» i i .........-i ni i .1 S I I I ^B f\\ ffl I® H iS 8 ——— 1111 1 Jugoslovani se nahajajo I v nevarnosti, da zgubijo svoje pokrajine. Pariz, 2. 'marca. Položaj v v Jugoslaviji je skrajno napet, Zavezniki so jako za-jv merili jugoslovanski .vladi, S ker je prelomila dogdvor in spofazum ter je iztirala italijansko komisijo iz Ljubljane. Sklenjeno je namreč bilo, da dokler mirovna konferenca ne izreče svojega mnenja, da se vsaka stranka I rtiiro zadrži. Je pa še druga nevarnost, « ki preti svobodi Jugoslovanov. Italijanska propaganda * je bila brezuspešna, dokler so Slovenci in Hrvati trdno držali s Srbi. Kakor hitro pa so se pokazali vidni znaki -nesporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, je upljiv Jugoslovanov padel. Govori se celo, da bodejo zavezniki nagradili Srbijo z Bosno in Hercegovino, a Italijani dobijo kar zahtevajo v Dalma-jciji i Istri, ostale Slovence / in Hrvate se pa prepusti njih f usodi, v slučaju, če se vse r tri veje jugoslovanskega naroda trdno ne združijo sku-*~paj. Italijani silno povdarja-j» na mirqvni konferenci, da so baS Slovenci in Hrvati r ustavljali zaveznikom tekom vojne. Washington, 2. marca. Vse ameriške kroge je neprijetno dlrnula vest, da Jugoslo-| vani niso složni med seboj in v trenutku, ko so imeli na svoji strani prijateljstvo sko-ro vseh zaveznikov, Jugoslo vani cepijo svoje moči. Kritiki in uredniki največjih a-meriških listov obspjajo se- {jaratistično gibanje Jugos-ovanov in namigujejo, da zavezniki na mirovni konferenci ne bodejo ugodifi ju-k goslovanskim zahtevam na I ,mirovni konferenci", i bodejo raje ugodili Italijanom Wm>t Jugoslovanom, če Jugo-Kbvani ne _pokaŽejo edine, Kupne, složne fronte. Sku- ■_!_^ ■ -m ...... ^ .... ......... fjBoljševiki prodajajo delavcem pasje meso po $2.0Q funt. Stockholm, 2. marca, Pod \ vlado boljševikov *se v Moskvi in vseh drugih večjih mestih Rusije prodaja pasje meso po $2.00 funt, konjsko meso je $8.00 funt, prašičevo meso, če ga ie kaj dobiti po $30 funt in hlebec kruha , velja 15 rubljev ali $7.50, V deželi ni nobene obleke, žito in ves drugi živež so bo-1 jševiki »pokradli kmetom in razdelili med svoje vojake, rdečo gardo, a kmetje niso dobili zato nobene odškodnine. Tifus se razširja nfed prebivalstvom, in v Moskvi je vsak teden najmani tisoč novih slučaje* te bolezni. Bolnišnice ne mprejo skrbeti za bolnike. pomanjkanje mleka je povzročilo smrt tisoče otrok Živila se razdelujejo f: v treh razredih: Eno porcijo dobivajo oni, ki težko delajo Jih sicer pol funta' konjskega morejo kupiti le, če boljševi-ki to dovolijo. Nikdar ni bilo v Rusiji* toliko Špijonov, kot jih je pod vlado boljševikov. Noben človek ni varen svojega življenja. Bol jševiki imajo svo ie Špijone v privatnih stanovanjih, društvih, klubih, vse povsod, kjer se ljudje zbirajo. Vsaka osebna svoboda je popolnoma uničena. To naznanja državni od1 delek ameriške vlade potom informacij, ki so jih prinesli v Ameriko člani Rdečega Križa, ki so se pravkar vrnili iz Rusije. -m . ■ — Vojaški časi so* sedaj pozabljeni in zapečateni v Cle-velandu. Vlada je zapečatila vse uradne spise, kar zna-či, da jih ne bodejo tajco hitro zopet rabili. pnemu narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov se je lahko ustavljati vsem italijanskim pretenzijam, dočim razcepljenim Slovencem in Hrvatom preti p&raz na mirovni konferenci, in če bi Slovenci in Hrvati skušali na svojo pest dvigniti se proti Italijaifom, tedaj nastopijo zavezniki s svojo armado. Skrajno neugoden utis je v ameriških krogih naredil nastop hrvatskega župnika v Clevelandu, Rev. Domla-dovca^in Rev. Hraniloviča, ki sta*šla v Washington protestirat proti Srbom. Srbi so ameriški zavezniki, in je ameriški vladi skrajno neljubo, da se oglašajo "zastopniki" Hrvatov, ki protestirajo proti Srbiji, ker je baš ameriška vlada naredila največ, da pribori popolno svobodo Slovencem iri Hrvatom. Medtem je ameriška, vlada pol-uradno zagrozila, da če Italijani in Jugoslovani ne poravnajo svojih sporov, dokler mirovna konferenca ne izreče svojega mnenja, da bo usts^gtakol^^o^ kot no in materijalno pomoč! "Mi v tako važnem trenut-^ ku, ki je skrajno kritičen za bodočnost našega1 naroda Kličemo vsem Slovencem: Ne igrajte se z dobro voljo zaveznikov,, posebno Amerike, katero dobro voljo smo si s toliko težavami pridobili! Pokažite povsod složen nastop, držimo trdno skupaj, za medsebojen nesporazum, politiko in drujp bodemo i-meli dovolj časa po mirovni konferenci, ko bodemo imeli svojo državo. Dotedaj pa, držite trdno skiipaj, ker le v slogi naroda je zmaga. Ne igrajte Italijanom v roke, glejte na svojo bodočnost, ki bo zaigrana, če se cepimo! Pojasnila slovenskim delavcem o »plačevanj, dohodninskega davka Ker je par tisoč slovenskih delavcev v Clevelandu, ki io bili prizadeti pri davkih, katere je vlada zahtevala od njih za pretečeno leto in katere žahteva tudi letos,, je naša dolžnost, da raztolmači-mo ljudem Še bolj podrobno to važno stvar. Razlaga je prav domača, da lahko vsakdo razume, in prosimo, da si to izrežete in ohranite za poznejšo potrebo, ker to bo v veljavi celo leto. * 'Income Tax", ali dohodninski davek, katerega sedaj zahtevajo v tovarnah od delavcev, je popolnoma nov davek, kakoršnega v Ameriki niso plačevali < tekom zadnjih sto let. Postava o tem davku je -jako komplicirana, roda vlada zahteva denar od nas, kef ga potrebuje, da pokrije stroške za vojno in mir. Postava pravi, da tujec, ki ni državljan In ki ne biva stalno tukaj, mora plačati nekoliko več kot tujec, ki namerava tukaj se stalno na seliti. Vsi se spomnite, da so vas v tovarnah vpraševali, ali mislite ostati tukaj, ali bode te šli domov. Kdor je rekpl, da gre domov, ta mora več plačati davka, kdor je rekel, da ostan(e tukaj, se no toraj < Kdor ima namen ostati v tej zemlji, naj potem postane državljan ali ne, se ga smatra kot tu sta-nujočega, stalno naseljenega tujca, (resident alien) in v tem slučaju uživa iste pravice kot državljan. Z drugo besedo, ne gre se za razliko med državljanom in nedrža-vljanom, ampak za razliko med tukaj stanujočimi in o-nimi, ki hočejo v stari kraj. Država jer strogo zapove-dala vsem tovarnam, da ko-lektirajo takso* od' svojih uslužbencev. Pomnite toraj, ako se vam odtrga del plače za davek, se ie to zgodilo na povelje vlade Zjed. držav, vaš delodajalec le uboga postavo: Zato je vsaka tovarna nekaj tednov nazaj popisovala vse delavce, da zve od njih, ali nameravajo tukaj ostati, ali se vrniti v domovino. Te izkaznice nišo nikaka prošnja, za državljanstvo, popisani se ne obveže z ničemur, ampak izreka le svoj namen, da hoče imeti stalno bivališče v Ameriki in če le mogoče, postati državljan. Toraj vlada le želi, da se vi izjavite pod prisego, da ostanete tukaj. To pa ne pomeni, ia se bo kratila vaša pravica, obiskati staro domovino. Kdor bo podpisal zapriseženo izjavo, da narperava ostati tukaj, in bo šel v staro domovino na obisk, in se bq hotel pozneje vrniti, tako osebo bodejo zopet pustili nazaj v Zjed. države* Kdor pa se je, izjavil, da ne namerava stalno, toraj do smrti tukaj bivati, in gre v staro domovino, taki osebi se ne ba mogpče vrniti v Ameriko. Vlada bo vse te podpisane listke shranila, in kadar bo kdo odpotoval sem ali tja, bo vlada pogledala v njegov rekord, kako se je dotična oseba izjavila. Komečno pa: Vselej zahtevajte potrdilo^ aH rezit od tekom enega meseca ga mo* * titeaobiti V hak h dor oo pro* PERMIT, v m r v Published and distributed under permit fyp. 19auth- orized by the Act OcUber 1 6th, 1917, on lile at the t Post Office of Cleveland, C Ohio. t £ By order of th«Pre«ident, S A. S. Burleson, $ Postrmasifer General t fro s sil za potni list v staro domo- ji vino se bo od njega zahtevea- g lo tako potrdij o plačani taksi. Pomnite pa: Postava z • o