GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • 13/14 • 1? DECFMBER 12/H
S SMEHOM V SRCIH IN VEDRINO NA LICIH - SREČNO 1979.
LETU
NAPROTI
Neslišno, skorajda neobčuteno in spokojno se iztekajo dnevi 1978Jeta, za nas vse delovno razgibanega m tudi uspešnega leta. Vrsta akcij, delovnih srečanj ob obračunavanju storjenih nalog in sprejemanju novih obveznosti ter pobud, zadovoljstvo nad opravljenim in zanesenost ob vsem, kar bomo storili, so uravnavali utrip našega življenja.
Zapleteni in včasih tudi trpki trenutki v času zbledijo in se pozabijo. Ostajajo le v ritmu živ-Ijen ja, izkušnj, spoznanja na katerih gradimo svoj jutrišnji dan. Gradili ga bomo tudi jutri, v prihajajočem letu 1979, s skupno aktivnostjo, odrekanji in složnim delom.
Želimo biti ustvarjalni, srečni, radostni in trdnega zdravja v domovini plemenite preteklosti in svetle prihodnosti'
NAŠE AKTIVNOSTI IN RAZMIŠLJANJA V LETU 1979 — NAŠE AKTIVNOSTI IN RAZMIŠLJANJ - V LETU 1979 - NAŠE AP
PREDSEDNIK MK SZDL —
VLADO BEZNIK:
ODPRETI POT 00 OBČANA!
Precejšnji del aktivnosti socialistične zveze, kot najširše frontne organizacije družbenopolitičnih in družbenih sil, je namenjen pripravam in izvedbam volitev delegatov v konference krajevnih, občinskih, mestne in republiške organizacije. V tem obdobju smo priča intenzivnim pripravam, ki v krajevnih konferencah SZDL prehajajo že v ključno fazo — to je, h konstitutivnim sejam organizacije v krajevni skupnosti.
Potek samih priprav tekoče spremljata tako občinska kot tudi mestna organizacija SZDL. Ob priložnosti delovnega obiska predsednika MK SZDL Ljubljana Vlada Beznika v naši občini smo mu zastavili nekaj vprašanj.
DANES STE OBISKALI PREDSTAVNIKE OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK. TO JE BIL DELOVNI RAZGOVOR. KATERIM VPRAŠANJEM STE NAMENJALI OSREDNJI POUDAREK?
»Pogovarjali smo se o poteku priprav in nekaterih vprašanjih izvedbe volitev v organizacijah Socialistične zveze v Ljubljani. Ena izmed nalog je tudi ta, da skupaj z občinskimi dejavniki usklajujemo sinhron potek akcije, ki naj bi potekala v mestu po začrtanem programu. Same vsebinske priprave, vse od volitev v krajevne organizacije do volitev v mestni organizaciji, tehnične priprave kot tudi evidentiranje kadrov, so zahtevne in angažirajo precejšnje število aktivistov. Aktivnosti potekajo skladno s programom, zato sem prepričan, da bodo tudi same volitve kot naša skupna akcija vsebinsko in časovno dobro opravljene.«
SEZNANJENI STE BILI S PRIPRAVAMI V NAŠI OBČINI; NA KAJ STE ŠE POSEBEJ OPOZORILI?
»Naj takoj na začetku tega odgovora poudarim, da je ta akcija naloga vseh družbenopolitičnih organizacij. To pa pomeni, če bomo vsi delovali akcijsko, bo storjen tudi pomemben korak v organiziranosti in vlogi Socialistične zveze kot frontni organizaciji. V danem trenutku moramo odgovorno uresničevati in spoštovati načela ter merila kadrovske politike. Prav te volitve morajo hkrati pomeniti tudi razširitev kroga aktivistov v bazi, predvsem v krajevnih organizacijah SZDL. V vrste Socialistične zveze moramo dobiti ugledne, uveljavljene družbenopolitične delavce, ki bodo, kot taki, odgovorni in celoviti.
To pa je tudi zagotovilo, da bo »ojačan« sestav občinske konference, pa tudi njena orgariiziranost. Zelo sem zadovoljen s potekom priprav na Viču, na tem razgovoru pa sem poudaril predvsem te usmeritve kadrovskih priprav.
ŠTIRINAJSTEGA DECEMBRA BODO TOREJ USTANOVLJENE KRAJEVNE KONFERENCE
SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS —
DARKO PEROVŠEK:
KAKO NAJ ZVEZA KOMUNISTOV DELUJE, DA BO BOLJ UČINKOVITA
Kongres Zveze komunistov Jugoslavije in Kongres zveze komunistov Slovenije sta v stališčih, ki so doživela široko javno podporo, v mnogočem utrdila politiko in aktivnost Zveze komunistov. V praksi se že kaže, da ti sklepi dajejo trdno oporo komunistom pri njihovi vsakodnevni aktivnosti. Vsak dan bolj ugotavljamo, da se komunisti skupaj s širokim krogom delovnih ljudi vsebinsko ne razhajamo v temeljnih smereh naših nadaljnjih prizadevanj za vsestranski družbeni napredek. Več razprav in različnosti gledanj pa je še vedno okrog tega, kako naj bo Zveza komunistov organizirana, da bo lahko čimbolj uspešno uresničevala vse tisto, kar je z različnimi sklepi, resolucijami in stališči dovolj demokratično dogovorjeno in sklenjeno ter politično podrpto s stališči praktično vseh delovnih ljudi. Zato organiziranost sicer ne sme biti glavno vprašanje, s katerim se ukvarja Zveza komunistov, pa je ne kaže podcenjevati. Zato se s samim seboj in s tem, kako bomo organizirani, ne smemo ukvarjati več, kot pa z vprašanji in vsakodnevnimi problemi, katera naj Zveza komunistov razrešuje. V tem smislu so izzvenela tudi stališča Zveze komunistov na naših kongresih. Kritično smo ocenili organiziranost Zveze komunistov v tem pogledu, da smo sicer bolje »postrojenj« v osnovnih organizacijah, v občinski konferenci in občinskem komiteju. Slabše pa se organizirano pojavljamo povsod tam, kjer sproti v vsakodnevnem življenju nastajajo problemi in normalni konflikti, ki jih Zveza komunistov kljub temu, da nas je veliko, ne razrešuje sproti. Da bi to slabost premostili, smo po kongresu napravili nekatere organizacijejske spremembe, ki tudi vsebinsko omogočajo večjo prožnost in prilagodljivost načinov našega delovanja. Število članov občinske konference se je zmanjšalo od 80 na 50 predvsem zato, da bi konferenca postala bolj delovno telo, ki lahko tudi sproti razrešuje posamezna praktična vprašanja. Konferenca mora biti organ, ki opredeljuje praktično politiko. Prej pa smo bili bolj navajeni, da je konferenca nekajkrat letno bolj deklarativno in manife-stativno podpirala splošno politiko Zveze komunistov. To pa seveda zahteva večjo angažiranost članov konference kot posameznikov. Biti član konference ne sme pomeniti le častno funkcijo, temveč zahteva tudi vsakodnevno povezanost z osnovnimi organizacijami in z določeno de-
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE — VILI BELIČ:
MLADINSKEMU LETOVIŠČU V PACUGU SE OBETAJO BOLJŠI ČASI
Tudi v našem glasilu »Naša komuna« smo že nekajkrat zasledili vprašanja in pisane prispevke, ki obravnavajo ali opozarjajo na nujnost urejanja in dopolnjevanja Mladinskega letovišča v Pacugu. Mogoče je za marsikaterega bila to le novica ali pojasnilo tudi o tej dejavnosti, ki se že mnogo let ubada z večjimi ali manjšimi težavami na področju naše občine. Za mnoge pa je to vprašanje pomembno, kar potrjujejo predvsem v zadnjem času tudi spodbude naših najmlajših. Zadnje konference pionirskih organizacij v naši občini so nas vse skupaj ponovno opozorile na pomembnost tega vprašanja. Obveze naših najmlajših bi nas morale v bodoče še bolj spodbuditi k temu, da naredimo še nekaj več tudi za njih. Sklep najmlajših je bil, da na opustitev letovišča ne smemo pomisliti in da bodo sami preko svojih staršev in smelih močeh pomagali pri obnovi in izgradnji tega letovišča. Tudi sedanje skromno, vendar vzorno urejeno letovišče, pomeni najmanjšim veliko, saj je mnogo otrok vtem letovišču prvič doživljalo svoje brezskrbne počitnice na morju. Mnogi od njih so se tu naučili plavati, spoznali so se s prijatelji, postali so si bližnji, vzljubili so ta lepi del obale, del lepega morja, katerega žele zadržati, če ne več za sebe, pa za svoje vrstnike, katerim prepuščajo prostor.
Pobude mladih in tistih, ki se z organizacijo letovanja na tem področju ukvarjajo že vrsto let, je obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL občine in sprejelo tudi priporočilo, da naj se imenuje pripravljalni odbor, ki naj pregleda vse možnosti, kako Mladinsko letovišče v Pacugu posodobiti. Dosedanji objekti so namreč večinoma dotrajani in ne ustrezajo več sanitarno tehničnim predpisom. Zaradi tega in takšnega stanja bo treba v nekaj letih zgraditi nove objekte. Ta predel, kjer sedaj stoji naše letovišče, se bo že v prihodnjem letu pričel komunalno urejati, saj je po projektih občine Piran ta predel namenjen za delavski turizem. Ob razgovorih s predstavniki občine Piran smo dobili zagotovila, da bomo to področje lahko obdržali tudi za te namene pod pogojem, da čimpreje pristopimo k urejanju tega področja. To pa pomeni, da bomo morali lesene počitniške hišice odstraniti in jih nadomestiti z novim objektom. Želja mladih in nas
PREDSEDNIK OK SZDL — FRANC MALOVRH:
TAKSNO NAJ BO NAŠE SEKCIJSKO DELOVANJE
Že nekaj časa razpravljamo o sekcijskem načinu delo vanja v Socialistični zvezi, vendar dalj od razprav nisntf prišli. Najbrž tudi samo pojmovanje sekcijskega delo'3' nja ni dovolj pojasnjeno, razumljivo in enotno. Pravzo prav pa ne gre za nobeno novost.
V Socialistični zvezi smo se že doslej prizadevali, smo k razreševanju posameznih vprašanj pritegnili čin1' več zainteresiranih občanov. Pogosti so očitki, da delaje v krajevni skupnosti, občini pa tudi na višjih ravneh pre' več forumsko, da se posamezni izvršni odbori in sveti zapirajo v ozke kroge, kjer sprejemajo pomembne odlov'1' tve za posamezna območja. Že dosedanja prizadevanja družbenopolitičnih organizacij so bila usmerjena v vklj11' čevanje čimširšega kroga delovnih ljudi in občanov. Sa® delegatski sistem nam omogoča in nalaga, da se dele?al1 pred odločanjem, sklepanjem, glasovanjem posvetuje)0* širšo delegatsko bazo. Žal je v praksi še preveč rede* pojav takega delovanja delegacij in delegatov. Zato t10 ena temeljnih nalog Socialistične zveze v prihodnjem leiu podružbl jan je vseh nalog te r široko vključevanje občane* pri reševanju skupnih, perečih problemov.
S sekcijskim načinom delovanja v Socialistični zv«" tako omogočamo vsem sestavnim delom, da v oksaru n) učinkoviteje razrešujejo posamezna vprašanja.
Kako pojmujemo sekcijsko delovanje?
Sugestije, ideje, vprašanja, odprte dileme je težkopf dobivati in razreševati tam, kjer nastajajo — to je v kr8-jevni skupnosti, vaški skupnosti, celici, hišnem svetu " Socialistična zveza mora prisluhniti slehernim po^u’ dam ter na širših sestankih razreševati posamezna vpras3' nja, razčiščevati dileme in zavzemati enotna stališča-Sekcijsko metodo dela prikazujem na sledečem pHu10'
I U.
V krajevni skupnosti že dalj časa razpravljajo o izgfa . nji otroškega igrišča, vendar so še vedno le pri ugotovit'1’ da je potrebno nekaj narediti.
Pri krajevni konferenci SZDL je treba imenovati po*0' ben odbor-sekretariat sekcije — jedro, ki naj šteje Pp bližno 5 do 9 občanov.	,,
V tem odboru naj bodo predstavniki DPM, sveta 1 DPO, vrtca in drugih. Sekretariat sekcije bi v tem pom°n
lahko predstavljal celo izvršni odbor DPM. Naloge sekt* j tariata so v tem, da pripravi celotno problematiko tet okviru KK SZDL skliče širši sestanek, na katerega 0 ezno povabi:	.
— zainteresirane delovne ljudi in občane, starše pre
šolskih otrok
—	predstavnike DPO, družbenih organizacij in ^ t ev, ki se zavzemajo za ureditev otroškega varstva
—	delegacije in predstavnike SIS za otroško varso 1
SZDL V NAŠI OBČINI. KAJ BI VI SVETOVALI NOVIM VODSTVOM TEH ORGANIZACIJ?
»V naših prizadevanjih razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je poseben poudarek namenjen osnovnim celicam — to je krajevni skupnosti in temeljnim organizacijam združenega dela. To pa pomeni, da morajo prav družbenopolitične organizadje in še posebej Socialistična zveza na ravni občine v prihodnje posvetiti več pozornosti pa tudi več konkretne pomoči delovanju krajevnih konferenc SZDL. Pred kratkim se je uspešno iztekla »Akcija 91 KS« v Ljubljani. Opravljene so že temeljite analize, s tem pa so dane resnično vse možnosti za nadaljnje delovanje in programske usmeritve organizacije Socialistične zveze. Morda bi opozoril oziroma svetoval, da mora krajevna konferenca SZDL delovati kot fronta konkretnih družbenih aktivnosti, da se ne sprevrže v fronto forumov. S tem bo odprta pot do občana. V organizaciji pa bo tako praktično, vsakodnevno prisotna komunikacija interesov v kraju na vseh ravneh,kjer se sprejemajo družbene odločitve. Zagotoviti moramo vse oblike aktivnega delovanja ter metode delovanja in še posebej organiziranje sekcij za razreševanje ključnih življenjskih vprašanj (promet, preskrba, komunala). Prav preko teh organiziranih oblik delovanja bo lahko naš občan oblikoval interese, ki se bodo preko organiziranih oblik v občini, mestu in še posebej preko samoupravnih interesnih skupnosti usklajevale in zlivale v skupen interes.«
TA KRATEK ZAPIS BO OBJAVLJEN V ZADNJI ŠTEVILKI »NAŠE KOMUNE«, KI BO IZŠLA ŠE V TEM LETU. KAJ ŽELITE NAŠIM OBČANOM V PRIHODNJEM LETU?
»Naj izkoristim to priložnost, da čestitam občanom in hkrati tudi članom SZDL k vsemu, kar so dosegli v letu 1978 in z željo, da bi v prihodnjem letu prav tako uspešno delovali. Želim srečno in zdravo leto 1979! Želim pač tisto, kar nam tudi zagotavlja, da bomo lahko svoje naloge v prihodnje uspešno reševali!«
Tudi vam srečno novo leto!
lovno nalogo za kraj ali delovno organizacija.
Člani konference, ki bi bili odtrgani od ljudi in središ kjer se odloča o drobnih ali bolj pomembnih vprašanjil tudi ne morejo doprinašati temu, da bi bila politika v ot čini napredna, revolucionarna in akcijska. Konferenc naj določa politiko, občinski komite pa mora biti odgovc ren za to, da se ta politika in stališča med komunisti tut izvršujejo. Zato tudi ni potrebe, da je občinski komit mnogoštevilen. V njem naj — tako prakso sedaj uveljas Ijamo — vsak član posebej za neko področje odgovarj; da ne bomo vsi skupaj odgovorni za vse, kar največkn pomeni, da ni nihče za nič odgovoren. Sklepi Centralneg komiteja posebej naglašajo, da mora občinska konfe renca in komite neposredno sodelovati, v vseh akcija Zveze komunistov, na terenu, v vasi, v tovarni itd. Zatos bili kritično ocenjeni organi, kot so komiteji ali sveti v de lovnih organizacijah, kjer je več temeljnih organizacij, katerih so osnove organizacije Zveze komunistov. Ist velja za svete Zveze komunistov v krajevnih skupnosti! kjer deluje več osnovnih organizacij. Ti organi in oblik dela odigravajo pomembno vlogo pri usklajevanju aktiv nosti komunistov, ne smejo pa v bodoče delovati tako, d bi kot nekakšni forumi v ožjem krogu razpravljali in zav zemali pomembna stališča, namesto komunistov v osnov nih organizacijah. Prav tu je bilo največ bojazni, da ko munisti v krajevnih skupnostih ne bodo mogli biti enotr za akcijo, če ne bodo imeli za to posebnega foruma, v re snici pa je ravno narobe.
Enotna bo politika Zveze komunistov v krajevnih skupnostih takrat, kadar si bodo o tem enotne vse osnovne organizacije, ki tu delujejo. Zato se sekretarji osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih ali pa v delovnih organizacijah morajo med seboj skupaj s članom občinske konference, ki pri njih deluje, dogovoriti, katera vprašanja morajo reševati skupaj, katera pa vsaka organizacija posebej. Če bo na tak način demokratično nastajala enotnost, tudi ne bo problemov, ko je treba tak enoten dogovor tudi v praksi izvajati in uresničevati. Pri tako številnih nalogah tudi ne moremo v naprej določiti kakršnihkoli oblik. Mnogo manj bo razmišljanj o raznih aktivih in drugih oblikah delovanja, če bomo bolj svobodno izhajali iz praktičnih problemov in sc sestali, kadarkoli bo to potrebno, tisti komunisti v takem krogu in sestavu, ki lahko koristi čimhitrcjšemu urejanju problema. To pa pomeni tudi večjo odgovornost komunistov, ne vseh komunistov za vse, temveč tistih, ki te probleme poznajo in so sc pred celotno družbo odgovorni dogovoriti, kako jih bodo upsešno rešili.
vseh je, da bi dobili prostore za 400 ležišč z vsemi spremljajočimi prostori od jedilnice, ambulante, prostorov za razvedrilo do igrišč. Sam prostor-tako gradnjo omogoča in neodgovorno bi ravnali, če bi prostor prepuščali drugim namenom. Ob dobro zasnovanem konceptu izgradnje novih objektov in z izgradnjo pokritega bazena bi lahko prenesli v ta del tudi šolo v naravi. Ob začetnih razgovorih in razpravljanjih so k sodelovanju pristopile že nekatere delovne organizacije iz našega področja z željo, da se program čimpreje izdela in se pristopi k izgradnji letovišča. Veliko aktivnost je v tem času pokazala organizacija Emona projekt, ki dela s svojimi strokovnjaki idejne zasnove novega mladinskega letovišča Pacug.
Da bodo dela normalno in usklajeno potekala na vseh področjih, je predsedstvo občinske konference SZDL na svojem 35. zasedanju imenovalo pripravljalni odbor,
Seveda ne bodo z imenovanjem pripravljalnega odbora stvari rešene v celoti. Vendar bo odbor s svojim delom skušal uresničevati velike želje mladih src. ki mnogokrat še ne znajo izreči drugega kot želeli bi..., rad' bi... lepo nam je tu, ob sodelovanju nas vseh.
Tako kot mnogokrat se bomo najbrž tudi ob tej nalogi in akciji srečevali z mnogimi problemi, ki se največkrat strnejo ob vprašanju, kje dobiti sredstva, koliko jih potrebujemo in kdaj bo vse skupaj gotovo.
Ce skušamo na to tudi odgovoriti, bi bili naši odgovori naslednji. Ob sodelovanju vseh delovnih organizacij, ob sedelovanju vse mladine, ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov smo sposobni v nekaj letih ta program tudi izvesti. Groba ocena bo kmalu znana in jo bomo posredovali tudi preko tega glasila vsem občanom in delovnim ljudem. Gradnja pa naj bi bila etapna in v celoti opravljena v treh letih. Morda bo kdo rekel, da je program pogumen. Lahko odgovorimo, da je ta program potreben in da ob sodelovanju vseh skupaj ne predstavlja večjega problema. Zato bomo po sklepu pripravljalnega odbora takoj pričeli z zbiranjem sredstev na posebnem računu.
Ob sodelovanju vseh bo breme posameznika majhni ob neizmerni in neprecenljivi hvaležnosti naših najmlajših pionirjev. Solidarnostna in skupna akcija naj ponovno dokaže, da znamo vrednotiti stvari, ki so potrebne nam in našim najmlajšim.
predstavnike IS skupščine občine ter
—	strokovnjake: projektante in izvajalce . .ff. ;
Na tem sestanku, kjer sodelujejo vsi, ki bodo p111\.
gradnji zagotovo sodelovali, je možno uskladiti vsa vp sanja. Starši in predstavniki DPO in društev bodo P° -ei dali svoje želje, izhodišča ter osnovne misli glede loka01' velikosti ter funkcionalnosti igrišča.	m
Strokovnjaki naj bi razpravljali predvsem o temi ** je mogoče uresničiti ideje občanov.	.jv
Delegati, predstavniki SIS in občine naj bi sodelo^j razpravi z vidika možnosti vključevanja izgradnje v program samoupravnih interesnih skupnosti. ScK naj bi sprejela konkretna stališča in izhodišča:
—	za lokacijo igrišča
—	za izdelavo projekta (namembnost igrišča)
—	za finančno konstrukcijo: samoprispevek
—	drugi viri
—	o okvirnih rokih	ajj 1
—	o načinu spremljanja in poročanja o poteku a*
—	o sestavi gradbenega odboru	.J0
Predsedstvo KK SZDL naj bi samostojno ali na P‘.,^|i)
občanov. DPO in društev na podoben način razte’0 i||i vsa vprašanja v okviru krajevne skupnosti ter na I;1.%(-omogočilo vsem, da enotno in usklajeno nastopaj01
Sekretariat sekcije in jedra lahko predstavljaj0 izvoljena telesa pri konferenci, predvsem za tista P00^). ja, ki zahtevajo stalno skrb (npr. za vprašanje Pr , ,jntr V primerih, kjer bi prihajalo po nepotrebnem d° jf sti funkcij v krajevni skupnosti, lahko uporabim0 kretariat sekcije tudi druge organe, komisije pi' skupnosti, DPO, društvih ali organizacije zdim* dela (npr. svet šole pripravi problematiko s P°“rjiSa' vzgoje in izobraževanja, komisija za komunalna vPe/if nja pri krajevni skupnosti pripravi problematiko v z urejanjem ceste, elektrifikacije itd).	. h(g)i^
Najpomembnejše je, da že v fazi oblikovanja iz. j_ V za reševanje posameznih vprašanj sodelujejo vsi 0 [jt0 bodo v akciji tudi sodelovali. S takim načinom del*^jia odpravili kritične pripombe, zagotovili demokrat'01 jjč angažirali veliko več ljudi kot doslej. Le tako uspelo hitreje in odgovorneje razreševati vprašan.'0^ jr-pomembna za vse, ki v krajevni skupnosti prebivaj lajo in ustvarjajo ter skrbijo za boljši jutri.
TIVNOSTI !N RAZMIŠLJANJA V LETU 1979 — NAŠE AKTIVNOSTI IN RAZMIŠLJANJA V LETU 1979 — NAŠE AKTIVNOSTI
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA — FRANCE MARTINEC:
POMEMBNEJŠE INVESTICIJSKE NALOŽBE V LETU 1979
I [av2aprav bi lahko govorili o nadaljevanju investicij iz e osvnjeg3 leta in posebej o novih investicijah. Gre na-rec za to, da je nekaj investicij v letošnjem letu bilo za-Jenih, katerih dokončanje pa se bo potegnilo in kon-in 0 v. etu 1^79. Pri tem posebej mislim na pomembno vesticijo v Tobačni tovarni, lliriji-Vedrogu, Tiskarni J-Juhljana, TOZD Tesarstvo in TOZD Pohištvo »Hoja«, posamezne investicije v SOZD Mercator oz. TOZD Do-iti v izgradnjo trgovskih lokalov, Skipu itd. V pretežni _ n SH tnvesticije v vseh navedenih organizacijah v glav-nv!1' dokončanjem. Naj povem, da razen nekaterih v :|njS'h na'02'1' ki so jih financirale organizacije same, so vpH Vnfm vse 'nvesticije vezane na bančne kredite. Kot , uoscdiij so seveda zaradi različnih —objektivnih in Po , t,lvn'*1 dejavnikov, v delni zakasnitvi, ki jim je poleg h| ,S 0P. ov ° zagotovitvi sredstev letos botrovala še pro-Ich"11*11™ <?*croS pomanjkanja cementa, še vedno pa bo-cj-am9 lud‘ na počasni pripravi investicijske dokumenta-daje^rdb Pr'Prav5 zemU*^Č oz. gradbišč pa tja do iz-
V(fI.av ,ako kot na področju gospodarskih investicij smo kot nLni ?aosIanku tudi pri investicijah v negospodarstvu nii t°	'z II- samoprispevka in stanovanjski grad-
in n ■ er.se Je skoraj povsod zataknilo pri pridobivanju kum raV-zeniljišč, naročilu oz. izdelavi investicijske do-(>kr ,e | m nu nazadnje, na predolgih razpravah snici •rCij 'n sarr|d' načrtov predvidenih objektov. Re-obictt'*,Jubo 1°treba povedati, da v primeru investicij za vitv f IZ 1*' samoprispcvka ni problemov okrog zagoto-sPodarsk'ljfn'*'sr. st*v bot ie to nemalokrat primer v go-
Žače^0 Pr' nedokončanih oz. investicijah v teku, ki so bile nov e v 'etu 1978, kakor tudi pri investicijah, ki so na vecjn Pro8ramirane za leto 1979, pa je za našo občino še 0Drf'O|0Snovno ‘n najbolj odprto vprašanje komunalne namr Ieno«i industrijskih in stanovanjskih con. Gre kot C ZU to’ ^a Pr°grami investicij, tako gospodarskih nalo^/novanjskih, niso dovolj usklajeni z investicijskimi zadn anV ^mnnalnih delovnih organizacij, čeravno se v mjjiijf111 ^asu tudi tu nekoliko bolj usklajujemo. Pri tem ptten Prfdvsem na vodovod, kanalizacijo, elektrovode, invest°te ‘n plinsko omrežje. Zato je precejšnji del novih °d te	naložb tudi v letu 1979 močno odvisen prav
močn •c?ri)unalne opremljenosti. Tako sta na primer dve časovJSl lnvest'c'i' to sta Vodarna Brest in Farma Brest lem n ‘V11 tU^' s'cer- odvisni od ureditve kanalizacije na Področju, kar je pogoj za začetek obeh investicij.
izvršn'	_____
’edaj, ko"' SVet *e Prav zarad' ,ega vztrajal, da je prav 197-4 po, S,°hv razpravi osnutki programov razvoja za leto hvesticij P-/10 doseči maksimalno uskladitev programov °vnihor -1" naložb s programi naložb komunalnih de-1ejše tc>'—J lako. da bi se na ta način izključile poz-lijo in v ave ln časovno uskladile naložbe v samo investi-Nove inHmunalno opremo.
odele d„VeSt*ciie’ so j'b za prihodnje leto 1979 pred-^tevs, nr..0Vnc organizacije na območju naše občine ?ajo.okr0o\^,lJ}eni®f1i Vodarno Brest in Farmo Brest, zna-iardstarin i n'>lijard starih din. Nekaj več kot lOOmili-cije delovn k1 ba zna^aj° nove investicije oziroma investi-8ratni ozir 1 _or8anizacij, ki s svojimi proizvodnimi pro-h?jajo v naijma ^gradnjo novih proizvodnih objektov pri-n.. liij Rre n°'no- Pri investicijah naših delovnih orga-«jo. Mej Prc“v,sem za razširitev kapacitet in rckonstruk-'J'-'koliko v i^an'zacijami, ki v tem pogledu predvidevajo •rog, op -p naložbe so: Kolinska-Vinocet, Ilirija-Ve-Podjetje v?n.'ka — Ljubljanske opekarne. Gostinsko t°d'V()jJr'C’ „ 'O. Žimnica, Tekstilka, Mestni vodo-karnc, Merr" ”rest’ TOZD Posestvo-Ljubljanske mle-s® Priprav|:.'Uorjn *c nekatere. Delovne organizacije, ki ,bU6čju jfi.I.0, cbl bodo gradile nove objekte na našem rTravozir/il*.svoJe programe izgradnje v glavnem v fazi u 'lrr>osti, ki a 'zdelave projektne dokumentacije, razen h!a^nje, ki mf l.8radni° pričela. Najbližje k pričetku Csecih |C[.. se začela že v zgodnjih spomladanskih '1Varna, nekoPr ’ Pa sta Kcmofarmadja in Kartonažna ®narna i,, lko Pozneje pa Agrotehnika, Merkur, Sc-I Področi °ren'ia av*° — Servisi Crvena zastava. c,a 1979 •‘Ornunalnih investicij šc vedno — tudi v (Ha ^ kanali- n^a. i° investicije, usmerjene v preskrbo z j- nega omrežaC1JO *cr izgradnja in rekonstrukcija elek-n /Ck°nstruk - ^ na Posameznih področjih, vzdrževanje rom SameznihJU CCSl- oz'rorna dokončanje že začetih del
\,j 0Prema';	iazab ,er pospešena gradnja ozi-
j. ; mtu I970L, e cfonij°-
n'i ■ ?knaditi / P°skušali, če ne v celoti pa vsaj delno do!n ’Se ,udi EraH;,nCk V stanovanjski zgradnji, pričeli pa snostareli^ iv IV v'sl Programirani objekti (vrtci, šole, pj. Kulturni obipw..sarnoPrisPevka ter še nekateri tele-rep 11:1 tem pojr J1, lzmed katerih je kot največja investi-
eacijskega cenlVa Svoh^" zaie,ekgr^.nie šPor!no
a Svoboda s spremljajočimi objekti.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA — JANEZ ČEBULJ:
VSEBINSKO URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU
V letu 1978 so člani sindikata ocenili sadove svoje aktivnosti v pretečenem štiriletnem mandatnem obdobju ter položaj svoje sindikalne organizacije z vidika uveljavljanja z ustavo opredeljene družbenopolitične funkcije v družbi in še posebej v združenem delu. V začetku leta so analizirali delo na občnih zborih osnovnih organizacij Zveze sindikatov in končno oktobra na republiškem in novembra na zveznem sindikalnem kongresu.
Pri tem so tako v osnovnih organizacijah kot na vseh drugih ravneh svoje organiziranosti ugotovili, da se je sindikalna organizacija že močno uveljavila kot politična gibalna sila delavcev in delavskega razreda v razvijanju in krepitvi socialističnega samoupravljanja ter da vsak dan bolj pridobiva na ugledu kot nosilka in uresničevalka neposrednih interesov, pravic in obveznosti delavcev v združenem delu in s tem v celotni družbi. To so množično potrjuje s tem, da je sindikalna organizacija v tem obdobju vedno bila in je tudi danes, v središču našega družbenega razvoja in dogajanja, saj je bila glavni nosilec in pospeševalec aktivnosti:
—	pri razvijanju in krepitvi samoupravne organiziranosti združenega dela ter pri uresničevanju samoupravljanja v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu;
—	pri uveljavljanju novega sistema družbenega planiranja z razvijanjem in utrjevanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o ciljih in nalogah našega srednjeročnega družbenega razvoja.
—	pri ocenah gospodarskih in družbenih gibanj, ocenah rezultata poslovanja in dela v posameznih ožjih časovnih razdobjih in pri sprejemanju ter izvajanju stabilizacijskih, sanacijskih in drugih programov ter ukrepov za izvajanje resolucij, programov in planov;
—	pri organiziranju in delovanju delegatskega sistema v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih.
Namen vsega tega delovanja sindikata je, uveljaviti takšen družbeno ekonomski položaj delavca, da bo čimbolj neposredno in celovito odločal o pogojih in rezultatih svojega dela ter o celokupni družbeni reprodukciji to je o svojih skupnih in splošnih potrebah ter o materialni podlagi združenega dela. fo pa je tudi bistvo sklepov prejšnjih in tudi zadnjih sindikalnih kongresov.
Janez Čebulj
PREDSEDNIK OK ZSMS — MARKO GOLOBIČ:
MLADI
IN
ODGOVORNOST!
Mladi kot sestavni del družbe imamo danes možnosti, da sodelujemo v procesih odločanja, ne le o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja, temveč o vseh vprašanjih, ki zadevajo življenje in delo v posamezni sredini. Sam proces odločanja pa ne pomeni le formalnega sprejetja nekega akta, temveč tudi predhodno oblikovanje osnove za sprejem neke odločitve, kot tudi odgovorno izvajanje sprejetih odločitev.
Prav pri odgovornosti mladih pa bi se malce bolj ustavili. Mnogokrat slišimo, da se mladi »neodgovorno obnašamo«, bodisi ko gre za formalnosti (da nismo prisotni na kakšnem sestanku) ali pa, ko postavljamo predloge in zahteve za spremembo določenega stanja \ neki sredini. Marsikdaj gre za upravičene kritike, največkrat pa za neupravičene.
Mladi moremo biti namreč odgovorni za tiste stvari, katere zavestno sprejemamo za del svoje aktivnosti, dela in-življenja. To se pravi za tiste stvari, za katere se enakopravno dogovarjamo med seboj, z drugimi udeleženci ali v neki skupnosti nasploh.
