
Iz Beneške Slovenije
BOŽIČNI PRAZNIKI
Zloglasni »Comitato« za obrambo vere in domovine (naročniki K.G. ga že poznajo), nam bo gotovo zameril, ker povemo javnosti, da je božična sveta noč pri nas tudi letos potekla po stari navadi. Ubrano svetonočno zvonjenje, petje starih božičnih pesmi, štruklji, rtkoledo« z zvezdo in jaslicami, vse kakor že pred pet sto leti, brez nobene nevarnosti za javini red in državo. V vaseh, kjer je komitatovcem uspelo udušiti (bolj ali manj nasilno) te lepe krščanske navade, so jih nadomestili s harmoniko, plesom in... pretepi.
NAPADI
Med tem pa je »Comitato« postal nervozen in je poklical na pomoč zloglasnega urednika lista »Meissaggero Veneto«, g. Ar-tura Manzana. Ta gospod je spisal dolg članek »Ocehio alla frontiera«, v katerem hudo napada nekatere beneške Slovence in še posebno šentlenartskega župnika, g. Angela Kračino, katerega je, kljub temu da baje že več let očitno dela za priključitev Benečije k Jugoslaviji, videmski prefekt obdaril z novo »Lambretto«. Manzano ni objavil članka v »Messaggero Veneto«, ampak na prvi strani liberalnega lističa »II Friuli Liberale«, dne 26. oktobra 1955. V isti števiLki liberalnega glasila je bil tudi drug članek »Onore e .gloria ai preti anti-italiani«, v katerem se govori o polk. msgr. Trinku, o msgr. Faidutti-ju in... g. Kračini. Povod za članek je dal »Katoliški glas«, ki je v štev. 41 (13. okt. 1955), priobčil vest, da je bilo v Vidmu ustanovljeno neko slovensko kulturno društvo.
Za prvi članek »ta bila poklicana na videmsko sodišče odgovorni urednik liberalnega glasila, g. Giorgio Provini in g. Arturo Manzano, dne 21. decembra 1955, da bi bila sojena »per direttissima«. Gospoda pa se nista odavala, ampak sta poslala na sodnijo le svojega odvetnika dr.-ja Borghija, ki je povedal sodnikom, da je g. Manzano bolan, g. Provini pa odsoten. Prosil je sodnika za odlog razprave, tudi zato, da bi se mogel pripraviti na obrambo svojih klientov. Njegovi prošnji je sodnik ugodil iin razprava je bila odigode-na na prihodnje zasedanje Tribunala. Protislovenska gorečnost je Manzana že drugič spravila na zatožno klop.
Odgovorni urednik: msgr. tir. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
OBVESTILA
SKPD v Gorici sporoča^ da bo v nedeljo 22. jan. .ob 4,30 popoldne gostoval v Gorici v Marijinem domu »Bazoviški odern z igro »Vest ali človek, ki je umoril«. To je pretresljiva drama iz prve svetovne vojne. Vstop bo samo z vabili, ki jih boste dobili v trgovini Kosič in v kavarni Bratuž od petka 20. jan. naprej. Obveščamo že danes, da brez vabil ne bo mogel nihče k igri. Zato si jih preskrbite pravočasno.
ZA SVETOVNO MOLITVENO OSMINO
bomo v stolnici v Gorici imeli vsaik dan sv. mašo ob 6. uri s kratkim in primernim premišljevanjem in molitvami za zedinjenje vseh cerkva. Začetek osmine v sredo 18. jan., zaključek dne 25. jan. — Verniki, udeležite se te molitvene osmine v velikem številu!
DRAMSKI KROŽEK MAR. DRUŽBE v Rojanu priredi v nedeljo 15. januarja igro v treh dejanjih:
ŠTIRI SESTRE
Začetek ob 17.15! Med odmori srečolov!
Lady Worthington, snaha starega gospoda, ni med tem prav nič slutila, kaj jo čaka. S sinom Johnom, živahnim dečkom enajstih let, je zalljšala oltar za toli zaželeno slovesnost. Z mize, narejene iz dragocenega lesas je -bila namreč gospa dvignila lepo izirezljani nastavek, ki je zasla-njal vso steno zadaj za mizo in ki so na njem navadno stale dragocene čaše, odvila je bila ploščo, ki je pokrivala vso mizo in je imela vdelano slonovo kost in biserno matico, in glej! ob siju sveč se je zasvetil bogato pozlačen star gotslki oltarček, umetno izrezljan in z mnogimi svetinjami.
Deček jc ostrmel »O kako lepo!« se je začudil in njegove velike, modre oči so se iskrile ob pogledu na to krasoto. »Glej, glej, mamica,« jc kazal neko umetno izrezljano Skupino notri v skrinji, »saj to so pa jaselce, božje Dete je tu in ljuba Mati božja in sv. Jožef in pastirci Jezu-ščlku darujejo jagnje, angeli pa nad hleveem drže napis:	Gloria	in excelsis
Deo! Slava Bogu na višavah! Tako je na traku zapisano. Joj, kako je škoda, da moramo lepi oltarček še zmerom skrivati!
Kalko rad bi vsaik dan pri mjem ministriral! Ampak ikajne, mamica, ko bom velik in postanem mašnik. kakor je moj striček, ki nocoj pride, ho hudobna kiraljica v Londonu že daivno mrtva in talkrat bom smel pri tem oltarčku maševati?«
»Prosi nocoj, ljubi otrok, prav prisrčno ljubega Jezuščka, ki ga boš prvič v svoje srce prejel, naj spet vrne mir naši domovini in ji ohrani staro katoliško vero,« je resno govorila mati.
»Gotovo to storim,« jc odgovoril deček, »pa tudi zate bom molil in za ljubega očka, ki je daleč na morju, in za deda in za vse, kakor si mi rekla. Za kraljico pa, ki ukaizuje, da naše mašnike obešajo, ne bom molil.«
»Kaj? Mar moj John ne ve, da smo dolžni za sovražnike moliti? Mar ni ljubi Zveličar tudi za tiste molil, ki so ga križali?«
»Naj bo, mamica! Kor ti tako hočeš, bom tudi zanjo molil.«
»Ne zato, dete moje, ker jaz hočem, ampak zato, ker Bog tako hoče. No, zdaj mi pa podaj svečnike in pomagaj, da prt pogrneva čez oltarno ploščo — ostanki
svetih mučencev so v njej in blazino z mašno knjigo deniva gori. pa vrčka z vinom in vodo ter zvonček tja postavi tako, zdaj sva .gotova. Zdaj pa sediva tu pred oltarček! Čitaj mi kaj iz »Vrta duše« dokler ne pride tvoj stric. Vsak čas mora biti tu.«
Deček še ni dolgo 'bral. ko so se duri male predsobe, iz .katere se je prišlo v sobo, kjer sta bila, in iz te v dvorano, naglo odprle. »Je že tu!« je veselo vzkliknil deček in planil proti duriim; toda namesto pričakovanega strica je vstopil strašno razburjeni Sir Rihard. Njegov u-padli obraz je bil zdaj še bolj bled in brezkrvne ustnice so se mu tresle. Ko ga je John zagledal, je razočaran obstal sredi sobe in dejal: »Ded je!«
»Da, da, ded je,« je z grenkobo odgovoril starec. »Kaj ti ni prav, da je ded prišel? Pojdi zdaj v svojo sobo, govoriti moram s tvojo materjo.«
Ko je deček odšel, se je stari gospod obrnil h gospe Worthington. Ta je bila sicer za trenutek ob njegovem prihodu prebledela, ali hitro je zopet našla prejšnji mir in pogum.
(Sledi nadaljevanje)