tem davku ni popolna, ker c ni postave, ki bi; bila popol- n I na.. Zato vas pa irlada prosi, N * da pišete v slove&skem jezi- i ku, če mislite, « se vam je j t zgodila krivica, Sta sledeči v i naslov: Committf on Public r i Information, Jugoslav Bure- j i au, 6, West 48® St. New j l York, N. Y. Tjwam bodo c natančno pojasflli vse zas- \ [ tonj. Ako je Piwžba upra- i ; vičena, se denailvrne, kajti ( : Uncle Sam hoc« imeti vsak r - cent, ki mu ga Ho dolguje, s neče pa imeti ofti centa, ki § , — Streirje uSjaTvelTj . ki zvonik sv. Petra cerkve t i na Superior ave. in 17. ces-. ta, v petek ponoči, ko je f . divjala električna nevihta 3 i nad Clevelandom, Stolp je . deloma padel na bližnje po- < , slopje šole. Skupna škoda , , na cefkvi in šoli se računa , . približno $30.000 od ognje- > gasnega oddelka. Ognjegas- j - ci &o imeli jako hiid boj ra- , . di vetra, ki je oviral gašenje, , . toda konečno sp le omejili , . ogenj toliko, da ni cerkev , . zgorela. Ta cerkev je znana , f Slovencem, "ker?so imeli tam 3 mnoga leta nazaj svoja cer- j , kvena opravila, ko še ni bi- t 10 slovenske cerkve. i ! - "Govorite angleško?" je ■ j vprašal sodnik Pearce na so- . dniji Ničk Greguricha, 3952 | i St. Clair ave. stanujoč. "Not 1 j too much," odvrne Gregu- . . rich. "Hm," reče sodnik, i ! obtoženi ste, da ste pretepa- j 11 svojo ženo!" - "Samo s ( 1 stolom sem jo udaril, in stol \ j se je pri tem zlomil, njeno J > rebro pa je ostalo celo/" od- , ; vrne obtoženec. ,4$50 in stro- j ' §ke in 60 dni zapora," je od- j i vrnil sodnik. , - Geo Solich, 1316 E. 55. .'jSt. je bil stavljen pod $1500 , varščine, obtožen,; da je u-. kradel žganja iz saloon a T. . Fuduricha na Addison Rd. j Žganje je bilo vredno $91. . — Davica je sedaj začela s razsajati po mestu. 14 oseb - je umrlb zadnji teden, 35 . novih slučajev se je pojavi-r lo. Takoj ko opazite to zna- - menje, pokličite zdravnika, i da bolniku vbriitga anti-to-3 xin, uspešno sredstvo proti e davici. Anti-toxin da *mesto zastonj. e — Dekleta in Ženske, ki d so bile uslužbene do fcobote o na cestni železnici kot spre-v vodnice, nameravajo sedaj > ^ j*3 ra je dekleta spo" a štrajk in škodo. Sedaj pa iekleta groze s tožbo, in si-:er bo morala kompanija /saki "ex-sprevodnici" plakati najmanj za eno leto polio plačo, če bo namreč sod-lija tako odločila. — Najslabši deček v Clevelandu je Victer Engele, star 13 let. Fant se je šele decern bra meseca povrnil iz Lancaster zaporov, toda že drugi teden ko je bil prost,• je svoji lastni materi ukradel M70, nakar se je potepal pet tednov po Clevelandu, dok ler ni vsega zapravil, nakar so ga zaprli. Sodnik Adams ie dejal, da tako pokvarjenega dečka še ni videl. — Veliko senzacijo je povzročila v Clevelandu aretacija E. H. Siemunda. Sie-munc^ je načelnik detektivov Wheeling and Lake Erie železnice. Dognalo se je, da ie on kot načelnik detektivov pomagal pri tatvini in ropu John Groganu, največjemu elevelandskemu roparju, in da sta si pozneje rop delila. Siemund je -bil »posta-, vljen pod $16.000 varščine in je zaprt prav blizu John Grogana. Pričakuje se še mnogo drugih aretacij. — Plačajte za plin v našem uradu. S tem si prihra- kanje in veste, 4a pride denar na pravo mesto. — V Clevelandu se nahaja Mr. C. Gorup, zastopnik znane Trinerjeve tvrdke. — Cena kozarcu pive je sedaj 10 centov po gostilnah, ponekod pa prodajajo pivo po 5c. ^ale kozarce, ;0c. večje. Tudi žganje se je primerno podražilo radi novega davka. — Kakor se vidi bo treba vzeti slovo od dobrih starih časov in se podarila svet, "kjer se cedi mleko in med". — Naše uredništvo je dobilo sledeče sporočilo: Tajnik notranjih zadev ameriških v svojem letnem' poročilu pravi, da je sramota, da je toliko analfabetov v A-meriki. Zjedinjene države trosijo na leto dvakrat toliko za chewing gum kot za šolske knjige, več za avtomobile kot za vso nižjo in slednjo izobrazbo, in plačujejo šolske učitelje slabeje kot navadnega delavca. Od prvih 2,000.000, ki so bili poklicani k vojakom, jih ni zna lo 200.000 čitati niti pisati. Raditega naj bo ena prvih dolžnosti Amerike, da se da vsakomur .kolikor največ izobrazbe, ker izobražen narod mora napredovati. —' V našem uredništvu se Je zglasil stotnik John Jager slovenski arhitekt, ki se je pred kratkim vrnil iz Balkana, kamor je bil poslan po opravkih ameriške vlade, Stotnik Jager je bil navzoč pri konvenciji Slovenske N, Zveze. Da bi mi Slovenci i-meli še dva, tri take taože, kot John Jager, ne bi imeli toliko prepirov, toliko nesloge, toliko neuspeha, ampak slogo, edinost in — uspehe. Da bi naš John Jager ostal še mnoga leta pri dobrem zdravju v korist svojega naroda, je iskrena želja naša. — Veliki reveži so oni, katerih "antverh" j* kidanje I jobiti "j ob a." >'. * r ■ i ! Delo se mora MU za vse delavce naznanja vlada vsem delodajalcem. — Vlada nam sporoča: Vladni delavski odsek bi moral biti priporočan in podpiran od vseh I delavskih organizacij in od vseh industrij, da se spravi industrija dežele zopet na mirovno podlago. Opaža se v mnogih krajih, da primanjkuje dela. Toda vlada želi, da se ljudstvu da koristno delo v koristnih podjetjih. Vsakdo sicer razume, da je težko spraviti obrt na mirovno podlago, toda ravno tako teško jo je bilo spraviti na vojno stališče, pa vendar so se nove industrije hitro prilagodile novim razmeram! Nobenega vzroka ni, zakaj bi se sedaj še odlašalo. Vse govori zato da se> Čim hitreje da delo vsem delavcem. Domnevanje, da delavci la hko brez dela počivajo, je neumestno. Delavci niso pripravljeni na teške čase. Kajti tekom vojne je imel vsakdo precej dolžnosti na-i '__ pram državi, da jih je izpol-noval. Ni mogoče, da bi se kar tako spustil zastor nad delavstvo v tej deželi boga- j «tva. Ljudje potrebujejo dela, ker od tega živijo, in u-|| pljivati se mora z vsemi si-lami, da ljudje tudi v resnici dobijfi^ošteno delo, Vojne potreba so požrle vojne profite čim so bili zasluženi, in dočim se je res plačevalo nekaterim delavcem visoke plače,"pa si niso mogli toliko prihraniti kot pred vojno. Razven tega je navada, da | ljudje, ki vidijo okoli sebe I samo dobre čase, ne pomislk i jo mnogo ip suha leta. Pa- i trijotizem delodajalcev se bo | sedaj v najlepši luči pokazal če čimprej, preskrbijo za več dela za delavce. Da se to do- j seže, je najbolje, da si pre-dočujemo, da smo vsi Amc-rikanci, in da je Afnerika vedno dom svobode za vse. In zavedajoč se tega, se je^ treba tudi ravnati po tem. Velik odpor proti Wilsonu v kongresu Washington, 2. marca. Re publikanski senatorji v kon-: gresu so trdno odločeni prisiliti Wilsona, da skliče iz-. vanredno sejo kongresa. Po-. stava določa, da se mora za-b 8_ šnjava, da bo ljudstvo par hnjeno za leta in leta v največje pute in revščino in mi- * zerijo. r V kongresu je med demo-s kratičnimi senatorji, ki dr- - žijo z Wilsonom, in med re- 0 publikanskimi senatorji, ki s. so proti Wilsonu, prišlo do č do tako silovitega spopada, U da je za trenutek zgledalo, i- kot da se bodejo senatorji s, dobesedno stepli med seboj. 