In to ne na formalen način, brez poznavanja vzrokov in posledic neke odločitve. Pri tem pa je resnično treba vedeti tudi to, da z večjim zavedanjem mladih o tem, kaj so njihovi dejanski interesi, raste tudi njihova odgovornost. Danes je namreč še vedno res, da mnogih vprašanj v neki delovni organizaciji ali krajevni skupnosti (npr. plani razvoja, črne gradnje, kanalizacija, zdravstvo
itd___) ne smatrajo za svoja vprašanja, temveč
vprašanja starejših, pri čemer ne pomislijo, da bodo čez deset let tudi oni starejši in da jih bo nere-šenost teh vprašanj življenjsko prizadela. Resnica pa je tudi ta, da se v sredinah, kjer samoupravljanje ni formalnost, temveč dosega kvalitetno raven, mladi vključujejo v razprave in razreševanje vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ti rezultati se
Marko Golobič
Po vsej zelo obsežni in vsebinsko bogati kongresni; tivnosti v tein letu pa sedaj že sprejemajo člani sinidk; delovne in akcijske načrte za čimbolj dosledno izvajal sprejetih kongresnih sklepov. Ti sklepi dejansko oprec ljujejo nepretrgano nadaljevanje in vsebinsko popolne uresničevanje kongresnih sklepov iz leta 1974, ko je h po sprejetju nove ustave izklesana trasa naših sindikati dejavnosti v razvoju samoupravljanja in socializma. Ta bodo bližnje naloge celotne občinske organizacije zvt sindikatov usmerjene v:
—	vsebinsko uveljavljanje določb samoupravnih normativnih aktov organizacij združenega dela m v tem zlasti povezovanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah ter uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela,
—	ustvarjanje pogojev za uspešno in bolj zavzeto delo delegatov, temeljnih delegacij in konferenc delegacij v OZD in za njihovo še boljšo odzivnost v delegatskih skupščinah,
— usposabljanje osnovnih organizacij zveze sindikatov za ustvarjalen prispevek pri izpopolnjevanju sistema družbenega planiranja,to je predvsem pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnih planskih usmeritev, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela in delovni skupnosti,
—	dajanje pobud ter organiziranje in vodenje akcij za višjo delovno, posamično in družbeno produktivnost ter ekonomičnost dela in poslovanja,
—	ustreznejše oblikovanje sindikalne organiziranosti v krajevnih skupnostih, prispevati k razvoju KS kot družbenoekonomskem odnosu med delavci in občani v KS in delavci v organizacijah združenega dela in delegati v interesnih skupnostih, ter ne nazadnje,
—	povečanje aktivnost in vpliv sindikata v OZD in občini pri krepitvi zaščite samoupravljanja prek organov samoupravljanja in delavske kontrole v OZD, pripravljalnih svetov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela.
Poleg teh pomembnih družbenopolitičnih aktivnosti pa bo sindikat v OZD in v bodoče tudi v občini širše organiziral in izvajal doslej bolj posamično uveljavljene kulturno prosvetne, športno rekreativne, humanitarne in socialne ter druge aktivnosti.opredeljcne s sklepi sindikalnih kongresov in drugimi splošnimi družbenimi programi.
najbolje kažejo povsod tam, kjer so tudi druge družbenopolitične organizacije, ZK, sindikati, SZDL in ZZB, spoznale, da zapiranje v svoj krog in občasno poseganje v samoupravna dogajanja ni način delovanja subjektov v samoupravnih odnosih. Mladina, organizirana bodisi neposredno v ZSMS ali pa v društvih, jim je sledila, večkrat tudi prehitela, marsikje pa je še vedno zaprta v svoj krog razmišljanj o svojih problemih in ugotavlja, da interesov mladih ne more uresničiti. Vedeti pa moramo, da interese mladih lahko uresničimo kot sestavni del spoznanih, interesov celotne skupnosti.
Zato se je potrebno dogovarjati, predstaviti svoje potrebe celotni skupnosti in skupaj iskati rešitve za njihovo zadovoljitev. Spoznanje mladih, da so njihovi interesi enakopravni z drugimi interesi, jih bo privedlo do tega, da se bodo vključevali tudi v iskanje rešitev za zadovoljitev interesov celotne skupnosti in te rešitve odgovorno uresničevali.
Tam, kjer interese mladih smatrajo kot zadnji člen v verigi problemov in želja, v tisti sredini mladi ne bodo odgovorno izvajali nalog, kljub formalni prisotnosti pri sprejetju le-teh. V takih sredinah mladih ne bodo mogli vključevati v družbene akcije. Primerov za to je še vedno preveč.
Mladinska organizacija, v kateri so mladi organizirani, ima pri teh procesih veliko vlogo. Predvsem pri osveščanju mladih o nujnosti vključevanja v vsa družbena dogajanja ter zavestnega sprejemanja odločitev. Hkrati pa tudi zagotavlja in naj bi zagotavljala organizirano vključevanje mladih in njihovih interesov v družbeno akcijo.
Napredek v tej smeri je že viden. Mladi nismo več le objekt v družbenem dogajanju, temveč postajamo aktiven subjekt, s takšno mero odgovornosti, kot jo imajo drugi subjekti. In to v vseh okoljih, kjer smo mladi in starejši spoznali, da mladina ni le naša prihodnost, ampak tudi sedanjost.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZRVS —
ALOJZ DOLNIČAR:
VKLJUČITI ŠE VEČ
VOJAŠKIH
STAREŠIN!
Kot za dosedanja leta, tako je tudi za prihodnje 1979. leto organizacija ZRVS občine Vič-Rudnik pripravila obsežen program dela. Ta temelji predvsem na konceptu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Ta program je v skladu z novim zakonom o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti, s samo koncepcijo splošnega ljudskega odpora in tehnološkega razvoja ter modernizacije naše jugoslovanske ljudske armade.
Z organizacijo predavanj, ki se izvajajo v osnovnih organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin, smo tako že začeli uresničevati začrtani program, Prve teme, ki se že obravnavajo, so: srednjeročni razvoj in družbenoekonomski položaj občine s posebnim poudarkom na razvojnih programih krajevnih skupnosti; sedanja vojaško politična situacija v svetu ter njen vpliv na položaj in varnost Socialistične federativne republike Jugoslavije.
V aktivno delo nam je dozdaj uspelo vpeljati od 80 do 85 odstotkov starešin, vendar je delež nevk-1 jučenih še vedno velik, tako da bomo prav temu v prihodnje posvetili še več pozornosti.
Tudi problem kadrovanja mladih za vojaške poklice zahteva akcijo s strani naše organizacije, saj je znano, kako borno je še vedno število slovenskih starešin v jugoslovanski ljudski armadi.
Akcija »Naša obramba« v vsako družino ni naletela na pričakovano odmeve navkljub kvalitetni vsebini revije, ki nudi posamezniku bogat vpogled v aktualna dogajanja doma in v svetu. Čeprav je revija primerna tudi za individualno usposabljanje, je precej rezervnih vojaških starešin še vedno ne prebira.
Alojz Dolničar
čim tesnejšega sodelovanja, predvsem na področju organiziranja in izvajanja obrambnih dni, z namenom, da se mlada generacija seznani z izkušnjami iz narodnoosvobodilne borbe in novimi ndogami na področju obrambe in družbene samoz iščite.
Čeprav smo družbena organizacija, se bomo aktivno vključevali kot do sedaj, v vse tokove našega družbenopolitičnega življenja ter z vso odgovornostjo sprejemali zadolžitve in dosledno izvajali sklepe in stališča, sprejeta na osmem in enajstem kongresu ZKS in ZKJ.
Z namenom, da bo celotna dejavnost z vsemi akcijami zares vsebinsko bogata in po oblikah pestra, vzgojna in izobraževalnaTer idejnopolitično opredeljena, je treba vso skrb posvetiti že samemu načrtovanju dela v občinski organizaciji ZRVS. To nalogo je treba predvsem skrbno opraviti v temeljnih samoupravnih sredinah — krajevnih skupnostih in se pri načrtovanju kot tudi pri uresničevanju delovnih načrtov še tesneje povezati z vsemi organizacijami, ki lahko v kakršni koli obliki prispevajo h kakovosti akcij in množični udeležbi predvsem mladine. Pri uresničevanju družbenopolitičnih nalog in nalog na področju obrambnih priprav se je treba predvsem povezovati zaradi koordiniranosti in usklajenosti akcij s Socialistično zvezo kot frontno organizacijo pri akcijah obrambno vzgojnega značaja, ki so namenjene predvsem mladini, pa še z zvezo socialistične mladine ter s specializiranimi organizacijami in društvi, ki združujejo največ mladine.
To bi bilo v kratkem bodoče delo. Omenim naj še, da so v teku priprave za občinsko proslavo dneva JLA, katere nosilec kulturnega programa je letos organizacija ZRVS Krim-Rudnik. Hkrati bodo tudi razvitja praporov organizacij Krim-Rudnik, Barje in Vič. Slednja bo slavnostni dogodek vključila tudi v svojo krajevno proslavo.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
ŠTIPENDIRANJE IN OSNUTEK SMERNIC ZA LETO 1979
Mladi delegati se na sejah občinske skupščine le redko odzovejo vabilu k razpravi, vendar je na zadnjem zasedanju vseh treh zborov prav razprava delegatke naše mladinske organizacije pritegnila precej pozornosti. Nepravilnosti in nedorečenosti štipendijske politike občutijo namreč prav mladi in se odstopanj tudi prav dobro zavedajo.
Tako je poleg majhnega števila razpisanih kadrovskih štipendij v občini delegatka opozorila tudi na to, da učnega uspeha delovne organizacije ne nagrajujejo in s tem dijakov in študentov ne spodbujajo k doseganju boljših rezultatov. Čeprav delovne organizacije zakon o'združenem delu obvezuje za načrtovanje potreb po kadrih za nekaj let naprej, se delovne organizacije tega ne držijo,
tega mladim veliko časa vzame družbenopolitično udejstvovanje, kar je tudi pogoj za pridobitev Titove štipendije.
Ob vsem tem mladi poudarjajo, da pod takimi strogimi pogoji v občini ne bomo dobili toliko mladih strokovnjakov, kakor bi jih lahko in da bi bilo še enkrat oceniti kriterije in jih prilagoditi tako, da bodo zajeli vse, ki bi se želeli šolati in izpopolnjevati, pa jim tega slabše gmotno stanje ne dopušča.
Očitno se delegati ne zavedajo pomembnosti potrditve plana družbenega razvoja občine, saj je razprava na seji zbora združenega dela pokazala, da še vedno ne vidimo dlje, kakor do svojega lastnega praga in nas ne zanima nič drugega, kakor naši lastni življenjski pogoji, ki pa niso odvisni samo od
Z zasedanja družbenopolitičnega zbora
ne vedo natančno, koliko mladih strokovnjakov in delavcev bodo potrebovali in zato tudi ne razpišejo štipendij. In če samo mimogrede omenimo, bodo OZD kaj kmalu morale upoštevati zakon o kadrovski politiki in načrtovanju, saj bodo morale poznati svoje potrebe zaradi preobrazbe šolstva in varstva..
Mladi poznajo tudi stroge in po njihovem mnenju tudi prestroge kriterije za pridobitev Titove štipendije za mlade delavce in otroke delavcev. Za mlade delavce — delavec je samo tisti, ki dela v ne-posredn i proizvodnji — so zahteve po visokem učnem uspehu prevelike, saj je treba upoštevati, da študij ob delu ne more bili tako kakovosten, kakor študij tistih, ki jim je učenje edina zadolžitev. Mladi delavci se učenju lahko posvetijo le po končanem delovnem dnevu, ko prav gotovo niso spočiti in pa ob koncu tedna, ki je za druge namenjen za počitek, za študente ob delu pa so to delovni dnevi. Poleg tega je tudi pojem delavec preozko zajet, saj Titove štipendije ni mogel dobiti 90 odstotkov slep telefonist (torej zato, ker ni delavec v proizvodnji), ki je ob delu končal višjo šolo za socialne delavce. Poleg
tega, ali bomo hodili in vozili po asfaltu ali make-damu tiste ulice, ki je speljana mimo našega praga.
Naši življenjski pogoji so odvisni še od marsičesa, kar se v občini dogaja, kar se načrtuje in izvaja, od uspeha delovnih organizacij in našega sodelovanja, da bi bil ta uspeh čim boljši. Namen delegatske skupščine je tudi ta, da (več glav več ve) razmišljajo delegati tudi o tem, kaj vse bi v občini še lahko naredili, da bi življenje teklo lažje in bolj organizirano. Tako pa načrtovanje še vedno pade na rame samo tistih nekaj strokovnjakov, kt-se ukvarjajo z načrtovanjem in ki iščejo poti do lepšega jutri.
Če odštejemo vprašanja o stanovanjski izgradnji in predloga, da bi se o tem vprašanju veljalo pogovoriti ločeno od drugih razvojnih načrtov ter vprašanja o razvoju cestnega omrežja v občini, so se delegati lotili le tistih problemov, ki jih pred domačim pragom vsak dan »bodejo v nos«.
Morda pa to pomeni, da so smernice razvoja v prihodnjem letu dobro postavljene, da nihče — razen na področju komunale in cest ničesar ne pogreša in da smo z vsem zadovoljni?
Kar pa zadeva komunalo in ceste, lahko povemo le to, da je že nekaj časa znano, da v naši občini (in tudi v drugih) te stvari tečejo bolj počasi. Morda na Viču še bolj kakor drugje in položaj se bo kmalu izboljšal, vsaj tako kažejo načrti za razvoj vsega mesta.
In kako so se za razpravo o osnutku smernic družbenopolitičnega razvoja pripravili delegati zbora krajevnih skupnosti? Vsekakor so sam osnutek v svojih delegacijah temeljito predebatirali, ob tem pa so širše spregovorili tudi o celoviti problematiki nadaljnjega razvoja. To so potrdile razprave delegatov, ki niso bile zgolj namenjene le programskim usmeritvam za prihodnje leto. Delegat KS Golo je tako zelo celovito razgrnil problematiko nadaljnjega razvoja podkrimskega področja (torej področje od Vrhnike do Škofljice). Krajani tega področja se dnevno srečujejo tako s slabimi in nezadostnimi cestnimi povezavami (odločna je bila pobuda za gradnjo ceste Ig—Golo—Rob), slabo trgovsko in servisno (predvsem za kmetijske stroje) preskrbo, nič oprijemljivega pa razvojni programi ne prinašajo v zvezi z gradnjo manjših delovnih organizacij, kjer bi se zaposlili domačini in s čimer bi bila tudi omogočena materialna baza delovanja samim krajevnim skupnostim. To področje pa po-rtaja iz dneva v dan zanimivejše tako za gradnjo počitniških hišic kot tudi za stanovanjsko gradnjo, zato je vprašanje izdelave zazidalnih načrtov še kako aktualno. Delegatki KS Škofljica in KS Rakitna sta v svojih razpravah močno podprli ugotovitve delegata KS Golo, slednja pa je posredovala odločen predlog o čimprejšnji rekonstrukciji ceste Kamnik pod Krimom—Rakitna (ta cesta ni in ne sme biti le krajevnega ali občinskega značaja, temveč tudi mestnega)!
Po mnenju delegatke KS Milan Cesnik so v teh smernicah premalo definirana vprašanja izvoza in uvoza v letu 1979 kot tudi investicije na področju izgradnje objekta Samoprispevka II.
Smernice razvoja pa so vsekakor premalo usklajene tudi s smernicami mesta Ljubljane za leto 1979, je menila delegacija iz KS Brezovica, ki je tudi predlagala, naj bodo v predlogu teh smernic bolj opredeljeni roki in nosilci razvoja. Vrsto utemeljenih pripomb so posredovali delegati KS Krim-Rudnik, od .menske opredelitve nosilcev investicije trgovskega centra na Rakovniku, do boljše usklajenosti programskih smernic tudi s programi samoupravnih interesnih skupnosti... Tehtni in utemeljeni so bili predlogi KS Dobrove in Viča po vključitvi ureditve cest Dol—Stranska vas in Razori—Podsmreka—Tržaška cesta ter izgradnji preskrbovalnega centra v Soseski VS-b Vič, v sam predlog razvojnih smernic, prav tako pa so zahtevo po izdelavi urbanističnega plana utemeljeno predlagali delegati iz Polhovega Gradca. Nanizali smo le nekaj dodatnih predlogov, saj so večino le-teh delegati posredovali v pismeni obliki predsednici zbora KS.
Programske usmeritve bo skušal izvršni svet občinske skupščine v največji možni meri vključiti v sam predlog smernic za leto 1979, ki bo predmet razprave na vseh zborih delegatske skupščine v zadnjih dneh decembra.
MOJCA KAUČIČ JANJA DOMITROVIČ
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA
POSPEŠENA
GRADNJA
Dejstvo je, da v naši občini z izgradnjo objektov družbenega standarda z denarjem drugega samoprispevka kasnimo, vendar je izvršni svet na svoji zadnji seji odločno zavzel stališče, ne samo, da bo treba poskusiti vse zamujeno nado-knadit%umpak je to treba brezpogojno tudi čim-prej opraviti.
Tako je predsednik operativnega štaba za izgradnjo objektov dejal, da bodo do konca prihodnjega leta morda v gradnji celo vsi objekti —
(i vrtcev, 3 šole, 2 prizidka in zdravstveni dom ter Dom za starejše občane — torej ne samo tisti, ki so v programu do leta 1979. Vendar se prav pri vseh objektih pojavlja problem izgradnje'ko-’ munalne infrastrukture, kar zavira začetek gradnje.	i,.
Tako je sedaj predvsem pomembno, da občinski Zavod za urejanje zemljišč izdela projekte komunalnih objektov na vseh lokacijah, kjer so predvideni objekti drugega samoprispevka. Sele na osnovi teh projektov bo mogoče nato natančno določiti, kako bo gradnja potekala, saj so ti projekti pomembni tudi za izdelavo ostale dokumentacije.
Precej težav povzročajo tudi zakonski predpisi, ki jih pri izdajanju uporabnih dovoljenj upoštevajo inšpektorji. Tako se tam, kjer bodo zgrav jeni prizidki in je komunalna infrastruktura oh dograditvi pred nekaj leti bila zadostna, sedaj pojavljajo nove zahteve, kar pomeni nove stroške, nove načrte in dodatno delo projektantov. ■
Tem predpisom je treba seveda zadostiti,, vendar je mogoče nekoliko preskočiti birokratske zahteve, začeti z gradnjo ter predpisane komunalne objekte, ki pa za obratovanje in uporabo zgradb niso nujno potrebni, graditi kasneje. Seveda to ne pomeni, da zahtevam predpisov sploh ne bi zadostili, ampak pomeni le to, da bi nekatere stvari lahko začeli graditi kasneje in tako zmanjšali zamude.
Težave pri pridobivanju zemljišča na Dom starejših občanov so sedaj praktično odpravljene in bo pričetek gradnje mogoč v začetku prihodnjega leta. Nekaj še nedorečenih stvari bo mogoče rešiti v času gradnje, saj bo le-ta potekala v fazah. Vendar pa so se sedaj pojavili problemi za gradnjo osnovne šole Škofljica, saj je lokacija določena na popolnoma »svežem« zemljišču, kjer ni komunalne infrastrukture, trafo postaje in je slabo cestno omrežje. Da bi težave rešili, boža to območje v najkrajšem času narejen zazidalni načrt in na podlagi tega ostala dokumentacija.
Zaradi na novo postavljenega rezervata ob TVD Partizan Trnovo je vprašljiva tudi lokacija VVZ Trnovo, ki se je rezervatu moral »umakniti« bolj proti vzhodu in se tako preveč približal kmetiji. S tem postane namreč vprašljivo dovoljenje sanitarne inšpekcije.
Sicer pa odločnost našega izvršnega sveta tudi nam zagotavlja, da sc bodo stvari premaknile, da bomo končno le lahko govorili tudi o grajenih if ne samo načrtovanih objektih!	.
MOJCA KAUČIČ
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA

O. SUB. O.
LJUBLJANA Tobačna ulica 5
Delovni ljudje, ki združujemo delo v delovni organizaciji Tobačna tovarna Ljubljana, želimo vsem občanom viške občine v novem letu 1979 veliko delovnih uspehov pri njihovih prizadevanjih.
Kolektiv UL
PREDSEDSTVO OK SZDL O VLOGI IN SISTEMU INFORMIRANJA
OŽIVITI INFORMIRANJE!
Razvoj samoupravnih socialističnih odnosov kot tudi celovit naš sistem samoupravnega odločanja nedvomno zahteva oziroma potrebuje dosledno ti postavljen in v svoji celovitosti tudi učinkovit družbeni sistem infor-•niranja. Obveščanje delovnih ljudi in občanov o vseh vpraša-ujiht ki so pomembna za uresničevanje njihovega družbenoekonomskega položaja, so, kolje zapisano v ustavi, vsakodnevna S*tr*) 'n odgovornost vseh.
Nadvse pomembno vlogo •majo v tem sistemu sredstva ob-veščanja vseh vrst.
v občini Ljubljana Vič-Rud-"'k pravzaprav še ne moremo govoriti o nekem vzpostavljenem s'stemu informiranja, lahko pa ugotavljamo, da obstajajo zanj
s,evilni pogoji in realne možnosti.
Poleg večjega števila glasil de-°vnih organizacij in nekaterih . jemalo številnih) glasil krajanih skupnosti opravlja v ob-Pomembno funkcijo obveš-®anja občinsko glasilo »Naša oniuna«, ki prihaja v sleherno gospodinjstvo in dosega prak-Cn° vsakega osmega zaposle-J*ega v delovni organizaciji. V ce-
sil^ SC ,a*t° odv'ja proko tega gla-^ a ^di informiranje delegatske
lit*6 s^uP*č'no družbenopo-
lcne skupnosti) in občasno tudi *a delegate SIS.
njl^0s'*c' informiranja v temelj-del- 0rSan'zacijal1 združenega „j. a 50 glasila delovnih organiza-^!*i časopisov, biltenov,
j.n ;!av ta glasila pa bi morala,
SSVo.° eistva — toge zaprtosti v L J Pr°stor — učinkoviteje ^Postavljat; čvrstejše povezave 'Veš^U^lrn' sreclstvi javnega ob-
'nformi3 ■ Udi V Smislu izmeniave
Lh Prav v samih krajevnih jrialn Costih kadrovske in mate-jte nl „fl0Zn0Sti’če ocenjujemo s jv A, i ’ niso tako spodbudne kot ilane0Vnil1 or8anizacijah, lahko v J-r„; ni . trenutku prizadevanja Pes4H'nih topnosti strnemo v zg-gj-.? nezadovoljivo. Navse-(Steds^ tU<:*‘ z minimalnimi jdobr Vl’ 'znajdljiv°stjo in nekaj jstavna :V?^e oblikujemo eno-teka w t0rmativna obvestila’ ki janu InT !etn0 P°sredujejo kra-skunn Plovnemu človeku utrip tem ,"?1’ kjer živi ‘er hkrati s UU| odpiramo možnosti ak-
tivnega delovanja krajanov samih.
Nedvomno, vsem omenjenim dejstvom sledi še ugotovitev, da se nosilci informiranja nemalokrat srečujejo tako s kadrovskimi problemi, premajhno oziroma nezadostno usposobljenostjo in seveda tudi s premalo dodelanim konceptom samega informiranja. V nekaterih delovnih organizacijah sicer obstajajo komisije za informiranje in samoupravno komuniciranje, pri krajevnih skupnostih pa v okviru svetov KS komisije za informiranje. Vse delujejo v okviru svojih potreb z ali brez programskih usmeritev.
O teh problemih in možnostih pa so na predzadnji seji odprto spregovorili tudi člani predsedstva. Res je, da so možnosti ponekod okrnjene, so pa povsod dani pogoji za vzpostavitev informacijskih teles. Ključno vlogo morajo v krajevnih skupnostih odigrati sveti za informiranje in politično propagando, ki se morajo v najkrajšem času ustanoviti pri KK SZDL in pristopiti k izdelavi programskih izhodišč. Poleg tega sklepa predsedstva pa je bil prav tako odločen tudi drugi, ki narekuje aktiviranje podobnih komisij v delovnih organizacijah čimprejšnjo izdelavo akcijskega programa komisije za samoupravno komuniciranje in informiranje pri občinskem sindikalnem svetu.
S tem bi seveda v veliki meri uspeli v občinskem prostoru oži-
' viti sistem selekcioniranega pretoka informacij in se tako vključiti v celovit sistem informiranja v mestu Ljubljani.
»NAŠA KOMUNA« ŠTIRINAJSTDNEVNIK!
Glasilo izhaja kot mesečnik (v povprečnem obsegu 12 strani), običajno v prvih dneh vsakega meseca v nakladi 27.000 izvodov. Brezplačno je dostavljeno vsem gospodinjstvom v občini in povprečno vsakemu osmemu zaposlenemu v delovni organizaciji. Zato lahko ocenjujemo, da glasilo redno prebira okrog 60.000 občanov in delovnih ljudi. Distribucija poteka spričo izredno razsežnega teritorija občine po mestnih KS preko razna-šalcev, v delovnih organizacijah in izvenmestnih KS pa preko PTT dostave.
Skupno z glasilom izhaja delegatska priloga, ki je namenjena informiranju delegatov za družbenopolitično skupnost; uredništvo pa občasno izdaja tudi samostojne priloge, ki so namenjene tudi delegatski bazi samoupravnih interesnih skupnosti (npr. samoupravni sporazumi SIS, družbenoekonomski program razvoja_).
Po sedanjih pravilih o urejanju in izdajanju glasila glasilo urejata izdajateljski svet in uredniški odbor. Zaradi smotrnosti in učinkovitejšega spremljanja informiranja, ki se odvija preko
glasila, pa naj bi odslej opravljal vlogo izdajateljskega sveta svet za informiranje in politično propagando pri OK SZDL.
Ostaja pa seveda še uredniški odbor, zelo pomembna pa bo tudi ustanovitev delovne komisije v okviru omenjenega sveta, ki bi spremljala razvoj delegatskega informiranja.
Vloga in pomen občinskega glasila, ki iziiaja že štirinajsto leto, dosegata iz leta v leto korak naprej. To dokazujeta tudi precejšnja odzivnost in sprejemljivost za redno prebiranje »Naše komune« tako pri občanih kot tudi v delovnih o organizacijah. Čeprav je osnovno poslanstvo — informirati vsakogar in vse o vsem, kar se dogaja in zavezuje v naši skupnosti, pa v okviru možnosti glasilo kot mesečnik tega načela venomer ne more izpolnjevati najuspešneje.
Prav zaradi tega in naporov za poglobljeno in angažirano informiranje, zavoljo neobhodno-sti trajnega problemsko obarvanega spremljanja uresničevanja družbenopolitčnih akcij in omogočanja večje selekcioniranosti vseh informacij, se pred uredništvo in celotno našo družbenopolitično skupnost postavlja nujnost prehoda na štirinajstdnevnik.
Naša komuna naj bi v tej obliki izhajala že v letu 1979, predhodno pa bo potrebno zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva in kadrovsko okrepiti uredništvo.
OBČANI!
Neposredno po prvem večjem sneženju pred praznikom republike se v Ljubljani in širši okolici srečujemo s posledicami naše neučinkovitosti.
Številni pločniki in javne površine za pešce so ostali neočiščeni. Ob večjem mrazu sedaj predstavljajo te površine precejšnjo nevarnost. VSAK UPRAVITELJ,HIŠE ALI LASTNIK JE PO ODLOKU MESTNE SKUPŠČINE (Uradni list SRS št. 29,1975) dolžan nemudoma očistiti pločnik pred hišo.
Toda tudi tokrat je naša vest zatajila!
Zato pozivamo tudi vse občane, da v primeru nespoštovanja odloka javijo kršilce odloka KOMUNALNI INŠPEKCIJI MESTA LJUBLJANE Cigaletova 5 — Tel. 313-733.
Ob tem pa kot krajani opozarjamo in vzgojno ukrepamo do vseh kršilcev, da bodo te površine čimprej očiščene.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI MESTNI
KONFERENCI SZDL LJUBLJANA, KOMENSKEGA 7 RAZPISUJE ZA LETO 1979
80 SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE
ki jih bomo podelili za območje ljubljanskih občin ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — 27. aprila 1979.
Priznanja bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju mesta Ljubljane za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte.
Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejših družbenih priznanj, odlikovanj in nagrad.
Predloge za srebrna PRIZNANJA OF naj pošljejo predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) komisijam za podeljevanje Priznanj OF pri občinskih konferencah SZDL oziroma mestni žiriji najkasneje do 15. januarja
Kasnejših predlogov žirija ne bo mogla upoštevati.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Mestni konferenci SZDL Ljubljane Komenskega 7
IMENOVAN SVET ZA INFORMIRANJE IN POLITIČNO PROPAGANDO
Predsedstvo Občinske konference SZDL je na eni izmed zadnjih sej imenovalo tudi 16-članski svet za informiranje in politično propagando, katerega osrednja vloga bo spremljanje, utrjevanje in dograjevanje informacijskega sistema v občinskem prostoru.
K°VINSKA industrija 61292 IG PRI LJUBLJANI

ŽELlMnRc?IZVAJALCEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1979!
SEDEMDESET LET ILIRIJE-VEDROGA
O tovarni llirija-Vedrog bi bilo mogoče napisati veliko, saj se v 70 letih, kolikor je tovarna stara, nabere mnogo stvari, se mnogo zgodi in spremeni. To je življenje ene generacije. Zato ni čudo, da je kolektiv v tej ali oni sestavi v teh desetletjih prehodil raznotero pot in premagal številne ovire. Pravi razcvet na področju delavskih pravic je kolektiv doživel šele po drugi svetovni vojni v novi domovini. Gospodarski razcvet pa se je začel pred 18 leti z gradnjo nove tovarne. Od tedaj dalje je vsako leto veliko slišati o kolektivu Ilirije-Vedrog. Uspehi so se vrstili in danes je delovna organizacija ena najuspešnejših v Sloveniji. Letos jo je Gospodarska zbornica Slovenije namreč uvrstila med 30 najboljših kolektivov, v letu 1977 na sedmo mesto. To je lep uspeh! Vsi ekonomski pokazatelji so pokazali, da llirija-Vedrog odlično gospodari in da je to kolektiv z veliko bodočnostjo. V tem jubilejnem letu pp je llirija-Vedrog prejela tudi priznanje občinske skupščine za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Na vse to so delavci tovarne zelo ponosni in svojeuspehe tudi poudarjajo. Ob tem pa vedno dostavijo še to, da nameravajo poslovanje izboljševati in tako upravičiti dosedanje zaupanje. Med potrošniki kozmetike in uporabniki gospodinjskih čistilnih sredstev pa je llirija-Vedrog znana že dolga leta kot soliden in dober proizvajalec.
1908-obrtna delavnica Ilirija
V kroniki Ilirije je zapisano, da je bila ustanovljena v letu 1908. Tedaj so v tej obrtni delavnici v zasebni lasti izdelovali kreme za čevlje, loščila za tla, sveče in sredstva za čiščenje. Na takšni ravni je ostala Ilirija ves čas v stari Jugoslaviji. Pravcati razvoj se je začel po drugi svetovni vojni. Ilirija je med prvimi začela v Jugoslaviji proizvajati frizersko kozmetiko. To je že znana kozmetika Narta, za nego las. Potem ko so zgradili leta 1960 novo tovarno, so proizvodni program razširili in postali kmalu vodilna tovarna v državi na področju lasne kozmetike in sredstev za gospodinjstvo.
Vedrog je precej mlajši kot sestra Ilirija. Ustanovljen je bil pred 24 leti na Lavrici. Takoj od začetka so imeli v Vedrogu vrsto težav, vendar so jih prebrodili in tovarna si je našla prostor na trgu. Proizvajali so kozmetiko zanego kože — Tokalon in zobno pasto Gibbs. Tokalon kozmetika pa pomeni pravzaprav tudi prelomnico v jugoslovanskem merilu, saj je bila ena prvih naših kozmetik, ki smo jo izdelovali dorpa v tolikšnem obsegu in kvaliteti. Vedrog je rastel. Njegov program je bil enovi-tejši kot program Ilirije, saj so se osredotočili na negovalno kozmetiko in zobne paste.
1975-združitev Ilirije-Vedroga
Leta 1975 sta se delovni organizaciji’združili in si razdelili proizvodni program. Sedaj delajo dve skupini izdelkov: sredstva za nego telesa, torej kozmetiko, in sredstva za gospodinjstvo oziroma nego doma. V prvo skupino sodi kozmetika za lase, negovalna in dekorativna kozmetika, deodoranti, lo-tioni, kolon jske vode in podobno ter zobne paste in ostala kozmetična sredstva. V drugo skupino sodijo čistila in loščila, gospodinjske krpe in gobe, sredstva za nego obutve, sveče in ostali kemični izdelki. To je seveda dosedanji in okvirni program, ki ga nameravajo temeljne organizacije združenega dela še izpopolnjevati in dopolnjevati. Vse nove proizvode pa bodo poimenovali z domačimi slovenskimi imeni.
Po združitvi, najprej v SOZD leta 1975, sta sedaj Ilirija in Vedrog svojo bodočnost povezala še trdneje. Z začetkom tega leta so SOZD spremenili v delovno organizacijo llirija-Vedrog, ki ima štiri TOZD in dve delovni skupnosti. Temeljne organizacije združenega dela so Narta, Vedrog, Ilirija in Marketing. Delovni skupnosti sta Razvoj in Skupne službe.
1978-600 milijonov
skupnega prihodka
Glavni direktor inž. ZVONIMIR TOFANT: »Po planu bomo ustvarili letos 600 milijonov celotnega prihodka. Od tega bo 240 milijonov dohodka in 170 milijonov čistega dohodka. Bruto izvoz bo letos po planu dosegel 80 milijonov in od tega bomo izvozili na zahodna tržišča za 15 milijonov. Povprečni osebni dohodek v naši delovni organizaciji pa je 6020 din. To so glavni podatki, a veliko povedo o tovarni.
