Kooperacija vseh učiteljskih gospodarskih podjetij v državi. »Čas je. da stopJjo predstavniki vslh fmanci.isko-ekonomsko-ikiultiurniih ustanov naišesa uičiteljstv.a v' kralievin-i v ožji stik m najdejo bazo za vzajemno in solidno skuprao delo v splošnem interesu kultunnega in prosivetrnega napredka našega stanu in .naroda.« »Učiteliska Zadruga«, glasniik učiteljske zadruge A. D. iv Begiradii, braj 1. »Učiteljsko Zadrugo«, glasnik učiteljske zadruge A. D. v Beogradu, ki !e sedaj pričel izhajati, imenujemo lahko prvi naš stanovski gospodarski list. Kakšna mu bo usoda, v tem je težko danes govorrti; gotovo pa je, če bo dobro voden, da postane lahko skupno glasilo sindlkata vseh učiteljskih gospodarskih podjetij v državi. V tem pogledu bi ga pozdravljali! Učiteljska gospodarska podjetja pa na drugi strani ne smejo pozabljati, da so izrasla edino iz moralne opore, ki so jo prejemali iz vrst organiziranega učiteljstva in da je njih glavna naloga širjenje samega sebe in gospodarska krepitev stanu, od katerega žive. V tem oziru moramo smatrati stanovske organizacije za ventilatorje zdravih razmer pri go5podarskih podjetjih. Kal pa, ki jo nosi list v tem pogledu, M;iatramo za nezdravo jedro, dasi smo oJločno za popolno razčiščenje vsake take zadeve in proti temu, da bi se delala tudi najmanjša krivica celoti ali poedincu. Ne bi tega omenjali — mim,ogrede —¦ da bi nam ne bila odkrito krepka gospodarska osamosvojitev našega stanu tako pri srcu. Glavna smer 1. in 2. štev. »Učiteljske zadruge« je dobra in na to hočemo opozoriti tudi našo javnost in predstavnike naših gospodarskih podjetij, da se jc oprimejo. Podana je nekako v sledečih besedah. ki jih citiramo iz »Zadruge«: »Pred našimi očmi vidimo, kako denarni zavodi raznih profesij iri raznih stremljenj vzaiemno kooperirajo medseboj v mnogih finančnih in kulturnih zadevah. Vidimo, kako se ustanavlja sindikat bank s 7% temeljem, in pri tem sedelujejo vsi glavni zavodi v državi. Ne potrebujemo samo zvez, resolucij, besed, zdravic, ampak več delovnih, tudi gospodarskih zvez. Zakaj bi knjiga, tiskana v Ljubljani ali Zagrebu bila tako redka na književnem trgu v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju in drugje? Komur je znana zgwdovina trgovine, ta ve, koliko usluge je napravila človeštvu trgovina; smelo osvoječa si zemljo in morje, raznoseča in donoseča blago, razširjajoča kultura, upoznavajoča in zbližujoča ljudi in narode. Smelost mnogobrojnih delavcev na tem polju je enaka smelosti vojskovodji. Mi imamo v naši državi mnogo učiteljskih ekonomskih in kulturnih ustanov in ustanavljajo se še nove. Nekatere od teh imajo svoje denarne oddelke in zavode (Učiteljska Zadruga A. D. v Beogradu, Učit. hranilnica in posojilnica v Ljubljani), ustanavljajo se knjigarne in tiskarne (Učitv zadruge v Beogradu, »Zavičaj« učit. d. d. v Skoplju), drugje že obstoja knjigarna in tiskarna (UČit. del. dr. »Natoševič« v Novem Sadu, Učit. tiskarna, knjigarna in tvornica šolskih zvezkov v Ljubljani). — B.: Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani — itd.; tretje imajo penzijonate in konvikte, katerim druge ustanove omogočajo obstanek, potrošačke zadruge — »Učiteljski zdraviliški dom« v Rogaški Slatini, Učiteljska zadruga v Celju — i. dr. Vse te ustanove in zavodi žive svoje zasebno življenje, skoro brez vsekake poslovne zveze. Morda je za ustvarjanje zveze nedostajalo časa, morda ni bilo volje za to, moi;da ni bilo smisla za uvidevanje koristi pd zajednice?« Te besede so nekaka vodilna misel rdeča nit, prvih številk »Učiteljske Zadruge«. Lepo. obširno in koristno polje za naš stan! Priporočamo našim gospodarškim zavodom in ustanovam, da seznanijo potom »Učit. Zadruge« tamošnjo gospodarsko stanovsko javnost z našimi gospodarskimi ustanovani — da inserirajo v »Zadrugi« — in se oprimejo zdrave ideje, ki jo prinašajo prve številke našega prvega stanovskega gospodarskega glasila. Od »Učiteljske Zadruge« pa pričakujemoi da nam v eni svojih prihodnjih številk poda celokupno sliko vseh učiteljskih gospodarskih ustanov in zavodov v državi in nam pokaže gospodarsko moč našega stanu cele države, nam razvije naš stanovski gospodarski program za bližnjo bodočnost, z vrhovnim smotrom gospodarske osaTnosvojitve našega stanu v svrho trdnejšega temelja za naše čim svobodnejše stanovsko in prosvetno delo v državi. k.