1 Eden največjih nasprotni-kov med republikanci proti - predsedniku Wilsonu je ^e- - nator La Follette, o katerem r je znano, da je skuial pre-i- prečiti udeležitev Amerike i- v vojni, in je bil obtožen ve-s- leizdaje skoro, napram Ame- i- Predsednik Wilson se bc e obrnil na ameriški narod, v * nanram i* imllTltSlili senatorjem, ki so 'nasprotni-1 ki Lige narodov. Dočim se o Wilsonu trdi, da je zastop- -nik ljudskih pravic, se sum-1 niči^republikanske senatorki delegati na mirovni kon- I i ferenci so .sedaj pri volji, i postopati napram Nemčiji! > nekoliko bolj milostno s tem . da dovolijo, da se uvaža hra- 1 ; na v Nemčijo. Celo francos- ! - ki delegatje, ki se najbolj! • srdi jo na Nemce niso ugo- j varjali. Zaloge nemškega ži- - veža se bodejo posušile ftri- i hodnji mes^c. Zavezniki so'J i obljubili, da dovolijo toliko - hrtne priti v Nemčijo, da . zadostuje do prihodnje žetve. ] 1 General Poch, vrhovni pove- - Ijnik zaveznikov, se je izja- j - vil za sledeče mirovne pogo- | , je napram Nemčiji: : Nemci ne smejo imeti ve-i čje armade kot 200.000 mož. i - Oborožitev te armade mora| - biti natančno po predpisih! i zaveznikov. Vse nemške tr- i drijave ob Baltiku se morajpgj t podreti, 14 nemških kabljev > postane zavezniška lastnina. ] - Nemčija mora plačati zavez- . nikom ; tekom prihodnjih! - petdeset let vsako leto do i ; $2,000.000.000, ali pa tekom i prihodnjih 35 let vsako leto ] - $3,000.000.000. Denar se to i dobil od posebnih davkov. - — Mihael Kovač, 9912 El- - well ave. je povedal policiji - da so tatovi udrli v njegovo j - stanovanje in odnesli $150. i — Na Common Pleaš sod- \ - niji je zmanjkalo uradnih lis-ij - tin za prve državljanske pa-1 ^ pirje. Ta teden raditega ne J i bodo izdajali prvih papirjev| d dokler ne pridejo nove lis- j , tino iz Washingtona. vi , — Pismo ima v našem u-{ redništvu Jos^) Ko^merlj, k . starega kraja. - — Umrla je Terezija Kap-| i tja, poprej Koporc, stara 42 - let. V Ameriki je bivala 5 n let. Pogreb se vrši v torek iz hiše Jatosti^a 1 E- ^^ j-'Jrok, v Chicagi eno, sest« - in dva brata, Pokoj o jej? I ^, nru^tvefti iiflidniii AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ^ Z« Ameriko ... - $3.00 Z« Cleveland po pošt 1 - $4.00 Za Evropo..... 94.00 Poaamezna številka - - - 3c B^wiiiii 'i ■ " . ■ "' r" ! ■ '■ ■■ ■ " ' ' "r-1-. t> I«, dopisi in denar na) se poillja na "AmeriSka Domovina" ■ Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 TEC, Publisher_LOUIS /. P1RC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY , 25.000 Slovenians ii tke City of Cleveland and elsewhere, ites on request American in spirit Foreign in language only I as second-class matter January 5th 1900, at the post office at ilo under the Act of March 3rd, 1670. NO. .26. Mo. March 3. 1919 Demo komproShsov. ,3 lo strte," pi-vi dr. K:r :.ec v evo£ posh/.iici , cim Jugoslovanom, a pristavlja, da s tefti delo ine osvoboditve Se ni dovršeno. Še je potrebna ! kako'r vedno v naši zgodovini, imamo Jugoslo- < danes pred seboj sovražnika, štirikrat večjega a po svoji materijalni in politični organizaciji močnejšega. Borba je neenaka, nevarnost je Zemlja, ki nam jfi dala božanske umetnike .: , Nazora, Meštroviča, da ne posegamo globlje o, ječi pod tujčevo peto. Jugoslovansko brodo- \ io iz jpk Avstrije, se je poskrilo z modrega J a- 1 ne pade v roke brezdušnega beneškega Šajlo- ; ivija, ponosna in neupogljiva v svesti krvavo \ lobode in edinstva, je izmučena in izkrvavlje- i ia' materialna sila je na strani naših sovraž- Bpi * Se druga sila razen brutalne. Mi smo mislili, vojni ravno ta druga sila, moralna, triumfirala l jalno. V svesti si naših pravic na zemljo naših ; sdelo se nam je tako lahko in tako samoobse ž da moramo dobiti to, kar nam pripada po vseh j. i božjih postavah. Zmotili smo se. Borba med I t materijalno silo Še ni končana. Hlapec Jer- iaj dobil samo toliko pravice, kolikor si je sam -t razpadle Avstrije. Sama pravica, še tako čista • ikor je naša, nam ne more zagotoviti absolut r * no je postaviti v borbeno črto še druge moral- 'i edsednik Wilson in njegova načela so brez- J romna moralna sila. Mi verujemo v predsed-na, verujemo v plemenite namene naše ame-like. Ali — bo Ji hotela žrtvovati ta republika ! slučaju stotisoče svojih vojakov in miljarde } tmoženja zato, da pribori Jugoslovanom oze- * sega komaj l|400, oziroma po kompromisu, ki r od roko hoče dobiti,, komaj l|l000 površine'; držav? Ne vemo! Želimo, da bi bila moralna r inika Wilsona tako velika, da spravi v slučaju še skrajne potrebe , v pohod miljone najbolj-:ih sinov. Ali bojimo se kompromisov. Ne ve-oštenost kompromisov pri vprašanjih, katerih! išitev je očividna. In nečemo nikakega kom- ij zemlje, ki so naše. Beneški Slovenci, Goriška j* lije, Trst,. Istra, Reka in Dalmacija, to je naš ^ in minimum zahtev. 1 e stališče je tudi stališče Jugoslovanskega na-ri domovini, jugoslovanske vlade in delegatov konferenci. Pogubno bi bilo, ako temu ne bi Edinstvo našega naroda, Slovencev, Hrvatov . i najvišja zahteva naroda, bi bilo v nevarnosti lotelo delati kompromise na škodo enega alj la. Nedeljivost in skupna složna ter solidar- ' i celega jugoslovanskega ozemlja, je eden iz-fj katere je naš celokupni narod napisal na ® w »voj prapor. * In ravno v tej neomajani veri v edinstvo naroda, v , tem neupogljivem, trdnem prepričanju, da je potrebna so-I Iidarna, složna obramba vsake pedi jugoslovanske zemlje c leži naša največja moralna stla. Ako smo pripravljeni, da p ' žrtvujemo vse in tudi življenje, da ohranimo neeskrunje- v no našo narodno posest, potem imamo v zaupanju pričakovati popolno zmago. Trdni, neomajani, neustrašeni i; možje moramo biti in potem lahko vprašamo: Da-li bode Italija hotela žrtvovati stotisoče svojih bersaglierov in r miljarde svojega, ne prevelikega narodnega premoženja )( I ra to, da "odreši" 250.000 Italijanov, od katerih je polovi- 11 ca renegatov, a druga polovica privandrovcev. Ako bode- č mo pridejali našemu odporu & četrto moralno silo, slož- r no in brezpogojno zaupanje do voditeljev našega naroda, J" ;J do naše jugoslovanske vlade, katera je danes že pripoz- ° nana od Amerike, ako bomo znali držati v tem resnem 1 Času disciplino, kakor se spodobi politično zrelim naro- v Je,m, odgovor na gornje vprašanje ni težak. Ko je bila domovina v nevarnosti, bil je izvoljen v rimski republiki diktator z neomejeno oblastjo. Stari Ri-I rnljani so se večkrat zatekli k temu sredstvu, in vselej z najboljšim vspehom. Ni potrebno iti po primere v staro f zgodovino. George Washington je v burnih časih ameriš- F kega življenja imel neomejeno oblast. Wilson sam je imel ia Časa vojne skoro diktatorično oblast'in Foch je bil neomejen gospodar nad celokupno armado. Danes je domovina SloVencev, Hrvatov in Srbov v nevarnosti. Vsak pošten Jugoslovan znaj, da je v tem trenutku prva in P glavna državljanska dolžnost disciplina in zaupanje v naše voditelje. Ko bo domovina izven nevarnosti, imeli r bodemo dovolj prilike uveljaviti-vsak svoje posebne ide- i« je svobodne države na narodnih tleh. Pred kratkim je izšla v raznih amerikanskih i neka-| terih jugoslovanskih časopisih vest, da so jugoslovanski ^delegati predložili mirovni konferenci šest* kompromis-Bph predlogov o rešitvi jugoslovansko-italijanskega spo- č I n. Vest je nesmiselna in ima na sebi vse pečate "made in f Italy/' Kaj bi rekli o kmetiču, ki bi gnal svojo kravico na trg in ki bi na vprašanje, koliko zahtevali kravico, s četrta .85, peta 80, a šesta 75 dolarjev 3 ^Tako približno je „ i n n ■« ........m . .====? omenjali, ako ne bi neki list SRZ napadel jugoslovanske Jelegate in se objednem znosil tudi nad nami, čeS da se ne borimo" .proti Italijanom. Nam se zdi, da je tak neume-. sten napad na naše delegate ravno to kar so ftalijani ho-teli doseči, da je list, ki je napadel naše delegate ia ki ve-) nomer napada Srbijo, zakrivil narodno izdajstvo. Vpra-: šanje razpora med Srbi, Hrvati in Slovenci v času, ko : stoje ob beli Ljubljani razven Slovencev in Hrvatov tudi , srbski vojaki, ni borba proti Italijanom, ampak za Itali-- jane, in če SRZ tako razume našo narodno borbo, smo ' prepričani, da bo tudi Italija z veseljem prispevala v rrii-. ! j on dolarski sklad, za kateri danes že vsak treznomisleč : Slovenec ve, da nima drugega namena, kakor razburiti , naše narodno edinstvo in zanesti boljševizem med Jugo-r slovane. ] THE AMERICAN JUG0-SLAV RELIEF i l « . • ,,„■■■ , ,p ; NABIRALKE ČLANICE OD "ZVEZE ! 