Naša delovna organizacija tako kot ostali proizvajalci kozmetike, precej uvaža z Zahoda. Tu trenutno nimamo izbora, saj lastne surovinske osnove nimamo in smo tako prisiljeni uvažati. To odvisnost bi radi odpravili! Edina rešitev je prehod na lastne surovine in to bomo skušali realizirati. Zato imamo v načrtu gradnjo lastne surovinske baze. Sedaj smo
v težkem položaju prav zaradi naše vezanosti na uvoz. Kozmetike na zahod ne moremo izvažati, saj je tam tako močna konkurenca, da je ne bi zdržali, tja izvažamo le sveče in zelišča. Zelišča nabavljamo, predelujemo in prodajamo sami. To je eden izmed naših virov deviz. Preostale potrebne devize si zagotavljamo z združevanjem sredstev. S Slovenijalesom smo združili sredstva za izgradnjo njihovih novih proizvodnih zmogljivosti, tako bodo oni izvažali in glede na naš delež, bomo tudi mo dobili devize.
Povezovanje na vseh področjih je nujno
Povezavo iščemo tudi s proizvajalci embalaže. Začeli smo se dogovarjati s steklarno Hrpelje in kot je očitno, bodo dogovori uspešni. Tako si bomo zagotovili stekleno embalažo in istočasno tudi nekaj deviz. Pri tej naložbi sodelujemo z 2,1 milijona dinarjev, torej desetino.
V občini Litija, natančneje v Gabrovki, se dogovarjamo za sodelovanje in nato še za gradnjo obrata. Ti posegi izven Ljubljane so hkrati tudi del naših prizadevanj za pospeševanje razvoja manj razvitih področij.
Izvoz na vzhodno tržišče pa za nas sploh ni problematičen. Tja tudi veliko izvažamo (v vrednosti 65 milijonov dinarjev) in sicer največ na Madžarsko, Poljsko in v Sovjetsko zvezo.
Izvoz nameravamo še povečati in to predvsem na tista področja, kjer to zmoremo. Istočasno pa nameravamo zmanjšati1uvoz, če bomo imeli lastno surovinsko osnovo. V okviru SOZD Bivet, kamor smo vključeni, smo pripravili zasnovo izgradnje osnovnih zmogljivosti bazične kemije. Tako bomo lahko nadomestili uvožene surovine. To pa ni dobro le za nas, temveč za vso našo kozmetično industrijo«, poudarja inž. Tofant.
»Na področju kozmetike se bije na našem tržišču že dalj časa boj za kupce. Včasih bolj oster, včasih manj. Kako je s tem, razlaga pomočnik direktorja TOZD Vedrog dip. oec. JANKO JAPELJ. »Pred časom je bilo v časopisih slišati veliko o »boju za kupce«.
Mislim, da je konkurenca ostala, vendar smo hkrati dosegli sporazum, da si ne bomo med seboj škodovali. Dogovorili smo se za delno razdelitev programov in pa seveda, da ne bomo podvajali zmogljivosti. Mislim, da smo storili korak naprej.
Še v tem letu bomo pričeli na Lavrici z gradbenimi deli za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki jo bo potreboval naš novi obrat kozmetike, na Lavrici.
Doslej smo nekaj časa mirovali z naložbami, sedaj pa zopet pričenjamo graditi. To je znak težnje po čim večjem izvozu. Jugoslovansko tržišče je namreč premajhno. Za izvoz pa je potrebna kvaliteta (to imamo) in dovolj velike zmogljivosti — te bomo zgradili. Še v tem letu bomo pričeli tudi z gradnjo novega obrata, proizvodnje sveč. Na Tržaški cesti pa bomo postavili novo poslovno stavbo za strokovne službe. V prihodnjem letu in letu 1980 bomo zgradili objekte v vrednosti 170 milijonov dinarjev. Zaposlili bomo tudi nekaj novih delavcev (okoli 40), vendar ne veliko, ker bo proizvodnja popolnoma avtomatizirana in tudi najsodobnejša.
llirija-Vedrog ponuja v bodoče svojo tehnologijo in znanje torej tudi po sistemu imenovanem know-how, kar pomeni, da ne bomo izvažali le končnih izdelkov«.
1978-največji proizvajalec kozmetike
llirija-Vedrog je največji proizvajalec kozmetike pri nas, če izvzamemo tovarno pralnih praškov in mila. Po statistiki za lani je viška tovarna med 30 proizvajalci v Jugoslaviji na prvem mestu po celokupnem plasmaju, saj je njen vrednostni delež 22 odstotkov. Pri kozmetiki za lase je delež proizvodnje llirija-Vedrog v Jugoslaviji celo 45 odstotkov, pri deodorantih 25 odstotkov, pri pudrih 20 odstotkov itd. Na področju izdelkov za gospodinjstvo je llirija-Vedrog največji proizvajalec loščil in sveč. Pred dvema letoma je tovarna naredila več kot 40 odstotkov vseh jugoslovanskih sredstev za nego obutve in 58 odstotkov vseh sveč.
Ilirija—Vedrog pa je naredila v teh 70 letih mnogo tudi na drugih področjih. O tem je spregovoril inž. PEZO ELJUB, direktor TOZD Ilirija: »V življenje in utrip občine se vključujemo čim bolj tvorno ne le kot delavci-po-samezniki, temveč tudi kot kolektiv-celota. Naj spomnim le na nekaj zadnjih akcij. Krajevni skupnosti Lavrica smo s sofinanciranjem pomagali pri nakupu gasilskega avtomobila. S to KS se pripravljamo tudi na sofinanciranje gradnje otroškega vrtca. Prispevali smo sredstva za izgradnjo vrtca Malči Belič in pred leti smo skupaj s TTL in Komunalnim podjetjem Vič kupili stanovanje in ga preuredili v vrtec. Pomagali smo pri nakupu opreme zdravstvenemu domu Vič in sodelovali bomo z denarjem pri izgradnji počitniškega doma v Pacugu. Sodelujemo z osnovno šolo Dobrova in sploh skušamo upravičiti naše mesto druge največje industrijske delovne organizacije v občini.
Vse to pa ne pomeni, da pozabljamo na lasten kolektiv. Za rekreacijo je poskrbljeno in za letovanje so dane možnosti na morju in v gorah. Skrbimo tudi za letovanja, čeprav ti problemi niso nikoli dokončno rešeni. Približno 4 milijone kreditov namenimo letno za nakup stanovanj in gradnjo, na tak način rešimo letno okrog 30 primerov.«
MILOVAN DIMITRIČ
SKOZI DELAVSKA OČALA
.................
MARTIN ČUKAJNE iz Ilirijine mehanične delavnice: »Mislim, da lahko upravičeno rečem da s tovarno že živim. Od leta 1950 namreč delam v Iliriji. Še sedaj se točno spomnim četrtega oktobra, ko sem prišel v tovarm\v kateri sem še sedaj — torej vsega skupaj že 28 let. V tem času sem bil poleg dela na delovnem mestu tudi politični aktivist in delavec na vseh področjih. Prišel sem in bil sekretar osnovne organizacije ZK, nato sem bil predsednik delavskega sveta, upravnega odbora, sindikata in še bi lahko našteval. Spomnim se še prvih mesecev, ko smo uvedli delavski svet in mi pravzaprav še sploh ni bilo natanko jasno, kako bodo šle stvari. Nisem si znal predstavljati. Danes je to povsem drugače.
Tudi v proizvodnji se je mnogo spremenilo. Začel sem pri izdelovanju glavnikov. Bili smo popolni obrtniki. Danes je tovarna industrija in le malo je ostalo od prvotnega. Takrat so bili pogoji dela slabi. Zaradi slabega zraka so ženske padale v nezavest. Vsako stvar smo gledali skozi očala skromnosti in moram priznati, da smo se večkrat vedli že prav skopuško. Naša takratna skromnost je danes mnogokomu smešna, vendar se je marsikateri starejši član kolektiva še drži. Tudi sam se ne morem povsem navaditi na nove strune. Ni bilo nobenih zahtev po nadurah in nismo zapravljali.Veliko smo delali udarniško in imeli ob tem močan občutek kolektiva. To se je potem še učvrstilo. Vedno smo vse gradili sami in vedno smo bili skromni.
sem zadovoljna in da bom kar ostala. Meni je to prva služba in bi odšla le v tem primeru, če bi odšla iz Ljubljane. Z možem stanujeva pri zasebniku. Če se bova odločila ostati, pa si bom seveda skušala pridobiti stanovanje. Za to imajo pri nas tudi posluh. Fino je tudi to, da lahko letujemo v naših počitniških hišicah oziroma prikolicah na morju!«



REZIKA FICKO iz oddelka kozmetike Narta: »V Ljubljano sem prišla iz Prekmurja s trebuhom za kruhom. Tam ni bilo zaposlitve in še danes se živo spominjam 14. oktobra 1954, ko sem prvič prestopila tovarniška vrata. Tedaj je bila Ilirija majhno podjetje, ki je bilo pravzaprav malo večja obrtna delavnica. Potem je raslo in danes je to veliko industrijsko podjetje. Tedaj smo izdelovali kolonjske vode in razna olja za lase, čičkovo olje in podobno. Tedaj je bila moda mazati si lase in so to počeli vsi. Danes pa je ravno nasprotno. Spomnim se še tudi, kako me je gledal mož, ko sem povedala,kam bi šla delat. Dejal je, da je to zdravju nevarno, ker je kemična tovarna in da naj raje ne počnem tega. Jaz pa sem bila vesela, da sem dobila službo. Vse je bilo v redu.
V llirija-Vedrog skrbijo za delavce. Za stanovanje sem dobila kredit in pri vsaki stvari si lahko tu vsak posameznik pomaga. Mislim, da slabih strani sploh ni. Res je, da me včasih razjezi kakšna malenkost, vendar so to nepomembne drobnarije. Tovarna raste in vse
Julka Gorjup
Posojil dolgo nismo sploh iskali in kljub temu smo napredovali. Včasih je naša proizvodnja skočila letno tudi za 30 odstotkov, za 20 odstotkov pa redno. S tem da smo rasli, pa so se povečali problemi. Kljub temu pa mislim, da je v llirija-Vedrog sedaj mogo bolje kot je bilo. Ostal je duh kolektiva in zavesti.«
JELKA GORJUP iz svečarne: »V tovarno sem prišla v letu 1959 in tedaj so bili hudi časi. Norme so bile ostre in posamične. Če si več naredil, si več dobil. Pehali smo se za denar kot le kaj. Če si več naredil, si imel več, in mi smo imeli več, in mi smo imeli vsi interes, imeti čim več. Prišlo je celo tako daleč, da smo se zaradi denarja »borile«,katera bo dobila več embalaže in paste in tako naredila več, pa tudi zaslužila več. Včasih je namreč obojega zmanjkovalo in zato je bil odvisen zaslužek tudi od tega. Vse smo delale same, od vlivanja do pakiranja in potem dostave v ekspedit. Malicali sploh nismo, če pa smo, smo imeli v eni roki kos kruha, z drugo roko pa si upravljal strojček in nalival pasto. Vse to smo delali v prepihu in smradu po terpentinu in špiritu. Vonji so bili namreč tako močni, da je smrdelo. Polnili smo Smol kremo. Danes je vse drugače. Danes so stroji in boljše plače. Za delavca je poskrbljeno in je zaščiten. Spomnim se, da je bilo pred leti v navadi, da si bil premeščen ali celo odstavljen, če nisi v sedmih dneh, odkar si začel delati, dosegel norme.
ADILA BESlČ iz svečarne: »V tovarno Ilirija sem prišla leta 1972. Mož, ki jc prišel v Ljubljano pred menoj, je našel zaposlitev in za njim sem prišla še sama. Iskala sem službo in jo našla v Iliriji. Vzeli so me za določen čas in ker so bili očitno z menoj zadovoljni, po šestih mesecih ni nihče več govoril o kakšnem določenem času. Tako sem ostala in sem vesela, da lahko delam v kolektivu s tako zavestjo in delavnostjo. Pogoji dela se mi zdijo ugodni, sicer pa sploh danes nikjer ni več takšnih pogojev kot se jih spominjajo moje starejše kolegice, ki so delale v res težkih razmerah. Mislim da jedelo v Iliriji dobro organizirano in tudi zaslužek se mi zdi kar dober. Skratka teči moram, da
Martin Čukajne
gre naprej. Tudi naši osebni dohodki so dobri. Sicer pa čemu toliko govorim, saj je razumljivo, da ne bi ostala 24 let v tovarni, če ne bi bila zadovoljna.
Ker sem v tem času postala že prava Vičankame veseli, da takšna tovarna stoji v tem predelu Ljubljane.« J
ZORA GALE iz oddelka kozmetika: »Štiri leta i>' pol sem že v tovarni. Delam na oddelki s šamponi. To bi se marsikomu zdelo naravnost fantastično zaradi prijetnega vonja, vendar se ga človek po letih naveliča. Drugim pa je še vedno privlačen in vem, da recimo mene vonj obleke po šamponih doma jezi, drugim pa je všeč. Pred leti, ko smo se vozili v službo še s kolesij® spomnim, da so ženske najraje peljale mimo naše to- ( varne, ker je iz. nje prijetno dišalo. Tudi v skupini z d«' lavkami iz Ilirije so žene kolesarile, ker se je iz z diša- . vami prepojenih oblek širil prijeten vonj.
Meni to ni prva zaposlitev in zato lahko primerja Izučena sem za šivalko čevljev in sem delala v pO' djetju Mivka. Tam sem pometala prostore in nosil* malico. To se mi ni zdelo primerno za pomočnico, saj sem pričakovala svoje delo. Tako sem pustila in odšla v tovarno koles Rog, ki pa je bila predaleč in sem zato odšla v Ilirijo.
V	kolektivu sem tudi aktivno vključena v samoupravo in nisem le aktivist sindikata, temveč deluje*1 tudi v disciplinski komisiji in v odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
Samoupravljanje je v naši tovarni razvito do relativno visoke stopnje, vendar mislim, da bi bilo mogo* narediti še več. Ljudje bi se morali bolj angažirati. P* bi bil razvoj še hitrejši.	^
V	tovarni tudi skrbijo za letovanje na morju in Kranjski gori, tako da lahko smučaš ali plavaš. P* odvisno od okusa. Sploh se mi zdi, da se v kolektiv,^ zelo dobro razumemo. Do polemik prihaja le pr’s' stemizacijah in potem pri delitvi osebnih dohodko Dokler pa bo tako, kot je, mislim ostati v Iliriji-* >.
MULOVAN DIMITR'1'
•949 LET TRUDA ZA CISTO. NEGOVANO, LEPO
________________•ČM
DRSEČI DELOVNI ČAS UKINJA ZAMUDE!
Tako bo odslej tudi v Iliriji-Vedrogu
^ “Mja-Vcdrog je dan DDČ napočil uradno z novembrom in Praktično z drugim dnem v tem mesecu. Nenavadna kratica pomeni drseči delovni čas in Ilirija* edrog je prva delovna orga-mzacija v občini Ljubljana Vič-Kndnik, ki ga uvaja. Na to so se a° potankosti pripravljali več mesecev, poskus z drugačnim, e mm drsečim delovnim časom a je tekel tri leta. Kako hodijo v 'Ja-Vedrog sedaj na delo?
Drseči delovni čas so uvedli t razvojni oddelek, za marketir m delovno skupnost skupni Uzb> za ostale oddelke pa š Poučujejo možnosti in izdeli JeJ0 točne načrte. V prvih tre avedenih oddelkih lahko posli n ejo na delo delavci v času o .es.te zjutraj do pol osme in od eJo od 13 ure dalje. V času o P01 osme ure zjutraj do 13.ure p °rajo biti še vedno vsi obvezn ni fel0Vnih mesti*'- Če prid zim °'V s'uzbo n-Pr- oh sedmi 'raj, mora potem ostati ali is n ‘>li naslednji dan, ali pa e m«n V lem ,neseci| na delovnei knlr *''' ure 'n torej nadc d|ti.jutranjo uro zaostanki
meseca h^0’ 'f"'10’ sedaj p<
zim ‘. odl v službo ob sedmi odhaja že ob 14. uri in 8i poiovici meseca prihaja o 0dhaja ob 1-S. ur, itc tudi	nešteto- Nujn
določen ^ SC VSe urc Pokrivaj°
mogoče^ meseCU’ temveč j Večrl k,- a nekdo prenaša di šev bijen'hur alipazaostank naslednji mesec. V dveh me
Kaj pomeni ta drseči delovni čas še v praksi? Vse mogoče zamude zaradi preslabe budilke ali zaradi prometne gneče ne bodo več problem. Ne bo potrebno opravičevanje šefu in izgovori bodo odpadli, vsa tista nervoza in slaba volja. Vsako jutranjo zamudo bo mogoče nadoknaditi povsem legalno in če ne danes, pa pojutrišnjem. Že sedaj so imeli v Ilirija Vedrog tri leta drseči delovni čas, ki je bil nekakšna uvertura in poskus. V okviru dosedanjega delnega drsečega delovnika je moral delavec zjutraj zamujeno nadoknaditi še v okviru istega dne. Sedaj ima za to čas dva meseca.
Kje so vzroki, ki so pripeljali do takšnega delovnika, ki je v svetu že znan in ki ga imajo nekatere delovne organizacije že leta npr. Iskra in novomeška tovarna zdravil Krka itd. Vzrok za takšno odločitev je ne le zmanjšati gnečo v tovarni zjutraj in ob 14. uri, temveč tudi odpraviti vse nepotrebne izgubljene in zamujene minute. Če zjutraj zamudiš, to ni več problem (saj vemo, da je ponekod vedno nekaj zamudnikov) in ni celo nesmiselnih in odnose poslabšujočih disciplinskih postopkov, temveč je enostavno treba ob 14. uri »potegniti«. Ura žigosa in številke se morajo ob koncu drugega meseca pokriti. Zamude tako niso več problem in tudi predhodni odhodi iz službe ne. Danes prej , jutri dalj!
Takšno drsenje je nadvse praktično tudi zaradi vrste opravkov: od vrtca zjutraj ali popoldne, do raznih opravil.
vogalov in izginjanj, ko ni šefov, itd. Vsi zasebni opravki, ki so večkrat nujnost, so tako omogočeni in sploh niso več problem. Zamud in izgub časa bo precej manj. Koliko je včasih vredna urica predhodnega odhoda ali jutranje zamude, pa vemo vsi.
Prednost drsečega delovnika je tudi v tem, da bi se razbremenil promet in predvsem konice, če bi precej kolektivov prešlo na to obliko delovnega časa. Jutranja konica in tista med 14. in 15. uro ne bi bila več tako huda, kar ne pomeni le hitrejši promet, temveč tudi prihranek časa, prihranek energije in manjšo onesnaženost zraka, saj se zmanjša nepotrebno čakanje v kilometrskih vrstah vozil.
V	kolektivih, kjer prakticirajo tak delovni čas dalj časa, govorijo le pohvalno o njem. Pokazalo se je, da je narejenega več in bolje in da so ljudje zadovoljnej-ši. Koliko to pomeni, je znano. Rezultati prakse v Ilirija-Vedrog bodo znani po nekaj mesecih. Od njih si obetajo precej. Glede na dosedanje izkušnje bi lahko razmislili o primeru v Ilirija-Ve-drog še v drugih delovnih organizacijah, posebej tam, kjer to organizacija dela dopušča.
V	Ilirija-Vedrog preučujejo sedaj možnosti za drseči delovni čas tudi v drugih oddelkih in proizvodnji. Uvedli ga bodo, kjer bo le mogoče. Ponekod uvedba česa takega seveda ni mogoča, ker sicer enostavno ni možno organizirati proizvodnje. Tak primer je tekoči trak, kjer eden manjkajoči podre celoten proces. V takšnih primerih bo sedaj nemogoče organizirati drseči delovni čas, čeprav v nekaterih deželah tudi o tem že razmišljajo in organizirajo delo tako, da se tudi
Secih Pa m
stem -r. wr<' h'*! z urami na či-tfaju 0c)'l,razte8ljivi delovni čas
Ure Popoi(?te ure zjutraid0 Uv V ilirija v"^3^1 razpon se °dločiii L edro8 zavestno niso delovni! menijo, da bi bil pri
lovni uči^aljšem kot 10 ur-c,e-lnek Precej slabši.
f otni list je treba dvigniti v uradnih urah, osebno izkaznico prav tako, včasih je treba peljati zjutraj avto k mehaniku ali iti pred 14. uro ponj, potrebno je to ali ono potrdilo. Vsem tistim, ki gradijo in potrebujejo razna dovoljenja, ne bo več potrebno koristiti rednega dopusta za obisk urada, ne bo več oprezanj okrog
tekoči trak odvija po določenih, zaključenih fazah in je večja samostojnost posameznika in večja neodvisnost skupine od posameznika — člena v tekočem traku.
V Ilirija-Vedrog menijo, da bodo uspeli uvesti drseči delovni čas še v nekaterih oddelkih.
MILOVAN DIM1TRIČ
0
utensiiia
■\
tovarna tekstilnih potrebščin
p. o. 61001 Ljubljana, Dolenjska c. 83
Delavci Utensilie, zaposleni v obratih na Viču in Rudniku, želijo vsem občanom naše občine Vič-Rudnik veliko delovnih uspehov in sreče v letu 1979!
J
DEJAVNOST IN NAČRTI TOZD — DOLOMITI
ŠIROKO ZASTAVLJENI SREDNJEROČNI PROGRAM
Temeljna organizacija združenega dela »Dolomiti«, ki je v sestavu delovne organizacije Mercator-Rožnik in v SO/.D Mercator, ima v naši občini največ svojih prodajaln. Prodajalne ima tudi v občinah Vrhnika, Logatec, Postojna in Grosuplje. V svoji sestavi ima dvajset samopostrežnih trgovin, 44 klasičnih trgovin z živili, dve manjši blagovnici, pet trgovin s tehničnim blagom, sedemnajst bifejev in tri samostojne mesnice. Poleg Mercatorjevega TOZD imajo v naši občini svoje prodajalne tudi nekatere druge trgovske organizacije, a ne v tako velikem številu.
V teh prodajalnah in bifejih ustvarjajo povprečno nekaj manj kot šestdeset milijonov mesečnega prometa. Planirajo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili s sedemsto milijoni dinarjev. V prvih devetih mesecih so imeli 520 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 05 milijonov dohoka in 50 milijonov čistega dohodka. Pričakujejo, da bo v letošnjem letu celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek večji za 25 odstotkov v primerjavi z lanskim poslovnim letom. K povečanju bodo v največji meri prispevale nova blagovnica na Vrhniki, samopostrežba na Riharjevi cesti in adaptirana trgovina na Brezovici.
Ugodne poslovne rezultate dosega temeljna organizacija tudi zaradi marljivih delavcev, saj primanjkuje po sistemizaciji deset do petnajst odstotkov delavcev, kar pri 485 zaposlenih ni malo. Zavoljo pomanjkanja delavcev mora 485 delavcev opraviti toliko, kolikor bi ga v normalnem delovnem času in z normalnim delovnim naporom opravilo okrog 570 delavcev. Zaradi povečanega obsega dela prejemajo tudi temu ustrezne osebne dohodke, ki znašajo od 5500 do 5700 dinarjev. Delavci so nagrajevani po vloženem delu oziroma po prometu, ki ga ustvarjajo. Tudi v tej temeljni organizaciji se je uveljavilo načelo delitve po delu, višje osebne dohodke prejemajo prizadev-nejši delavci. Osebni dohodki so v tej veji gospodarstva nizki, je ugotavljal direktor Čampa, zato tudi primanjkuje delavcev. Krivi za nezanimanje za trgovski poklic niso le nizki osebni dohodki, marveč tudi nezadostno družbeno vrednotenje tega poklica v naši družbi.
Od stotih razpisanih učnih mest v letošnjem letu so podpisali učno pogodbo le s petindvajsetimi učenci, kar je premalo za nadomeščanje delavcev, ki odhajajo, saj znaša letna fluk-tuacija deset do petnajst odstotkov. V zadnjih letih je dotok ljubljanskih učencev v trgovski poklic povsem presahnil, za to stroko se odločajo pretežno otroci iz okolice. Mnogo je vzro-
kov, zakaj delavci odhajajo iz trgovskega poklica in si iščejo zaposlitev drugod, najpogosteje v administraciji: delo v izmenah, relativno nizki osebni dohodki, neurejeno otroško varstvo zlasti ob popoldanskem času in delo ob sobotah. Z izobrazbo, ki jo imajo, si trgovski delavci brez težav poiščejo drugo zaposlitev, kjer je delovni čas le od šestih do dveh popoldne, lažje delo, večji osebni dohodki in proste sobote.
Prodajalne v naši občini so zelo redko posejane, na prebivalca pride le devet stotin kvadratnega metra prodajne površine, kar nas uvršča na eno izmed zadnjih mest v Sloveniji. Takšno stanje je vodilo delavce te temeljne organizacije k odločitvi, da so v srednjeročnem programu razvoja do leta 1980 sprejeli obvezo o izboljšanju trgovske mreže. Nekatere novogradnje srednjeročnega programa so že uresničili, vendar še nobene v naši občini. V gradnji je samopostrežna trgovina v Vnanjih goricah. V prihodnjih letih bo po srednjeročnem programu zrasla samopostrežna trgovina v Bonifaciji, na Rakovniku, na Kozar-jah in v Horjulu. Za prodajalno v Bonifaciji bodo te dni podpisali gradbeno pogodbo, za samopostrežni trgovini na Rakovniku in Kozarjah pripravljajo gradbeno dokumentacijo, pripravljati pa so se tudi pričeli na gradnjo v Horjulu.
Z gradnjo navedenih objektov bodo pričeli po načrtu, če ne bodo kakršnikoli zastoji ovirali pričetek gradnje. Na Rakovniku
namreč še ni sprejet zazidalni načrt, v Kozarjah pa še ni določeno zemljišče za gradnjo. Če povrh vsega zemljišča ne bodo pravočasno komunalno opremljena, bo zastoj gotovo zadržal gradnjo.
Pri uresničevanju srednjeročnega načrta gradenj sodeluje temeljna organizacija z desetodstotnim deležem sredstev, SOZD Mercator z dvajsetimi odstotki, ostalo je kredit Ljubljanske banke.
Pri financiranju gradenj velja pripomniti, da lahko TOZD Dolomiti uporabi združena sredstva SOZD Mercator le v primeru, če gradi objekt s površino najmanj osemsto kvadratnih metrov. Za gradnjo ali obnavljanje manjših objektov je temeljna organizacija odvisna od lastnih sredstev in bančnih kreditov. Zaradi nizke akumulativnosti zbere le minimalna sredstva za ta namen.
Pri TOZD Dolomiti zagotavljajo, da bo srednjeročni program v celoti uresničen do leta 1980, če bo vse potekalo po načrtu, to pomeni, če bo pravočasno pripravljena gradbena dokumentacija, komunalno opremljena zemljišča in če bodo ostali nespremenjeni pogoji Ljubljanske banke pri dodeljevanju kreditov.
Sveti potrošnikov v mnogih krajevnih skupnostih dajejo številne pobude za gradnjo sodobnejših trgovin. V teh primerih gre večinoma za manjše trgovine, kjer pri investiciji ne sodeluje SOZD, zato bodo morali v teh krajih še malo počakati. V okviru razpoložljivih sredstev si temeljna organizacija prizadeva posodabljati manjše prodajalne in razširjati izbiro, kajti potrošniki to od njih pričakujejo.
F. PREŠEREN
emona merku roma Ijubljana
tozd pekama center s i 0 Ijubljana
61000 Ijubljana, tržaika 90. Slovenija, jugoslavlja
Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1979!
V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1979
SREČANJE MEDVOJNIH AKTIVISTOV OF IN BORCEV NOV NOTRANJSKE
Na osnovi medsebojnega dogovora med družbenopolitičnimi organizacijami in skupščinami občin: Cerknica, Logatec, Vrhnika in Ljubljana Vič-Rudnik, vsako drugo leto ena izmed občin organizira tradicionalno srečanje medvojnih aktivistov in borcev NOV, ki so med vojno delovali in se borili na območju omenjenih občin. Odbor medvojnih aktivistov s tega področja se je organiziral na pobudo republiške konference SZDL pred osmimi leti s sledečim namenom:
1.	Zbiranje zgodovinskega gradiva o političnem in organizacijskem delovanju prebivalstva tega območja v času narodnoosvobodilnega boja.
2.	Obujanje tradicij NOB.
3.	Na podlagi skrbno zbranega zgodovinskega gradiva je odbor oblikoval več konstruktivnih predlogov za postavitev pomembnih spomenikov in spominskih obeležij na tem notranjskem področju. Nekaj spomenikov in obeležij je do sedaj že postavljenih, vendar bo na tem področju potrebno še mnogo storiti.
4.	Sodelovanje z vsemi političnimi dejavniki za uveljavitev zakonitih pravic, ki pripadajo upravičencem, to je borcem in medvojnim aktivistom OF ter kritično nastopanje proti vsem tistim, ki hočejo izkriva-Ijati zgodovino našega revolucionarnega boja.
5.	Aktivno sodelovanje pri zbiranju, pisanju in dopolnjevanju krajevne kronike NOB Socialistične republike Slovenije o pomembnih dogajanjih med NOB.
6.	Prenašanje vojnih tradicij iz NOB na mlade rodove.
Dosedanja srečanja aktivistov in borcev NOB so doslej po dogovoru organizirale občine:
Cerknica v letu 1973 » Logatec v letu 1975
Vrhnika v letu 1977
Občina Ljubljana Vič-Rudnik je organizator in gostitelj tega srečanja v letu 1979.
Iniciativni odbor, ki deluje v občini Ljubljana Vič-Rudnik, se je zavoljo tega praznovanja že sestal in predlagal, da bo to osrednje srečanje v mesecu septembru 1979 na območju
ene izmed krajevne skupnosti v občini.
Na proslavi tega že tradicionalnega srečanja, ki bo zgodovinsko in politično obeleženo, bodo sodelovali tako vsi družbenopolitični dejavniki kot tudi kulturna društva, šole s svo-
jim programom, mladinske pohodne enote, domicilne enote in drugi.
Z ozirom na pomembnost te tradicionalne družbenopolitične manifestacije pozivamo vse dejavnike, da v svoje programe vključijo aktivno sodelovanje v samih pripravah in tudi
izvedbi programa, kajti samo z vsestranskim sodelovanjem vseh bomo dostojno proslavili to srečanje.
Vse občane naše občine pa že vnaprej vabimo in prosimo, da se tega srečanja množično udeležijo!
MARIJA LEGAN JE BILA DELEGAT NA PRVEM KONGRESU PŽS
DOBRNIČ ŽIVI!
V oktobrskih dneh tega leta se je izteklo 35 let od prvega kongresa protifašističnih žensk Slovenije. Nekdanje delegatke in številne gostje iz vse republike so se ponovno zbrale v Dobrniču. Sedanjega ponovnega svidenja in tedanjih trenutkov se spominja tudi Marija Legan, udeleženka tega zgodovinskega kongresa.
»Že v prvem obdobju vojne sem aktivno delovala v narodnoosvobodilnem gibanju in odboru osvobodilne fronte slovenskega naroda na delu dobrni-škega rajona. Nekaj dni prej so me tovariši obvestili, da bom odšla v Dobrnič. Bila je to zame vestna naloga, priznanje. Čeprav sem že slišala o delovanju žena, pa si vseeno nisem znala predstavljati, kaj se bo v Dobrniču dogajalo. Izbrana sem bila torej za delegatko mirnopeškega področja. Na kongres sem odšla peš, saj je bil Dobrnič oddaljen le slabo uro hoda. Ves čas pa sem samo premišljevala, kakšen sestanek žena bo to. Precej žena sem že srečala na poti, z vprežnimi vozovi so se peljale delegatke iz Bele krajine in Kočevja. Srečanje vseh nas, delegatk, je bilo nepopisno, enkratno in polno pričakovanja.

Delegatke v Dobrniču, oktobra 1978
ANA DEŠKO
(slovenska partizanska ljudska pesnica)
OJ, DRAGI BRATCI!
Oj, dragi bratci vi, kje počivajo vaše kosti?
Po trnji in grmlji ste hodili, da bi nam svobodo priborili.
Tam je ležal partizan,
poln hudih ran,
na vse strani se je oziral,
svoje oči in roke proti nebu upiral,
da bi prišla mu pomoč,
pa je ni od nikod.
Ne očka ne mamice,
ne brata ne sestrice,
da bi mu prinesla kapljo frišne vodice,
da bi mu žejo pogasile,
da bi mu tolažbo r srce vlile,
da bi mu sladko besedo dale,
da bi mu rane ki race oprale
in povezale...
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je izdala izbor iz sodobne zavzete poezije z naslovom VOLJA DO PESMI. Knjigo je pripravil za zbirko Umetnost in kultura Aleš Berger in je na voljo vsem društvom in posameznikom v Dalmatinovi 4.
Pozno zvečer smo se zbrale v veliki dvorani, ki je bila nabito polna in slovesno okrašena. Ob delovnem predsedstvu so stali partizani. Mnoge izmed žena so jih takrat prvič videle. Namestnik komandanta glavnega štaba Jaka Avšič je pričel to zgodovinsko zasedanje s spodbudnimi besedami, ki jih je nadaljevala Angelca Ocepek — predsednica slovenske protifašistične zveze. Mara Rupena-Osolnik pa je spregovorila o deležu žena v NOV, še posebej pa je poudarila nujnost nadaljnjega vključevanja žena v organiziran boj proti sovražniku. Sledila je spontana razprava, bila je ognjevita in odločna. Marsikatera žena je takrat tudi prvič javno spregovorila. Živo se še spominjam besed Ivančičeve mame iz Sodražice, ki je v tem času že izgubila svoje sinove.
Bodrilne so bile njene besede, pozivale so na maščevanje okupatorju
in domačim izdajalcem. Na kongresu je bil prisoten tudi predstavnik angleške misije in še danes slišim njegove besede. »Narod, ki ima takšne žene, mora zmagati!« Težko lahko opišem vzdušje, ki je vladalo v dvorani. Zanosno petje, vzkliki, odločnost in spodbudno navdušenje so kar preplavili prostor. Tisti večer so nam tudi predstavili krajši skeč in nekaj recitacij v kulturnem programu. Naj še povem, da smo naletele delegatke na izredno prisrčen sprejem domačinov, v času tega zgodovinskega dogodka pa je bila širša okolica Dobrniča zaradi konspiracije in varnosti dobro zaščitena.
Sklepi tega kongresa so bili za nas obvezujoči, bili pa so tudi naša nadaljnja akcija, naše aktivistično delo je dobilo polet.
In kaj naj rečem o ponovnem svidenju? Bilo je čudovito, od vseh dosedanjih srečanj najtoplejše, utrnila se nam je marsikatera solza, vesele smo bile, da smo lahko pokramljale, zelo lepo so nas sprejeli in proslava v isti dvorani bo ostala živa v spominu, kot tista izpred 35 let!«
JANJA DOM1TROVIČ
SREČANJE Z INTERNIRANCI
OBISK V GONARSU
»Hej, Samo, Radovan, sta bila res vidva v Italiji na proslavi?«
» Res, res, predstavljala sva recita-cijski krožek naše šole. 8. septembra letos je minilo 35 let od kapitulacije Italije in s tem 35 let od razpustitve italijanskih koncentracijskih taborišč. Mnogo Slovencev je bilo interniranih posebno v Gonars in na Rab. Še živeče internirance je republiški odbor ZZB NOV povabil na proslavo ob obletnici, midva pa sva šla v Gonars kot recitatorja. Že ob šestih
zjutraj smo z avtobusom odrinili s Trga revolucije. Naš prvi cilj je bil Trst. Tam smo si ogledali Rižarno in položili venec v spomin žrtvam, umrlim v teh zaporih. V Trstu ni bilo lepo, saj nas je motilo skoraj fašistično vzdušje. To dokazuje napis ob vhodu v Rižarno: »Smrt rdečim!«
Peljali smo se dalje do manjših zaporov, kjer smo prisostvovali slovesnosti ob spomeniku. Končno smo prispeli do pokopališča v Gonarsu, kjer smo zagledali prelep spomenik žrtvam tega taborišča. Morava pove-' dati, da o taborišču, ki je bilo med vojno grobnica mnogih ljudi, ni ne duha ne sluha. Samo lep spomenik, ki ponazarja cvet, zgrajen iz jekla in lepega kamenja.
Tu sva nastopila midva z Vipotnikovima pesmima »Zelen grobek« in »Taboriščna poezija«. Cene Vipotnik je bil med vojno tudi v tem taborišču. Zato je seglo najino recitiranje še bolj do srca in vsi so naju pohvalili. Slikali smo se, še prej pa smo si ogledali notranjost spomenika: razstavljene so žare z imeni 400 žrtev tega taborišča. Po proslavi se je za naju izlet šele začel, saj naju je minila zadnja iskrica treme...
Župan mesta Gonars nam je po prisrčnem sprejemu razdelil razglednice spomenika in nas povabil na požirek. Nazaj grede smo se ustavili še v Ajdovščini, kjer smo večerjali. Med vožnjo smo poslušali bivše internirance in borce, ki so obujali spomine na vojne dogodke in hude tegobe.
Za konec naj poveva še to, da sva videla in slišala mnogo novega in lepo preživela dan. Ampak, ko sva ob desetih zvečer prispela domov in ujela na ekranu navdušeno pozdravljanje in vzklikanje našemu Titu, ki je potoval po Sloveniji prav ta dan, sva si oddahnila in rekla: »Pa je res lepo pri nas doma!«
SAMO KAJFEŽ IN RADOVAN TURNŠEK, OŠ TRNOVO
POMOČNIK KOMANDIRJA MILICE VIČ FRANC KUMAR:
NARODNA ZAŠČITA JE ZAŽIVELA
Na področju varnosti in družbene samozaščite od prometa do kaznivih dejanj, predvsem pa pri preventivnem delu je v občini Ljubljana Vič-Rudnik položaj vse boljši. Ni kakih silovitih sprememb in skokov, vendar se z nenehnim vztrajnim delom tako profesionalnih delavcev na tem področju kot tudi z vse večjim sodelovanjem občanov izboljšuje varnost na vseh področjih. To ni vidno le po tem, da so posamezne napake ostale v enakem številu kljub npr. občutnemu porastu prometa, temveč tudi po tem, da so nekatere kriminalne zvrsti v upadanju. To je posledica dolgoletnih prizadevanj in dela na tem področju. Zato je potrebno tudi v bodoče nadaljevati s sistematičnim delom in tu bodo še vedno morali velik delež opraviti profesionalni delavci —to je miličniki.
Kakšen je položaj v tem letu v občini? Pomočnik komandirja postaje milice Vič-Rudnik Franc KUMAR ga ocenjuje dokaj ugodno, vendar istočasno poudarja potrebo po nadaljnjem sistematičnem delu.
»Mislim, da lahko položaj obdržimo na tej stopnji oziroma da se število deliktov zmanjša in s tem poveča varnost le s še večjo stopnjo
Franc Kumar
družbene samozaščite. "Va mora postati del vsakogar. Ni mogoče pričakovati, da bomo vse reševali miličniki in da lahko vse opravimo. Mnogo več lahko naredijo občani, ki v svojem okolju delajo in s svojimi prizadevanji vplivajo preventivno. Miličnik ne more biti povsod in to tudi ne bi bilo smiselno, medtem ko so občani povsod in če sami opravijo vse za potrebno zaščito, se korajda ne more zgoditi nič. Le redki so primeri, ko so le nujni profesionalci.
To pa ostaja naša domena. Posebej je potrebno poudariti pomen družbene samozaščite v delovnih organizacijah. Tu se lahko še posebno odraža in so lahko učinki prav neverjetni. Pri delovnih organizacijah pa ne mislim le na tovarne, mislim tudi na šole, na vrtce in druge ustanove. Za slednje je posebej važno delovanje na področju prometa.
S tamkajšnjo uspešno sistematično vzgojo lahko prihranimo marsikatero življenje, saj lahko previdnost enega reši položaj, ki ga zakrivi neprevidnost drugega. Doseči moramo, da otroci ne bodo več žrtve vse gostejšega prometa.
Poseben pomen ima pri vsem tem narodna zaščita. Ta
dela v praksi pravzaprav še vedno začetne korake, vendar uspešne. Člani narodne zaščite so se prizadevno in tvorno vključili v delo. To so pokazale tudi vaje, ki so bile izredno uspešne.
Pose bno poglavje je v naši občini promet. Dve veliki vpadnici: Dolenjska in Tržaška pomenita za občino hudo breme v prometu. Promet stalno narašča, tako domač kot tujski. S porastom turizma, j in letos je bil ta porast narav- | nost rekorden, je promet vse gostejši. Vse več avtomobilov pomeni tudi več nesreč. Kljub vsemu porastu prometa pa nesreč le ni neskladno več. Na področju prometa lahko zelo veliko naredijo občani sami' i Več prometne kulture in več strpnosti v prometu lahko na- | redi čudeže. Tudi vec obzir- ! nosti potrebujemo!
Promet na Dolenjski cesti se je z novim Karlovškim mostom j znatno izboljšal, sa j ni več zasto- | jev. Problematičen pa je osta1 zamašek v centru. Tu je ozko gd° tako Aškerčeva kot tudi tunel in Titova. Hradeckega cesta je precej razbremenila središče tranzitnega prometa, vendar ostaja gneča. Na Dolenjski prihaja do zastojev praktično le na Lavrici-To je še posebej vidno ob nedeljah.
Dolenjska cesta je bolj obremenjena po novem tudi zara.. kočevske ceste. Ta predstavi) danes eno izmed bližnjic d morja in uporabljajo jo mno/ie no. Zanimivo je tudi to, da ve zanjo tujci in jo precej uporabljajo.
Problem ostaja v največji med v naši občini Tržaška cesta. Pr0' blematična je tako na začetku ko na koncu, saj se na obeh strune štiripasovna Tržaška zlije v dvo-pasovno pri viški gimnaziji oziroma na Trgu MDB na drug strani. Tudi ko bo zgrajena aVl0 mobilska cesta, bo to ostal Pr0 blem.
Promet se hitreje odvij® sedaj tudi ob nesrečah, saj ^ evropski obrazci o promet ^ nezgodi poenostavili Plv,st°e pek. Res je, da nekateri še u vedo, kaj je sploh to, vend* večina to uspešno uporabi) ’ Zgodi se sicer še vedno, kdo noče dati podatkov, ve dar so takšni primeri ret^j Takrat nastopimo mi. S te obrazci je milica precej r.. zbremenjeria in se lahko be
posvečamo preventivne . delu. Prometu pa bi ntdt ,
posvetiti še več pozorno®
Nam primanjkuje ljudi-^
je problem, s katerim se ® ■ Čujc večina postaj. Pfe težav imamo tudi zaradi p' štorov. To je sicer že star pf blem, vendar vedno huj®1.
Naši prostori v bloku L Tržaški niso le prema) ^ temveč tudi ne sodijo v,s’‘' ^i vartjsko zgradbo. Sti®11) smo v nefunkcionalnih P a
štorih in to traja že dolgu Sedaj so rešitve že na vi Z novogradnjo bi moral' ( četi pravzaprav letos, ve očitno to ne bo izvedljivt’'. ^ so projekti še v delu. L e ^
čeli letos ali takoj v za , ^ prihodnjega leta, potem ^ morda lahko proti konc fC, 1979 vselili v nove P^pjiC ki bodo predvidoma na Jamove ceste.
19^
V prihodnjem letu jj bodo vsa naša prizade jg kot doslej usmerjena v bi bilo čim manj kršitev' J sreč. To so naši načrti 'U želje. Če bo temu resta 'o* je največ odvisno od ,,,^1 samih, pravi Franc N ^
MILOVAN DIMIT
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
PROSTORSKE
RAZMERE
SE
IZBOLJŠUJEJO
vaH^e^a**,0^*nS^ Iz°kraževalne skupnosti so na svoji seji ohravna-sPr.eje^ ne^ai pomembnih dokumentov, ki pomenijo usmeritev uPnosti v njeno nadaljnje delo.
riL)braVnavo Pred,°ga poročila o uresničevanju samoupravnega spo-da ur^°SnOVa^ ^^ana	^ in 1978, so delegati ugotovili,
vokviri an’C enotne8a in dodatnega programa poteka bolj ali manj ? načrtovanega razvoja. Zaostajanja so nastala zaradi zmanjšane
Celodn X ,	P11 “Iidiiuranju sirjenja enotnega (uvajanja
vzdr" V	uuucim ijuuaipaiicga oivanja, invesuajsKO
znaša?!3 7J« ’ ^n' ie v na^' o^ini na zadovoljivi ravni, osip jc e .5 odstotka, kar občino uvršča na sedmo mesto v republiki.
se lah^ *' s*a*'s,'^n* pokazatelji ne kažejo vedno kvalitete znanja, ker znanje0 V Posa^lezn',1 primerih za dobrim uspehom skriva tudi slabo
jektoT venH razmere.se v naži občini izboljšujejo z gradnjo novih ob-mernih n naar gre pr' tem vežin°ma le za nadomestitev starih nepri-zmenski r°S,v,rOV' Za zmani5anJe prostorske stiske in prehod na enoi-prvep ) cP°Uk’ nimamo pa možnosti uvajati celodnevne šole. S sredstvi Viču v ‘ moPnspevka so bile leta 1977 dograjene osnovne šole na osnovni Jfolc U’ n,a Vrl,ovcih Pa je ^ii dograjen prizidek k obstoječi prostovnli • ^ s,re,d‘StvI lzobraževalne skupnosti, krediti, sredstvi šol in šolah iii nit?., e om 50 hi*6 izvršene adaptacije na nekaterih drugih “n. ali so bila zgrajena otroška igrišča.
datkihv'Vska,ses,ava na viških osnovnih šolah ni zadovoljiva. Po po-dobju fia*? i a za šolstvo SR Slovenije je delalo v naši občini v tem ob-za ned-,o St avcev.z neustrezno izobrazbo. Zelo malo mladih se odloča želeli zh r-.1 Pok,‘c’ kai,i štipendije ostajajo neizkoriščene. Če bomo skrbeti z° ^Sat' kadrovsko sestavo, bo potrebno v prihodnjih letih po-vprašmi'1 ustrezn° nagrajevanje, omogočiti reševanje stanovanjskega Ja m ustrezno družbeno vredno titi učiteljevo delo.
vaht^skn!! S° razPravliali ‘udi o osnutku programa občinske izobraže-slcupni nrPn°StI Za lct° 1979, obsega zajamčeni in dodatni del, ter Program občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji.
šolo,!lelovn' dc' programa obsega pouk po predmetniku, celodnevno voze ter vzel' usPosab|janjc, osnovno izobraževanje odraslih in pre-urzevalnine za učenec, ki so do tega upravičeni po zakonu.
m°či zdru-r?gram uresničuje izobraževalna skupnost v odvisnosti od slednje nafe?ega (lc|a. Dodatni program obsega med drugim tudi na-vozačev ‘i ogf: °ddclki podaljšanega bivanja, jutranje varstvo, varstvo iola.Jtipenrrf svctovalne službe, glasbene šole. Pionirski dom, mala sko vzdrž . sofinanciranjL‘ samoprispevka II, anuitete za investicij-Ljubiian- nanje’ regres k šolski prehrani, Indok center. Radio glas • Pot spominov in tovarištva.
Prav jčbii n!°I,a Voriul ie Prešla na celodnevni pouk že 1. 9. 1978,če-1^79 načrtu6 •cnaČ.r,ovan 5elc za Prihodnje leto. Za prvi september oddelkov lzobraževalna skupnost prehod na celodnevni pouk 21 Podružnični x?fi-zsega Pouka na osnovni šoli Vič in dveh oddelkov na oaši občini n 'J 1 ^ mi vrh. Število oddelkov podaljšanega bivanja se v oddelke nn.\. r? sPrcmenilo, kljub temu,da bodo nekatere šole uvedle
uudelke n01 i 7 l’remenilo, kljun temu,da bodo nekatere šole uvedi "snovni šol v--ue8a bivania' Zuradi prehoda na celodnevno šolo ■
,a"».	mkSffi!inc8"bi-
^Odkir;;::1-' skupnost načrtuje za prihodnje leto porast osebnih skladu s sk‘. '? odstotkov, in materialnih stroškov za 15 %, kar je v SVe,a skup^! zvršnega sveta skupščine SRS in sklepi izvršnega 8r;tntov samo C mesfa Ljubljane o načrtovanju in vrednotenju pro-^otkom nor',?f.rUVnilJ,n,eresnib skupnosti v letu 1979. Z večjim od-?>) in re a sredstev za druge potrebe kot je skupna poraba btanjšatj r i/i ?S,Za Prcbrano (20%) skuša izobraževalna skupnost druženega iic|.1i: na ,ern P°dročju v primerjavi z drugimi področji
d'	F. PREŠEREN
^DSTAVNIKI RK IZ DEŽEL V RAZVOJU
°bisk
V OSNOVNI ŠOLI
trnovo
Usu 'C,0šnjein i
Cente?Predsedstvu Rdečega križa Jugoslav ije \ Beogradu Potek« a,er*ga je oh 'kw, žev,,nic Rdečega križa iz dežel v razvoju. Prvi sc-
oktobrn i lska o“ udeležencesise je pričel v mesecu maju, drugi pa u ln novembru.
šk ' ddelei,,
R°'RK!boru RdečeI’"!U.r!a’ ki so b'.1' na obisku 5. in 6. novembra pri Republi-dela |c -..'n v razgi,,knža Slovenije, je sprejela Ivica Žnidaršič, sekretarka Podro<(j| obrazloiiuU Podstavila delegatski sistem v RK Slovenije, vsebino >t stalne akcije RKS na zdravstvenem in humanitarnem
H^čtvrie šencem sen
?!hč.lan.)v!!CTrnov„3|’a7ra '0 Pripravili prijeten program tudi mladi člani *C|j in nri. K tersta iih«. J'h JC sPrcjcl ravnatelj osnovne šole in mentor mla-^runiov j(Ueet^,an|laz dejavnostjo mladih članov RK na področju
DELEGATI OTROŠKEGA VARSTVA
SPREJELI SO PROGRAM ZA PRIHODNJE LETO
Skupščina skupnosti otroškega varstva je na svoji seji v začetku novembra sprejela nekaj pomembnih dokumentov.
Delegati so pregledali poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju l97(>-80 za leta l97b-77 in v prvi polovici leta 1978.
Ob koncu leta 1976 je bilo v občini vključenih v otroško varstvo 2.244 otrok v šestih samostojnih vzgojno-varstvenih organizacijah in sedmih vzgojnovarstvenih enotah, ki so prik-
stva. To obliko varstva je skupnost razvijala tudi v naslednjem letu, ko je bilo v trinajstih družinah vključenih že 6.1 malčkov, toliko jih je tudi letos, v Skupnosti pa predvidevajo porast števila otrok v takšnem varstvu na 75.
Doslej je v naši občini obstajal le en razvojni oddelek pri VVO Krim-Rudnik, predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta odprli še en oddelek v vzgojnovarstveni enoti Murgle, kar predvideva tudi srednjeročni program.
Pregled podatkov o izgradnji ob-
sedanji prostori so sanitarno neprimerni, načrtujejo gradnjo za osemdeset otrok.
Marsikatera gradnja bi se morala pričeti že v letošnjem letu (npr. VVO Preserje-Podpcč in Vnanje gorice), pa sg, zaradi kar predolgih zamud pri pripravi gradbene dokumentacije in komunalnem urejenju zemljišč nikamor ne premakne.
Program Skupnosti otroškega varstva za leto 1979 nadalje določa povečanje števila otrok v varstvenih
VEČ KOT TISOČ
MALČKOV
ODKLONJENIH
VARSTVO
NAŠE
VSAK-
DANJE
Kljub temu, da smo v zadnjih letih v naši občini dobili precej novih mest v vrtcih, je teh še vedno veliko premalo, da bi lahko bili vsi (ali vsaj večina) otroci deležni organiziranega varstva. Prošnje za sprejem v vzgojnovarstveni zavod prihajajo kar naprej, saj se v novo zgrajene hiše v občini in v stanovanjske bloke v večini vselijo mlade družine z majhnimi otroki.
Prošnje obravnavajo komisije za sprejem in skušajo pravično oceniti, kateri otroci so najbolj nujno potrebni varstva. Najbolj nujne primere — med najbolj nujnimi — rešijo ugodno, ostane pa na stotine mater, ki prejmejo negativen odgovor na svojo prošnjo za sprejem malčka v vrtec.
Do junija letos so viški vrtci sprejeli 1859 prošenj,od katerih so bile ugodno rešene 604, zavrnjenih pa je bilo 1235 otrok. Poudarjamo, da je bilo tako stanje v juniju, saj je slika v septembru še bolj črna. Prošnje so prihajale tudi v poletnih mesecih in v septembru je odklonjenih pro-
vključeni v organizirano varstvo v vseh višjih vzgojnovarstvenih zavodih — 2567.
senj še nekaj več — skupaj 1374 Temu podatku nasproti lahko po stavimo število vseh otrok, ki s<
Vrsta interesnih aktivnosti se odvija v vzgojnovarstvenih zavodih
ljučene osnovnim šolam. Po starosti je hilo stanje naslednje: v varstvu sta bila 202 dojenčka, 2020 predšolskih otrok in 22 šolarjev v oddelku podaljšanega bivanja.
V letu 1977 smo pridobili tri nove oddelkov katere je bilo vključenih 59 predšolskih otrok. Dva oddelka so pridobili v Horjulu z adaptacijo stare šole in en oddelek v VVZ Vrhovci.
Sedem samostojnih vzgojnovarstvenih organizacij in sedem vzgojnovarstvenih enot pri osnovnih šolah v letošnjem letu vključuje skupno 2452 otrok v 118 oddelkih.
Podatki za leto 1978 se nanašajo na stanje prvega marca, plan namreč določa vključitev 2854 otrok v letošnjem letu. 257 otrok, ki prebivajo v naši občini, je vključenih v VVZ v drugih ljubljanskih občinah.
Spričo zamud pri urbanističnem in komunalnem urejanju zemljišč gradnja kljub zagotovljenim sredstvom prvega in drugega samoprispevka in sredstvom skupnosti otroškega varstva ne poteka po načrtu, /ato plan ob koncu leta najbrže ne bo dosežen.
Od 7657 otrok, ki po statističnih podatkih prebivajo v naši občini, jih je vključenih v organizirano varstvo 2622 ali 54,2 odstotka. Nedvomno je najslabše poskrbljeno za varstvo najmlajših, kar kažejo tudi podatki. Zato je skupnost otroškega varstva razvila obliko družinskega varstva otrok do treh let. Začetki družinskega varstva segajo v september 1976, ko so prve štiri družine pričele s tovrstnim varstvom. Leta 1976 je bilo 16 otrok deležnih takšnega var-
jektov otroškega varstva kaže, da se je stanje od leta 1976 na tem področju v naši občini izboljšalo. S sredstvi prvega samoprispevka, sredstvi skupnosti otroškega varstva in družbenopolitičnih skupnosti je bila v letu 1976 izročena namenu VVO Vrhovci s 140 mesti, enota Zarja pri VVO Mulči Belič s 240 mesti, ter konec lanskega leta enota Murgle z 220 mesti. S sredstvi skupnosti otroškega varstva ter temeljnima organizacijama Iskra in Rašica so staro šolo v Horjulu preuredili v VVO z dvema oddelkoma. Navzlic občutnemu napredku \ zadnjih dveh letih je število zavrnjenih vlog za sprejem v vzgoj-novarstvene organizacije zaradi pomanjkanja prostora zastrašujoče. Kar 1255 od 1859 prosilcev so zavrnili. Največ zavrnjenih je bilo v krajevnih skupnostih Vič in Malči Belič. Zato je Skupnost otroškega varstva pričela z akcijo za zagotovitev sredstev gradnje obeh laz VVZ Milan Česnik skupno s programom drugega samoprispevka. Poleg omenjene novogradnje načrtuje Skupnost otroškega varstva za prihodnje leto naslednje novogradnje in adaptacije: VVO Vnanje gorice za sto otrok, VVO Preserje-Podpeč s šestdesetimi mesti, adaptacijo v Brezjem pri Dobrovi za 411 otrok, adaptacijo VVE Mokrška cesta za 60 mest in adaptacija v H or j ul u, s katero bodo pridobili nadaljnjih dvajset mest, en oddelek načrtujejo v pritličju bloka na Koseskega ulici, ki je v bližini VVO Sonje Vidmar.
V prihodnosti se bodo morali preseliti v nove prostore otroci na Igu.
družinah na 95. Za petletne otroke, ki niso vključeni v VVC^pa je programirana izvedba 80-urnega vzgojnega programa. V Skupnosti predvidevajo, da se bo tega programa udeležilo okrog 52(1 petletnih otrok, ki jim je program namenjen.
Pomanjkanje strokovnega kadra je akuten problem v vzgojnovar-stveni dejavnosti, reševale ga bodo enotno \se skupnosti otroškega varstva v Ljubljani, enotno kadrovsko politiko bo vodila Mestna skupnost otroškega varstva.
F. PREŠEREN
Matere teh otrok so večinoma zaposlene in urejeno varstvo otroka je prav gotovo zelo pomembno tudi za rezultate pri delu, ki jih matere dosegajo. Morda bi delovne in temeljne organizacije združenega dela vseeno razmislile o tem, da bi posamezne varstvene enote ustanovile same ali pa se med seboj dogovorile o financiranju izgradnje manjšega vrtca. Nekako bo pač treba rešiti te težave zaradi pomanjkanja varstvenih mest. S čakanjem na denar, ki ga lahko v ta namen zbere družba, problema prav gotovo ne bomo še tako kmalu rešili.
MOJCA KAUČIČ
»Kako se igramo « je narisala mala Jasna Rus iz vrtca na Vrhovcih
Delovna skupnost Emonaprojekta želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 1979!
emona projekt
projektivno podjetje s.p.o. ljubljena tržaška 4


NE- J NAMERNI »SPODRSLJAJ«
V tem kratkem komentarju, ki je namenjen tu objavljenemt »Pojasnilu delovne organizacije Hoja« pod rubriko »Članku na rob«, bi želela obelodaniti nekatera dejstva oziroma primer, ki zaradi nedoslednosti lahko sproži vrsto upravičenih pomislekov, pa tudi kritike.
Vsak napor, delo in akcija zahtevata od vsakogar posebej in skupnosti kot take odgovoren in natančen pristop. V vsakodnevnem ritmu naglega razreševanja in opravil, se pojavljajo tudi napake in spodrsljaji. Motiti se je torej človeško! Toda stremeti po doslednosti je navsezadnje tudi človeško!
Napake, kise pojavljajo, pu po svojem dosegu naletijo na kaj različen odziv. Kaj hočem povedati? Napaka, ki se npr. pojavi v gradivu za neko sejo — doseže le določen krog »bralcev«, napaka, ki se pojavi v kateremkoli sredstvu javnega obveščanja in je poleg vsega še ohranjena pisana beseda, pa lahko doseže slehernega bralca. Kot posledica vsake napake se normalno pojavi kritika, ki pa ima po svoji širini z ozirom na doseg informacije tudi temu primerne dimenzije. Za vsako napako pa nekdo tudi odgovarja! In v tem primeru, ko govorimo o napaki, ki se pojavi v našem ali kateremkoli glasilu, odgovarja uredništvo.
Marsikdaj predstavljajo vire informacij številnih naših člankov in zapisov — razna poročila, ocene, analize, kar pomeni, da je le-te razpoložljive podatke potrebno tudi korektno uporabljati in jih na primeren način tudi predstaviti. Za to, se ve, odgovarja uredništvo, za morebitne napačne podatke v teh virih informacij pa pač njihovi sestavljala oziroma pripravljalci.
S tem seveda ne želimo kogarkoli posebej »očrniti« ali okarati, želimo pač opozoriti, da se tudi to dogaja in zgodi!
Zaposlene v delovni organizaciji Hoja je močno in upravičeno razburil zabeležen »napačen podatek« v obravnavanju desetmesečnega poročila poslovanja viškega gospodarstva, ki ga je v oktobrski številki glasila komentiral naš sodelavec.
Spodrsljaj pa vsekakor ni bil nameren, ne s strani sestavljal ca gradiva kot tudi ne s strani uredništva, ki se je odločilo v drugem daljšem sestavki^ objavljenem v isti številki, predstaviti napore in prizadevanja delovnega kolektiva Hoje pri razreševanju svojih gospodarskih problemov. Morda pa bi morali pri sestavi obeh člankov le razpolagati s širšo paleto utemeljenih informacij!
Informiranje širše javnosti je odgovorno, vendar se moramo zavedati, da ob tako široko zasnovanem podružb-Ijanju vloge sredstev javnega obveščanja ostaja to naša skupna naloga.
Urednica
ČLANKU NA ROB
»VZROKI IZGUB
NISO LE ZUNAJ KOLEKTIVOV«
Pojasnilo delovne organizacije »Hoja«
V zvezi z objavljenim člankom v »Naši komuni« št. 11 z dne 6. novembra 1978 na strani 6 bi želeli podati naslednje pojasnilo. V tem članku obravnavate komentarje na polletne rezultate poslovanja, katere smo obravnavali na strokovnih sestankih po TOZD in DSSS, na vseh delavskih svetih in zborih. Na nobenem sestanku ni bilo govora o skrivanju podatkov pred javnostjo, niti o prepovedi obveščanja kateregakoli člana kolektiva ali zunanjih institucij do novinarjev, ki bi želeli poročati o poslovanju delovne organizacije »Hoja«. Dosežene rezultate smo kritično obravnavali z namenom, da se najde vzroke za doseženo stanje in
ški že nekaj časa zmanjšuje akumu-lativnost DO. Stroški režije hitreje naraščajo kot vrednost proizvodnje. To nesorazmerje je splošni družbeni pojav zadnjih nekaj let, če omenimo vpliv Zunanjih vzrokov na uspešnost poslovanja, vendar pa je vpliv tega nesorazmerja v Hoji še močnejši.
Število režijskega kadra se je zadnja leta povečevalo, število proizvodnih delavcev pa zmanjševalo. Delno utemeljen vzrok je bil v želji za hitrejšim napredovanjem v razvoju. Čas pa je pokazal, da bistvenega povečanja proizvodnje v obstoječih dejavnostih na bazi lesa v ljubljanskem področju nismo dosegli, s spremembo proizvodnega programa
Poslovanje »Hoje« je odvisno od sposobnosti in prizadevnosti zaposlenih. Če sami ne borni videli možnosti rentabilnega poslovanja, potem ne moremo pričakovati recepta tudi od zunanjih činiteljev. Predlogi o »razparceliranju« »Hoje«, predpostavljamo, izhajajo ravno v dosedanji nezmožnosti za konsolidacijo, sama ideja pa je nastala verjetno zaradi neefektivnosti skupnih služb. Seveda bi naredili kardinalno napako, če bi se odločili za razformiranje sedanje Hoje. Zato smo takoj tudi reagirali na reorganizacijo v tej smeri, ker je možno z bolj primerno obliko doseči primernejše rezultate.
»Hoja« je samoupravna povezana v SOZD »Uniles«. Dosedanji efekti
V	Galanteriji Podpeč izdelujejo pokaže smernice za doseganje boljših uspehov. Polletne rezultate posameznih TOZD smo pravočasno poslali vsem zunanjim institucijam, katerim smo dolžni posredovati podatke. Tako tudi tovarišu Dimi-triču ni bilo težko priti do številnih podatkov poslovanja na občini Ljubljana Vič-Rudnik, kaj več obrazložitve pa bi dobil pri osebah DO Hoja, ki poslovanje in problematiko bolj temeljito poznajo, kot pa je lahko zvedel od vprašanega člana kolektiva.
Vsekakor je treba poudariti, da je vodenje DO Hoja za vso notranjo problematiko izredno zahtevno, vendar pri intenzivnem delu in aktiviranju režijskega kadra v usmerjeno koristno delo ne bi bilo potrebno obravnavati vprašanja uspešnosti poslovanja v taki meri. Po polletnem obračunu smo imeli tri TOZD v izgubi, po devetmesečnem pa le še TOZD Pohištvo — Polhov Gradec.
V	tretjem tromesečju so štiri TOZD bistveno izboljšale rezultat poslovanja, ena je ostala približno na istem ostanku, TOZD Pohištvo; Polhov Gradec pa je v tem obdobju izgubo še povečala, vendar v veliki meri zaradi čiščenja določenih individualnih delovnih nalogov iz prejšnjega obdobja. Skupno se je ostanek dohodka po devetmesečnem obračunu bistveno povečal, uspeh pa je dosežen zaradi večjega prizadevanja večine zaposlenih. Tudi ocena do konca leta jc ugodna. Čeprav zamujenega v ustvarjenem ostanku dohodka iz prvega polletja ne bomo mogli nadoknaditi, ugotavljamo, da je perspektiva le bolj svetla.
Nesorazmerja med stroški režije (TOZD in DSSS) in direktnimi stro-
nov proizvodni program
na bazi drugih materialov pa nismo uspeli. Zato je postala v veliki meri režija v breme proizvodnji.
Raznoraznim zastojem v proizvodnji zaradi premalo natančno izdelanih mesečnih operativnih planov proizvodnje z vsemi činitelji, ki omogočajo kontinuiran potek proizvodnje, je bilo dano premalo poudarka. Nedoseganje plana pa je glavni vzrok doseženega finančnega stanja.
V pogledu kadrovanja je v »Hoji« še vedno prisotna miselnost, da je trenutno zaposlen kader nesposoben za prevzemanje odgovornih nalog. Tako se še vedno nekaterim toži po tistih, ki so v preteklosti odšli, isti pa so jih kritizirali v času njihovega delovanja v Hoji. Rešitev vidijo še vedno v iskanju novih zunanjih delavcev, kar pa je zgrešeno. Dokler ne bomo zaupali domačim zaposlenim odgovorne delovne naloge in jih pravočasno tudi temu primerno vzgajali, toliko časa ni pričakovati vidnejših trajnih uspehov. »Hoja« ima mnogo sposobnega, izkušenega in izobraženega kadra, samo zaupati jim je treba. Tistim pa, ki bi želeli še naprej potvarjati situacijo in povzročati nezadovoljstvo, pa onemogočiti delovanje. V petih mesecih delovanja v sedanji funkciji nismo nobenega označili za nesposobnega, reševanje problematike pa smo usmerili v odkrivanje in obremenjevanje dela voljnega kadra. Kljub temu cilju se še vedno najdejo posamezniki, ki govorijo o neprimernih medsebojnih odnosih, toda v tem času bi ocenil, da govorijo o tem manj delovni člani kolektiva, ki so tudi povzročitelji tega nezadovoljstva z jasnim ciljem, da želijo s svojim tempom in načinom dela še nadaljevati.
v SOZD so za »Hojo« popolnoma enakovredni ostalim članicam Unile-sa. Zato se kritike o samoupravni nepovezanosti »Hoje« neutemeljene. Če delovanje SOZD Uniles ni zaživelo tako, kot bi bilo zaželeno, si to odgovornost lahko sorazmerno porazdelimo z vsemi članicami. Pri tem velja poudariti, da se je delovanje SOZD zadnje čase precej oživilo, iz njihovih programov pa bodo razvidni skupni interesi oziroma nadaljnje usmeritve delovanja.