3 JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET i : V AMERIKI. | * rTTrrTTTTTTYTTTT7TTmtTI»llll^l^»l»lllIHfTrTHM Nabiralna pola št. 6. Karolina Gabrenja, Cleveland, Ohio John Jamnik $10, Andrej Bajt $2, Simon Bizjak $5, Jernej Smajt $2, John Mervar $2, John Novak $1, Ignac Post 50c., Rozi Marn, 50c.., Jakob Jene $1, Frank Mirtič ' f 1, Joe černuš 50c., Anton Hace 50c.,-JVlihael Žonta 25c. < Genovefa Zupan 50c., J.C. Huter $1, Filip Epich $1, Mary Gril 50c.t Frank H. Mervar $1. — Skupaj $30.25. Nabiralna pola št. 10 Fannie Osovnik, Cleveland, Ohio. 1 Anton Osovnik $5, John Žnidaršič $1, fae Mihevc Nick Vidmar $2,v Frances Mihelčič $1, John Widervol fl, Frances Meden $1, Mary Korenčič 50c., Anton Kašič $1, John Ogrizek 50c., Mihael C. 25c., Alex Murphy 25c. 1 Kozi Bašca $1, John Andolšek 50c., Josip Kalister $2, c Anton Naglič $1, John Križman 25c.( Martin Antončič |h — Skupaj $20.23. Nabiralna pola, št. 18. Alojzija Pikš, Cleveland, Ohio. Josip, Pikš $5, John Kleindiust $5, Frank Matjašič $1, Josip Justin $5, John Dolenc $1, Frank Mramor $2, John Horvat 50c., Frank Majer $2, Mihael Dolenc 50c., Ignac Luznar $1, Anton Pavli 50c., Primož Kogoj $10.00, Frančiška Permuš $1, Mary Kolmah $1, John Tomažič $5 * Hrank Tomažič $5, Frank Jesenovic 50c. Valentin Šebe-nik $2. — Skupaj $48.00. ; Nabiralna pola št. 25. Anna Karlinger, Cleveland, Ohio. r Frances Virk $3, John Skuly $10.00, Geo Kavran r $1, Ana Tomažič $5, Mike Maresic $5, J.J. Walsh $1, Anna Posh $2, Frank Poje $5, Joe Mayer $1, Frank Marinko $1, Lovrenc Basa $5, Sam McHalutc $2, S. Kocich £5, Jtra Samsa $1, Anton Logar $25.00, Josephine Mil- z ner $1, Joseph Kozety $4, John Škufca $2. — .Skupaj $79. k Nabiralna pola št. 38 Marija škerl, Collinwood, Ohio. Louis Škerl $2, Marv Graynei* $3, Frank Sternad $1 lohn-Wintar $1, Frank Antončič $2, Josip Planinšek $1, č H rak Jereb $1, Mary Intihar $1, Mary Zalar $lr Anna Ule $1, Angela Skulj $1, John Stare l$5, John Rožanc v $2, Marija Rožanc $2, John Škerl $2/lftary Škerl $2, Ka^ rolina Jaklič $1, Katarina Jokin $1. -Skupaj $30.00. j^uletin, št. 6. pole 6, 10., 18., 25., in .......$207.50 C l^reišna bilanca nabrane svote .............$1,050.37 d Skupaj .:. ......U: ... $1,857.87 ^ Cleveland, O. dne 24. febr. 1919. Z. J. ž. I. D. lj Te dni je prišel brzojav iz glavne pisarne v New Yor-.r ku, v katerem poroča predsednica ga. E.H. Harriman, da so v New Yorku nabrali nad $40.000.00 za Jugoslav n Kelief. Ali niso Amerikanci res dobrosrčni ljudje? Kaj e it ki porečejo k temu naši nasprotniki? ^ p t ' Trije prijatelji. Bombardon je dvoumno omajal z glavo. "Ne vrjameš? . . . Dobro >aj ni treba! — Trije smo, car sem že prej povdarjal, ii dovolj, da raznesemo ce-o kočo z vsemi hudiči vred, ti bi se nahajali v njej če se xiprimemo dela. Pri tem bo /saj malo zabave." Bombardon se je nasme-al. Tedaj pa je prišel naspro-:i dijak September. Študiral e že nekaj let več, kakor bi ;nu trebalo, če bi se lažje u-5il. No, sedaj je izdeloval avno že drugič zadnji razjed in zadpvoljno pravil, da jo najbrže zlezel.skozi. September je že od daleč pozdravljal prijatelje. "Iščem vas, gospodje!" "Nas?" "Da. Prav vas." Fekeleš se je razkoračil naredil z ustmi kakor zajec pri deteljici in rekel: "Nu, mi smo tukaj!" "Vidim, gospodje." "Zakaj nas iščeš?" ' "Potrebujem pomoči, gospodje!" Vsi trije so naredili zelo •esne obraze in Bombardon e dejal: "Ne bo nič." September se je zavzel: ;;Nič? ;. . Zakaj ne?" "Sami smo potrebni pomoli!" Jezik pa je pripomnil: "In sploh nismo niti *£o-iojilnica' niti 'banka*, še nanj pa kako 'podporno dru- solze zalile oči? Segel je v žep in privlekel na dan cel peta k — prosim vas — cel petak. ' Trije prijatelji so kar iz-bulili oči, in z obrazov je gi-nila resnoba. September pa je ta krasni petak, dasi je bil že pošteno oglodan, sukal med prsti in se smehljal. k !4Ali ga menjamo?' Fekeleš in Jezik sta zmig-nila z ramama, kot bi hotela reči, nama je vseeno, Bombardon pa si ga je ogledal natančneje in dejal: 'Zelo oguljen je, revež, in najbolje je, če'se zamenja, j zakaj lahko se zgodi, da izgubi veljavo." September je vtaknil pe-sak v % in dejal: "Potem pa hajd z menoj, jaz vem za dobro in pošteno menjalnico pa le hitro, da ne bo prepozno." Vsi so mu sledili s prav zadovoljnim srcem. ' V gostilni so nekaj časa sedeli molče kar se pomakne September bližje in rečef "Gospoda!" Vsi trije s? se ozrli vanj in rekli: "Kaj?" "Jaz sem vas iskal!" Tedaj so se spomnili h kra-tu na to. > "Res je, povedal si Že to." "Radi pomoči." "Da." "Govori September! .... Slutim, da gre za nekaj va-žneRa," fe rekel Bombardon s tihim glasom. . I "Za nekaj zelo važnega!" : Sedaj so jell izpraševati s- zelo tiho, toliko da niso še- ; petali. : "Povej . . .! Govori! . ." i In Setember je pripovedo- 1 0 val: 1 1 "Moji tovariši so izmakni- ] - li nekje dve goski in par ste- 1 0 klenic vina. Enemu izmed j - teh, Boštjanu, pa je poslala 1 č sestra forint, za kar je kupil 1 tobaka in cigaret. Drevi, ko - bo tema, gredo Vsi v ono vi-ničarijo, o kateri pravijo bo-jazljivci, da straši. In tam bo- ; do spekli goski, kadili in pili K vince, ter kvartali, to je, ho-I čejo si narediti zabaven ve-! čer, pri katerem jih ne bo za-! lotil noben profesor." Trije prijatelji se spogle-j dajo in Bombardon se je za-; smejal. Fekeleš pa je rekel ovese-> Ijen: "Ti si tele, /Bombardon. | » Kaj se smeje^ sedaj, ko ima-5 mo sklepati o tako, važni za-. devi." September pa je zaklical: " "Nu, jaz sem vas zato is-, kal in zato menjal petak, da ; vam to povem! Kaj pa hočete še sklepati?" "Ne srdi se, September. Hvaležni smo ti zato, da je obiščemo vsekakor, aji pomeniti se moramo, kako u-krenemo, da bo bolje." September se je potolažil. J "Samo mene ne smete iz- § dati, drugače pa naredite, | kakor veste." ^ "Ali boš tudi ti med nji- I o" • fl mi? v Tudi. Pod brkami Jezikovih ust-. I nic je zaigral komaj viden 1 nasmehljaj. "Koliko bo vseh?" "Kakih trideset." "Potem bodo hitro gotovi I z vinom, goskami in toba- I kom." • I September pa je,rekel: "Mislim, da jim ne pustite 1 časa za to!" • j "To mislim tudi jaz", pra- I vi Bombardon. "In jaz", reče Fekeleš "Jaz pa sploh ne grem tja ^ če bi ne bil prepričan, da bo- I do kupili tobak, oskubili gos 1 ki in prinesli vina za nas.1 September je ves ovese- 1 ljen naročil Še vina in govo- I ril o vzajemnosti in slogi Trije prijatelji pa so prid- V no pili in poslušali, zakaj I čakala jih je važna naloga. # » * ■ Nastal je večer in za njim 1 temna noč. Bilo je okrog de- 1 vete ure, ko so trije prijate- I Iji stopali previdno okrog hi- 1 še in iskali vhoda. Das* so 1 bila okna izdrta in so te od- I prtine zijale pošastno, veri- J dar se ni nobenemu zljubilo ] da bi zlezel skozi okna v hi- I šo. Vsakdo je pogledal na te J odprtine nekam plašno in zazdelo se mu je, kakor bi 1 ga po hrbtu nekaj zašegeta- t lo. 1 Bymbardon je bil prvj, ki J je pretrgal tišino: fl "Grda so ta okna.' J Jezik pa je zamomljal: "Kakor pošasti. In raje ^ zlezem na streho in od tam T v hišo, kakor skozi ta pe-klenska žrela." Ta "peklenska žrela" pa | so zeVala molče na tri prija- | telje in moten odsev mestnih luči, ki se je, kakor prozorna | megla, izgubljal po okolici ! in bregovih, jih 'je delal še j strašnejše. • j| fekeleš, ki je pokadil rav- | no konec cigarete je dejal:: \x "Moje mnenje je, da.'seji upremo v vrata in jih polo-,i mimo. Trije bomo vendarle S zmogli?! .... In to je tudi | pofrebno zato, da bodo naši i gostje lažje prišli v hišo. Če g, bodo lazili okrog voglov, ka- j _ kor mi, in ogledovali ta žre- e^ la, se končno splašijo in mi .D se obrišemo za ves trud. .. Jezik je pokimal i glavo, g Bombardon pa bi se najraje1 g zagrohotal, da se ni še pra- B vočasno domislil, kje je. Spraviti so se nad duri in S nekaj časa se je slišalo urno §s dihanje, stokanje in enako §5 pokanje, kakor bi se lomile S suhe veje, dokler niso zacvi- S jneJpri^egito,e ' kako je učinkoval njih na- 1 por. Zapah, železen in debel j kot roka krepkega gozdarja 1 je bil skrivljen in na enem c koncu izdrt iz stene. Kaj ta-* "t N a so^prlšlla v kuhinjo6 Tu je bilo vse križem, vse pobito in razmetano in prepre-2eno s pajčevino, ki pa je bila pretrgana, kar je pričalo, \ da niso edini, ki posečajo te Dalj« na tretji »traal ' i'"----------- Telefon: Urad: Princeton 1628 ' Doma: Princeton 19H L |l (Bell) Eddy 4485 M Dr. F. J. Kern 6202 ST. CLAIR AVE. ![| ' ; ' NOVE URADNE URE: 11—13 dopodne 2— 3 popoldne ; 7— 8 zvečer - # / » V aredo in nedeljo od 11—12 dopoldne. li _ ' i t t^A^iij—..........