Proizvodni programi predstavljajo verjetno največjo težo pri kreiranju perspektivnega razvoja. To seveda ni lahka zadeva v sedanjih in v bodoče še težjih tržnih in proizvodnih usmeritvah. Vsekakor ne moremo govoriti, da razvojnih usmeritev v smislu potreb po investicijah nimamo. Rolj je vprašljiva kvaliteta predvidenih investicij odnosno proizvodnih programov. »Hoja« je v zadnjih letih investirala iz ostanka amortizacije po pokritju anuitet za že najete kredite, v letošnjem letu imamo predvidene investicije izključno v opremo v višini 19 milijonov din, od katerih bomo pokrili iz lastnih virov 5,4 milijona, razliko pa s krediti. Letošnje anuitete za osnovna sredstva znašajo 4,4 milijona dinarjev.
Ko govorimo o perspektivnem razvoju »Hoje« ugotavljamo, da imamo ogromno potreb po investicijah. V TOZD Pohištvo — Polhov Gradec je predvidena investicija v dokončanje prvega zaključenega tehnološkega dela za proizvodnjo pohištva, investiranje v rekonstrukcijo TOZD Galanterija Podpeč, perspektivno preselitev TOZD lesarstvo verjetno na Žago Škofljica, rekonstrukcija »Žage« Škofljica in
nujne zamenjave opreme na »Žagi« Rob. Nadalje so možnosti povečanja proizvodnih površin v TOZD Stavbeno mizarstvo in zazidavi zahodnega dela zemljišča od energetskega postrojenja v določeni povezanosti z drugimi delovnimi organizacijami. Pred nami je selitev skupnih služb na Koprsko ulico. Realizacija teh investicij nekajkrat presega lastne možnosti financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Nadalje je v članku na 7. strani »Proizvodnja narašča« nekaj netočnih podatkov in ne vemo, iz kakšnih virov jih je pisec članka črpal. V prejšnjem članku bi ocenili objektivno prikazovanje in dokaj dobro poznavanje problematike »Hoje«, kar pa ne velja za drugi članek.
Vrednost proizvodnje, pri kateri upoštevamo doseženo realizacijo prodaje, spremembe v zalogah nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in povišanje cen, se je na TOZD Tesarstvo povečala v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani za I 1 odstotkov v TOZD Galanterija Podpeč pa za 54 odstotkov. Če bi odšteli doseženo povečanje cen v tem obdobju, bi dobili dejanski index gibanja fizičnega obsega proizvodnje. Skupno doseženo povečanje v TOZD Galanterija Podpeč je visoko zaradi spremembe proizvodnega programa, ki bazira na vrednejših materialih in krajših izde-lavnih časih od obešalnikov v primerjavi z doseženo prodajno vrednostjo. Seveda zaradi tega še ne moremo govoriti o padcu produktivnosti in zmanjšanju fizičnega obsega proizvodnje.
Tudi vpliv zalog ni tako kritičen kot je prikazano v članku. Zaloge gotovih izdelkov Tesarstva so znašale ob koncu leta 1977 656 tisoč, polletne leta 1978 589 tisoč in letošnje tričetrtletne pa 924 tisoč din. Če primerjamo te zaloge s povprečno doseženo mesečno proizvodnjo v letošnjem letu 2,6 milijona din vidimo, da imamo dokaj nizke zaloge, nihanje pa tudi ni problematično. Zaloge TOZD Galanterija Podpeč so se gibale ob koncu leta 1977 5,5 milijona din, letošnje polletne 5,6 milijona in tričetrtletne 4,2 milijona din. Torej so se zmanjšale za 1,5 milijona din od začetka leta. Poudariti velja, da so zaloge TOZD Galanterija Podpeč znašale ob koncu leta 1976 kar 12,1 milijona din, ki so bile zmanjšane na omenjenih 5,5 milijona v letu 1977 in takrat bistveno dvignile vrednost prodaje.
Tudi skupne zaloge gotovih izdelkov Hoje niso kritične, saj so bile ob koncu leta 14,5, sedaj pa znašajo 16,5 milijona din pri doseženi mesečni proizvodnji 20 milijonov din ali manj od mesečne vrednosti proizvodnje. Zaloge so se povečale predvsem na žagah, od tega v TOZD Žaga Škofljica od 2,5 na 4,5 milijona din. Zaloge žaganega lesa sploh niso problematične v pogledu možnosti uspešne prodaje.
Želeli bi opozoriti, da je bilo v Naši komuni v zadnjih dveh letih napisanih nekaj člankov o »Hoji«, ki so si bili med seboj po objektivnosti zelo različni. Od zelo optimističnih pogledov na poslovanje »Hoje« brez poznavanja realnih možnosti in dejanske problematike do kritičnih in objektivnih pa žal tudi do takih, ki niso bili Hoji v prid, predvsem pa ne vestnim in delovnim članom kolektiva.
MRAK CIRIL, dipl. ing.
POJAS-
NILO
ODDELKA ZA GOSPODARSTVO
Po objavi poročila o devetmesečnem poslovanju delovnih organizacij v Naši komuni dne 6. 11. 1978 smo ponovno preverili podatke i11 ugotovili, da je prišlo pri izr3' čunavanju osnovnih pokazateljev poslovanja (proizvodnje, produktivnosti) za devetmesečno obdobje pri organizaciji DO Hoja —TOZD Galanterija Podpeč do računske napake in da znaša p0-pravljeni indeks proizvodnjč 94,5% in produktivnost 127,2%. Za navedene napačne podatke, ki izhajajo u naše analize, se vljudno opravičujemo.
Pri izračunavanju količin' skih pokazateljev poslovanj3 delovnih organizacij izha' jamo iz mesečnih statističnih poročil (IN D-1) organizacij združenega dela in z uporab0 veljavne statistične metod0" logije Zavoda SRS za plani' ranje pretvarjamo heterogeno proizvodnjo naših org3'
nizacij na primerljivo osnovo
Pri obdelavi podatkov 'l navedenih obrazcev se srecU' jemo s številnimi težavami' ker so podatki zaradi neizde' lanega sistema spremljanj11 proizvodnje v organizacijah pogosto napačni in dajoskfi0' Ijene slike o ravni proizvod' nje. Ker je bilo ravno ob d^ vet mesečni analizi več tak! primerov, na indeks pr01' zvodnje za to organizacij0 nismo bili pozorni. Podatkf ki po velikosti odstopaj0, sicer preverjamo, vendar vseh številnih podatkov, s katerim' delamo pri izdelavi četrtletni analiz poslovanja, ni rnogo00 preveriti.
Osnovna metodologij^* ^ katero smo se odločili P, izračunavanju indeksov pr0 zvodnje, zalog itd., nam ont° goča primerjati podatke o g1 banjih v občini z istimi v rep bliki, ima pa, tako kot tudi v ostale metodologije, slab0 ^ da ne omogoča popoln00! realnega prikaza rasti p0^ zvodnje v organizacijah* j spreminjajo svoj proizv0 ' program, kot je to printm^ TOZD Galanterija. Za*0!, tudi razlog v precejšnjemr koraku med rastjo celotn0' prihodka (129) TOZD K lanterija in rastjo pr°i;ev0<\,ni (94,3) iskati v spremenjen , proizvodnem programu. še ni prišel do izraza v P0®)) racijskih faktorjih nje° proizvodov.
VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE V UTENSILII
DOBRO SO PRIPRAVLJENI
Za primer požara ali druge elementarne nesreče so v Utensiliji dobro pripravljeni. Z vajo, ki so jo izvedli enaindvajsetega oktobra, so preizkusili usposobljenost svoje gasilske desetine in drugih enot civilne zaščite (ekipe prve pomoči, tehnično-reševalnega oddelka in enote narodne zaščite) in prostovoljnih gasilskih društev iz Barja, Lavrice, Škofljice, Orl, Pijave gorice in Rudnika. Najprej je bila na mestu »požara« tovarniška gasilska desetina, kmalu nato so prihitele na pomoč ekipe prostovoljnih gasilskih društev.
Vajo so izvedli po pripravljenem načrtu, da bodo v primeru resničnega požara vsi vedeli,kje je njihovo mesto pri reševanju življenj in materialnih dobrin.
Poleg posebej usposobljenih gasilcev \ tovarni znajo ravnati / gasilnimi aparati in priključki na hidrante tudi vsi delavci tovarne, kajti hitra intervencija pomeni že pol uspeha. Za omejitev možnosti požara so uredili posebno kadilnico, kjer sc zbirajo kadilci, ki ne morejo zdržati brez cigarete. I udi vratarji imajo v pravilniku vratarske službe določene^kaj so dolžni storiti v primeru požara.
F. PREŠEREN
KAKO URESNIČUJEMO PROGRAM IZ VIŠKA POSOJILA ZA CESTE?
DELA POTEKAJO PO NAČRTU
UREJANJE REK, POTOKOV IN BARJANSKIH JARKOV
Republiška skupnost za ceste je leta I976 razpisala vpis posojila za posodobitev cestnega omrežja v Sloveniji. Ob razpisu bržkone nihče ni pričakoval, da se bodo delovni ljudje tako množično odzvali. V večini slovenskih občin so vpisali več posojila, kot je bilo potrebno za realiza-eijo republiškega programa posodobitve cest. Več kot je bilo potrebno za reahzacijo republiškega programa, so vpisali tudi delovni ljudje vseh Pe in ljubljanskih občin. Celotna sredstva presežka posojila vseh petih ju Ijanskih občin bodo znašala okrog sto milijonov tristo tisoč dinarjev. Pa sredstva bodo v skladu z družbenim dogovorom, ki so ga skleni e vse ljubljanske občine, skupščina mesta Ljubljane in Republiška upnost za ceste, porabili za izgradnjo objektov v ostalih štirih obči-a i. Družbeni dogovor določa, da bomo s sredstvi presežka posojila v naši občini zgradili most čez Ljubljanico in Mali graben ter ta dva mo-Mova povezali z Opekarsko cesto, Jurčkovo potjo in Peruzzijevo cesto, ^a Uregonnovi cesti bodo zgradili cestni podvoz. Za gradnjo teh ob-...?v so podpisniki družbenega dogovora namenili devetinštirideset ' Vt*nov dinarjev. Ob morebitnem pomanjkanju sredstev bo dodatna čustva zagotovila občinska skupnost za ceste. l .rc^s*va presežka posojila so pričela dotekati letošnjo pomlad in sre t° ^0tc^a'a konca letošnjega leta. V skladu z razpoložljivimi ie H Vl 1UtJl Poteka gradnja navedenih objektov. Most čez Mali graben d n' 08raJen> gradbeno dovoljenje za most čez Ljubljanico bo izdano te i /j a Komunalni skupnosti so zagotovili, da gradnja omenjenih ob-kon”V ^?,e*ca v skladu z roki in razpoložljivimi sredstvi. Zima bo brž-„ e.mal° zaustavila napredovanje del na gradbiščih, vendar se lahko m flamo' da bodo na pomlad gradbeni stroji nadoknadili, kar so za-0dmakn'Z'mSkih aicscci!’' ,er tako povezali doslej drugo od drugega
F. PREŠEREN
s
' ■ '•
ZAZIDALNI načrt ZA DEL OBMOČJA "S-1 IN RS-2
rudnik SPREJET
PoročihTn- '|Se*1 ,rel1 zhorov občinske skupščine so po uvodnem in izčrpnem fočja Ksa, >Čenih seiah razpravljali o odloku zazidalnega načrta za del ob-hostjo poj -m Rfdnik, ki opredeljuje zazidalno površino z namemb-obrnočje zrSm 7a stanovanja, spremljajoče in ostale javne objekte. Celotno obstoječa „’54 f<-7 kvadratnih metrov površine, od katerega zavzema metrov nov na^rne gradnje, ki bodo torej legalizirane) I lolOt) kvadratnih Pa PribiižnVOArAldnia (-l44 enot v verižnih hiš in 184 hiš ter 109 individualnih) čanom in sl>	kvadratnih metrov. V tej novi soseski, ki nudi našim ob-
^Pfedvids -tud' Ljubljančanom, izredne možnosti organizirane gradnje, P0"ftembno ZIVelo8(K,0prebivaleev- Sam zazidalni načrt pa, kurje tudi zelo ^'ttjSi meri' b0s^a na rob Ljubljanskega barja in tako nakazuje, čeprav v Podane *' L.njcgovt sanaciji. Z nekaterimi pripombami in predlogi, ki so t*m zazidal,'. aZ' javne razgrnitve in jih je predlagatelj upošteval je bil odlok o cine ‘ učiti načrtu soglasno sprejet na vseh treh zborih delegatske skupš-
Že deset let je v Ljubljani prisoten boljši posluh za urejanje mestnih vodotokov.
Programirani sanaciji Grubarjevega prekopa je sledila ureditev bregov Ljubljanice skozi mesto ter začasne sanacije zatvornic na Ljubljanici in Prekopu.
Zaradi nenehnih poplav na območju Vič-Rudnik je »Območna vodna skupnost Ljuhljanica-Sava« začela z urejanjem bregov na (ilinščici, na mestnem delu Gradaščice in Malem grabnu ter na zgornjem toku Gradaščice.
Glinščica je sedaj v spodnjem toku urejena do Brdnikove poti, kjer naj bi bil zgrajen nov železobetonski most. Del gornjega toka Glinščice bo urejen sočasno z gradnjo avtoceste, ostali odsek do Podutika pa bo treba urejati skladno s pozidavo tega novega mestnega predela.
Mesini del Gradaščice je sedaj urejen do Bokale vse do izliva v Ljubljanico, v Trnovem.
Mali graben je urejen le na kratkem odseku v Bonifaciji, kjer smo pred leti izvršili poskusni odsek. V tej, sedaj že pet let preizkušeni izvedbi, se bo še letos urejal drugi odsek za zavarovanje zemljišča, za šolo v Bonifaciji-ta dela so sedaj že v teku.
Drugo leto bo sledjla regulacija bregov Malega grabna na odseku ob novem mostu preko Malega grabna. Skušali bodo povezati levi breg do že izvršenega zavarovanja pod Opekarskim mostom.
Mali graben od Bokale proti Bonifaciji bo reguliran v naslednjih letih, ko bodo pristopili k izgradnji zapadnega in južnega odseka avtoceste.
Gornji tok Gradaščice nad Bokalcami smo zasilno zavarovali pred leti, naslednje leto pa bo temu sledilo urejanje obeh bregov v smeri proti Dobrovi.
Računamo, da bodo ta dela zaključena v letu 1979. Seveda bo treba istočasno zgraditi še nov most preko Gradaščice pod Šujico.
Izgradnja tega mostu je že vrsto let v programih republiške skupnosti za ceste.
Gradaščico nad starim mostom v Šujici, pa vse do naselja Gaberje, smo uredili letos. Na tem odseku je naredila Gradaščica največ škode, odnesla je večje količine rodne zemlje, saj je bila v deževnih obdobjih široka že 100 do 150 metrov .
Vabimo prebivalce občine in celotnega mesta, da si na licu mesta ogledajo z veliko težavo izvšena vodogradbena dela. V zgornjem delu nad Šujico smo zgradili do sedaj že sedem visokih pragov ter več prirodnih nizkih. Vsi prebi-
valci, predvsem pa neposredno prizadeti posestniki in kmetje so z izvajanjem del zadovoljni ter želijo, da bi čim prej uredili še neurejene bregove in jezove.
Sedaj, ko urejamo mrtv ico potokov, nam ostajajo mrtvice (opuščene struge) nezasute, ker je hudournik odplavil vso zemljo, droben gramoz in pesek.
Zasilno urejene mrtvice bi morali sedaj organizirano zasipati. Računali smo na gradivo iz. avtoceste Brezovica-Vrhnika. Ker pa ni sredstev, je ta rešitev odpadla. /ato bomo morali to vprašanje reševati v okviru mesta. Predstavniki naše občine so ponovno prikazali, da bi kazalo te mrtvice sistemsko zasipati z mestnim odpadnim materialom, ki ga sedaj odvažamo na kup, polega samega Malega grabna in Gradaščice.
Tudi izkop iz velike gradbene jame tako za kulturni center in Kraigherjevo ploščad bi morali odvažati v te mrtvice, ko so leglo smradu in komarjev. Tu ne vidimo prav nobene koordinacije med vodnim gospodarstvom, mestno komunalo — Snago — ter Skladom za urejanje zemljišč.
Vsem je znano, da moramo celotne Murgle in Galjcvico pred prizidavo dvigniti za I do 7 metra. Ali nebi to delo izvršili pravočasno? Ali ne bi v bodoče postopali bolj uglašeno? Pospešeno sanacijo naših vodotokov in ponovno obnovo obrobnih mrtvic moramo v bodoče sistemsko reševati! Sedaj rešujemo ta problem potreb in celo več tirih, kar je nepravilno in v škodo naše družbe. Pričakujemo bistvene premike, ker so sedanje grobe napake naravnost otipljive.
Tudi sicer smo še vedno sredi obveznosti za pospešeno reševanje celotnega vodnega omrežja Gradaščice in Malega grabna, kajti v zvezi spospešeno urbanizacijo Ljubljanskega barja moramo nove prebivalce pravočasno zaščititi pred hudourniki.
Prepočasi rešujemo možnost velike zajezitve Gradaščice v soteski pod Švarom ali pa gradnji obrambnih nasipov ob Malem grabnu vse od Bokale do izliva v Ljubljanico. Sedaj rešujemo V glavnem le bregove, ne rešujemo pa možnost' poplav ter regulirani pretok vode v Gradaščici. Tudi nova industrijska cona od Plutala do Vnanjih goric, ki bo torej ob barjanski strani železniške proge proti Trstu, bo potrebovala tehnološko vodo iz zajezene Gradaščice.
/. deli na urejanju vodotokov v naši občini smo torej sistematično pričeli. Vodni strokovnjaki in organi republike so dojeli potrebo, da se nameni za to mestno omrežje več v Ljubljani zbranih sredstev za vodotoke, da se tako nadoknadi že zamujena dela ureditve in sanacije, pitne vode predvsem pa še fekalij.
CIRIL STANIČ
REKE JN POTOK/ V MESTNI bELU OBČINE V/C RUbN/K KSODOO
SAVA
ELEKTROMONTAZA P»
eiektromontažno in projektivno podjetje 61000 LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 126
Telefon h. c. 61-441, 62-968, direktor 61-622
Projektiramo in izvajamo električne instalacije jakega in šibkega toka ter strelovodne napeljave v stanovanjskih, industrijskih, hotelskih in poslovnih objektih, naprave za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara. Izdelujemo in opremljamo električne razdelilce vseh vrst, razdelilne omare, baterije, komandne omare in pulte, industrijsko avtomatiko, ključavničarske izdelke — vsi izdelki so lakirani v lastni lakirnici.
Vsem našim poslovnim prijateljem in bralcem Naše komune želimo
srečno in uspeha polno novo leto 1979 in se priporočamo za nadaljnje uspešno sodelovanje
INDUSTRIJA
GOSTINSKE
OPREME
Ljubljana — Jugoslavija
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO IN MONTAŽO OPREME ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV
UPRAVA: TRNOVSKI PRISTAN 8, TELEFON: H. C. 20-869, 21-747, DIREKTOR: 22-778, KOMERCIALA: 24-415, SERVIS: INTERNO 05, TELEGRAM: IGO LJUBLJANA. TEKOČI RAČ. NB 50103-601-23381
SE TUDI V NOVEM LETU PRIPOROČA ZA SODELOVANJE!
V KS MALČI BELIČ
SODELOVANJE Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI BO POTREBNO ŠE OKREPITI
Skupščina krajevne skupnosti .Vlalči Belič je s svojimi stotridesetimi delegati najštevilnejša skupščina v naši občini. Tako številno skupščino je narekovalo veliko število prebivalcev v tej krajevni skupnosti, v njej stanuje okrog sedem tisoč prebivalcev.
Deset delegacij za samoupravne interesne skupnosti ima po sedem delegatov, devet delegatov šteje delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Vsi drugi delegati sestavljajo organe in komisije krajevne skupnosti. Delovanje krajevne skupnosti se odvija predvsem preko sveta krajevne skupnosti in drugih organov (komisije za socialno varstvo, prosveto in kulturo, poravnalni svet, svet potrošnikov, stanovanjsko-komunalne komisije, komisije za varstvo okolja in urejanje naselij, komisije za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo in tesesno kulturo, Izvršnega odbora zbora stanovalcev krajevne skupnosti, odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito), ki imajo skupno enainpetdeset članov. V skupščini KS je tudi trideset delegatov delovnih organizacij.
Povezava med gospodarstvom in krajevno skupnostjo še ni v polni meri zaživela, ker ima novoizvoljena skupščina za seboj šele kratko obdobje delovanja. V politično strukturo krajevne skupnosti bo potrebno vključevati sindikalne organizacije vseh delovnih organizacij. Vzrok slabe povezanosti združenega dela z življenjem v krajevni skupnosti je v tem, ker mnogo delavcev, ki so zaposleni v naši krajevni skupnosti, tu tudi ne stanuje, zategadelj ne čutijo potrebe reševati probleme v krajevni skupnosti.
Kljub temu, da je ta krajevna skupnost izrazito mestna, se ukvarja s takšnimi problemi kot je komunala, kajti v KS je še mnogo makadamskih cest, neurejenih površin okrog stanovanjskih stavb in zanemarjenih pločnikov. Nekaj let si v krajevni skupnosti prizadevajo odstraniti divji parkirišči tovornjakov na Zavetiški ulici in poleg bencinske črpalke, do sedaj so bili napori brezuspešni. Komunalna komisija in delegacija skupščine komunalne skupnosti se ukvarjata tudi s proble-
mom popolnega asfaltiranja Tržaške ceste, ureditve javne razsvetljave na nekaterih ulicah in izboljšanjem mestnega prometa. Avtobusna proga številka šest je postala prešibka, kar se kaže zlasti ob konicah.
Povezava delegacij s krajani je zadovoljiva, slednji so aktivni zlasti pri reševanju krajevnih problemov. Predloge in pripombe delegacije posredujejo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti ali skupščini občine. Krajani sami so opozorili na akutno pomanjkanje mest v vzgojno varstvenih zavodih, predlog za reševanje tega problema so posredovali tudi skupščini skupnosti otroškega varstva v občini. K reševanju tega vprašanja bodo pritegnili tudi delovne organizacije.
Na področju stanovanjske gradnje so v krajevni skupnosti v krepki zamudi, pomanjkanje stanovanj pa jc kot nalašč koristilo graditeljem barak, kjer za oderuške najemnine stanujejo ljudje, ki čakajo, da bodo v prihodnosti zapustili barake in se preselili v človeka dostojne prostore. Dve barakarski naselji, ki se širita v tej krajevni skupnosti, prinašata s seboj tudi socialne probleme, do katerih ne smemo biti ravnodušni.
Predsednik skupščine te krajevne skupnosti Alojz Korošec je še povedal, da za kulturno življenje mladih v krajevni skupnosti ni pogojev. Mladinska organizacija ni pretirano aktivna, pa tudi ni povezana z osnovnimi organizacijami v delovnih organizacijah. V svojem mandatnem obdobju si bo morala skupščina s svojimi organi prizadevati rešiti tiste probleme, ki jih lahko reši, na druge pa bo opozarjala organe in organizacije, ki so pristojni.
Področje, kjer krajevna skupnost dobro sodeluje z delovnimi organizacijami, so obrambne priprave in organizacija enot civilne zaščite. Povezuje delovanje enot civilne zaščite v krajevni skupnosti z enotami v delovnih organizacijah.
F. PREŠEREN
KRAJANOM
KOLEZIJE
V
POJASNILO!
Nabiralna akcija odpadnega papirja, ki je bila po razporedu M. oktobra t. I. se je izvršila po številnih urgencah in večurni za-nmdi. Krivdo za zamudo pri akciji nosi Unija_papir servis s tovarišem Kromarjem na čelu.
Istočasno obvešča krajevna organizacija Rdečega križa Kolezi-ja, da bo organiziran 18-urni brezplačni tečaj nege bolnika na domu. Vljudno vabljeni svojci bolnih in ostarelih krajanov. Prijave sprejema krajevna skupnost Kolezija do 1. januarja 1979.
Krajevna organizacija Rdečega križa Kolezija
Del soseske ob Jamovi cesti
V TRNOVEM NOVA POŠTA
V začetku oktobra so Trnovčani dobili novo poštno poslovalnico ob Riharjevi cesti. Odprta je vsak dan od 8. do 18.30. Tako krajanom ne bo treba več hoditi v mesto ali pa vsaj do viške gimnazije, saj trnovska pošta sprejema vse vrste pošiljk, poleg tega pa sta na razpolago tudi dve medkrajevni govorilnici. Tako je v zgradbi ob Riharjevi cesti krajanom na razpolago večina uslug, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju -1-banka, pošta, čistilnica in samopostrežna trgovina.
M. K.
•" 1 ' ' H
JOŽE OREŠKOVIČ,
PREDSEDNIK SVETA KS VIČ:
SAMOPOSTREŽBA IN PROSTORI KS - PRVI ŽELJI
Krajevna skupnost Vič šteje danes blizu 7()()0 občanov, ki po svoji starostni strukturi predstavljajo mlado prebivalstvo. Skupaj si prizadevajo kar čimbo-Ije urediti svoje okolje, v sklopu katerega že stojita moderna osnovna šola in vzgojno varstveni zavod. Krajani pa nujno potrebujejo tudi samopostrežno trgovino, saj obstoječa ne zadošča. Ta pa je bila hkrati tudi ena izmed želja, ki nam jih je za kratek zapis povedal predsednik sveta KS Vič — Jože Oreškovič;
»Želim, da bi v letu 1979 uresničili vse tisto, kar smo si zapisali v naše programe za to koledarsko leto. V naši krajevni skupnosti naj bo to izgradnja nove samopostrežbe, želeli pa bi tudi, da se v najkrajšem času pristopi tudi k pozidavi viškega polja, kjer je rezervat za izgradnjo 2.300 stanovanj bločne gradnje. Naša krajevna skupnost pa se srečuje tudi s še vedno perečim vprašanjem prostorov za delovanje organov KS in družbenopolitičnih organizacij. Z re-
Jože Oreškovič
šitvijo tega problema bi se O1' , /mahnile tudi možnosti za širše vključevanje krajanov v delo in prizadevanja naše kra' jevne skupnosti na vseh podrt*' jih. Sicer pa bi želel, da bi pra' interesi krajanov samih, postal1 vsakodnevnem življenju, tudi de te skupnosti. Skupno bomo lažje in tvorneje uresničevali svoj programe!«
TOVIL.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
TOVARNA VIJAKOV
LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
Vsem poslovnim prijateljem, občanom in bralcem Naše komune želi naš kolektiv v letu 1979 obilo uspehov pri njihovem delu in prizadevanjih!
NA LAVRICI
PORAVNALNI SVET
IN
NJEGOVA VLOGA
Pomembno vlogo v krajevni skupnosti imajo od letošnjega julija naprej poravnalni sveti, pri katerih morajo Stranke v sporu najprej iskali sporazumno rešitev. Največkrat sc članom poravnalnih svetov posreči pomiriti razburjene duhove, včasih pa tudi ne. Če stranke ne najdejo sporazumne rešitve s posredovanjem poravnalnega sveta, se običajno obrnejo na sodišče. Pred obravnavo na poravnalnem svetu sodišče ne obravnava nastalih sporov.
Odkar velja ta predpis, poravnalni svet na Lavrici še ni imel dela. Če ocenjujemo uspešnost drugih svetov, odborov in komisij krajevne skupnosti po njihovi aktivnosti, to za poravnalni svet prav gotovo ne velja. Idealno bi bilo da ta organ krajevne skupnosti sploh ne bi imel dela, a to vedno ni tako.
V vrsti najrazličnejših odnosov, ki nastajajo med ljudmi, so tudi medsebojni spori, le-te pa je
potrebno reševati. Predsednik poravnalnega sveta na Lavrici je že drugo mandatno obdobje Franc Prešeren, ki je povedal, da so v preteklil’ štirih letih vsako leto obravnavali povprečno štiri spore. Večino sporov so tudi sporazumno rešili, nekaj strank pa je iskalo pravico na sodiš" ču. Največ sporov je bilo zaradi zemljiških pose-sti, nekaj pa tudi sosedskih sporov zaradi omejevanja različnih pravic. Že v preteklih letih, še ni veljal omenjeni predpis, so se občani, ki *° potrebovali pomoč poravnalnega sveta, pogost0 prej obračali nanj, preden so vložili tožbo na sodišču. Sporazumno razrešen spor ima večjo težo, zaradi dogovora obeh sprtih strani, i|T,il trajnejšo vrednost, takšno reševanje je tud’ mnogo cenejše.
Članov poravnalnega sveta na Lavrici je p01, ob novem letu jim zaželimo čim manj dela. kra' janom pa kar največ prijateljskega sodelovanj8’
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO SE PREDSTAVI:
V Zavodu za slepo in slabovidno mladino se pripravljajo na ustanovitev šolskega kulturnoumetniškega društva. To pa še ne pomeni, da je kulturna dejavnost bila doslej zanemarjena, nasprotno, lahko bi bila za zgled marsikateremu že ustanovljenemu društvu, ki pa še ni osvojilo vseh možnosti, ki jih ponuja samoupravno organizirana oblika kulturnega udejstvovanja. Mladim kulturnikom v zavodu za slepo in slabovidno mladino čestitamo in jim želimo veliko uspehov v novem letu, ki prihaja; kako so preživeli leto, ki se poslavlja, ob zanimivi kulturni dejavnosti, nam bodo pa sami povedali:
vemo, da otrok rad riše,
DA JE SREČEN, ČE DOBI V rOKE BARVE IN NAM NASLIKA z NJIMI NEKAJ, KAR JE VIDEL ALI SLIŠAL, NEKAJ KAR SI 2ELI, ALI POGREŠA.
SREČEN JE, ČE IMA PRILOŽNOST OBLIKOVATI IZ GLINE ALI LESA SVOJEGA JUNAKA — KI MU PA NE BO REKEL JUNAK, TEMVEČ CISTO DRUGAČE, TAKO PAČ, kakor mi več ne znamo. . likovno ustvarjanje je sreča,
KI JE DOSTOPNA VSEM OTROKOM.
LIKOVNO USTVARJANJE OTROKA TUDI PREBUJA IN GA VZGAJA,
VZGAJA GA V VSEM LEPEM IN DOBREM
(Stane Spolenak)
Olasba plemeniti človeka. V zavodu smo skoraj vsi vključeni v glasbeni krožek.
(Fani Pate, 8. a razred)
Vsak četrtek po sestanku šolske skupnosti imamo plesne vaje. Med sestankom nam misli uhajajo v dvorano. Tam se bomo že čez nekaj n srečali vsak s svojim plesalcem. Zadnje besede na sestanku pona-Va i preslišimo. Stoli začnejo ropotati, kot da so živi; zelo se nam mudi v dvorano.
Cd dolgega plesanja smo vsakič že pošteno utrujeni, a na koncu že-lm°zaplesati še en hiter ples. Tako je bilo tudi zadnji četrtek. Fantje so Pograbili svoje plesalke. Janez in Biserka sta bila že vsa zadihana, a sta ?trajala. Mimo njiju pripleše ves razgret Igor s svojo plesalko in ne-0,e spotakne Janeza in Biserko. Na Biserkin krik smo se vsi ozrli in Ogledali na tleh nesrečni parček kot požeti snop. Počasi sta se pobrala . ^ csa!a dalje. Učili smo se vse plese, ki so bili v načrtu: angleški val-> 'okstrot, polko, cha-cha-cha, blucs, domači valček, buceie — vug-
8|e m rumbo.
(Fani Pate)
M°J PRVI PISALNI STROJ
• • Moj pisalni stroj se razlikuje od navadnega. Ima šest pik. Ima še 0sc n° tipko za presledek med besedami. V stroj vložim poseben list, v "J PRcui črke, ki so sestavljene iz šestih pik. Napišem lahko tudi šte-rad* -^oj I,'sa*n' s,roj je drag. Moram ga čuvati. Na svoj pisalni stroj
(Igor Žagar, 2. a razred)
M0JA PRVA LJUBEZEN
ggj*3 ie nedelja. Bolela me je glava, noge in roke. Bil sem slabe volje. g'a/-mv garderobi. Šlo mi je na jok. Ob sebi sem zaslišal prijazen SC(jl 1 a je Tatjana. Rekla mi je, naj gem z. njo na dvorišče. Šel sem. setn\rJ na k'op' Prosila me je, če me lahko nekaj vpraša. Prikimal riti s ^ra^aK*1116 je, če bi sc imela rada. Nisem ji mogel takoj odgovo-Rila Sem P^Kimal. Prijela sva se za roke in odšla v dnevno sobo. dolgo s** Src^na' Najino srečo je opazila tudi tovarišica. Nato sva se 2j|j sPrehajala po hodniku in se pogovarjala. Tudi otroci so najuopa-veče aCe" 50 Se narna posmehovati. Midva se nisva zmenila zanje. Po sP°minSVa SC mora*a Pos'ov‘,b Ta lepi večer mi bo za vedno ostal v
(Učenec 4. a razreda)
Noč
Noe.
JiSina noči.
&UŠAM,
MORn*^ SAlMO TIŠINA
DrČgegPa JE SE KJE KAJ
zvokNo ODMEVa
NEkr^LAV1RJA-ž» ,GRA -
TOdaE.NJE NA KLAVIR.