-----< ' . "T Bell Main 1441 Cuy. Central 882I-W MIHAEL S. ČEREZIN, 1 Hrvatsko-slovenski odvetnik Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. BpqipaffiatfiMMy^ wn ii ii ■ j mmmmmaammmm ZOBJE Vi ne morete biti zdravi s slabimi ali bolnimi zobmi • ■ x __ N0>WTE9 ___ V*e del«. - V.e delo garantirano \ g garantirano Najboljše zobozdravniško delo po najnižjih cenah v mojem uradu. > DR. E. L. MARKLEY 5391 ST. CLAIR AVE. Central 5694 Rosedale 5694 1 ČISTILNICA- OBLEK p^RANK I £ Cleaners & Dyer^ 1 BARVE! PARVE! j Ako imate obleko, suknjo itd. da je že bolj slaba, prinesite jo j barvat, sedaj imamo zopet dobre barve in kakošne želite S tem si lahko prihranite ceno nove oblake. Delo v barvanju J k ir je mo^oi:« dobro. ' M Naša Je edina slovenska tovarna za £iš£enje oblek, ker mi ■ imamo vse stroje in se vse delo dorn^ izdeluje, kar pomeni boljše .J in garantirano delo. t ■ Naše delo je pohvaljeno od onih, ki poznajo dobro delo M ' n The Frank's Dry Cleaning Co. j Urad in delavnica: 1361 E. 55th ST^ ZRAVEN ST. CLAIR AVE. I J » ■ I ■ 1 llllllllllll»llll>IIIIIIIIHIIIIIIIIIHIItlllllllllllllllimillllHIIIIIIIIIIIIIIII|||Illlltll|||||( * s Čistenje m likanje oblek, j DOBRO DELO: ' NIZKE CENE: Molke oblek«...............$1.25 Žendce kiklje.............*.... 50c '£ Molk« suknje..................»1.25 2en«lce dolg«^suknje......$1.25 J Jopiči...............................BOc Zentke obleke .................$1,$0 #» . v/':i The Damm Dry Cleaning Co. Pri»c*ton 799 2381 E. 82 ST. 2650 j , A. J. DAMM, poslovodja mimiiiiifiiiitHmiiuiwiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiniiHinitiiiij —--1---- ■M J. S. Jablonski I SLOVENSKI FOTOGRAF. 1 6121 ST.CLA1R A VE. MB! lidelaje slike x& icnitbe in draži nske slike, otroike Me «bkc, po na| ovejii modi in po ntskik-cnuih. 2a ra ffii #4 00 vr. Mostnih slik (en doeat), naredim-, =53 ^^^^^BM eno veliko si ko v naravpi vtliko«» ZASTONJ. Bj S _ ___ BI VSE DELO JE GARANTIRANO. | ] ! ---—--j ¥ Slovenska Dobrodelna Zveza, Q Wwnltt Mntml »—»it JU« «. V USTANOV. /"Wppi^ INK. 13. MARCA A v državi Ohio "jjg^jry/ v državi orno 11 Sedež Cleveland, Ohio A Vrhovni urad: 1052 E. 62nd 8t ^ Tel. O. 8. Princeton 1376 R. W UPRAVNI ODBORi , S Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. «61» Edna Avenue. 7\ Podpredsednik: JOHN QORNIK 1217 St. Clair Ave. ~ /1 Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. I I lilagajnlk: JBRNEJ KNAUS, 1062 Bast «2nd St. NADZORNI ODBORI \f LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair Avenue. I ' - O IGNAC SMUK, 14701 Hale Avenue. N. E JOSIP RUSS, 6617 Ronna Avenue N. E. TT POROTNI ODDORt f1 JOSIP K ALAN, 6101 St. Clair Avenue. AGNES ZALOKAR, 1081 Addison Road. I I PRANIC ZORICH, «217 St, Clair Avenue. W FINANČNI ODBOR i O F. M. JAKflIC, 6033 St.'Clair Avenue. * V/ FRANK ^ERNR, 6033 St. Clair Avenue, X ANTON GREWNA. 6127 St. Clair Avenue. § VRHOVNI ZDRAVNIKI /i FRANK J, KEftN. 6202 St. Clair Avenue. /1 GLASILO ZVEZE i MAmeu#ca Domovina," 6110 St. Clair Ave. N. E. V/ Vse denarne zadeve in stvari, kar se tifie X upravnega odbora, naj ne poAllla na vrh. tajnika. Jat i Vb(- pritožbene zadevo, k I Jih Je reill društveni Sr* porotni odbor, so poiiljajo na predsednika porot- /\ i nega odbora Josip Katan. f 1 Seje vrhovnega odbora »e vrSe vsako Četrto nedeljo v mesocu ob 9.30 dopoldan v pisarni vrhovnega urada. ' , - ii \ 1 Ml A A ^MMik. A A i i .Ml A A ■ I mt A A ' A. A I !■— / Nadaljevanje lz druge »tram. ii •— ■ .,., -. . ,—. ,-•— prostore. Bombardon je pokazal na to in dejal: , "Ti strahovi trgajo pajče-vine." "In imafo vhod pri oknih." Jezik pa se je ogledal in rekel: "Ali danes naj ne hodijo sem!" I > Fekeleš pa je rekel sme- lioma: , / "Tega bi jim ne svetoval." Stcop v kuhinji je bil predrt in v kuhinjo je sijala velika odprtina od strehe sem. plato je bilo v hiši, samo da tam niso bile pajčevme pre-, | trgane. Zato je menil Feke-, leš da je bolje, če tako ostane in in se drže kuhinje. "Zleztmo na podstrešje," reče Jezik, "in vzemimo s seboj peč." V kotu ie namreč ležal precejšen jtos stare okrogle peči. Bombardon jo je vzdignil "Ni lahka I' "Saj je iz železa " de Fe-' keleš. Bombardon pa je vrgel peč na tla, da je zabobnelo, kakor bi kdo sprožil top. "Kaj vraga počenjaš," se razjezi Jezik. "Čemu se pa dela Fekeleš i norca!? Pa naj sam nese, : Lda se za gotovo prepriča, če res iz železa, jaz ne bom Rči! tega na podstrešje." »Fekeleš je pograbil peč Wl jo nesel po polomljeni lest l/l na podstrešje. Zgoraj si He globoko odahnil. F "Bombardon!" "Kaj?" "Če dijakov ne bo, ste-■ rem to peč na tvoji zabiti LolavjV' ' Bombardon se je začudil fin dejal: "Na moji? Ali morem kaj za to, če bi ne prišli. Zdi se mi, da te je peč upehala tako da še misliti ne znaš." Fekeleš pa je vpdno ponavljal : "Če jih ne bo, sterem peč na tvoji zabiti glavi!" In "zabiti" je posebno po- ! vdarjalt tako da je konečno Bombardon jezno vzkliknil: "Rebra ti polomim, če ne nehaš zabavljati!" Gotovo bi se jela prepirati še huje, da ni Jezik zakričal': "Molčita no, kaj se vjeda-ta?" Fekeleš se je obrnil k Jeziku in rekel: # * "Afi nisi slišal,rkako je zabobnelo, k-o je vrgel Bombardon na tla peč? . . .In če |so bili dijaki že kje v bližini, so to čuli, in ni zlodej, da | fri ne zbežali. Zato pa se n«' Rudi če temu oslu razbi- 1 jem glavo!" č sta obmolknila, vendar sta sopihala še oba, Jezik pa je razlagal načrt. "Fekeleš ti vzameš drog, Bombardon vzame peč, jaz pa zlezem na streho. Od tam bom gledal v kuhinjo, da vidim, kaj delajo. Vidva se držita povsem mirno. Ko bom pa jaz zazvižgal, tedaj boš ti, Fekeleš razbijal z drogom po strehi, in če podereš celo streho. Ti, Bombardon ^pa boš valjal peč po diljah in jo metal sem in tja, da bo treskalo in grmelo. Kp zopet zažvižgam, pa morata takoj vtihniti." # Načrt je bil sprejet. Jezik je snel npkaj opeke in zlezel na streho. Fekeleš in Bombardon sta po-sedha na podstrešju. ' "Nu, moja gospodinja bo gledala, ko bo jutri krtačila te pajčevine," je vzdihnil Bombardon.' "Desetico več bom moral pridjati k stanarini." "Tudi meni se ne bo godilo nič, drugače, Jezik ima pravzaprav najbolje. Na stre hj čepi, kakor sova in ima vsaj zvezde, ki mu svetijo, tu pa druzega ne vidiš, kakor žarečo od cigarete/* I Dolgo so čakali. Kar pomoli Fekeleš glavo skozi odprtino in pravi: "Jezik!" • "Kaj?" "Ali jih še ni?" "Še ne!" Tedaj pa se je Fekeleš vnovič spoipnil, da bi jih u-tegnila Bombardonova neumnost odgnati, in polastila se ga je jeza. « -Mogoče si jih ti odgnal." ■ "Ni mogoče." "Lahko" ^ "Kaj pa, če nas je September potegnil?" * Fekeleš je«sunil v opeko, da je zarožljalo in zaklical: "Oderem ga, zlodja!" "Tiho!" Konec prihodnjič. , ' POZOR! T^- slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje. Najboljše vrednosti Pridite v n£šo trgovino, da vam postrežemo. John Celita, 6105 St. Clair ave. slovenska grocerija. u__.(») NAZNANILO. Dr. Neuberger se je vrnil iz potovanja in sedaj zopet uraduje vsak dan kot po navadi, začenši v torek 4. marca? v . n B ii Sprejme se r varstvo dva otroka, samo čez dan ali pa "1 | 1 r^ y _ ~ . .ar— ......... _ —i^—vf. u.f. .----- I o I Afi ste hripavi? 9 Hripavoat je ponavadi vzrok pre* I hlajenja, v ale grlo je vneto, glas O postane bobneč, ka&alj postaja «11- j nejši In ne da celo dihati. Na po- S > čutite se dobro in ne veste kaj bi 5 počeli. Toda fiamu trpeti? Vzemite | Seven's Balsam for Longs g (Severov Balzam za Pljuča) in od- O > ■ pomora vam takoj. Pnjatno zdra- ■ o vilo Je proti kaliju, htjpavoatl, vne- S S tju grla, prehladu in zbodaiyu, ka- O ■ kor tudi proti kroničnemu kaliju. ■ 3 Odrasli kakor otroci ga lahko vza- 3 g mejo. Prodaja sa i vseh lekarnah. O J ■ Cena S6 in BO centov, NAZNANILO J Naznanjam vsem Slovencem, da je Lovsko podporno društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji, da se da J 3 mesece prosta vstopnina namreč marca, aprila in maja. Toraj fantje in možje, sedaj imate priliko, da sto-; pite v društvo, ki plačuje $7.00 na teden bolniške pod pore in $100 smrtnine za en dolar mesečega asesmenta. Več pojasnila dobite pri vsakem društvenem bratu. Louis Mežnar, • predsednik, 1171 E. 62nd St. Frank Avpič, tajnik, 1073 E. 77th St. in blagajnik John Grdi-na, 6025 St. Clair ave. (25-37-51-61-62) POZOR! PLUMBING! ■ - r • - •• f • ■ ■ enrnas*—r—% • i " ssM * ■ Ič , —' f^—^ if Ako rabite v hiši Zanesljivega delavca za vsakovrstno. plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelj Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave.* Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fohiese. \ CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 - (x25) OGLASTE se hitro, vas nič ne stane. Kdor izmed rojakov bi rad zamenjal lot za hišo, ali kupil hišo, na) se oglasi, v naši pisarni, 6003 St. Clair ave, nasproti Birkove dvorane. Vprašajte za Jos. Cusin __(30) ZAHVALA. Spodaj podpisani se riaj-topleje zahvaljujem društvu Kras, št. 8, oziroma S.D.Z? ter tudi društvu Srca Jezusovega za tako točno izplačano bolniško podporo, zahvaljujem se tudi vsem u-radnikom obeh društev, po-sebpo se zahvalim bivšemu tajniku John Čemetu in preds. Frank Rajer, kakor tudi tajniku Fr. Zupančiču in predsedniku John Levstiku od/sdr. Srca Jezusovega za njih trud in požrtvovalnost. 'Rojaki, pristopajte v domače organizacije k S. Dobrodelni Zvezi, ki je v resnici dobro društvo , in k dr. Srca Jezusovega, ker skr bi za tako hitro in točno postrežbo in pomoč v bolezni Se enkrat se vsem iskreno zahvaljujem. Alo.wij Samsa, 885 E. 137th St. Collinwood. (27) Berite kaj pravi dr. Cow-dricfc v časopisu. Naprodaj je novo pohištvo za 4 sobe. Proda se radi odhoda v staro domovino Vprašajte na 1420 E. 52nd St. . - (26). ^JjmU ^zvedel Icjo so nshfl V najem se odda sobo za enega ali dva fanta bre/ hrane. Pozvejte na 5520 Carry ave. (26) Farme na prodaj od 8 do 200 akrov velikosti, v Perry, Madison, Geneva, Ohio. Z vsem pridelkom, Živino in poljedelskim orodjem. Nizka cena* in se zamenja tudi za mestna p6sestva. Za natančna pojasnila se obrnite na Anton Lavrič, 1184 E. 60th ; St. Cleveland, O. (Mo20) National Drug Store! Slovenska lekarna. - Vogal St. Clair jave. in 6i. oe-: sta. S posabno skrbnostjo izdelujemo. zdraivništfce {predpise. V zalogi imamo v&e, kar je treiba v najboljši lekarni. Pozor, fantje In dekleta! Spodaj podpisani naznanjam, da sem pričel poučevati najnovejše plese. Pouk se vrši vsak torek in petek od 8.-ure do 10:30 zvečer v Bir-kovi dvorani. Poučuje se vse moderne' angleške plese. Toraj kogar veseli ples in bi se rad navacfil, ima sedaj priliko. 12 učnih večerov za $5. Gospodične «o "proste. Za obilen obisk se priporoča dobro znani rojak . John škufca, učitelj j>le-sa, (20) ALI ČAKATE?- Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat^ rabi, kar se tiče zob. Ali«vi čakate, dokler pogori vaša hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje*predno pokličete zdrav nika? Afi čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli: Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Uradne ure od <9-12, in od 1-5. Govorimo slovensko. (X-1-24) .................. !■ ■■ ■•■■' ■■!!■ »«!. I . M Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zadnjih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni. Jaz ^diavim vse kronitne' bolez- j ni, ki se dajo ozdraviti. Jaz sem Specialist te vrste bolezni. InTluenca je pustila svoje ^ znamenje v tisočih ljudeh, ki ^o več ali manj trpeli od nje. Ali ste vi eden izmed njih. Jaz ne računam ničesar za < nasvet. Govorimo v vašem jeziku v našem uradu. Pridite med 9. uro zjutraj in 7. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih od 9. zjutraj do opoldne. Naš urad: * 2209 Ontario St. Cleveland, O. • Dr. Cowdrick. ................ - i».r........ . W čudovita razprodaja Se vrši sedaj na 6108 St.. Clair ave. Blago na jarde, čevlje in moška oprava. Posebnosti: Deški čevlji, do $4 vredni po $2.48, deški če vi ji do $3 vredni po $1.98, dekličji Čevlji do $3 vredni po $1.98, dekličji čevlji do $4,50 vredni po $1.98. . Moške Union su/ts $2.50 vredni po $1.39. Moško spodnje perilo $1.50 vredno po 89c. Moške rokovice, 25c vredne po 13c. Prfdite in se prepričajte. 6108 St. Clalr ave. kjer je bila nekdaj Želetova trgovina. (27) , ■ i. I _ 1 III. ■ _TI ■ __ ' SHSSu; jDr. S. Hollander, zobozdravnik QUZZfti MKm i; 1355 E. 55th St. vog. St Clair j j :: Vstop na 55. cesti nad lekarno i: Ure od 9. ajutr^j do 8. »večer. I; Zaprto ob sredah pop. | | > tudi v nedeljo zjutraj. I II' IIIIMIHIIH M-li Rankrotna Razprodaja. SILNO ZNIŽANE CENE. $8000 zaloga mešanega j blaga, moške in ženske o-1 prave se proda po zniža: j nih cenah. Ne zamudite te prilike. ] Prihranite si 50c. na dolarju. 5816 St. Clair Ave. i LIBERTY BONDE B kupujemo in prodajamo za gotov „denar po tržni ceni Oglasite se pri S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. Uradno ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. | , (39) Dr. J. V. I ŽUPNIK, SLOVENSKI f i i ZOBOZDRAVNIK, | I i 6127St.Clair Ave. | Kaausovo poslopje nad Grdi- ft novo trgoriflo. I j p Najboljše zobozdrav- ? niiko delo po niz-i kih cenah. A J f Uradne ur»: od S:30 sjutroj do J 8:30 zv«£«r. j? f t ^r bond, it apr«j*majo C ^ C za v plačilo poln* vrednosti. «T Naprodaj je dober konj. j Vprašajte na 927 E. 67th St. I ___(26) Ali ste brali dr. Cowdfi-ckov oglas? •■■■■■■■im OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK Im v pr*rm pUlmmo da immw. km po-yaf M A% StCUfc tmd SSth St. ^Bee se dobro in čedno^so- Kadar kupujete del-| 1- I nice ali bonde I predno sploh kaj kupite, tedaj vedno vprašajte NAS. Mi I bodemo gledali, da ate pošteno postreženi in da vam I prihranimo denar. Vi lahko kupite mnogo sekuritet, ki 1 so zanesljive in nosijo dividende od Otis & Co in pri tem I imate zadovoljstvo, da svota, ki ste jo viožili v podjetje, H ne bo zgubljena. Pridite in prašajte nas. Mi vas prosimo za zaupanje f in spoštovanje. OTIS & CO. I ■ (Ustanovljeno 1893.) CUYAHOGA BLDG. CLEVELAND | DR. L. E. SIEGELSTEIN, III Ball Phono Car. Pkono S Main 1306 Central 24 «1 R HB I | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | i ' URADNE URE: Od S. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvačer. Ol> nedeljah od 10 do 12 30a Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near Eut »tli St -t^ r, .jh^^i^HMiS- ^aS ------ ... ______ i. wmtfQi^ I - Strijc Sam in' I Moses Cleveland STRIJC SAM VLAGA DENAR V FIRST J TRUST and SAVING CO. IN V FIRST NATIONAL BANKO. Tako dela tudi Moses Cleveland v i'1 jg^^^^H samo narodna in mestna vlada, ampak tu- < fl di državna in county vlada razbijo naše bančne zavade kot vložnice za denar. I > 'M- • i , ' \ ' . /j Mi vas vabimo, da se pridružite naši veliki B bančni družini, kjer dobite člani strijca Sama in | M ose s Clevclanda. Oni vkladajo denar pri nas, I ker vedo, da bo varen. Mi vam zagotovimo varnost, ampak tudi uljudnost, udobnost, pomoč in štiri procente / obresti. rinoT trust & SAVINGS co rllXOl NATIONAL BANK 247 303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE Skupno premoženje $100.000.000 ' i - --I j t aJBITA N cTI jv. [o|J Zavawki slučaj ntarrte ali bolezni, it potrebujete | H l^Jr^ ainhulHnca hIi bol >iški voz, pokličite kater koli j telefon vaak po noči »li po dnevu Mi iredno |t| čujemo iti od^ovtirjamo teletiu, ker zvoni t hiši | PRINCETON olienem Akf> vam operator reit, dft se ne ogle- I ^ unvbivn simo, ne *rjem«te, zahtevajte supervi«or)a, in ilo- H 1 OOI bite odgovor od nas takoj. I ANTON GRD1NAI lOOl 6127^1 Clair Ave. Cleveland, O. • / • _ • ■■ g- 1 '............ 