1gRatiAZ ne znam
(Danica Jalovec, 8. a razred)
^KOVNl KROŽEK
nje v osno' l*0*'ve,ie 7a nas, člane lutkovnega krožka, je bilo gostova-VrnHi obiT1 * rnov°. Našim prijateljem s trnovske šole smo tako naša | l"' ^	sP°PrlF,,elj>li' Malo nas je skrbelo, kako nam
nicni |e,u OVna predstava »Igrica za poredneže« uspela, saj v letoš-lrnovskj ()''sm°Se nikjer gostovali. Vse pa se je lepo končalo, saj so nas ^vj-^^olci lepo sprejeli in se udeležili naše predstave v veli-
(Slavica Pavuna, 8. a razred)
DR. BETKA VRANČIČ — O POGOJIH IN MOŽNOSTIH ZDRAVSTVA
ZDRAVSTVENI DOM IMA ZAMUDO!
Sredi tega meseca bi moral biti položen temeljni kamen za prizidek zdravstvenega doma Vič. Začeti bi morali tudi z deli in to tudi pri nad-zidovanju sedanje stavbe. Datum je minil in vse je po starem. Zdravstveni dom Vič oziroma njegov prizidek je eden objektov, ki se bo gradil iz sredstev II. ljubljanskega samoprispevka. Kakšne so perspektive gradnje in sploh o načrtih zdravstvenega doma Vič smo se pogovarjali s predstojnico dr. Betko Vrančič.
Dan »polaganja« temeljnega kamna so sedaj določili na 15. marca prihodnje leto. Objekt naj bi bil gotov v desetih mesecih in bo veljal po predračunih okoli 25 milijonov dinarjev.
Nov prizidek in nadzidava sta nujni. Sedaj delamo v nemogočih pogojih. Občina s 545 kvadratnimi kilometri, kot je naša, ima zdravstveni dom, ki tej velikosti in številu prebivalstva ne ustreza niti približno. Prostora nimamo za najbolj nujne stvari. Otroke cepimo v knjižnici, ker drugega prostora ni. Tam imamo tudi sestanke, tam deluje klub zdravljenih alkoholikov in še vrsta dejavnosti. To je naš edini prostor.
Pljučni dispanzer deluje na 128 kvadratnih metrih površine. Razmere so zdaj nevzdržne. Zanj bo prostor v novih nadzidanih prostorih. S prizidkom bomo rešili prostorske probleme šol-, skega in otroškega dispanzerja, saj bomo lahko nekatere stvari selili in širili. Fizioterapevtski oddelek je tudi premajhen. Morali bi imeti sedem fizioterapevtov, imamo pa štiri.
Šolski, otroški dispanzer in dispanzer za žene v enoti Rudnik so imeli skupno čakalnico oziroma delno še imajo. To je lahko tudi nevarno. Vse skupaj pa se le počasi premika in zamude so očitne.
Tudi v enoti Rudnik torej ni vse tako, kot smo si obetali. Že meseca junija bi se moral Zavod za socialno delo izseliti iz prostorov te enote v odkupljeno hišo na Tržaški 2 (odkupila jo je skupščina občine), vendar zavod še vedno deluje na Rakovniški. S tem še vedno dela dispanzer v nemogočih prostorih, saj zdravstveni dom ne more pristopiti k ureditvi teh prepotrebnih namenskih prostorov.
Vse, kar smo lahko letos pridobili, sta splošna ambulanta za člane ZZB NOV in ena ordinacija za medicino (mimogrede povedano, razpolagati pa bi morali z osmimi, sedaj sta torej le dve). V naslednjem letu pripravljamo ureditev zobozdravstvene ambulante za člane ZZB NOV v enoti Rudnik.
Stvari se sploh premikajo počasi in včasih je človek kar jezen. Takšen primer je tudi urejanje zobozdravstvene ordinacije v šoli Vič. Iskra je darovala že leta 1976 celotno opremo za šolsko zobno ambulanto, vendar so jo odprli šele sedaj.
Na Dobrovi urejamo sedaj prostore za zobno ambulanto, saj je bilo doslej vse skupaj: splošna ambulanta, patronaža in zobna.
Sedaj so v krajevni skupnosti našli prostor. V času urejanja novih prostorov pa morajo ljudje iz Dobrove k zobozdravniku v Polhov Gradec. Polhov Gradec pa je preslabo opremljen. Tam bi morali ordinacijo temeljito opremiti, vendar za to ni denarja.
V nekaterih delovnih organizacijah so doslej reševali perečo problematiko zdravstvenega varstva svojih delavcev na osnovi dogovorov z zdravniki samimi, vendar to ni trajna in tudi ne zakonita rešitev. Sedaj se vse več dogovarjajo in sklepajo z nami pogodbe za smotrno zdravstveno varstvo.
Precej kanijo izboljšati zdravstvene storitve v Vnanjih goricah, kjer bodo v prostorih krajevne skupnosti uredili zobno ambulanto. Patronažna služba in splošna ambulanta pa ostaneta skupaj.
Težave in pomanjkljivosti so tudi pri pripravljanju samoupravnih aktov, kjer smo na enega od sporazumov v okviru našega zdravstvenega doma (pripravili so ga v skupnih službah) imeli kar nekaj tipkanih strani pripomb in to upravičenih in sprejetih. Tako pa je težko delati.
Regionalna zdravstvena skupnost tako kasni s pripravo pogodbe s posameznimi stvarmi oziroma s pripravo samoupravnega sporazuma. Istočasno pa hočejo potem od nas na vsako
Dr. Betka Vrančič
stvar čimhitrejši odgovor. Samo primer; sporazum o svobodni menjavi dela za/osnovno in dispanzersko zdravstveno varstvo, specializirano zdravstveno varstvo in zobozdravstveno varstvo v letu 1978, ki smo ga dobili včeraj in danes bi ga morali v istem dnevu že podpisati. Sporazum, ki naj bi veljal letos, sprejemamo oziroma sploh dobimo sredi novembra! Kaj so delali doslej? Kakšen smisel ima sprejemati dogovore za nazaj, če je vse že minilo? Kako, da niso mogli prej pripraviti sporazuma?
V sporazumu smo tudi našli napake. Na tak način pa je izredno težko delati. Nekatere stvari na tem področju bo potrebno spremeniti, sami/zdravstveni delavci pa so za to najmanj odgovorni.
Poseben problem je pomanjkanje ljudi. Za nas ne velja tisto, nad čemer jedikujejo v zunanjih zdravstvenih domovih, da ni mogoče dobiti zdravnikov. Mi bi jih lahko dobili, vendar
jih nimamo kje namestiti in jih tudi ne smemo zaposliti. Manjka nam deset zobozdravnikov! Nastavili bi jih lahko sedem, saj imamo toliko ponudb, vendar smo dobili za letos dovoljenje le za enega. Več regionalna zdravstvena skupnost ne dovoli! Istočasno pa me zanima, če je prisoten problem zaposlovanja na skupnih službah zdravstvene skupnosti. Še pri mnogih stvareh je viden razkorak med tem, kar velja za zdravstvene domove in kar velja za razne skupne službe zdravstvene skupnosti.
V ordinacijah sedaj velikokrat slišimo pripombe na račun participacije. Pacienti pravijo: sedaj boste imeli pa boljše plače itd. Kako zelo se motijo. Mislim, da je treba enkrat za • vselej javno povedati, da zdravstveni domovi nimamo nič odžegjt, temveč le regionalna zdravstvena/skupnost. Zakaj? Tisti denar, ki ga mi poberemo kot participacijo, resobdržimo, vendar dobimo zato od regionalne zdravstvene skupnosti toliko manj denarja kot smo ga pobrali. Tako torej zdravstveni domovi ne dobimo niti dinarja več kot prej, ko ni bilo participacije. Več denarja se nabira v regionalni zdravstveni skupnosti in mislim, da je prav, da to pacienti vedo. Mi nimamo nobenih koristi, le dodatno delo s pisanjem listkov in se morajo tako medicinske sestre ubadati z administracijo namesto s svojim delom.
Posebna težava je tudi pri delu, ki ga je več, kot pa bi ga smelo biti po načrtih. Primer. V zobozdravstvu je material zelo drag. Če zobozdravnik dela več, je vprašanje, če bo dobil za to kaj več odobrenih sredstev za material in za storitve. Včasih regionalna zdravstvena skupnost plača več opravljeno, včasih pa ne.
Če ne plača, delamo vse praktično v svojo škodo, ker v primeru prekoračitve plana zdravstvene skupnosti regije Ljubljana potem delamo vse naprej iz »ljubiteljstva« in na svoje stroške. Kam to vodi,ve vsakdo, ki se znajde v zobozdravniški čakalnici.
Ob dnevu republike so na osnovni šoli Vič pridobili sodobne prostore zobne ambulante. Le-ta bo obratovala ves dan za 1100 šolaijev
RAZGOVOR Z DR. MAJDO USTAR — NAGRAJENKO MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1978
BREZ OPREME ZDRAVIJO LE VRAČI!
Na 8. kongresu ZKS so dali poseben poudarek varovanju zdravja in sploh zdravstvenemu varstvu aktivnega prebivalstva. Ta naloga, ki naj bi bila v tem obdobju osrednja, bo zagotovila boljše zdravstveno stanje vseh tistih, ki delajo v OZD. To pomeni, da naj bi zdravstvena služba posvečala več pozornosti tistemu človeku —delavcu, ki je sicer morda na videz zdrav in sploh ne toži, ne hodi na bolniško itd. dejansko pa je njegovo zdravje že ogroženo. S pravočasnim odkrivanjem te ogroženosti bi zagotovili uspešnejše zdravljenje, s tem pa bi tudi preprečevali nastajanje hujše oblike oziroma hujšega stadija bolezni. Znano je namreč, da je bolje preprečevati kot pa zdraviti! Temu pa smo pri aktivnem prebivalstvu večkrat posvečali premalo pozornosti in smo se začeli zanimati za človeka — delavca šele takrat, ko ni mogel več delati, ker je bil enostavno že tako bolan. Na tem področju bo potrebno narediti velike korake naprej. To ni le naloga medicine dela, temveč tudi vseh drugih zdravstvenih dispanzerjev. V izvajanje te naloge se bodo morali zato aktivno vključevati vsi zdravniki. Seveda pa jim bo potrebno omogočiti ustrezne pogoje dela. Za preventivo.
kjer očitnejših bolezenskih znakov še ni videti, je še bolj potrebna ustrezna oprema in pogoji za delo, če hočemo uspešno preprečevati bolezni.
Kakšen je položaj v zdravstvenem domu Vič je znano že dalj časa. Bolniki, ki obiskujejo zdravnike, se čudijo, kako je sploh mogoče delati v takšnih pogojih in v marsikateri ordinaciji s takšnimi aparati, ki so ne-
I)r. Majda Ustar
primerni, da ne rečemo »zreli za odpad«. Toda drugih ni. Kakšen je položaj v zdravstvenem domu Vič — osrednji zdravstveni ustanovi v občini, smo se pogovarjali z dolgoletno delavko te ustanove, ki je za svoje požrtvovalno delo prejela tudi nagrado mesta Ljubljana. Dr. Majda Ustar je zaskrbljena nad položajem. »Naš problem ni le prostorska stiska, temveč so težave z opremo in tudi ljudi je premalo. Že dolgo časa nujno potrebujemo npi. oddelkokamero in rentgenski aparat za protituberko-lozni dispanzer. Tega nimamo. Imamo le en sam star rentgenski aparat, s katerim je nemogoče uspešno delati. Republiški zavod za varstvo pri delu je zaradi nuje sicer izdal dovoljenje za pogojno delovanje, vendar aparat ni več primeren za uporabo. Sedaj so kabli prepereli od izrabljenosti in nimamo več s čim delati. Kako naj karkoli ugotavljam brez aparatov? Človeku kot zdravnik ne moreš pomagati, kot bi mu lahko in to vsakega zdravnika izredno prizadene. Ljudi pošiljamo na slikanje v druge zdravstvene domove: Samo za medicino dela pa potrebujemo 6000 slikanj letno! Mislim da je to že nuja in bi morali najti potrebne tri milijone dinarjev za aparaturo. Ta pro-
blem poudarjamo že cul leta 1972 in od tedaj se v šestih letih ni premaknilo niti za milimeter naprej! Istočasno pa si bo regionalna zdravstvena skupnost, ki nam reže kruh, nabavila računalnik! Denar zanj so bojda privarčevali iz nekaterih, nam neznanih virov. Torej za to je denar, za nas, za zdravstveno opremo ga pa ni. Ne rečem, da računalnik ni potreben, vendar mislim, da ima medicinska oprema prednost. Neizkoriščenih računalnikov je v Ljubljani dovolj in je mogoče delati na njih, saj po svetu nima vsaka ustanova in tovarna svojega računalnika. ,v
Mislim da bi morali k samoupravnemu sporazumu za prihodnje leto dodati aneks, ki bi predvidel nakup potrebne medicinske opreme — vsaj najnujnejše.
Zaradi naše slabe opremljenosti morajo delavci iz naše občine v druge, če želijo imeti urejeno zdravstveno varstvo. Tako je moral Mercator od nas drugam. O tem je potrebno razmisliti, saj brez opreme in kadrov preventivnega zdravljenja in skrbi ne bo mogoče uspešno izvesti pri še takih naprezanjih in prizadevanjih zdravstvenega osebja,« pravi dr. Majda Ustar.
MILOVAN DIMITRIČ

14. STRAN
NAŠA KOMUNA XIV — 13/14 — 12. DECEMBER
—■■H	———M—
V GLASBENI ŠOU VIČ
NAJBOLJ
PRILJUBLJENA STA KITARA IN KLAVIR
Med mladimi vlada veliko zanimanje za glasbeno izobraževanje. Najbolj priljubljena iastrumenta sta klavir in kitara, malo manj zanimanja je za harmoniko, pihala in godala, najmanj pa je sedaj učencev za trobila in solo petje. Sola ima v predmetniku vse instrumente razen tolkal, oboe in fagota. Teh instrumentov na šoli ne poučujejo, ker je zanimanje manjše in primanjkuje pedagogov.
Šolanje traja različno dolgo, od šest do deset let. Šolanje klavirja, godal, harmonike in kitare traja deset let, pri drugih instrumentih in solo petju šest. Vsi kandidati morajo pred vpisom opraviti preizkus, pri katerem strokovna komisija ugotovi,ali ima učenec razvite glasbene dispozicije (ritmični čut, posluh, glasbeni spomin itr.). Glasbeno nadarjeni učenci imajo možnost hitreje napredovati. Vendar nadarjenost sama po sebi še ne zagotavlja uspeha v šoli, če učenec ni pripravljen vztrajno in sistematično vaditi. Delo predstavlja devet desetin uspeha, ne navaja Je na virtuoznost, ampak tudi na vztrajnost, disciplino, natančnost in utrjevanje volje. Obstajajo tudi primeri, ko v začetku šolanja učenec kaže le povprečno nadarjenost, po nekaj letih pa se mu »odpre«. Tisti učenec, ki si na glasbeni šoli pridobi delovne navade«je običajno uspešen tudi v svoji redni šoli ali v poklicu. Statistika kaže, da med glasbeno učno mladino ni mladinskega prestopništva, ali je ta zmanjšan na minimum.
Po končanju šolanja v glasbeni šoli lahko učenci nadaljujejo glasbeno izobraževanje na srednji glasbeni šoli, po tej pa na pedagoški ali glasbeni akademiji. Po besedah direktorja viške glasbene šole Cvetka Budkoviča se še vedno premalo učencev odloči za nadaljnje glasbeno izobraževanje. To je med drugim posledica tega,, ker je glasbeni poklic v naši družbi premalo cenjen in materialno stimuliran.
Od šestega razreda naprej se učenci učijo učno snov srednje stopnje, vendar njihovo spričevalo ne daje strokovne kvalifikacije, kot je to primer pri učencih srednje glasbene šole, ki morajo poslušati poleg glavnega predmeta še: harmonijo, kontrapunkt, nauk o instrumentih, oblikovanju, glasbeno zgodovino in druge teoretične predmete.
Šola organizira s svojimi učenci interne in javne nastope od prvega leta naprej. Internim nastopom prisostvujejo starši, javni nastopi pa so pred širšo publiko. Udeležujejo se tudi radijskih snemanj. V lanskem letu so imeli mladi glasbeniki štev.lne nastope na različnih proslavah in praznovanjih. S svojimi glasbenimi točkami, ki so bile na visoki ravni, so navduševali poslušalce.
Večina učencev ima svoje lastne instrumente, ker morajo doma vaditi. Nekatere instrumente izposoja tudi šola, zlasti godala, pihala in trobila. Z odraščanjem dobi učenec svoji velikosti primeren godalni, pihalni ali trobilni instrument, ko pa dorasle,mu starši kupijo svojega. V prvih začetkih delovanja šole so si učenci povečini izposojali instrumente, v letih po osvoboditvi starši še niso bili tako premožni, da bi svojemu otroku kupili instrument, ki tudi sedaj ni poceni.
Pouk na šoli je individualen, kar pomeni da se pedagog posveti le enemu učencu. Tak način pouka je nujen, ker učenci različno hitro napredujejo. Šola je v stalnem stiku s starši, da ti otroke kontrolirajo pri vsakoletni vadbi, redna vaja pa je edini porok za uspeh.
F. PREŠEREN
Mladi modelarji pri delu
OB DVAJSETLETNICI OBSTOJA
BOGATO RAZDAJANJE ZNANJA!
Sredi tega meseca je Zavod za tehnično izobraževanje, ki ima sedež v novih prostorih na Langusovi cesti, praznoval dvajsetletnico uspešnega in plodnega dela pri izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tehničnih strokovnjakov. Dejavnost Zavoda ni le usposabljanje in seznanjenje s tehničnimi novostmi, marveč s tistim znanjem, katerega osnove posameznik pri svojem delu potrebuje. V teh dvajsetih letih si je Zavod s svojim delom pridobil ugled v vsej Sloveniji. K takšnemu ugledu mu je v največji meri pripomoglo 19
marljivih delavcev, kolikor jih je v letošnjem letu zaposlenih, 21 zunanjih sodelavcev, ki programirajo in pripravljajo seminarje in tečaje, 228 predavateljev ter 14 sodelavcev, ki pripravljajo izobraževalno gradivo. Svoj ugled si je pridobil Zavod s kvalitetnimi predavanj^ dobro organizacijo tečajev. Navzlic težavam s prostori, kjer se odvijajo tečaji, se obseg dela vedno širi, kajti združeno delo in posamezniki so doumeli, da le nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje zagotavlja delovni uspeh.
Zavod za tehnično izobraževanje je bil bržkone ustanovljen za opravljanje drugačnih nalog, kot jih opravlja danes. Takrat, leta lOSM sn bile
potrebe drugačne, zato mu je ustanovitelj, takratni Okrajni odbor ljudske tehnike prisodil nalogo tehnično prosvetljevati ljudi, dati jim širšo tehnično kulturo. Organiziral in prirejal je predavanja, demonstracije, filme in druge oblike izobraževanj;!, namenjenemu najširšemu krogu ljudi.
Časi so se spreminjali, družbene potrebe tudi, tem potrebam je Zavod sledil. Od leta 1960 naprej so se pričele kazati potrebe po daljšem strokovnem izobraževanju kadrov v industriji, ki niso imeli potrebnega znanja za opravljanje dela, ki so ga opravljali. V ta namen je Zavod organiziral enoletne oblike funkcionalnega izobraževanja delavcev v popoldanskem in večernem času. S
pridobitvijo znanja so si delavci običajno pridobili interno kvalifikacijo. To izobraževanje je bilo zlasti namenjeno tehnologom, analitikom, vodjem skupin, vodjem obratov in drugim.
Delovne organizacije so kazale potrebe tudi po krajših seminarjih z ozko strokovno tematiko. Šolani strokovnjaki so pri svojem delu ugotavljal^ da jim manjkajo določena znanja, ki jim ga šola ni dala, kot npr. znanja iz organizacije dela, psihologije, pa tudi tehnične novosti.
Zavod je razširil izobraževanje na različna področja kot so organizacij-sko-tehnično, varstvo pri delu in izo-bražcvanjc inštruktorjev praktičnega dela.
Od lela 19b7 Zavod tesneje sodeluje z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami. Le-te so se namreč na osnovi potreb dogovorile z Zavodom za organizacijo izobraževanja določenega profila delavcev. Čeravno prevladuje sodelovanje z delovnimi organizacijami,se tudi posamezniki pripravljajo za določene seminarje oziroma tečaje, ki jih tudi sami plačajo. Po uspešno opravljenem izpitu si le-ti običajno poiščejo zaposlitev, za katero so se usposobili. Pri tem velja omeniti, da tudi delovne organizacije plačajo ekonomsko ceno organizacije in izvedbe tečaja, kajti plačane storitve so edini dohodek Zavoda za tehnično izobraževanje.
Dela delavcem Zavoda ne H zmanjkalo, ker je vedno več zanitt'*4 n ja za različne oblike izobraževanj3' V delovnih organizacijah se zaved®’ jo, da jim le nenehno spremljan) novosti zagotavlja poslovni usp3'1' Največ je krajših tečajev dostod''1')’ set ur, daljšifgki bi obsegali več k0'! 120 ur, je vedno manj.
Z nekaterimi delovnimi orgaflfe3 i cijami Zavod nenehno sodeluje,!^/ da se delavci teh organizacij peri"3 j nentno izobražujejo.
Permanentno izobraževan je je P1’ j stalo potreba našega časa. Znan) j pridobljeno v šoli je treba stalno o"J navijati in dopolnjevati, kajti če raj ne, nas bo slejkoprej prehitel č>l5|
Zavod že nekaj let uspešno sodfl lujc z Visoko šolo za organizaei* dela v Kranju. Nastala je svojevrsti''! delitev dela med obema partnerjem : in dopolnjevanje na različnih P0-dročjih.
Zakon o usmerjenem izobražev* nju bo bržkone še bolj po ud«?
pomen dopolnilnega in perman«^! nega izobraževanja ob delu, "J Zavod za tehnično izobraževal uspešno opravlja že vrsto let. K®*! da bo šel razvoj v to smer, da vedno pogosteje treba obnavlja)1 izpopolnjevati obstoječe znanj6' , bo postalo dragocena naložba, verjetno še premalo upoštevam0,
F. PREŠERN
Posnetek je naš fotoreporter napravil v notranjosti sedanjega doma
V DOMU GRADBENIH ŠOL
KMALU PRVA LOPATA!
0
0
Vse kaže, da se bodo dijaki Doma srednjih gradbenih šol ob Gerbičevi ulici že čez dobro leto vselili v nove sodobnejše prostore, saj je predviden pričetek gradnje v decembru letošnjega leta. Gradbeni odbor je opravil ogromno dela, da je pripravo gradnje pripeljal do sedanje faze, pri svojem delu je bil deležen podpore občinske skupščine in njenih organov, izvršnega sveta mesta Ljubljane in koordinacijskega odbora pri mestni konferenci SZDL, ki skrbi za gradnjo dijaških in študentskih domov na območju mesta.
Dom, katerega gradnjo bodo po predvidevanjih že letos pričeli, predstavlja le prvo fazo gradenj na prostoru, kjer zdaj stoje gradbeni pro-vizoriji, za prihodnja leta načrtujejo na tem prostoru izgradnjo še treh podobnih objektov. Izgradnja druge faze je močno potrebna, saj bodo s prvo fazo le nadomestili dotrajane zmogljivosti, ki so že premajhne, tako da bodo morali tudi v prihodnje odklanjati mlade iz drugih krajev Slovenije, ki bi se radi šolali. Kdaj bodo pričeli z gradnjo druge faze. še ni znano potrebno bi bilo pričeti čimprej, ker v Ljubljani že močno primanjkuje dijaških in študentskih domov.
Lokacijska dokumentacija za gradnjo prve faze je že izdelana in sprejeta, idejni projekt pa bo izdelan v nekaj dneh. Roki s projektantom so dogovorjeni, prve lopate naj bi po zagotovilih projektanta zasadili 2().de* cembra. Upajmo, da bo graditeljem vreme naklonjeno, da bodo v dogovorjenem času končali z deli, da se
bodo lahko dijaki ob tridesetletnici obstoja doma novembra 1979 vselili v novo zgradbo in s tem dostojno proslavili to obletnico.
Na pričetek gradnje se v domu že pripravljajo, kajti zaradi gradnje bodo morali porušiti šest provizori-jev. Tri barake so že izpraznjene, zato so ob začetku šolskega leta sprejeli manj dijakov, eno bodo izpraznili pred pričetkom gradnje, dve nadaljnji pa bosta izpraznjeni in porušeni ob koncu tega leta.
Gradnja pomeni nevšečnosti za stanovalce doma in vzgojitelje, kajti gradbišče bo razdelilo prostor, kjer so postavljene barakami dva dela, in tudi sicer otežilo življenje v domu.
Kljub slabim pogojem, v katerih stanujejo in delajo dijaki, dosegajo nadpovprečne učne uspehe. Učni uspeh je znašal v preteklem šolskem letu nad 91) odstotkov. Dobri učni uspehi niso naključni, marveč so plod prizadevnega dela dijakov in njihovih vzgojiteljev. V tem domu je povsem običajno,da se dijaki učijo pozno
v noč, kajti tesne učilnice ne morejo sprejeti naenkrat vseh dijakov, ki bi radi pisali domače naloge in opravljali druge učne obveznosti. Vrvež v učilnicah se poleže šele zvečer, takrat pridejo na vrsto dijaki, ki prej niso imeli prostora v učilnicah. Zaradi prostorske stiske trpijo tudi interesne dejavnosti.
S potekom priprav na gradnjo novega dijaškega doma so vsi dijaki obveščeni in z razumevanjem spremljajo napore gradbenega odbora pri urejanju dokumentacije. Po svojih močeh bodo tudi sami sodelovali pri pripravah na gradnjo in pri sami gradnji, da bo le-ta hitreje potekala.
Priprave za gradnjo novega doma tečejo od junija 1977, ko je bil imenovan gradbeni odbor in dopolnjen decembra istega leta. Upoštevaje vso dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo, je gradbenemu odboru uspelo v dokaj kratkem času zbrati vse potrebne dokumente, čeprav zaradi razmer ne bi bilo napak, če bi dom že stal.
Če bodo še zadnje priprave pred gradnjo pravočasno končane in če bo graditeljem vreme naklonjeno, potem lahko pričakujemo otvoritev novega doma v času praznovanja tridesetletnice obstoja dijaškega doma ob Gerbičevi ulici.
F. PREŠEREN
SILVAPRODUKT
Dolenjska cesta 42
V naši delovni organizaciji proizvajamo:
SREDSTVA ZA ZAŠČITO LESA
—	pred gl ivami in insekti
—	pred gorenjem
—	pred pokanjem čel listavcev
"J
I
t
I
I
I
I
%
•
I
I
I
I
%
%
t
%
*
«
l
t
l
k
%
I
I
I
SREDSTVA ZA ZAŠČITO KOVIN
—	trakove za hidroizolacijo cevi in cistern
—	hladne bitumenske premaze	\
—	sredstva za razmaščevanje kovin
—	pasivizacijo rje	1
.....................................MU'1'
]
GOSTILNA JESIH 28. OKTOBRA:
LITERARNO
SREČANJE
Naslov vam ne pove dosti, zato dovolite, da v naslednjih vrsticah ta pojem in ta datum malo bolje osvetlim.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je organizacija, ki se ukvarja z mnogimi dejavnostmi. Med drugim skrbi tudi za mlade literate in to v obliki območnih srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov. Na koncu pa je zaključno srečanje v Ciradiš-ču, v Slovenskih goricah. Tja pridejo vsi tisti, ki so pokazali na območnih srečanjih največ talenta. Na teh srečanjih lahko sodeluje vsak, ki še ni objavil samostojne knjige razen v samozaložbi.
Ljubljana je imela letos prvič svoje območno srečanje, ki je bilo v gostilni Jesih na Dolenjski cesti. Vsi izbrani avtorji so se najprej zbrali v prostorih OO ZSMS Krim-Rudnik. Potem so odšli v gostilno Jesih, kjer je bila osrednja prireditev. V prijet-uem okolju gostilne, ki jo najbolj poznajo kulturniki, je odpa-del oklep nezaupanja, in mladi ustvarjalci so se v debati med seboj in žirijo, ki so jo sestavljali Branko Žužek, Mihaela Mravljak in Peter Božič, bolje spoznali. Veliko je bilo govora tudi o problemih, s katerimi se srečujejo v svojem umetniškem ustvarjanju. Ob 20. uri je bil na vrsti literarni večer-predstavi-,ev najboljših tekstov. Drugi del literarnega večera pa so zapolnili mladi literati iz KS Krim-Rudnik. Po večeru je bil še po govor z obiskovalci, ki pa so kljub temu, da jih je bilo veliko, °stali bolj zadržani.
Grobo, neobdelano snov so sprejeli v roke in jo obdelali 'ako, da je bila primerna za literarni večer mladincev kulturne komisije pri OO /SMS Krim-Rudnik. Finančno pa so prireditev podprli občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, LS Krim-Rudnik in gostilna Jesih.
PETER KOSMAČ
MESEC KNJIGE V NAŠI OBČINI
OB KNJIGI RAZVIJAMO KULTURO
Izteka se mesec knjige, ki je tradicionalna prireditev v vsej Jugoslaviji in je letos potekala od 15. oktobra do 15. novembra. Republiški odbor za knjigo je letos pozval vse občinske ZKO, naj ustanovijo odbore za knjigo. Tako je občinski ZKO odbor ustanovila že v prejšnjih letih in na njegovo pobudo pripravila skupaj s knjižnico »Prežihov Vo-ranc« vrsto knjižnih razstav in prireditev, namenjenih popularizaciji dobre knjige in branja (Razstavo mladinske literature, dve razstavi marksistične literature, razstavo knjig Mestnega gledališča Ljubljanskega, razstavo izdaj ZKOS, za knjižnice je ZKO kupila avtorizirane izvode knjig Prešernovih nagrajencev itd.). Na letošnjo pobudo pa so se knjižnice zavzele,naj akcija ne bo osredotočena samo na meseca oktober in november, ampak naj postane stalna naloga knjižnic in društev.
Odbor za knjigo pri ZKO Slovenije je pripravil v mesecu knjige dve osrednji prireditvi: na prvi so podelili knjižna darila dvajsetim avtorjem najboljših spisov o knjigi, ki so se na osnovnih in srednjih šolah udeležili nagradnega razpisa, na posebni slovesnosti pa so letos prvič podelili tudi Trubarjeve plakete, to
DELO IN KULTURA
h i^r °Vn' samoras*niKi Milan Oman, Igor Kizanovski, Milan Horvat, Herman Bizjak, Marjan Pre-1 > Fiket Velagič, Jože Lesar in Ivan Izlakar ter akademski slikar Marjan Kozamernik, so se z raz-av° svojih slikarskih del predstavili delovnemu kolektivu Elektromontaže.
S to razstavo se je Društvo likovnih samorastnikov Viča (društvo je v ustanavljanju) predstavilo Drihr*'1-*' )avnoslL Razstava sama je pritegnila pozornost zaposlenih in hkrati potrdila pravilnost • 1 lizanja kulturnih vrednot v delovno okolje. Razstava, ki je bila dva tedna v Elektromontaži, je P enešena še v osnovno šolo Vič.
Knjižnica Prežihov Voranc
je priznanja za izjemno uspešna prizadevanja pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji.
Občinska zveza je v tem času seznanila knjižnice in društva z najzanimivejšimi predlogi za delo odborov za knjigo, od katerih naj posebej omenimo predlog Borisa Makovca:
— Tovariš Boris Makovec, kakšen naj bi bil sestav odborov za knjigo?
»Menim, da naj bi mimo zavzetih animatorjev za knjigo in branje v odborih sodelovali obvezno še: predstavnik matične knjižnice, predstavnik občinskega odbora za bralno značko (ki morda deluje v okviru ZPM ali kako drugače), predstavnik Prešernove družbe (predstavnik občinskega odbora PD ali najuspešnejši poverjenik), predstavnik srednje šole združenega dela (morebitno knjižničar iz TOZD ali drugi bolj ali manj zavzet kulturni animator) ali predstavnik občinskega sindikalnega sveta ter seveda član predsedstva ali izvršnega odbora občinske zveze, ki naj bi bil predsednik odbora. Odbori bi lahko bili tako sestavljeni vse dotlej, dokler ne bo uresničena širša zamisel o posebni organizaciji za knjigo.«
— Kakšne bi bile naloge takega odbora?
»Odbor naj bi se najprej seznanil z dejanskim stanjem bralne kulture v občini, s številom vseh bralcev v občini (v poklicnih in amaterskih ljudskih knjižnicah in v knjižnicah TOZD), s številom izposojenih knjig, vsebinsko strukturo prebranih knjig in s strukturo nabavljenih novitet, s številom udeležencev akcije za bralno značko, s številom članov PD in — če je mogoče — tudi s številom članov Sveta knjige in stalnih naročnikov drugih založb. Nato bi odbor izdelal, reci-
mo, petletni načrt širjenja bralne kulture s povsem konkretno postavljenimi cilji kot so: povečanje izposoje v že obstoječih knjižnicah, ustanavljanje novih knjižnic in izposojevališč, povečanje števila članov PD in podobno. Vsa prizadevanja odbora naj bi bila usmerjena predvsem na pospeševanje bralne kulture med mladimi. O teh načrtih naj bi odbor sprejemal stališča in priporočila ter jih posredoval posameznim kulturnim dejavnikom, da bi jih uresničili v konkretni akciji.
Slednjič naj bi odbor spremljal in obravnaval uspešnost izvedenih akcij. Posebna skrb odbora naj bi bila popularizacija dosežkov v širši javnosti prek sredstev javnega obveščanja, pa tudi obveščanje o pomembnejših literarnih in knjižnih prireditvah v občini in drugih prireditvah, na katerih se bodo podeljevala priznanja najuspešnejšim popularizatorjem branja.«
— Prosimo vas za nekaj konkretnih predlogov za možne akcije!