1'" : ' ' ...... ....f -------• 4 Bolni možje in žene. v* , Če niste mogli dobiti odpomoči za ftvojo bolezen in p te zgubili I vse upanje da bi ozdraveli, tedaj a« oglasite pri nas, da ras zastonj pre-iščemo, dajte, da Tam mi povemo kaj moremo narediti za ras. Jaz i-mam dvanajst let akugnje t zdravilstva in medicini, ko sem i^avil " vi bodete imeli dobiček mojega znanja vsak čaa, kadar se oglasite pri naa. Dali vam bodemo najboljše moderno in praktično zdravljenje, ki j« v moji moči, bodisi a pomočjo elektrike ali modernega zdravilstva. Če po mojem mnenja vam ne morem pomagati niti vam koristiti, tedaj * I ne maram vaiega denarja^ Če sle bolni, slabi, nervozni, vpra&ajte najprej mene. I * MOŽJE in ŽENSKE ki trpijo na kronični bolezni, ki so nervozni. Imajo slabo kri, imajo t j m i jo koine ali drage komplicirane bolezni ali nežnosti, ali ki imate žolod.-afc. jetrne ali druge nepfttk«, ali če imate revmadzem, boleTine v hrbtu ali sklepih, zgubo ape ti ta, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, {lavni katar, nosni ali vratni, tedaj vprašajte mene. NIKAR NE ZAPRAVLJAJTE PREVEČ DENARJA. . MoJi uradi so opremljeni z najbolj modernimi električnimi *>■ parati in mehaničnimi pripravami, ki bo dali pomoč, kadar druge m»9 tode nigo mogle pon» likati. I'OMNITE. prebk *va in nasvet j* instonj^ Ddla^aja. zanomar« zsljsa in.....najdena detektivski roman rrmniMiiiiiiM Ko sta uvidela, da da ta način ničesar ne dosežeta, se poslužila drugih naqrtov in slepil. Jaz sem bila v hudem strahu, da morebiti res koga v hiši napadeta, ali pa celo strežeta po življenju mojemu soprogu. Raditega sem se konečno navidez u-dala njiju načrtom. V naglici sem nabrala nekaj najbolj potrebnih predmetov skupaj in zvezala v culo, vzela sem tudi poročni prstan in tvojo sliko, katero mi je podarila gospa Daniels, vzela P||sem klobuk in plašč ter sem bila pripravljena iti z očetom in bratom. — Četudi bi vam tedaj odprla Mrs. Daniels, ko ste prišli trkat na moja vrata, ali če bi klicala na pomoč, kaj bi nam to koristilo? Moja strogo čuvana skrivnost bi pri tem prišla na dan in jaz nisem hotela niti imena svojega soproga spravljati v nevarnost in sramoto,! niti nisem hotela izdati svojega očeta in brata. "Pot skozi okno, in potem po visoki lestvi navzdol mi , ni povzročila nobenih ovirM kajti enakih stvari sem bila; vajena že od otročjih let, ker j ! sta me oče in brat neprestano poučevala v takih "umetnostih". Toda strašno teško mi je bilo pri srcu, ko sem se spomnila, da mo^ram zapustiti svoje mirno in skrito, vendar srečno življenje v bližini svojega soproga in se zopet podati v brezdno zločinov in hudobije. Ta misel me je tako mučila, da sem sklenila pobegniti. Iztrgala sem se bratu, ki me je peljal po ulici, ko sem zagledala na | cesti policista. Bežala sem da Ije, dokler nisem prišla do mrežnatih vrat hiše gospoda Blake; toda ko sem te opazila, ko si gledal pri mreži ven na cesto, sem se silovito prestrašila, in nisem mislila na drugega kot čuvati pred teboj skrivnost, da sem se toliko časa v tvoji hiši qeopa-ženo mudila. Zakaj si stal pri vratih, in zakaj mi nisi sledil, nisem mogla pogoditi. "Vrata so bila zaprta in jaz nisem slutil, kako blizu mene je bila moja žena," zdi-huje gospod Blake. "Drugega jutra," nadaljuje Emilija, "sta mi razložila svoje podrobne načrte. Stavila sta mi na razpolago, da se vrnem nemudoma v tvojo hišo, če pri tem obljubim, da se bom ravnala po njih določilih in zahtevala od moža različne svote denarja. Povedala sta mi, da hočeta toliko denarja, da bodeta ime < la dovolj za Življenje, da < lahko s tem denarjem za vedno izgineta iz dežele in kje v miru preživita bodočnost, i Kakor hitro bi jima preskrbela denar, bi me pustila in bi me nikdar več ne nadlegovala. Seveda mi niti v glavo ni padlo, da bi spolnila njiju zahteve, in zato so sledili dolgi, mukepolni tedni za mene. Smatrala sta me za ujetnico in me nista pustila J] nikdar ven. šele sedaj se je strah umaknil, in potolažena sem, ker sem prepričana, da i kamorkoli grem, me bo povsod spremljalo tvoje spošto- i vaqje in sočutje." ; Dvajseto poglavje. t "In povsem tem, kar si pre S trpela radi mene," odvrne \ Mr. Blake, "ali misliš, da ti [ bom dovolil, da se ločiš od j mene, da boš zavrgla mojo j gorečo prošnjo, da se vrneš \ v mojo hišo? Kje je tvoja i ; zvestoba in udanost napram I ___: -»n meni ? i "Bolje je," odvrne Emilija i 4*da si sedaLgovzročim maj- i h no bolej^fto, kot da bi se 1 moral leta in leta mučiti ter h j._ .. ____, t* trpcrti z} menoj., h i spremljala do moje zadnje , ure žalost." "Moja ljuba, dobra gospodarica," začne zdajci govori-i ti Mrs. Daniels, očividnc* pre-, plašena, "prosim vas, nikar se ne bramtp spolniti prošnjo vašega soproga. Nič boljega ne morete narediti kot mirno se vrniti v vašo hišo, kjer bodete spolnovali dolžnosti, za katere ste poklicani. Če pa ostanete pri svojem sklepu, tedaj bodete povzročili mnogo žalosti in nesreče v stanovanju gospoda Blake, kar naj Bog prepreči." i Sedaj pride bližje tudi gro-finja de Mirac, ki se je ves 1 čas držala vstran in molčala. Videlo se je, da tudi ona nekaj premišljuje. Njene ustnice so bile blede in njen glas se je tresel. "Naredite mojega bratranca srečnega," reče, "in člani naše družine h kateri tudi jaz spadam, bo-Idejo veseli, da vas pozdravi kot svojo soprogo, ko prevzamete svoje mesto v hiši, ki vam gre po vseh pravicah. Emilija nnlahno zgrudi ko , položi svojo desnico Iv roko • lepe žene. "Iskrena hvala za i vaša dobroto," mrmra Emilija, ko z občudujočimuočmi opazuje ponosno damo. VNo, ali se bodete udali našim skupnim željam?" Emilija povesi glavo in žalostno odkima. "Ne smem, reče šepetaje. Gospa Daniels, ki je dose-daj molčala in nekaj skrivala, poseže v žep in prinese na dan kos zmečkanega papirja. "Dokazati vam hočem," reče Mrs. Daniels, "da sem govorila resnico in da vi občutno odškodujete svojega šoproga, če ga zapustite. Gotova postanete potem drugih misli." "Nemogoče je," jeclja E-milija, globoko užaljena. "Toraj moram izpolniti teš ko nalogo, katero sem prevzela," reče hišna gospodinja t ko izroči gospodu Blake s ^ tresočimi rokami listino. v "Kaj pa to pomeni?" za-kliče Mr. Blake ko spozna r pisavo svojega očeta.' "To je testament vašega ^ očeta, katerega je spisal v moji navzočnosti," pojasni gospa Daniels. "Naročil mi s je v svoji zadnji uri, da mo- n ram ta testament eno leto t skrivati in nikomur črhniti v besedice o tem. In Če po pre- ^ teku enega leta pride sopro- r ga Mr. Blake-a kot ljubljena v in spoštovana gospodarica a k Mr. Blake, potem naj izro- g čim ta testament plamenom. ^ Če pa bi bila Emilija po pre- s teku enega leta še pri življe- t niu, toda se ne bi vrnila v hi- n šo svojega moža, tedaj mi je „ paročil vaš oče, da vam naz- ^ nanim vsebino njegove zad- « nje želje in mi sporočil, da ^ naredite natančno kot je rta- f pisano v testamentu." ^ "In ali vam je znana vse- ^ bina tega testamenta?" vpra-ša Mr. Blake. ^ "Podpirala sem njegovo j. roko ko je pisal svoje zadnje ^ pismo in razdelil svoje pre- ^ moženje." -j "Emilija," se