»Sodim, da je najpomembneje, da domislimo in skušamo uveljaviti čimbolj uspešne načine stimuliranja branja v srednjih in poklicnih šolah. V knjižnicah (poklicnih in amaterskih) bi kazalo ustanoviti posebne svete bralcev, kolikor jih še ni. Sveti bralcev naj ne bi bili institucionalizirani organizmi, kot bodo posebne skupnosti za knjigo, ampak naj bi knjižnica sama izbrala člane sveta izmed svojih najbolj vnetih in hkrati za delo knjižnice najbolj zavzetih bralcev. Sveti bralcev naj bi bili v polnem pomenu besede »sveti«, ki bi delavcem v knjižnici tudi svetovali, kako naj izboljšajo svoje delo in poslovanje.
Knjižnice pa naj bi svete seznanjale s svojimi dosežki pri izposoji, z nakupom novitet, s fi- . nančno situacijo, s svojimi razvojnimi načrti. Sveti bralcev bi šteli denimo 20 do 30 članov, ki bi se sestajali dvakrat ali trikrat letno. V ljudskih knjižnicah naj bi bili na vidnih mestih razstavljeni katalogi in prospekti izložb, ki bi bralca lahko širše informirali o slovenski knjižni »proizvodnji«, hkrati pa bi na ta način tudi spodbujali nakup knjig, predvsem takšnih, ki bi jih moral imeti vsak doma in jih knjižnice praviloma ne sposojajo na dom (priročniki, leksikoni, enciklopedije).
Prizadevati bi si morali, da bi postale ljudske knjižnice majhna kulturna središča, s tem da bi v njih prirejali knjižne in likovne razstave, literarne večere ob kulturnih praznikih, pogovore z avtorji (književniki, ilustratorji), še posebej z avtorji tistih knjig, ki so v knjižnici najbolj brane. V knjižnici naj bi potekale pravljične ure za najmlajše bralce in morda tudi razstave njihovih risb, ki bi jih spodbudila poslušana pravljica. Knjižnica bi morda lahko ob primerni priložnosti simbolično nagradila najboljše bralce, zlasti najmlajše. Matična knjižnica naj bi posvetila posebno skrb širjenju bralne strukture med delavci iz drugih republik, ki živijo in delajo v občini. Dala bi lahko pobudo za ustanovitev knjižnih skladov v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavi je po delovnih organizacijah, v KS ali samskih domovih, pri čemer bi morali doseči sodelovanje sindikalnih organizacij, za financiranje pa pridobiti tudi sredstva delovnih organizacij, v katerih so delavci zaposleni.«
OBISKALI SMO PISATELJA ANTONA INGOLIČA
da u.sestunku pionirskega odreda smo se odločili, je pr'!1,'0 °k'skali pisatelja Antona Ingoliča, ki se Tak ne^avn'm preselil v naš kraj. nap‘ •? se na prvi oktobrski torek s šopkom in n..1 j ^ njegovi hiši. Odprl nam je prijazen mož lePo, domače povabil, naj vstopimo.
SorraVili. smo tul*' pisateljevo ženo. Tovariš sni0vC na^ je popeljal v svojo delovno sobo. Ko kot tri J0P'*'> nam je zastal dih. Ob pogledu na več ^azai .lso^.knjig ne moreš ostati ravnodušen. Po-tiskan. Irn vsa svoja dela v različnih izdajah in starih ! v..različnih jezikih, prav tako tudi veliko knj'g (največji je bil slovar jakutščine).
jetne^edu knjižnice nam je pripovedoval, kako Pisal LVojn° Pisal knjige. Povedal nam je, kako je vojno ''Pgo Udarna brigada. Pisatelja so med meu ( .e,a 1941 izselili v Srbijo. Imel je družino, ni ! niaj^nega sina, ki mu je tam zbolel. PovCcj u Je olajšati bolezen, zato mu je začel pri-^jirni i.a*1’ kako njegove igračke potujejo za ' *c zgodbe je nastala Udarna brigada.
Ingolič si je izmišljal vedno nove zgodbe in sin je vedno bolj verjel. Pomislil je, kako bo sin razočaran, če igračke ne bodo prišle za njim. Spraševal je sosede, otroke v šoli, sodelavce in prijatelje, če imajo kakšno igračko. Dobil je vse igračke razen kegljev in bunke. Nazadnje je tudi te dobil pri kolarju. Drugi dan mu je povedal, da bodo prišle igrače k njemu. Zvečer je nastavil igrače po sobi. Zjutrajse je sin zbudil in ves vesel objel igrače. Pisatelj je po sinovi bolezni začel zapisovati zgodbo. Vse kar je napisal, je moral skriti, da ne bi Nemci kaj našli. Tako je vsak posamezni list, ki ga je napisal, skril v skladovnico drv, ki je bila za hišo, tam se je nabralo dvesto listov, te je zložil in zvil ter vtaknil v karniso nad oknom. Bal se je, da bi tudi tam liste našli, zato se je odločil, da jih skrije pri prijatelju, ki je stanoval v dvanajst kilometrov oddaljeni vasi. Premišljeval je, kako bi liste odnesel tja. Dal jih je v nahrbtnik ter naložil nanje obleke, ki sojih pošiljali znanci iz Ptuja. K prijatelju je šel po ovinkih, da ne bi koga srečal. Tam sta liste skrila v pločevinasto posodo, jo dala pod železno peč, ki sta jodvignila v luknjo. Nekaj tednov
po osvoboditvi sta odkopala nepoškodovane liste, čeprav so so ves čas kuhali pod pečjo.
Ko je končal pripoved, smo ga povprašali, kaj piše sedaj. Ves vesel nam je povedal, da je to knjiga »Zgodbe mojega jutra«, ali kot bi drugače rekli Zgodbe iz mojega otroštva. Njegova stara mama in oče sta imela kmetijo. Na tej kmetiji se mu je zdela najbolj zanimiva velika črna krava. Bila je huda, a je dajala veliko mleka. Z njo ni imel na paši nikoli veliko dela, saj je na paši vedno videl črno piko-svojo kravo, ki je ostale krave vedno nagnala stran in se sama pasla na najbolj sočni travi. Kaj ni bila ta krava zanimiva?
Pri Ingoličevih so bili mizarji in pisatelju je bilo tako tudi usojeno, da ho postal mizar. Ko je napravil prve štiri razrede, se je odločil, da bo šolanje nadaljeval. Oče se je moral sprijazniti. Ko je Anton dokončal gimnazijo, je eden izmed njegovih prijateljev dejal, da pojde v Francijo, to je vedno bolj mikalo tudi Antona. Starše in profesorje je prosil za finančno pomoč in odpotov al. Ko sta bila s prijateljem v Parizu, sta si najprej ogledala mesto. Anton je dobro razumel francosko, le
govoriti ni znal. Želel si je izpopolniti znanje, zato se je vpisal na tri šole, vendar je sprevidel, da to ne bo zmogel, zato je hodil samo še v enoletno šolo za profesorje francoščine. Njegovega prijatelja je začelo mučiti domotožje in je odpotoval nazaj v domovino. Toda Anton je zdržal in končal enoletno šolo, potem pa se je vrnil v domovino in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta !9.'l diplomiral iz slovenščine in francoščine. Potem je bil leto in pol brez službe. Težkb so se preživljali, saj je v službo hodila le žena, imela pa sta še hčerko. Da so se lažje preživljali, je začel pisateljevati.
Tako Anton Ingolič pripoveduje o svojih mladih letih. / zanimanjem smoga poslušali, srečanje z njim pa nam bo še dolgo ostalo v spominu.
Na obisku pri pisatelju smo bili pionirji 0$ VLADO MIKLAVC iz Vrhovcev in zapisali:
MIRAN KLENOVŠEK, h.a JOŽE SUHADOLNIK, h.a KARMEN KOTNIK, 7.b SNEŽNA ALIČ, 7.br.
10. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV
V GOSTEH
%
PRI VIŠKIH DOPISNIKIH
Zveza prijateljev mladine Slovenije je organizirala že deseto srečanje pionirjev dopisnikov. Srečanja so se udeležili pionirji-dopisniki nagrajenih pionirskih šolskih glasil in njihovi mentorji iz vse Slovenije. Tokrat so bili gostitelji pionirji ljubljanskih osnovnih šol. Na obisku v Ljubljani so bili tri dni, prvi dan so si ogledali ljubljanske tiskarne in novi RTV center, drugi dan so si ogledali razstavo pionirskih šolskih glasil, se pogovarjali z uredniki mladinskega tiska, srečali so se z znanimi novinarji in literati ter si ogledali Ljubljano. V goste pionirjem naše občine je prišlo 47 pionirjev iz raznih krajev Slovenije, ki so jih v času bivanja v Ljubljani sprejeli v svoje domove.
TAMARA DANIELI: »Doma serd v vasi Kontovel blizu Trsta. Hodim v osmi razred osnovne šole. Pobudo za izdajanje časopisa »Srečni dnevi« je lani dala profesorica Olga Lupine. Lani smo izdali eno številko, ki smo jo razdelili učencem v šoli. Izkupiček, ki se je nabral s prostovoljnimi prispevki, bomo porabili za šolski izlet. Letošnje leto se je krog sodelujočih povečal, navdušili so se tudi drugi
učenci. V časopisu objavljamo spise različne vsebine, pesmi in križanke. Pri izdajanju glasila sodelujem od začetka, sem tudi članica uredništva. Vse delo pri izdajanju opravimo sami, tiskamo ga na ciklostil.«
BOŠTJAN	FABJAN:
»Hodim v šesti razred osnovne šole Kočevje. Pri izdajanju časopisa z imenom »Potoček« sodelujem drugo leto, toliko časa
Boštjan Fabjan	Rosana Škvarč	Karmen Malalan	Tamara Danieli
Renata Makovec
naši glasilo tudi izhaja. Največ objavljam pesmi, včasih tudi novice domačega kraja. Številka glasila velja petnajst dinarjev, denar hranimo v banki, uporabili ga bomo za obnovo šole. Za udeležbo na srečanju pionirjev dopisnikov me je predlagala mentorica. Poleg mentorice tudi pionirji člani uredništva urejamo glasilo. Udeležba na tem srečanju mi pomeni priznanje za vloženo delo in spodbudo za naprej. Upam, da se bom srečanja pionirjev dopisnikov še kdaj udeležil.«
ROSANA	ŠKVARČ:
»Hodim v osmi razred osnovne šole »Dušan Bordon« v Kopru. Letos sem prvič na srečanju pionirjev dopisnikov. Zaradi moje aktivnosti v literarno novinarskem krožku na šoli mi je tovarišica predlagala udeležbo na tem
srečanju. Iz moje šole sta na srečanju še dve kolegici iz šestega in sedmega razreda. Članica krožka sem postala na predlog tovarišice, ker sem dobro pisala spise. Največ pišem pesmi in spise. Svojih del ne objavljam le v šolskem glasilu »Žarek«, marveč tudi na radiu Koper v oddaji za mlade poslušalce, v Pionirskem listu in drugod. Tovarišica predlaga posamezne teme, na predlagane teme napišemo spise, najboljše spise potem objavimo v glasilu. Za delo v krožku je na šoli veliko zanimanja, tudi mnogo dobrih dopisnikov je na naši šoli, zato sem toliko bolj vesela, da me je tovarišica izbrala za pot v Ljubljano.«
KARMEN MALALAN: »Sem učenka sedmega razreda osnovne šole Janko Premrl-Vojko v Kopru. Za srečanje smo
izbrali enajst najbolj aktivnih članov krožka, takšne, ki se odlikujejo z najboljšimi prispevki. V naši skupini, ki je prišla v Ljubljano, je nekaj pesnikov, sama pa pišem spise in rišem risbe. Glasilo »Modri val« izhaja že okrog enaindvajset let. Člani krožka prispevamo največ prispevkov za glasilo, sodelujejo pa tudi drugi učenci. Učencem predlagamo teme za spise, najboljše potem objavimo. Razen v šolskem glasilu objavljam svoje prispevke tudi na radiu Koper, Primorskih novicah, Pionirskem listu in drugih časopisih. Novinarski poklic se mi zdi zanimiv, a še ne vem, če se bom odločila zanj. Pri novinarskem krožku sodelujem od petega razreda naprej.«
RENATA MAKOVEC: Sem dijakinja prvega razreda gimnazije v Murski Soboti. Lani, ko
sem obiskovala osnovno šol® »Branko Bernot-Aljaž« v Ko ževcih, so me predlagali za ud« ležbo na srečanju pionirjev dop1 snikov. Pri literarnem krožk* sem sodelovala od petega P zreda naprej, sedaj pa pomag^ učencem nižjih razredov pri Of hovem delu. Ko se bom vrnili tega srečanja, jim bom pripov^ dovala o svojih doživljajih’ ■ svojim spisom na temo »Tito,0 volucija, mir« sem lani zasedi* drugo mesto in dobila za nagrad knjižno zbirko. Med petnaj* najboljših v Sloveniji pa sen11' uvrstila s spisom o letalstvu io^ zato udeležila »Srečanja letJ skega podmladka«. Vsi uspeJ na tem področju so priponi# da sem se udeležila tudi tegasrf Čanja. Na gimnaziji, ki jo sed1) obiskujem, tudi sodelujem P novinarskem krožku.«
F. PR

KRONIKA IZKOPAVANJA DREVAKA
23.	oktober
vreme: jutro megleno, čez dan sončno in toplo Na barje, kjer leži drevak,smo prišli ob 8. uri zjutraj. Megleno jutro je napovedovalo, da bo sončen dan. Iz avtomobilov smo znosili opremo. Po kratkem odmoru smo1 si radovedno ogledovali merilno napravo teodolit, s katerim je arheolog tov. Vuga točno meril kvadrante. Natančnost pri delu nas je presenetila, saj nismo vedeli, da je odkopavanje tako zapleteno. Tov. Vuga je ozemlje razdelil v kvadrante na osnovi koordinatnega sistema. Delovno območje je bilo razdeljeno na 10 kvadrantov. Vsa krajišča smo označili s količki, katere smo povezali z vrvico. Ko so bile vse meritve urejene, smo začeli z izkopavanjem. Z vrtnarsko lopato smo rezali zemljo in glino na kvadre in jih odnašali na kupe, poleg delovnega območja, Prvi dan smo odkrili dva kvadranta, tretjega pa začeli.
24.	oktober
vreme: jutro megleno, čez dan toplo in sončno Začeli smo spet ob 8. uri. Počasi smo odkrivali zemljo okoli drevaka. To smo delali zelo pazljivo, da ne bi poškodovali drevaka. Kot orodje smo uporabljali zidarske lopatice in čoln očistili na grobo zemlje in koreninic, ki sose že vraščale v sam les. Sedaj nas je čakalo fino čiščenje drevaka s sirkovimi metlicami in malimi grabljicami. Ilovnata tla okoli čolna so dajala videz mozaika, ki je nastal kot posledica suše leta 1936. Gornja, blatna plast
(ko so odkopali šoto) se je posušila, zaradi razpok , ki so nastajale, je v njih začela prodirati barska zemlja in dala to zanimivo sliko zemljišča, katera je posebno zanimala pedologe-strokovnjake za sestavo tal.
Z arheologi smo že ugotovili naslednje:
a)	čoln leži nad jezerskim dnom
b)	čoln domnevno leži ob stari strugi Ljubljanice
c)	grajen je iz hrasta
d)	konice so poškodovane
e)	dolžina: 14 do 15 metrov, širina: 80cm
25.	oktober
vreme: zjutraj megla, zelo hladno, čez dan toplo, sončno Dokončno smo odkopali drevak, razširili, izkopali vse kvadrante, ostali samo profili. Med delom smo imeli obisk iz naše šole. Neprestano so pa hodili študentje s fakultet, njihovi profesorji in drugi strokovnjaki, katere je obvestila vodja tega izkopavanja, dr. Bregantova.
Postavili so tudi nosilce za streho, v slučaju dežja. Strehe sicer nismo rabili, vendar nam je ogrodje odlično služilo kot pripomoček za fotografiranje.
Veš čas smo skrbno čistili zemljo, koreninice iz drevaka, sproti smo ga prekrivali s polivinilom, ker se je zelo hitro sušil. Tudi čez noč je bil drevak vedno prekrit s polivinilom.
Častitljivi starec
26. oktober
vreme: jutro megleno, čez dan oblačno, zelo hladno
Nekaj sto metrov od drevaka smo uporabili sondo, globoko približno 1 m.
Ugotovitve sonde:
a)	neprimerno več humusa, kot v zemlji, kjer leži drevak
b)	domneva stara struga Iške ali Ljubljanice
c)	razlika v profilu zemlje	1
Pri drevaku smo izkopali profile in to med 2. in 3. kvadrantom, ali točno — zahodni profil kvadranta 3. Kasneje smo odkrili vse profile in tako je bil drevak dokončno odkrit!
Vse stopnje dela smo fotografirali.
Dobili smo obisk TV. Posneli so reportažo, katero so predvajali še isti dan v TV dnevniku. Pri TV oddaji je sodeloval tudi lastnik zemljišča tov. Žitnik Janez.
Ugotovili sm<y, da je zemlja na njivi zelo gnojena. Kmet nam je povedal, da uspesno kolobari, to pomeni, da menja kulture.
Natančen naziv parcele: 2061-K.O. TOMIŠEU
27. oktober
vreme: zjutraj jasno, čez dan oblačno, hladno
Počakati smo morali strokovno komisijo — sestavljena je bila iz univerzitetnih strokovnjakov, predstavnikov iz zavoda za spomeniško varstvo, iz krajevne skupnosti Barje, Trnovo, predstavnika naše šole in drugi. Po ogledu so ugotovili:
a) najdba je dragocena, edinstvene dolžine, dobro ohranjena
v) vse naj se strokovno obeleži, ponovno zakoplje, spomladi ponovno izkoplje in začne naj se restavriranje
c)	restavriranje bo vodil zavod za spomeniško varstvo pod vodstvom akademskega kiparja MALI PETRA
d)	po končanem restavriranju bo drevak trajno razstavljen v avli OŠ TRNOVO
Ko je komisija odšla, smo začeli načrtno in postopoma zasipati drevak. Delo je bilo težko, ker je bilo zelo mraz. Da smo se mu upirali, smo zakurili, v bližini, na njivi
ogenj, kjer smo se izmenično greli. Vseskozi so študenti arheologije in diplomirana arheologinja, poleg tov. Vuge, pod vodstvom dr. Bregantove, skicirali, merili, zapisovali. Zbirali smo vse ostanke lesa, ki je verjetno od drevaka, ostanke hišic polžev, lupinic školjk, kar smo našli med delom pri odkopavanju in zasipavanju.
Delo nismo zaključili.
30. oktober
vreme: oblačno, zelo hladno Dokončno zakopavanje drevaka, očiščenje vse okolice, zbiranje količkov, trasirk in vsega delovnega materiala. Ob petih popoldne je bilo delo končano.
PRI IZKOPAVANJU SO SODELOVALI:
docent dr. BREGANT TATJANA — vodja dela Žf izkop drevaka
tov. DAVORIN VUGA — diplomirani arheolog
tov. MILENA — diplomirani arheolog
študentka arheologije tov. ALENKA
študent arheologije tov. PRIMOŽ
učenci OŠ TRNOVO: ŠKERLAVAJ ANDREJ.
H AMTOM1, GRUDEN PETER, TROBECMARK0.
OBERČ PAVLE, TOM ŠIČ ROK, ZUPANČIČ ANDREJ, BRANDŠTETER, BRABEC, NOVAK STANKO, JERAJ GORAN in mentor profe*^ j METKA ZOREC OŠ. TRNOVO
ODKOPAVANJE
POROČILO:
Lansko leto smo se člani raziskovalnega krožka naše šole prijavili na razpis revije »PIONIR«, in sicer na temo »MLADI RAZISKOVALCI BARJA«.
S poizvedovanjem o kakršni koli najdbi iz davnih časov nazaj smo začeli že decembra meseca. Desetega maja letos smo zvedeli za drevak na njivi Žitnika Janeza na barju. Obvestili smo arheologe o tem nenavadnem odkritju in 17. maja smo šli z njimi na mesto, kjer je plitvo pod zemljo ležal drevak. Strokovnjaki so precenili, da je drevak dolg približno 14 do 15 metrov, najdaljši do sedaj najdeni drevak.
Šele 23. oktobra smo začeli odkopavati drevak in to pod vodstvom arheološke skupine pod vodstvom dr. Bregantove. Skupina 6 učencev,izbranih iz ostalih raz. i-kovalcev, smo sc vsako jutro zbirali pred šolo in se skupno z našo mentorico odpeljali na barje, približno 14 km. Za nami so sc pripeljali še ostali arheologi s svojimi avtomobili. Sodelovali so tudi študentje arheologi, pedologi.
Ko smo iz avtomobilov znosili ves tehnični pribor, so začeli arheologi z natančnim merjenjem, seveda smo jim mi pomagali. Ozemlje smo označili s količki, jih zapičili točno, po meritvah na določeno mesto. Vse to je arheolog tov. Vuga meril s preciznim aparatom teodolitom.
lako smo dobili velike kvadrante, v katerih smo začeJ1 odkopavati barjanske ruše. Prvi dan smo odkopali ker nam je veliko časa vzelo merjenje.
Drugi dan se je počasi začel že kazati drevak. Pfpvfd' no, z ličarsko lopatico smo čistili zemljo iz drevaka ip ? metlico očistili vse drobce iz čolna. Vsak dan, ko stiiO končali z delom, smo ga prekrili z velikim polivinilo'11 Orodje smo spravljali v najbližji domačiji.
Naše zanimivo delo je teklo naprej in v četrtek je bil drevak in mi pripravi jen za televizijsko oddajo. Snemalec je posnel, kako smo drevak odkopavali, merili p011 nadzorstvom arheologa. Na oddaji je sodeloval tudi žil" nik Janez in povedal, da je drevak odkril že mnogo K’1 nazaj in ga nazaj zasul. Mi raziskovalci-učenci naše šole. . smo bili prvi, ki smo ga prišli spraševati za ta drevttkj j Četrtek je bil zelo mrzel, zato smo zakurili ogettL1'1 pekli jabolka. Delati nismo smeli naprej, ko smo črnca11 strokovno komisijo, ki je ocenila drevak in potrdila, t*3, , bo spomladi dokončno odkopan in restavriran. V Petek je bil dokaj žalosten, ker smo drevak začeli pN' krivati s polivinilom in zasipali nazaj z zemljo.
lako smo sc poslovili od tega »našega drevaka« spomladi, ko bomo nadaljevali naše delo.
Zanimivo, a naporno je delo arheologov.
MARKO TROBEC 7-^ OŠ - TRNOVU
Živahni arheologi
KOŠ DEDKA MRAZA JE TAKO VELIK!
> Zima prinaša obilico veselja pravzaprav predvsem našim najmlajšim, saj, če že ni snega, se jim obeta dedek Mraz, pa počit-'n končno tudi sneg. Najbolj pričakovano je prav gotovo
vijo mali cicibani iz vrtca Malči Belič — enota Zarja, ki so mi pripovedovali, kaj vse bodo našli pod novoletno jelko.
Kar težko je opisati živ-žav in veselo pripovedovanje, kaj vse
Polonca Zupančič
Novo leto, okrašene smreke, da-In na prihod dedka Mraza Se j® Ireba pripraviti že prej, odposlati je treba pisma z željami in n potem zelo zelo priden, saj ^cer Dedek ne prinese ničesar, ar si otroci želijo. Lanska darila 0 pozabljena, ali pa je vsaj Pogosto tako, novih želja pa je o iko, da jih je kar težko prešte-• sicer pa »ima dedek Mraz to-k0 denarja in tako velik koš, da ®za ^Se dovolj prostora, kar so si r°ci zaželeli.« Tako vsaj pra-
Tomi Kec
bodo dobili, kaj vse si želijo in kako bodo pridni. In v ta otroški svet že sili svet odraslih, otroci, ki vedo, da je dedek Mraz samo preoblečeni očka ali stric, ki se obleče v topel kožuh, si nadene belo lasuljo in brado in tudi v vrtec prinese sladkarije, pomaranče in igrače, se pogovori z otroki in jih poprosi, da naj mu povedo kakšno pesmico, ki so se jo naučili. Čez leto dni — v šoli — bo tistih, ki vedo, kako in kaj je s tem dobrim stricem v debelem
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV VIČ
Letos v drugem polletju je nastalo precej težav pri delu druš-venega odbora, saj sta umrla dva njegova člana — Angelca Pe-anova, predsednica nadzornega odbora pri društvu in podpredsednica Občinske zveze društev upokojencev ter Gusti j^nžan, delovni član društvenega odbora. Poleg tega smo izgu-'h tudi predsednika društva Toneta Ciuho, ki se je odselil iz pahljane in tako ne more več opravljati predsedniške dolžno-
Odbor je zato na svoji seji 30. septembra rešil to vprašanje s eni. da jeza predsednika društva imenoval Zlatka Močnika, za Predsednika nadzornega odbora in podpredsednika Občinske sr«e Pa Emo Žorž. Hkrati je kooptiral v odbor dr. ing. Karla .°kana. Upamo, da je ta odločitev dobra in koristna za nadal j-Je uspešno delovanje društva.
Problem v društvu je prav gotovo gibanje članstva in plače-22 ^ članarine. Gibanje članstva je normalno. Sicer je bilo do '.novembrazabeleženih precej primerov izselitve, največ za-. 1 vpisa v novo ustanovljeno društvo v Trnovem, še več pa je ° smrtnih primerov. Zaradi primerjave naj povemo, da se je P 0 ‘*1, umr'° Pa 59 članov.
Bolj pereče je seveda vprašanje zaostankov. Od 1700 članov stJc a.l° članarino do 27. novembra letos 1340 članov. V zao-Smnkn jc torej 360 članov. Mnogi od teh plačujejo tudi za po-žen' ln°' ^Pamo, da zaostanki niso nastali zaradi nerazpolo-za čl* .nezm°2nosti plačil, saj skromnih 200 starih dinarjev I anarino in 500 starih dinarjev za posmrtnino nepredstav-J^^bnih obremenitev.
ji ~ato Pozivamo vse dolžnike, da svoje obveznosti do društva v P-i Poravnajo in nas rešijo stroškov evidence in opomin je-s la' Takojšnje plačilo je nujno zlasti za plačevalce za po-rtnino — če ni plačila,tudi ni izplačila!
LOJZE ČATAR
jim zaželelo zdravja
kožuhu, veliko več in podrl se bo sanjski svet še tisti peščici, ki še ne bo poznala resnice. Letos pa bo za večino dedek Mraz še prinesel darila, si jih prijazno posadil v naročje in jim pripovedoval, kako je v njegovi deželi za gorami, kjer je vedno sneg in mraz, kjer sani vlečejo jeleni in beli zajčki brez strahu skačejo po belih poljanah.
NATAŠA DEŽF.LAN — »Meni bo dedek Mraz prinesel punčko, oblekice zanjo, potem pa še likalnik pa... Tudi pomaranče bo prinesel, bonbonov, čokolade pa ne, ker je ne maram. Pismo bo napisala mamica in ga dala na okno. Dedek ima v košu veliko prostora in bo lahko prinesel, saj se bo pripeljal na sankah.«
KLEMEN TUREK — »Jaz bom pa dobil tovornjak z žerjavom. Tak,
Pomaranče in bonbone bo dal pod novoletno jelko, jaz pa bom pojedla tudi tiste, ki bodo obešeni na vejah. Kaj mi je prinesel lansko leto, se ne spomnim, sem pozabila. Mamici bom povedala, pa bo vse napisala in tudi pridna sem bila.«
TONI KEC — »Avtomobilčke bom dobil in pomaranče. Oja, bom dobil, saj sem bil priden (Toni je to povedal bolj potiho, saj je fant in prav tako nemiren, kakor njegovi sovrstniki. In grozno se mu je mudilo, ko sva se pogovarjala). Lansko leto sem tudi dobil avtomobilčke in bonbone pa pomaranče.«
Željam ni ne konca ne kraja, saj bo moral imeti dedek Mraz v košu še drsalke, smučke, hlače, ki jih fantje pridno trgajo, knjige, barvice in za nekatere že šolske
ki se ga da kar skupaj in je v moji sobi dovolj prostora zanj. Ja, pa še avtomobilčke bo prinesel, železnico na baterije, pomaranče in bonbone, »čigumije«... Oja, bo prinesel, saj sem bil priden in tudi denarja ima dovolj, za vse otroke!«
POLONCA ZUPANČIČ — »Punčko, tako ki joka bom dobila.
zvezke in torbice, ki jih bodo potrebovali prihodnje leto. In morda bo v te torbice skril še nekaj svoje dobrote in sanj, ki jih bodo »odrasli otroci« zelo potrebovali, da bodo še nekaj časa ostali »samo« otroci.
MOJCA KAUČIČ
ZAVRTELI SMO TELEFON
KAM
ZA
SILVESTROVO?
Nekatere začne moriti ta skrb pravzaprav že v začetku novembra, druge malo kasneje, večina pa se odloča v zadnjih dneh decembra: kod silvestrovati? Zapečka doma seveda ni potrebno posebej rezervirati, vendar se mnogi želijo posloviti od starega leta in stopiti v Novo leto v veseli, širši družbi v kakem zabavišču oziroma lokalu. Toda kam?
Zanimali smo se za možnosti silvestrovanja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. To bo zanimivo za tiste, ki ne želijo daleč, ali pa za tiste, ki bi radi od drugod prišli silvestrovat na viški konec Ljubljane.
Izbira letos ni kaj pestra. V številnih gostilnah smo slišali odgovor, da letos žal ne bodo organizirali silvestrovanja. Silvestrovanja ne bo pri Kopaču na Brezovici, v Turjaškem hramu, pri Žabarju, Gorjancu in Alkarju.
Gostinsko podjetje Vič bo organiziralo silvestrovanje v dveh lokalih, ko bo znano gostišče »Pod Rožnikom« oziroma po domače Čad odprto kot normalen dan. Silvestrovanje bo v turističnem domu viškega gostinskega podjetja v Polhovem Gradcu. Možnosti prenočišč ni, organizatorji pa obetajo zmerne cene in
spodoben menu. Igral bo ansambel. Rezervacije in informacije je mogoče dobiti na telefon 75-710. Silvestrovanje bo tudi v domu na Kureščku. Tam je na voljo 24 ležišč in za skok v Novo leto 1979 bo igral ansambel. Glede cen in menuja velja isto kot za Polhov Gradec. Rezervacije na telefon 22-327.
Silvestrovanje si lahko organizirate tudi v gostišču »Livada« na Ižanski c. 64 B (tel. 20-758). Na voljo bodo imeli več različnih menujev. Cena silvestrovanja bo okoli 250 din. Ves večer vas bo zabaval ansambel »Soča«, ki igra v gostišču vsako soboto.
Silvestrovanje bodo pripravili tudi v gostilni »Blagaj-ka« na Črnem vrhu, kjer bo igral ansambel. Cene pa še ne vedo. Rezervacije bodo sprejemali sredi decembra na telefon 75-730.
[^ZORNOST OSTARELIM ČLANOM
Sdrt*8 VRHOVCI
ObU^ »Vrhovci« je tudi ob letošnjem dnevu republike Vjfa . °Jse svoje ostarele in bolne člane na območju Brda, kozarij, n Vrhovcev. Čestitalo jim je za praznik,
i**®*'' sai .?^arilo. Vojaški vojni invalidi so takih obiskov nadvse •)^,n je dokaz, da jih tudi v jeseni njihovega življenja, ki je t^#hiz.aci->Ve/'8na 1 boleznimi in onemoglostjo — naša družba in ula ne pozabljata! — Foto: OLEG
ČESNIK
ž^/Sc'ja nKr"ievni skupnosti je kot že vsa leta dosedaj krajevna orga-i„ I*0 * dn. - Pripravila proslavo v počastitev dneva republike, zdru
■‘lav^^nim „—...........................___________ l
Cj r-*v* n'n> popoldnevom. V kulturnem programu proslave, ki S\V>*as'>en » U sle|>0 in slabovidno mladino, so se predstav ili učen-^»tjan, ® Vič, osnovnih šol Vič in Bičevje ter članica opere
^ Kraljeva.
TUDI TAKO NASTAJA DRUŽBENA ŠKODA!
STARE HIŠE -NAŠ VSAKDANJI KRUH
Krakovski nasip 2h. Hiši je že od zunaj videti, kakšna usoda jo je doletela. Je last več lastnikov in saj veste, kako je v »Španoviji« s »črkovanjem psa«. Za hišo kot celoto se nihče posebej ne pobriga. Vsak od lastnikov pravzaprav skuša le čim več »dobiti« od nje. Hiša je lastninsko razdeljena med tri lastnike: stari lastnik, etažni lastnik in družbeni lastnik — torej je v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti in njenega servisa za vzdrževanje stavb-Staninvesta. Hiša je v zelo slabem stanju in videti ji je, kot da jo ves čas po vojni ni nihče kaj dosti obnavljal, če jo je sploh kaj. Morda tiste najnujnejše stvari kot npr. če cev poči, sicer pa nič. Usoda te hiše oziroma stanovanj je značilna še za mnoge starejše ljubljanske hiše in celotne stanovanjske predele. Ker nam stanovanj manjka, in ker nismo tako bogata družba, da bi si lahko privoščili tako razkošje kot je propadanje in v končni fazi propad, bi se morali nad položajem zamisliti. Primer Krakovski nasip 26 je tipičen in ga zato navajamo, čeprav so vmes tudi določene posebnosti.
V 30 letih, ali pa v 20 letih od nacionalizacije naprej, se je v tej hiši nabralo kar precej stanarine, čeprav ni bila nikoli visoka. Toda zrno do zrna pogača...! In kaj je bilo narejenega v tem času v hiši? Nič! Stanovalci se kot \ vseh podobnih primerih sprašujejo, kam je šla vsa stanarina, ki pri njih ni bila porabljena. Jo je porabil levji delež velikanski aparat, ki izterjuje stanarine: prej v okviru Doma in sedaj Staninvesta? Znano je namreč, da se družbenih-stanovanj iz sredstev stanarin ni zgradilo kaj dosti in da smo pred leti zato uvedli posebne prispevke za gradnjo stanovanj.