obrne zt^aj ^ Mr. Blake s svečanim gla- n som proti svoji ženi, "ko sem te prosil, da postaneš tovar-šica mojega življenja in gos- • podarica te hiše, sem bil prepričan, da ti nisem samo svo- 2 fe ljubezni, ampak tudi svo- b je premoženje, katerega sem g položil pred tvoje noge. Toda ii ta testament me je naučil ne- n kaj boljšega. Dedščina miljo- z nov, katere je zapustil Ab- si ner Blake, moj oče, svojemu n sinu, Hoimanu Blake, nika- j< kor ni moja lastnina, kakor 6 sem mislil, ampak lastnina t( njegove Emilije, in tvoje, e dino tvofe je od danes vae nfpvnof pn ip 1 1r , at L "Oh kako je to mogoče ' F kako je mogel kaj takega narediti," zakliče Emilija, ko i hitro prebere pisane vrstice l v pismu, katerega drži s tre-| sočimi rokami. "Ali ni vedel, da je to največja krivica, katero mi je mogel povzročiti? — In ali naj vpra-r šanje premoženja ovira na-f jino zbližanje?" nadaljuje z 1 gorečnostjo vseh občutkov, 3 ki so naenkrat zbruhnili z vso silo na dan. "Ali naj bo . odvisno od denarja, da se . smeta dva človeka združiti ko je ljubezen veliko večje bogastvo kot vse drugo na j svetu? — Ne, ne, ljubeče me j je tvoj umirajoči oče pritisnil na srce in ljubezen naj bo . ki naju sedaj združi. Na .teh posvečenih tleh sva eno, in ! vse kar naju je v življenju ' ločilo, je s^edaj premagahp." In Emilija odločno pretrga , testament, in koščki se razpršijo na vse vetrove; ona sama pa se privije na prsa moža, ki je razprostrl roke : da jo objame. (KONEC.) --o- PRIDI.... (Iz Kurenta.) i Štiri dolga leta < gospoduje .meč, h štiri leta dragi L me ne ljubi več. " J Čestg mi vsled tega je oko rosilo pa srce kameno * ni se omečilo. h Naj te vrag potiplje 1 ljubček ti nezvesti, h ki si mi povzročil i toliko bolesti. I Pa zakaj? Mar nisem te dovolj jlubila, slednji dan vfeaj trikrat sem vsa tvoja bila. , r Tvoja jaz — ti bil si moj t ko si zlr.užil se z menoj. Čuj, kaj zapuščena te z prosim prav žareče: ( daj okusit Še enkrat U košček prošle sreče. ji Vsaj še enkrat združi se s tebi srčno vdano ■ in ohladi milostno j mi želodčno rano! r S tvojim se prihodom r .rana brž zaceli, - U pridi, skoro pridi, s ljubček: kruhek beli! § -o- L Pogumni lovci. [ Gospod načelnik, pOsodi- t te nam za juteršni lov na me- r deveda dve vaši največji lest- L „i»» VI. ' £ "Lestvi za lov? Čemu vam f neki bodejo?" L ''Da bodejo lovci lažje na U drevo zbežali." L Dvojna glava. g Kmet in gospodič stala s sta v Marijini ali takozvani L nemški cerkvi v Celju za ol-L tarjem in si ogledovala mrt- f vaške glave celjskih grofov, U ki se tam vidijo skozi stekle- L ni okvir. Kmetič, ki bi rad j; vedel, katerega grofa je tak ali'ona glava, začne gospodi-L ča, kateri pa sam ni nič ve- L del, spraševati. Ta si pa mi- i sli, naj pove to ali ono, kme- n tič mu bode verjel, ker tako v nič ne ve. Jedna izmed prvih L glav je bila toraj grofa UIri- n ha, druga Friderika itd. ko L pa pokaže kmetič na zadnjo L glavo, spozabi se gospodič in imenuje zopet grofa UIri- L ha. Kmetič pa, ki je imel .dober spomin, opomni hitro J v "Ja, glejte, glava grofa UlriJf< ha je.pa tista velika tam, ka- r kor ste prej rekli!" Gospo- n dič pa ni v zadregi in se krat n ko odreže: "Imate prav, o'če, r Toda ta velika glava je grofa P Ulriha, ko je bil že star, ona Is mala pa, ko je bil še mlad." c -«- s RESJE IN BILJE. P V "Enakopravnosti" od J 26. febr. beremo:—"Ker na-b bira S. N. Z. staro in raztr- z gano obeko za Slovence (?) Ij in ker le-ti Slovenci v sta- k rem kraju nabirajo obleko h za Srbe, darujem za novi c stroj v tiskarni "Enakoprav- I j nosti" — o c. — F. č. — Živ- tc jo I Kmalu bo miljon skupaj, N če bodo zbirali po "o" cen- i tov! r; * * • 1 Neskončnopravni slovens- i j ki dnevnik je zapisal zadnjič Mi t. * * ^Pa se je Zvonko vsedel in zapisal: dokler so nekateri ljudje še vedno tako prismuknjeni, da nam dajejo denar —". Res je, zvonček srebrni, precej si jih že "na-kajfal)' — ali si že vse po-vrjiil, kar si si "izposodil" pd raznih farovžih pred leti — "samo za par dni?" ♦ ijo, Italija bolj razpoložena , koncesije. Jugoslovanska j judska stranka, ki je kleri- j calna in ima voditelja du- j lovnika Korošca in poslan- j :a Pogačnika se tudi izjav- (I ja za zjedinjenje s Srbijo, oda v drugačni obliki. Hoče i am reč tvoriti s Srbijo fede- Odn^lifll cpm o > \ itihljn ; ne ponoči vTak ki e stal - na postaji, je postal ledeni- - ca. Pregledovanje slovenskih in srbskih patrulj, ki vsto pajo v vlak samo v svrho i pregleda, traja do ^Maribora - na štajerskem. Edinost dostavlja: čudi-) mo se, da v . Ljubljani niso : znali poročevalca bolje pou- - čiti o naših stvareh: (Mož ► je očividno skrival svojo mi-f sijo. Dost. Slovenca.) -o r ' •— Episkopalne cefkve v ( Lakewoodu so naredile no-, vost. Da privabijo čimveč poslušalcev v svoje cerkve, bodejo odsedaj naprej kuhali večerjo v cerkvi. Za male denarje se dobi večerja za celo družino, tako da ženskam ni treba kuhati doma.. - je dejal tisti denar, katerega 1 je mesto letos prihranilo pri - čiščenju snega. Snega nis- - mo imeli, čiščenj^ ni bilo tre ) ba, in .lansko-leto je to ve->Jjalo $150.000. Kaj pa če bi i nekaj blata spravili iz naših ulic? , -6- r ! DARILO VOJAKOM. ^ Francoska poslanska žbpr ! niča je dovolila '250 frankov vsakemu francoskemu vojaku, ki je bil mobiliziran. Po-Jeg tega dobijo oni vojaki, ki so bili' aktivni v vojni 20 i frankov za vsak, mesevc, ko so bili na fronti. f -DR. EVGEN LAMPE Uft|RL. Iz Ljubljane je prišlo poročilo, da tam umrl dr. Evgen Lampe, stolni kano- < nik in dolgoletni deželni od- ^ TRANSPORT V [ N fi, v A RNOsl'l I ■ 1 K . New York, 2. marca. Vo~ . jaški transport Sombral, ki [ ie pripeljal 2000 vojakov iz i Francije, bi se pkoro ponesrečil včeraj v pristanišču. Nagnil se je že za 15 stopinj ker so vsi vojaki na krovu se nahajali na eni strani ladi-je in pozdravljali svoje znan-' ce v malih barkah okoli ( transporta. Kapitan je ukazal brizgati z ognjegasni-, mi cevmi vodo na vojake, da so se razpršili na parniku, nakar se je preprečila nesreča. ' - y.....- - ' Naprodaj sta dva mlada, teška konja, za dobro delo. Oglasite se na 1003 E. 66th , I PL (28) . SELITEV! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se bom preselil, 6. marca, iz 1063 Addison Road, Clevelad, Ohio, na 10W L m ST. CBLLOIWOflD-qiKLAHP, OHIO . Cenjenemu občinstvu se priporočam za obila naročila. Točna postrežba, kot vam je že znano. Izdelujem vsakovrstne načrte za nove stavbe ali popravila. Obrnite se na staro tvrdko, ki vam je bila vedno zaupljiva. MATT SATKOVIC, slovenski stavbenik, (prej Satkovič brata) 1060 E. 176th ŠT. N. E. 0. S. Telephone. Cleveland, Ohio. ..........— i in« ■« i< >ii i ii.i iixmln it'i*^ lini ..........i. —>■■..i .1 i ii. ii i > i. ■ mul i.iiii..i.mi.ii.h^iii uničil. h—4rm**mm*t r ' ■ j Zaupno zdravilo dela čudeže. | j . \ I Skora it frideset let se Tcinerjeva zdravja rabijo z največjim zaiipanjem. A H to tudi radi pravega vzroka, toeir zaupnost izdeJovatelja zasluži popolno zampa- y nje iif Ičislan j e od strani številnih odjemalcev. Mafco povišanje cen je sedanja ^ pogreba," da se ohrani zanesjiva Vseuina izdelkov. Branik smo 3e dolgo zoper B kh-aginjo na vseh. številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek uiam je spod- ^ • UU še zadnji steber in morali smo ceno neskoliko (povišati. Vsalf prijatelj Tri- ^ nerjevih lekov prizi>a>va brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v«eJik št; is tola ko za čiščenje ran,, izpuščanj« in drugih kodnih otvorov. • Dobi se v vsdh lekarnah. • t Naj novejše nagrad« »o dobila Trindjeva zdravila na mednarodnih razstavah: J Gold MPedal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. I 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III I i \ t 1 . ■« / ■LJ__u /^,-__* '__\/____j __■ 1 r==Lr-t-r-Ih