Po zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi objekti iz leta 1474 mora biti denar zbran z najem m nami porabljen v hištkjer se zbere. Odtlej pa do danes ni bilo narejenega v hiši Krakovski nasip 26 nič, če izvzamemo popravilo vodovodne cevi, ki je lani počila zaradi dotrajanosti in so njen del morali zamenjati. Tedaj je Staninvest to skušal naprtiti stanovalcem, češ. da morajo hišo oziroma napeljave oni sami vzdrževati kljub stanarini in so potem šele kot »posebno uslugo in naklonjenost« pristali, da bodo plačali oni. Kljub obratovalnim stroškom, ki jih marljivo zaračunavajo po zakonu od novembra 1974 dalje pri stanarinah, pa ni govora o kakem čiščenju stopnišč, o kakem hišniku, čiščenju dimnikov in drugih tekočih opravilih. Stanovalci vse opravijo sami in plačujejo pri stanarini obratovalne stroške. Ti gredo na poseben račun. Hiša kot celota ima nekaj denarja — nc kaj dosti, saj je voden je financ, to opravlja Staninvest, drago — vendar s tem ni bilo narejenega doslej še nič. Stanovalci so si bivalne razmere izboljšali — kolikor so si jih — sami na svoje stroške. Tako je ta hiša praktično od nacionalizacije naprej predstavlj ala akumulacijo — kot vse druge njej podobne — iz katere smo delno živeli, torej smo trošili za tekoče potrebe in nič vlagali. Seveda pride do situacije, ko je izčrpan nabrani kupček in nova vlaganja kar kličejo. Zato prav pride vsak dinar. Stanovalci v starih hišah bi radi nekaj dobili po desetletjih, ko niso dobivali ničesar. Tako je tudi na Krakovskem nasipu 26.
Del te borbe za vsak dinar so tudi prizadevanja nekaterih stano-
valcev v hiši Krakovski narip 26, da bi vsi plačevali obratovalne stroške. V hiši imata lokala dva obrtnika in nobeden od njiju ne plačuje niti dinarja obratovalnih stroškov. Nizka najemnina je tako še nižja. Stanovalci se ogorčeno sprašujejo, kako da so njim enostavno poslali pri računu za stanarino tudi račun obratovalnih stroškov po 0,80 din za kvadratni meter, zasebnima obrtnikoma pa ne. Tako vzdrževanje hiše v smislu obratovanja plačujejo sedaj le stanovalci. Hišni svet bi moral skleniti pogodbo z obrtnikoma o obratovalnih stroških. Če najemnik pogodbe ne podpiše, mora hišni svet predlagati sodišču določitev tega v nepravdnem postopku in za čas^dokler ni to končano, določi sodišče akontacijo za obratovanje. V danem primeru bi oba obrtnika plačevala za površino 163 kvadratnih metrov, malenkostno vsoto 130 din na mesec, da bi se nabralo letno kakih 1600 din. To bi pomenilo povečanje vsote obratovalnih stroškov za polovico v primerjavi s sedanjimi dobrimi tremi tisočaki, ki se zberejo letno. To pa je že nekaj! Vsa zadeva se zatika, ker eden izmed obrtnikov ni pripravljen podpisati pogodbe, pa tudi nima je s kom. Resnici na ljubo je treba povedati to, da so stanovalci med seboj krepko sprti,,da sploh nimajo hišnega sveta in ga tudi ustanoviti niso pripravljeni. K temu jih tudi nihče ni prisilil. Hišni svei bi moral obstajati že najkasneje od konca marca 1975, vendar ga do danes ni in ga ne bo! In naprej! Stanovanjska skupnost občine bi morala izdati ukrep za upravljanje v 30 dreh, pa ga do danes — po 41-kratnem preteku — še ni! Občinski upravni organ bi bil drugi dolžan izdati ukrep za upravljanje, pa ga tudi ni.
In kaj bo bolje potem? Potem bo imel nekdo pravico predlagati sodišču določitev obratovalnih stroškov in bo vsa stvar speljana. Koliko bo veljalo to upravljanje? To je posebno vprašanje. Kot so izračunavali,bo veljalo letno precej več, kot pa so vsi obratovalni stroški skupaj in še del najemnine poleg. Pri taki draginji je jasno, da bo na koncu škoda spot na družbenem premoženju; na hiši Krakovski nasip 26, saj ne bo mogoče vložiti vanjo ničesat, ker ne bo denarja. Propadala bo dalje in iz njenih stanarin in stroškov bo črpala del denarja organizacija, ki bo upravljala s hišo. kjer so sprti stanovalci in sosedje. Pretakanje akumulacije — sedaj že izčrpavanje — se bo nadaljevalo v tekočo potrošnjo. To je družbena škoda!	*
Ob vsej trmi in sprtosti stanovalcev in najemnikov se postavlja še eno vprašanje. Čemu ceremonija s podpisovanjem pogodbe z najemnikoma lokalov? Če je bilo mogoče za stanovalce vse enostavno urediti z zakonom, zakaj potem ni bilo enako z najemniki? Pri računu za najemnino bi lahko enostavno dostavili še obratovalne stroške, kot so jih pri računih za stanarino in bi bilo vse urejeno. Zakaj zakon to ni tako predvidel, ni jasno. Obrtnik, ki noče plačati obratovalnih stroškov, seveda ve, da kjer ni tožnika, ni sodnika (hišnega sveta, ki je predlagatelj ni) in enostavno ne sklene pogodbe (je tudi nima •> kom) in ne plača. Precej dolga je tudi že zastaralo.
MILOVAN D1MITR1Č
ZAKAJ UNIČUJEMO POMNIK MESTA - PSTV MURGLAH?
1. Mladina petih ljubljanskih občin je to leto gradila na MD A »Pot spominov in tovarištva 7K« tudi odcep poti od Mo-krške do podaljškov Titove ceste. Pot, ki je bila namenjena predvsem sprehodu in počitku krajanov, je bila pravočasno /grajena v dolžini 650 metrov, iz vsake strani poti pa je pot obdajala tudi osemmetrska zelenica.
2. Pot je le malo časa služila svojemu namenu, saj so se mo-| rali sprehajalci umakniti gradbenim strojem, avtomobilom pa | tudi tovornjakom, ki so pot izkoristili za dostavo gradbenega materiala za še nedokončane atrije v Murglah.
3. Čeprav je pot zgrajena iz sredstev, ki jih združujemo mi vsi, pa se nekateri stanovalci ob poti tega ne zavedajo, saj je tudi njim, kljub fizičnim zaporam, to najbližja pot za dostavo notranje opreme, pohištva itd., pri čemer pa jim ni žal uničiti zelenice pred svojo hišo.
4. Pot je postala gradbišče, parkirni prostor, utrjene površine in nekatere zelenice tudi obračališča, steze za kolesarjenje in moto dirke. Nekateri se upravičeno sprašujejo, če se bo naslednje leto delovna akcija mladih v Murglah tretjič ponovila, saj je bilo to leto potrebno lansko leto izgrajeno pot porušiti ter ponovno izgraditi, saj so jo vozila popolnoma uničila.
5. Nekaj metrov od poti pa stanovalci odlagajo tudi odpadni gradbeni material v odtoke stanovanjske vode in si s tem »lepšajo« olfolico.ki je verjetno brigadirji s svojim večmesečnim prostovoljnim delom niso uredili dovolj dobro in je po mnenju nekaterih potreben na poti tudi kak okras.
-. ...... L	.
Posnetek je z osrednje proslave, ki je bila ob tem jubileju v Novem mestu
PRAZNOVANJE V NOVEM MESTU
NEKDANJI BRIGADIRJI SO SE ZOPET ZBRALI
Dvajset let je minilo od dograditve avto ceste bratstva in enotnosti Ljubljana—Zagreb. Ob dvajsetletnici dograditve ceste ter petintride-setletnici ustanovitve Zveze slovenske mladine je republiška konferenca ZSMS organizirala osrednje praznovanje jubileja organizacije slovenske mladine ter srečanje brigadirjev veteranov v Novem mestu. Na osnovi seznama OK ZSMS je prireditelj povabil udeležence akcije, graditelje avto ceste, povojne in sedanje mladinske aktiviste, občinske in regionalne mladinske delovne brigade, delegacije republik in pokrajin, družbenopolitične, javne in kulturne delavce. Povabljeni gostje so prejeli spominsko značko, brošuro »Tri desetletja mladinskih delovnih akcij«, brigadirsko knjižico, brošuro o avto cesti in posebno številko Mladine.
Osrednji prireditvi sta bili dvajsetega in enaindvajsetega oktobra v Novem mestu. Prireditev se je pričela s svečano sejo RK ZSMS in prikazom rock opere HORUK.
Cestna povezava s hrvaško prestolnico je bila pomemb en prispevek pri modernizaciji predvojne zaostale in med vojno porušene domovine. Brigadirji na akcijah pa niso le gradili novih objektov, marveč tudi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Takole se nekateri spominjajo svojih brigadirskih dni.
FRANCKA SI-OVŠA: »Štiri dekleta iz tovarne Raši ca smo se javile v brigado. Taknit smo še vse štiri stanovale v Horjulu. Bila sem pomočnica bolničarja, a sem delala tudi na trasi. Večina brigadirjev je bila iz Pomurja in Primorske, zato seje tudi brigada imenovala druga pomursko-koprska brigada Štefana Kovača. V brigadi sem bila dva meseca. V prostem času smo včasih gledali filme in obiskovali različne
krožke in tečaje. Takrat sem napravila izpit za motorno kolo.« , ANICA ŽNIDARŠIČ: »Doma sem bila iz Moravč pri Gabro^1 Bila sem aktivna mladinka — organizacijski sekretar aktiva v Mor0 čah. Aktiv me je zaradi aktivnosti predlagal, starši tudi niso naspfo1^ vali. Naša brigada se je imenovala prva Postojnska brigada Semič S* , neta-Dakija. Delala je na odseku avto ceste blizu Županje v SlavonU1 čeprav sem imela ožuljene roke, mi takrat ni bilo žal, da sem šla. Ll ' 1949, kosem bila v brigadi, prostočasne dejavnosti še niso bile to1' razvite, /večer smo se običajno zbrali ob tabornem ognju in P1-’ ALOJ/ PEKLAJ: »Bil sem na treh delovnih akcijah. Delal serll,f| akciji, ki je gradila koprsko luko, na avto cesti Bratstva in enot00st' na VIDA v Ankaranu. Člani mladinskega aktiva v tovarni smo se ločili, da nas bo nekaj šlo v brigado. Na akciji sem bil v mesecu julij11, avgustu. Najbolj se spominjam vročega poletja, vročina je naj“ j oteževala delo na trasi. Spoznal sem življenje v brigadi in navezal PH jateljske stike z mnogimi brigadirji. Poleg dela na trasi sem pop0‘“ I obiskoval tečaje in predavanja ter igral nogomet. V Nov em mestu* , se zopet zbrali brigadirji brigade Majde Šilc.«
LUDVIK FERBEŽAR: »Skupaj s prijateljem iz Medvod sv;'j vključila v šentviško četo brigade Majde Šilc. Delali smo na odseku! Spačvi, pripravljali smo teren za nasipanje in tudi nasipali pesek j traso. Poleg naše brigade so tu delale tudi brigade iz drugih repul’^ V prostem času smo urejali tabor, stražarili in imeli sestanke. Obve .
rih smo se zbirali ob tabornem ognju. Na tej akciji sem bil dva me1
se0\
že prej sem bil v brigadi v Borovnici.«
F. PREŠE!

BRIGADA JE BILA DOGODEK V NAJINEM ŽIVLJENJU
Tl
Počitnice! Kaj vse se skriva za to besedo, poletje, morje, planine, brezdelje, pustolovščine. Na koncu vsakih pa si želim, da bi se vendar že začela šola, da bi svojo energijo trošila na kaki koristni stvari. Naveličaš se večnega lenarjenja in potepanja, čisto dovolj je mesec dni počitnic, brezdelja.
Prvi mesec počitnic sva svojo odvečno energijo trošili v brigadi. Bili sva brigadirki v pionirski delovni brigadi »Boška Buha«, na mladinski delovni akciji SAVA‘78 v Zagrebu. Pionirji naše brigade so bili iz. vseh glavnih mest naših republik.
Naša brigada je bila sestavljena iz pionirjev vseh glavnih mest naših republik in pokrajin. Skoraj v vsakem teh pionirjev sem dobila nepozabnega prijatelja. Dobivam zelo veliko pošte. Ne morete si misliti, kako lepa so ta iskrena pisma, ki si jih pišemo, ker ne moremo pozabiti drug na drugega. Kako zanimivo je spoznavati ljudi, njihove značaje, navade, govorico. Na koncu pa le spoznaš, da smo mladi vsi enaki. Mladost je mladost, pa naj bo iz Ljubljane ali iz Titograda, Beograda ali Sarajeva, Prištine ali Zagreba.
Že takoj, ko smo stopili v brigadirsko naselje, smo dobili pravilnik akcije in že v prvem členu je pisalo, da je naše delo ne le delo na cesti, ki jo pomagamo graditi, ampak tudi kovanje bratstva in enotnosti med nami vsemi. To je bil tudi resničen cilj te naše akcije, saj si spoznal, kamorkoli si prišel, da te ne sovražijo, če si Slovenec in če imaš v kakšnem pogledu drugačno mišljenje kot drugi. Zelo zgovoren dokaz za to, da smo v brigadi skovali resnično bratstvo in enotnost, je bilo slovo. Nismo in nismo se mogli ločiti drug
c J drugega. Pekli so potoki solz. Nihče ni hotel stopiti v avtoM^/ Kako pa je šele bilo na železniški postaji. Vlak ni mogel odpdj* ’ saj bi marsikdo najraje skočil skozi okno in zavpil: »Ne gr6 domov, raje ostanem tu!« Roke se niso hotele spustiti. »Bilo j*-’1 ;l pozabilo!« so vzklikali tovariši brigadirji, ko sc je vlak počas -vztrajno pomikal po progi, ki nas je odpeljala nazaj domov.
Vsyki jim pripovedujem, kako je bilo \ brigadi, me samo čud11 gledajo in se smejejo, ko pravim, da tega, kar sem doživela, ne >11’, nikdar pozabila. Najbrž si mislijo: »Punca je navdušena, pa *111 pozabila!« Ne, to je nekaj čisto drugega. To je zavest, kise je zijT dila v meni. Vzljubila sem pesem, naučila sem se mnogo narod pesmi iz. cele Jugoslavi je. Nepozaben je trenutek, ko ni brigad"^ ki ne bi pritegnil, ko celo nasel je poje in vzklika: »Tito, partfl*1 omladina, akcija!« ali »Druž.e lito mi ti se kunemo...«
Ko vidiš, da si tudi sam del te družbe, tega sveta, spoznaš, da^j varištvo med narodi ni samo fraz:^o kateri smo »filozofirali« v i]1() To je vez, ki me je povezala z brigadirji. Lu ni bilo razlik, vsi ^ bili enaki. Ni bilo važno, kdo si in od kod si. Rada se spomni dni, najlepših počitnic v mojem življenju. Res je, da se je ' 111 - vil, marsikdo (udi »na smrt zaljubil«. Pa saj je tudi to oblika brat* mar ne?	.-.M
Zapisali:
0$ Vl.ADO MIKLAVC VRH^lgiš ZORANA TRAM^jj VESNA
VTISI S POTI PO FINSKI
»NE ZAGOTAVLJAMO VAM. DA BOSTE ŽIVELI DLJE, TODA ZANESUIVO BOSTE ZDRAVI UMRLI!«
Ponudila se mi je izredna prilika, da sem skupaj s telesnokulturnimi delavci ljubljanskih občin in mestne telesnokulturne skupnosti obiskal Finsko, kjer smo si ogledali nekatere telesnokulturne objekte, se seznanili z načinom njihove gradnje ter organiziranostjo rekreacije v tej deželi. Na za uvod nanizam nekaj podatkov o Finski, ki meri 337 tisoč kvadratnih kilometrov (več kot Jugoslavija) in ima 4,6 milijona prebivalcev. Kar 65 odstotkov površine je prekri-tih z gozdom in 8 odstotkov je jezerskih površin. Prebivalci so v glavnem zaposleni v poljedelstvu (kar 60 odstotkov), v industriji pa je največ zaposlenih v gozdarstvu in lesni industriji ter v rudarstvu in metalurgiji. Zelo je razvito ladjedelništvo, močna je tudi papirna in tekstilna industrija.
V skopih treh dneh ogledov smo skupno z gostitelji obšli glavno mesto Helsinki in njegovo neposredno okolico ter si ogledali izjemne športne objekte v 130 kilometrov oddaljenem Lahtiju — znanem smučarskem centru.
Za uvod in prvi vtis skromnosti.
racionalnosti in visokega družbenega s andarda daljn ih Fincev smo si “gledali v neposredni bližini olimpij-, stadiona starejšo zgradbo ( ekdaj sejemsko poslopje), sedaj Preurejeno v športne dvorane s Premijajočimi prostori in tekmovalnimi dvoranami. Povedali so nam, HsJjf V te^ Prostorih zvrsti letno 25 '■T* rekreativcev in 10 tisoč vrhun-kr» .P0r,n'kov. Prednost imata re-ve a?la ‘n splošna vadba. Tako se tu k.s oan zbirajo rekreativne skupine, dh a* m‘n'nialno vstopnino pre-bndT10 re2erv'rajo ure vadbe od-r !. * m košarke. Ta objekt so preu-Ut po letu 1952, torej neposredno temet"ih olimpijskih igrah. Prav v ="1 “udobju je na Finskem nastala na	v gradnji novih objektov
nama na Področju doseganja med-,j..°. 'b uspehov, predvsem v atle-1 'n klasičnem smučanju (teki.
nnh° 'me*' na voUo> Pa se Finci v enem primeru niso odločili za i2 8.0 gradnjo, vsi objekti so zgrajeni kliuh10 P00611'1 skromno, vendar cion |ternu z veliko mero okusa in ra-rabil'nOSt'' 'o gotovo bi lahko upo-V ' v naših razmerah tudi to: za Dotr fvanje teh objektov namenjajo ebna sredstva, seveda ob mini-lekti16111 i“tevilu zaposlenih. Vsi ob-kem a0 odprti vsakomur in ob vsa-jem tasu’ brezplačni seveda, z iz-kot° ne*ta,erih v pokritih stavbah, ,	* Plavalni bazeni, drsališča in
Plač 3 'grj^a, za katerih uporabo se skalf minimalna odškodnina. Obi-rek-.511)0 enega izmed takih športno »pjuJbvnih centrov — center zgrai«	bi Je bil zasnovan in
Ta c)an 'eta 1968 v bližini Helsinkov. PrenrPn?er ie zgrajen v gozdu, ki je NENn an s TRIM STEZAMI (»FI-kolesi-T^*)’ sprehajalnimi potmi in bej 0. oikimi stezami. Vsaka je pose-nom |Z.nafena za sv°j namen in veči-
Pinsk 50 VSC ,udi osvetljene, saj je na Zfiod.631 novembra in decembra že čDl Popoldan temno.
65hg PIRKOLA je na površini jasah’ ,u ?° razporejeni v gozdnih in 2ll raz.ni objekti, kot npr.: pokriti tako ,anl'.Plavalni bazeni, drsališče paninUnaj. k°t v objektu, predvsem (T[(]w?02.e omenjenih tekaških stez dijo v >■ ki jih v zimskem času ure-smuf-h o ke proge za hojo in tek na Predm ' Posebnost teh stez je, da so ienev^ n®.5ir°ke (2,0 do 2,5 nvgra-lage ^Za2l'inih slojih peščene podganja 'ter) ,er z zgornjo plastjo ža-v debelini 15—20cm, kar
omogoča vsem uporabnikom lahek oziroma mehak tek. Te steze so praktično povezane s središčem Helsinkov in samo na pobočju tega mesta jih je danes 22 (polovico tudi osvetljenih). Uporaba teh stez je brezplačna in namenjena vsakomur, ki si želi sprostitve v naravi. Te steze so prevzeli tudi v ZDA, kjer pa je treba njihovo uporabo plačati, v Švici so jih zgradili zavarovalni zavodi. Tudi pri nas imamo take stalne steze in jih prav tako s pridom uporabljamo — morda le bolj slabo vzdržujemo. Finci so nam zatrjevali, da ni primerov, da bi kakšne naprave ali oznake na teh stezah kdorkoli uhičeva! ali poškodoval, kot se to na žalost dogaja na naših trim stezah.
Vzdrževalne stroške objektov tega ŠRC letno zagotovi mesto Helsinki iz proračunskih sredstev in sicer za zunanje »proste« površine in objekte, medtem ko se za plavalne bazene, teniška igrišča in podobno krijejo stroški vzdrževanja iz vstopnin. Morda še ta zanimivost: igranje tenisa je treba plačati in vnaprej rezervirati. Če ni nikogar, ki si je igranje rezerviral, se na teh igriščih lahko igra brezplačno, dokler ne pride tisti, ki je rezerviral in plačal!
Mesto Helsinki je razdeljeno na 3 področja, seveda, v športnem pogledu. V radiusu približno 10 km (področje zajema 150.000 ali več prebivalcev) je zgrajen ŠRC. Na območju 5 km so zgrajeni ali se načrtujejo športni objekti za potrebe 45.000 do 70.000 prebivalcev. Na področju z radijem do 1,5 km so objekti za potrebe 10.000 prebivalcev (naša večja KS), v manjšem obsegu pa se gradijo športni objekti za največ 1000 prebivalcev v radiusu 600 m (stanovanjske četrti). To bi bilo vredno posnemati v Ljubljani.
Obiskali smo tudi centralni olimpijski stadion. Že zunanjost stadiona 'daje z razglednim stolpom ob stadionu in kipom znanega finskega tekača Paola Nurmija impozanten videz. Dobrih 10 minut peš hoje in že smo zasedli sejno sobo hotela, kjer sta nas pričakovala predstavnika ministrstva za kulturo Finske — odseka za rekreacijo. V njunem enournem predavanju smo izvedeli marsikaj o organiziranosti in sistemu financiranja športne rekreacije, vzdrževanju in izgradnji športnih objektov. Nekaj zanimivosti:
— MOTO finskih družbenih delavcev je:	ŠPORT PRIPADA
VSEM, TOREJ SE MORA DRUŽBA OZIROMA DRŽAVA
POTRUDITI, DA TO VSEM TU Dl OMOGOČI! V zadnjih letih pospešeno gradijo osvetljene tekaške steze (TRIM) za poletje in zimo, kot tudi veliko pokritih plavalnih bazenov; stremijo za tem, da bi imela vsaka šola plavalni bazen. Imajo veliko načrtov: poseben poudarek dajejo objektom pri šolah, saj ni šole, kjer ne bi bilo telovadnice in minimalnih zunanjih objektov. Denar za vse te raznolike objekte ni problem. Prikazali so nam tudi število ljudi zajetih v redno oziroma občasno rekreativno vadbo. Ena tretjina prebivalstva vadi redno dvakrat ali večkrat na teden. Ta tretjina ljudi, kot zatrjujejo, jih ne skrbi. Druga tretjina so tisti, ki vadijo ali se kakorkoli ukvarjajo s športom vsaj enkrat ali največ dvakrat mesečno. Tem posvečajo večjo pozornost predvsem zato, da bi dojeli potrebo po pogostejšem udejstvovanju. Posebno zaskrbljujoča pa je preostala tretjina, v katero spadajo tisti, ki ne vadijo, se ne rekrei-rajo po vsakodnevnem delu. V tej tretjini so predvsem delavci v težki industriji, gozdarstvu in sploh delavci na težkih delih, ki zatrjujejo, da jim po težkem vsakdanjem delu ni treba »razmigavanja«. Tem slojem posve-•čajo v ministrstvu za šport in rekreacijo največ pozornosti z vsemogočimi znanstvenimi analizami, ocenami in ugotovitvami. Odkrito povedo, da se prav ti delavci običajno vračajo z dela domov skozi gostilne.
Posebno pozornost posvečajo propagandi. Po tovarnah obešajo razne lepake, ki vabijo in opozarjajo delavce na nujnost udejstvovanja v športu in rekreaciji. Tudi upokojence pritegujejo k redni vadbi za ohranjanje zdravja in moči v poznih letih. V tem so zelo uspeli. Naš gostitelj nam je ob priliki med drugim povedal, da so ga starejši upokojenci vprašali ali bodo živeli dlje, če bodo redno vadili?
Odgovoril jim je tole:
NE ZAGOTAVLJAMO VAM, DA BOSTE ŽIVELI DLJE, TODA ZANESLJIVO BOSTE ZDRAVI UMRLI.
Obiskali smo tudi 130 km oddaljeni LAHTI, mesto znano po vsem svetu po izjemnih objektih za smučarske skoke in teke. Stadion, kjer se je letošnjo zimo odvijalo svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, je pravzaprav v samem mestu — torej ob robu mesta, ki ima približno 80.000 prebivalcev. Poleg zimskega stadiona s tremi skakalnicami (100m, 90m, 60m), večjega objekta za tehnične službe in ledenega stadiona (ki ga šele sedaj, po tem prvenstvu izgrajujejo) je v mestu 30 osnovnih šol — vse s telovadnicami in trije inštituti za šport.
PAJULAHTI — enega od omenjenih inštitutov smo si ogledali v neposredni bližini mesta. Izjemna lega celotnega kompleksa je prav v
tem, da leži ob jezeru, v samem gozdu-Objekti, od tartanskega atletskega stadiona, telovadnic, kabinetov za razne športe, do bazenov z nepogrešljivimi savnami so razgubljeni takorekoč v borovem gozdu. Človek dejansko dobi vtis, da so pri gradnji in sedanji razširitvi pazili in pazijo na vsako drevo. Vse ceste in poti med objekti so seveda asfaltirane in osvetljene.
Ogledali smo si še ŠRC HVVIN-KAA. Posebnost, ki smo jo videli v tem centru, je smučarska skakalnica brez strmega naleta. Skakalec namreč doseže primerno hitrost na mostu s katapultom, ki skakalca dobesedno izstreli v globino in tako lahko doseže daljave do 60 m. Z eno besedo, ponovljena slika predhodnih športnih centrov: plavalni bazeni, teniška igrišča, tekalne steze, smučarska skakalnica_
Ko si je slovenska telesna kultura pred letom utrla pot svojega nadaljnjega napredka, smo s tako imenovanimi portoroškimi sklepi jasno opredelili razvoj vrhunskega športa in predvsem posvetili posebno pozornost množičnosti in športni rekreaciji delovnih ljudi in mladine. Telesna kultura je z novo samoupravno organiziranostjo postala ena najpomembnejših družbenih dejavnosti. Tako usmeritev so osvojili že prej nekateri evropski narodi, kar zlasti velja za mrzlo severno Finsko, kjer so že zgodaj spoznali in pravilno ovrednotili redno TK udejstvovanje in z načrtno propagando pritegnili vedno več ljudi. Kljub vsemu pa sama propaganda ne bi zadostovala, če ne bi istočasno ustvarjali tudi pogojev.
Država, mesto oziroma občina so poskrbeli za gradnjo objektov in njihova skrb je tudi redno dosledno vzdrževanje le-teh. Očitno je dejstvo, da so vsi objekti grajeni skrajno racionalno, funkcionalno. Arhitektom ne dovolijo, da bi delali spomenike npr. iz dragega marmorja in podobno. Posebna značilnost teh objektov pa je, da so od olimpijskega stadiona do preprostih tekaških stez, odprti za vse in za vsakogar. Nikjer ni vratarjev ali paznikov, ki bi odganjali mladino iz objektov. Tudi vzdrževanja športnih objektov ni možno primerjati z vzdrževanjem pri nas. Povsod je namreč zaposlenih presenetljivo malo ljudi (primerjaj halo TIVOLI), povsod oa je snažno! Resnici na ljubo moram povedati, da imajo Finci urejeno financiranje za to in da denar za objekte in njihovo vzdrževanje ni problem. Interesanti so tako imenovani majhni objekti po vsem mestu, npr. nogometna igrišča brez trave, kar sigurno zagotavlja enostavno vzdrževanje oziroma nikakih večjih stroškov. To bi lahko s pridom prenašali v naše KS, saj si vsaka KS prizadeva zagotoviti osnovne pogoje. Potrdilo za pravilno usmeritev politike TKS Vič-Rudnik v tem pogledu sem prav gotovo dobil v daljn i Finski.
DUŠAN DOBROVOLJC
AKTUALNO IZ TKS
PREDLOG ZA IZDAJO NOVEGA ZAKONA

Swedaj delujejo temeljne telesnokulturne skupnosti v občinah in te-lesnokulturna skupnost Slovenije na podlagi zakona sprejetega leta 1973. Ker ta zakon ni več v celoti v skladu z ustavo ter s pospešenim razvojem telesne kulture, je potrebno, da se to področje na novo uredi v skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o svobodni menjavi dela.
Sedanja ureditev samoupravnega organiziranja je že dokaj zastarela in ne ustreza več novim družbenoekonomskim odnosom, predvsem pa ne odraža dovolj specifičnih razmer, za katere je značilno, da se kot izvajalci telesnokulturne dejavnosti uveljavljajo predvsem delavci in občani, ki z amaterskim delom opravljajo večji del telesnokulturne dejavnosti.
V ta namen bo zakon opredelil družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela na področju telesne kulture ter opredelil uporabnike in izvajalce tako, da bo kot izvajalce poleg delavcev, ki se poklicno ukvarjajo s telesno kulturo, zajel tudi vse delovne ljudi in občane, ki kot amaterji izvajajo dogovorjene programe.
Podrobneje bo opredelil predmete svobodne menjave dela ter način sporazumevanja o planiranju in razvoju telesnokulturne dejavnosti, v skladu z razvojem telesnokulturne dejavnosti posameznika za razvijanje sposobnosti za ljudsko obrambo in samozaščito ter za razvoj tekmovalnega športa.
Zakon bo določil tudi načela za povezovanje in sodelovanje telesno-kulturnih skupnosti med seboj in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zaradi nadaljnjega uresničevanja skupnih interesov za razvoj telesne kulture ter določil načela organiziranja skupnosti, sprejemanja samoupravnih odločitev v skupnosti in druga vprašanja, pomembna za delovanje telesnokulturnih skupnosti.
SIMONA ZIERNICKI
SKLAD ZA GRADNJO TELESNOKULTURNIH OBJEKTOV
ODSLEJ TUDI
ZDRUŽENA
SREDSTVA
Glede na stanje telesnokulturnih objektov v naši občini so se delovni ljudje in občani odločili, da ustanove sklad, z namenom nadaljnjega in hitrejšega razvoja telesne kulture in izenačevanja pogojev v telesnokulturni dejavnosti v občini, mestu in republiki.
Sredstva bodo združevali iz čistega dohodka preteklega leta, na podlagi programa izgradnje telesnokulturnih objektov v občini, ki je bil sprejet na skupščini samoupravne telesnokulturne skupnosti, v skladu z družbenoekonomskim razvojem naše občine.
Iz sredstev dohodka ter z bančnimi krediti bodo v desetletnem obdobju zgrajeni: športnorekreacijski center Svoboda, športnorekreacijski center Mesarica, kopališče Kolezija, telovadnica Krim-Rudnik ter še nekateri.
V letu 1979 se bo pričela izgradnja ŠRC Svoboda, ki naj bi bil predvidoma dokončan do leta 1980, pričela se bodo obnovitvena dela na kopališču Kolezija ter izgradnja telovadnice Krim-Rudnik.
Občinska telesnokulturna skupnost pa bo poskrbela za dokumentacijo ostalih projektov iz programa.
SIMONA ZIERNICKI ‘
m
Mizarstvo trnovo ljublj ANA
Naročilu izdelujemo - opremo lokalov, pohištvo, okna,
VRATA TER INDIVIDUALNE STORITVE
61000 LJUBLJANA, TRNOVSKI PRISTAN 20 A tekoči račun: 50103-601-23222, telefon; 21-474

ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM SREČNO NOVO LETO!
INŽENIRSKI BIRO 61001 ljubuana
ELEKTROPROJEKT HQidrih0VQ A
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE M INŽENIRING JUGOSLAVIJA
I B Ae
V37 'v]
Izvajamo:
—	investitorski in projektantski inženiring
—	kompletno gradbeno —arhitektonsko, strojno-tehnolo-ško, jako in šibkotočno projektiranje
—	tehnične, pravne, finančne in druge svetovalne stontve za kompletne objekte ali njihove dele za:
•	hidro, termo in nuklearne elektrarne
•	transformatorske in razdelilne postaje in daljnovode vse do 400kV
•	termoenergetske, hidro-tehnične in komunikacijske objekte
•	industrijske objekte za kemijo, lesno in drugo industrijo
Bralcem želimo ob reševanju te nagradne novoletne križanke obilo užitka in sreče, saj bomo prve tri Izžrebane rešitve nagradili s tremi enakovrednimi nagradami v višini 500 dinarjev.
Rešitve pošljite na naslov uredništva »Naša komuna«, Trg MDB14 z oznako »Novoletna nagradna križanka«, najkasneje do 5. Januarja
ma*a u-nMi ima_fi! ASILO OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (pred- TELEFON 23-381, int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij n®
N/^ cnAMrAMAl OVRHI IN UREDNIŠKI ODBOR — ing JANEZ CEMAŽAR, MILOVAN DIMITRIČ, JANJA	Tiskarna L|udska pravica — Ljubljana - GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBClN'