Spedlzloce te ahbonamento postalo — PoStnlna plačana t gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 26. marca 194J'XX in KMETSK Upravnifltvo in orednlfitvo »DOMOVINA«, LjuDtjaua, . , . g Puccinljeva ulica St. 5. a nad., telefoni od 31-22 do 31 -20 lZflSI«) VS3K (60611 Račun Postne hranilnice, podruž v Ljubljani «t 10 711 ' Naročnina -a tuzemstvo: četrtletno 4.00 L, polletno 9.- L, oole 'emo 18.- L; za inozemstvo: celoletno 80.40 b Posamezna Številka 50 cent Pregled vojnih In političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 23. marca naslednje vojno poročilo: Sovražnik, ki se je zmanjšiml silami vrinil v naše postojanke vzhodno od Martubc, je Izgubil kakih 40 motornih vozil In dve bateriji. Naši letalski oddelki, brez prestanka bombardirajo ln obstreljujejo s strojnicami sovražne sile, ki se umikajo. Naši lovci so sestrelili dve sovražni letali, štiri pa nemški lovci, medtem ko je bilo zajeto angleško letalo, ki je moralo pristati. V vzhodnem Sredozemlju je naša podmornica navzlic odločno neugodnim vremenskim razmeram že pozno popoldne 21. t. m. zagledala, medtem ko so ga naša izvidniška letala še ves naslednji dan zasledovala, večji sovražni konvoj v močnem spremstvu, ki je bil namenjen na Malto. Eskadre tor-pednih letal so z več oporišč naenkrat v velikem številu tn v zaporednih valovih navalile na sovražne ladje. Naši letalci, ki so v odličnem zaletu premagali srdit zaporni ogenj ln umetno meglo spremljevalnih ladij, so napadli iz najbližje bližine in ponovno zadeli s torpedi vojne in prevozne ladje. Naši pomorski edinici se je včeraj popoldne posrečilo doseči v zalivu Sirte angleški pomorski oddelek, ki se je skušal izogniti borbi, po-krivši se z meglo, in mu je povzročil novo škodo, ki bo še naknadno ugotovljena. Nemško letalstvo je v večjem številu spet silovito napadlo letališči Ca Venezia in Luka ter uničilo tamošnje lope in naprave. Dve letali sta bili uničeni v borbah v zraku, sedem pa na tleh. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 23. marca ppročllo, iz katerega povzemamo: Na polotoku Kerču so se ponesrečili nadaljnji napadi sovražnika. Na doneškem področju so nemške In rumunske čete odbile v srditih bojih napade močnejših sovjetskih sil, ki so jih podpirali oklopnl vozovi. V srednjem odseku fronte so biU uničeni oddelki sovražnika, odrezani od svojih zvez. Pri tem je izgubil nasprotnik v »eškom ie dokazovala, da prisostvuje pogovoru obeh Sošolka Berta je imela o svoji sestri prav visoko mnenje. Sploh je veljala Dora v rodbini kot poseben človek ter so ji že kot gimnazijki pustili živeti po lastni volji. Njen duh se je razvijal svobodno. Rada se je na mah užgala za katerokoli reč ter je stopnjevala zanimanje za njo do skrajnosti, dokler se je ni kmalu nato do brezmejnosti naveličala. Ko se je navdušila za jahalni šport, je čisto zanemarila slikanje. Podoba je bila, da ne bo nikoli več prestopila praga svoje slikarske delavnice. Ko pa je slišala o nenadnem uspehu svoje vrstnice na akademiji, se je njeno zanimanje na mah preokrenilo. Odslej je bila še marljivejša v svoji delavnici in je večkrat delala že ob prvi zori. Aji se je zdelo vse to zanimivo. Da, vlivalo ji je neko posebno spoštovanje do mladenke. Nekoč je bila opazila, da se je v ozračju Dore nekaj spremenilo. Aja, ki je bila dobra opazovalka, je to spremembo izsledila v njenih slikah. Velo je iz njih nekaj kakor zmešnjava nasprotujočih si sil, ki pa so vendar bile povezane v skupek, težeč v skladnost. Berta se je šaljivo izrazila o impresionističnih zmazkih in pristavila, da dela Dora, Odkar je zaljubljena, samo še take slike. Umetnica jo tokrat pogledala na način, kakor je znala samo ona. Nekoč pa se je pripetil dogodek, ki je, kakor tudi je bil majhen, vseboval v svojem drobnem bistvu početek dogodkov, ki so pomagali izoblikovati Ajino usodo. Aja je bila v Dorini delavnici pravkar odložila še mokro sliko, na kateri je bil upodobljen šopek rdečih gladiol, žarečih na beli podlogi kakor kri... »Prav kakor sveža kri!«... je vzhičeno pripomnila Aja. »Človek bi dejal, da je to cvetje na sliki lepše kakor v resnici.« Zamišljeno se je Aja nasmehnila in začela pripovedovati: »Na cvetličnem korzu je bilo včeraj, ko mi je ostal v roki prav takle šopek. Zadnji šopek je bil. Ah, čisto prijetna šala je to prodajanje cvetic po korzu. Nasproti mi je prišel gospod, kaj vem. kdo je bil, toda njegov pogled je imel na sebi nekaj posebnega... Ponudila sem mu zadnji šopek. Zal mi je bilo, ker sem bila razprodala že vse plemenitejše cvetje. Toda kupil je gla-diole in me pogledal čudno... prav čudno. Dolgo je iskal novec v denarnici.« Dorine črne oči so predirno ležale na AjL »Gotovo kak oboževalec z ulice!« je počasi rekla in njen smešek je bil skoro pomilovalen. »No, in potem?« Aja jo je začudeno pogledala. Dorino zanimanje za dogodek je bilo čisto neobičajno. Toda na stopnicah ji je Berta pojasnila, da ni bilo prav, kar je povedala. Včeraj da je prinesel Dorin zaročenec Nino šopek gladiol in povedal, da jih je kupil od male plavo-laske na korzu, da jo reši njene neprijetne vloge. Poklonil da jih je Dori, saj so še danes na mizi in davi jih je bila slikala. Aja si je mislila, da to ni mogoče. Oni, ki je kupil cvetje od nje, da bi... V njegovih očeh ie ležalo vendar nekaj, kar je veljalo samo njej. »Mnogo jih je prodajalo včeraj cvetje po korzu in mnogo jih je kupovalo!« ie malo neievoljno dejala Aja Berti. Tedaj pa je prispel po stopnicah on sam. Pozdravil je in nekoliko presenečen obstal. Aji je zastal dih v prsih. Zdelo se ji je, ko da bi se morala nujno posloviti. Toda Berta ju je že začela predstavljati. »Dozdevni oboževalec od včeraj ...« ie pripomnila v šali, ki se je zdela Aji strašna. Čutila je, kako ie -rdela vse bolj, dokler se ni nazadnje nujno in vsa zmedena poslovila. Drvela je po ulicah z Vročičnimi lici in solze so ji blestele v očeh. »Oboževalec od včeraj...« Te besede so jo nosile, kakor bi jo bila sprožila vzmet. In videla je njegov pogled ... kakor bi drzno odgrnil zaveso njene duše. Da. to je bila drznost, velika drznost. Nazadnje se je znašla pred vrati svojega doma. Doma? Doma prav za prav ni imela. Roditelja sta ji pomrla že v detinskih letih. Vzgojila jo je teta, ki je sicer precej potrošila za njeno vzgojo, ki pa ji vendar ni mogla nadomestiti tisto, kar je Aja v teh letih zelo pogrešala. Po večerji je odprla klavir in tako, kakor je igrala ta večer, menda še ni igrala nikoli. Nazadnje je izmučena naslonila glavo na iztegnjene lehti in goste solze so ji kapljale na porumenele tipke klavirja. A odslej ga je poznala že oddaleč. Po klobuku, po malenkostni kretnji z glavo. O, kako je bilo vse to skrivnostno, združeno obenem z drobno bolečino, ki ie pomalem ves dan vrtala v srcu. Vendar svojih čustev ni nikomur zaupala. Najmanj bi bila mogla to storiti nasproti svoji dobri, stari tetki. Zadnje leto gimnazijskega študija je bilo. Tedaj pa je napravila Aja drznost — prvo večjo drznost v svojem življenju. Ni vzdržala več. Pisala mu je: »Pridite na maške-rado! Nekdo vas radostno pričakuje!« Za maškerado se je pripravljala kakor na dogodek življenjskega pomena... Zvečer je medlela med strahom in napetim pričakovanjem. Prišel ne bo... to je pač začetek in konec njene pustolovščine. Kako je vendar smešna, saj on ljubi Doro, lepo, sijajno Doro. Kako bi mogel še misliti na skromno deklico, kakršna je ona? Ostra svetloba, v kateri se je bleščala v cvetje odeta dvorana, jo je domala skelela v očeh. Stisnila se je v kot med zrcalo in 8i- roko plišasto zofo. Drzno je bilo priti semkaj. Bila je dijakinja in teto je bila prevalila, da gre v gledališče. Toda imela je na sebi lep bel domino in njene plave lase je skoraj do koncev pokrivala velika kapuca s črnim čopom. Omamljiv vonj po cvetju, parfemu in brizgajočem šampanjcu je težko plaval v zraku. Zvoki godbe, pljuskajoče čez rob vseh posvetnih občutkov, so ustvarjali razpoloženje, ki je mamilo in opajalo pestro občinstvo. Aja se je začutila tujo med tolikim življenjem. Nemir, jo je obhajal in vpraševala se je. kaj naj še počne tu. ko je vendar že skoraj gotovo, da Nino ne bo prišel. Potem ga je pa zagledala med vrvečo množico mask. Misel, da je prišel, jo je skoro elektrizirala. Počasnih korakov mu je sledila med plešočimi pari... »Nino!« je dahnila v neposredni bližini. Komaj je obvladala svoj glas. Dasi ji je bilo njegovo ime globoko v srcu, na jezik ga je le s težavo spravila. Malo začudeno je okrenil pogled k njej, trenutek nato pa se je začutila v njegovem naročju. Kakor bi ji bila sladka zona omrtvičila ude, jo je spreletelo. Gledala je njegove črne oči, ki so se skozi odprtine ni ene krinke vtapljale v njene in jo žgale v sredino srca. Nasmihal se ji je, a ona ga je gledala in ni govorila. »Kdo si. neznanka?« je nenadno vprašal. »Pisala sem ...« je začela, a se je prck -nila. Nikar!... si'je rekla v mislih in napeto je začela iskati v njegovem obrazu, da bi izsledila vtisk svojih besed. Toda opazila ni ničesar in zdelo se ji je, da je njeni besedici preslišal. Odleglo ji je. Potem sta odplula med oleandre, kjer je vel hlad in kjer so se zlatila stekla okenskih šip v odsevu luči iz dvorane. »Prelepo je bilo!« je dahnila. On pa se je tedaj rahlo dotaknil njene krinke — polglasen vzkrik in stala je pred niim onemogla. proseča, preplašena. »Vi!« ie zastrmel. »Da, jaz .. !« Dolgo ie gledal v njene preplašene oč:. V njih ie odsevalo eno samo vprašanje. Solza ji ie zdrknila čez obraz ... Ostal je nem in se nazadnje zazrl v noč. Osramočena se ie pripravljala, da pobegne. Tedaj pa se je naglo okrenil in jo ujel za roke ... Izvila se mu ie in odhitela skozi dvorano k izhodu ... Po onem dogodku je bila le še enkrat pri prijateljici. Bilo pa je tam vse tako hladno, da se ie Aja čudila Začutila ie, da se je mo-( ralo kaj dogoditi. Ali jo ie bil izdal Nino? Toda Dora. umetnica Dora, ki ni nikoli dosti govorila, ie bila ta dan skoraj zgovorna in jo ie pri odhodu zadrževala. A ko se Aja ni dala omečiti, je odprla klavir, krasen Dorin klavir, na katerega igrati je bilo užitek, in ji izbrala note. Aja je igrala Puccinijevo »Bohem«, ko je vstopil Nino Tedai ie tudi vedela, zakaj so jo zadrževali. Trudila se je, da ne bi zardela, ko ji ie poljubil roko, vendar ji to ni uspelo. Čutila pa je dobro Dorin pogled na sebi... Naslednje leto je bila Aja vpisana na glasbeni šoli in se vsa predala študiju glasbe. V to svrho je morala zapustiti rojstno mesto in je zdaj stanovala v ozki sobici v tretjem nadstropju oeelne hiše. Rada bi se bila vpisala tudi na filozofsko fakulteto, toda teta je jadikovala v vsakem pismu, da ji njen študij požre mnogo denarja. Aja je štedila. Začela je oddajati klavirske ure in si za izkupiček nakupila knjig. Ah, tako težko je bilo to življenje. In potem je prišlo kakor dih z neba, kakor pomladno razodetje... Srečal jo ie bil na ulici in jI vse povedal-Ni se bil poročil. Ljubil je njo — od prvega trenutka dalje. Zaslutil je v njej sorodno bitje. Dora mu ni bila nikoli dosegljiva s svojo zagonetno naravo. Njuni nazori se niso skladali. Ljubiti je znala le z bolečino. Hodila sta po mestu kakor srečna otroka. Se vedela ni, kdaj ie bil vzel njen komolet v svojega in jo vodil. Trleste—Gorizia Gradnja vseučilišča v Triestu. Najpozneje do pomladi L 1943. bo dograjeno novo poslopje vseučilišča v Triestu. Gradbena dela ■o že zelo napredovala. Smrt na samotni poti. V Loqui di Tarnova je 451etni Peter Pavšič obležal na nekem samotnem mestu mrtev. Domneva se, da mu je nenadno postalo slabo, pa je padel na kamen in si prebil lobanjo. Iz Spodnje štajerske Spominske svečanosti za padlimi so bile v Mariboru in po raznih spodnještajerskih krajih. Mariborski dnevnik pravi, da je nekdanji 47. polk izgubil v prvi svetovni vojni 7000 vojakov. Mariborska žalna svečanost je bila na Glavnem trgu. Igrala ie vojaška godba. Po uvodni paradi je govoril neki polkovnik. Svečanost je bila zaključena z nemškima himnama. Nov župan v Rušah. Ruše so imele doslej komisarja inž. dr. Roberta Maderja, ki je vodil občinske posle. Komisar je pa te dni izročil vodstvo občinskih poslov dozdajšnjemu občinskemu pooblaščencu Emilu Voglu. Smrt zdolskega trgovcu v Celju. Te dni je preminil v Celju g. Ivan Černoga, trgovec in gostilničar na Zdolah nad Vidmom. Pokopan je bil na Zdolah ob -udeležbi številnih prijateljev in znancev. Rajnki je bil načelnik in ustanovitelj domače posojilnice. Blag mu spomin! Poštni dom na Pohorju je prevzelo poštno ravnateljstvo v Gradcu v svojo oskrbo. Poštne uradnice, ki jih močno izčrpa služba pri telefonu in brzojavu, prihajajo na Pohorje na oddih. « , Roditeljski večer v Braslovčah je bil te dni. Govoril je mladinski vodja Klement in pozival starše, naj svoja dekleta in fante zaupajo mladinskemu vodstvu. Enak večer je bil tudi na Paki. Zborovanje gozdnih posestnikov. Državna gozdna uprava je ustanovila v Gornjem gradu gozdarski urad, ki aa vodi inž. Ervin Janik. V dobi od 25. januarja do 8 marca je bilo sklicano sedem zborovanj, ki so se jih udeležili lastniki gozdov Ln žag. Predo-čeno jim je bilo, kolikega pomena je les v vojni dobi. Iz Hrvatske Obletnica Hrvatske. V Zagrebu je bil osnovan poseben odbor, ki bo izvedel slovesno proslavo prve obletnice Hrvatske kot samostojne države. Veselice na Hrvatskem prepovedane. Glede na zdajšnji vojni čas so oblastva na Hrvatskem prepovedala vse javne in zasebne plesne prireditve. Most pri Brčkem se je zrušil. Hrvatsko časopisje poroča, da so velike ledene plošče, ki so plavale po Savi, zelo poškodovale lani po-pravlieni most pri Brčkem. Sunek ledenih plošč je bil tako močan, da se je srednji del mosta zrušil v Savo. Stroge kazni za odpravo telesnega ploda. Z najstrožiimi kaznimi nastopajo oblastva na Hrvatskem proti odpravi telesnega plodu. Hrvatski listi so te dni poročali o petih smrtnih obsodbah, izrečenih proti petim osebam, ki so zagrešile prepovedani poseg. Poglavnik dr. Pavelič ie pa vseh pet obsojencev pomi-lostil in spremenil smrtno kazen v zaporno. Oba udeležena zdravnika sta bila obsojena na dosmrtno ječo. povzročitelj na 10 let, posredovalka na pet le£, žrtev pa tudi na pet let. NI VSEH IZGUBIL Mati: »Paglavec, s kom si se zopet pretepal, da si izgubil kar dva zoba?« Jakec: »Saj nisem izgubil obeh. Enega imam fie v žepu.« SMOLA Vedeževalka (mlademu gospodu): »Vaša snubitev bo zadela na nepričakovane ovire.« Gospod: »No, seveda, ta ovira je — moja žena.« Na Japonskem več ne dovoljujejo spreminjanja imen Japonska vlada je v zadnjem času izdala zelo stroge ukrepe, ki imajo namen, zatreti med praznovernim ljudstvom razne vraže, ki so na Japonskem zelo razširjene. Japonci so znani kot precej praznoverni ljudje, ki kaj hitro verjamejo še tako smešnim vražam. Novi japonski ukrepi se nanašajo zlasti na prerokovanje s palčicami. Na Japonskem se je bilo silno razpaslo takšne vrste prerokovanje. Bodočnost so prerokovali po tem, kako so se paličice razporedile, če jih je ča-rovniška roka zagnala po tleh. Da se ie japonska vlada odločila stopiti na prste vedeževalcem, pa ni bila vraža sama po sebi glavni vzrok. Pogosto se je namreč dogajalo, da je tisti, ki mn je čarodej prerokoval kakšno nevšečnost hitro spremenil svoje ime, da bi ga potem nesreča ne mogla najti. Japonski praznoverci so namreč prepričani, da se je na ta način le mogoče izogniti čemu neljubemu, kar je bilo prerokovano iz tistih skrivnostnih paličic. Ker so ljudje v tako velikem številu začeli spreminjati svoja imena, je nastala po japonskih imenikih prava zmešnjava. Japonska vlada hoče zdai s strogimi ukrepi napraviti konec tej zmešnjavi in ne dovoljuje več sDre-minjanja imen. X 9000 bolgarskih dijakov se uči italijanščine. Po pravkar objavljenih podatkih ooi-skuje srednješolske tečaje italijanskega jezika v Bolgariji devet tisoč dijakov. 25 bolgarskih visokošolcev je dobilo štipendije za .študij v Italiji. X Umetna svila iz oglja. Lani so na vele-sejmu v Leipzigu razkazovali umetno svilo iz tako imenovanega vlakna »Pe Ce«. Takšno svilo je začelo izdelovati neko veliko nemško industrijsko podjetje. Isto podjetje je pred kratkim presenetilo javnost še z neko drugo vrsto umetne svile, ki ji je dalo ime »Per-lon«. Obe vrsti umetne svile, »Pe Ce« in »Perlon«, sta iz snovi, ki jih dobivajo iz oglja. Svila »Pe Ce«, ki je kisline ne razjedajo, ne gori in je manj premočljiva kakor naravna svila. Svila »Perlon« pa je prožnejša, raztegljivejša in odpornejša od naravne svile. Iz nje je mogoče izdelovati najrazno-vrstnejše oblačilne predmete, tudi nogavice. X -Izredna zima na Švedskem kljub koledarski pomladi. Veliki val mraza s snežnimi meteži je zajel švedsko pokrajino l'lalmo. V Malmoju se še nikoli ni zgodilo, da bi bilo odrezano od ostalega sveta. Dovoz blaga od zunaj je nemogoč. Cela vrsta vlakov je v pokrajini obtičala v snegu. Tudi na Jytlandiji so nastale zaradi snežnih metežev in mraza velike ovire. Neki potniški vlak s 30 potniki je obtičal v snegu. X 100.000 delavcev za Nemčijo iz Galicije. »Warschauer Zeitung« poroča, da je iz Galicije potovalo 100.000 delavcev v Nemčijo, in sicer 67.000 moških in 33.000 žensk. Ta množica delavcev se je po vesti omenjenega lista za delo v Nemčiji oglasila prostovoljno. Večino teh ljudi bodo zaposlili pri kmetijskih delih. Za njihov prevoz iz Galicije v Nemčijo je bilo potrebno 117 posebnih vlakov. X Vihar v Južni Ameriki je podiral hiše. Iz Buenos Airesa poročajo, da je Bahio Blan-co opustošil hud vihar. Čisto razdejano je 150 delavskih hiš. Tudi nekaj človeških žrtev je bilo. Z mestnega gledališča je posnel vihar celo cinkasto streho in jo odnesel 200 metrov daleč. X Letos v Nemčiji ne bo velikonočnih potovanj. Nemški listi pišejo, da je dolžnost vsakega Nemca, da letos ne gre za veliko noč na potovanje. Ne bo si prihranil samo neprijetnosti, ki jih lahko doživi na poti, ami pak bo koristil tudi skupnosti s tem, da bo olajšal nemškim železnicam težavno delo, ki ga imajo s prevozom vojaštva in vojnih potrebščin. X Povečano pridobivanje živega srebra. Zadnja leta se je pridobivanje živega srebra v zadevnih italijanskih rudnikih močno povečalo. V 1. 1935. so pridobili v vseh rudnikih 972 ton živega srebra, štiri leta kasneje pa že 2315 ton. Ta slednja številka se je zdaj zelo povečala. Obenem se je povečal izvoz te rude. Razen tega so pridobili tudi velike količine cinobra, katerega so prav tako mnogo izvozili v tujino. X Od kdaj poznamo naočnike. Zgodovinarji so ugotovili, da naočnikov niso prvi nosili Kitajci, čeprav je takšno mnenje prej prevladovalo, temveč da so na®čniki evropska iznajdba. Zdi se, tako pravijo zdaj zgodovinarji, da je prvi uvedel naočnike oxford-ski vseučiliški profesor Robert Racon. Pravijo, da so se ljudje začeli iz njega norčevati, ko so ga videli z naočniki. Mož se ja spričo tega odločil, da se s to svojo iznajdbo ne bo več ukvarjal in tudi naočnikov ni več nataknil. To zanj tudi ni bilo tako nujno potrebno, saj je imel še dokaj bistre oči. Kot prvega, bolj praktičnega naočnikarja pa omenjajo florentinskega plemiča Salviana degli Armati, ki je umrl leta 1377. Pravijo, da je on tisti, ki je izdelal prve naočnike in jih tudi prvi nosil. X Adam in Eva bosta dobila spomenik. Doslej še ni bilo na svetu človeka, ki bi mu prišlo na misel, da bi morda zaslužila svoj spomenik tudi Adam in Eva. Po tolikih tisočletjih pa se je vendar zdai nekdo spomnil tudi na to. Je to neki možak iz ameriškega mesta Pittsburga, ki je tudi že začel zbirati prostovoljne prispevke za postavitev spomenika Adamu in Evi. Spomenik naj bi bil naravnost velikanski in bo zato treba zanj zbrati precej dolarjev. Da temu možu njegova zamisel ne bi spodletela, je ustanovil posebno družbo, ki ima svoje podružnice po vseh večjih mestih Zedinjenih držav. X Najbolj vroči in najbolj mrzli kraji na svetu. Po podatkih, ki so jih zbrali vreme-noslovci, znaša razlika med najnižjo in najvišjo toplino med posameznimi kraji na zemlji 133 stopinj Celzija. Do 50 stopinj vročina so namerili že večkrat v Arabiji, v Mezopotamiji, v Sahari, v Arizoni in v Kaliforniji. Na drugi strani pa so v Sibiriji, v severnih polarnih deželah in na skrajnem severnem koncu ameriške celine namerili dostikrat tudi že 70 stopinj pod ničlo. Pred nedavnim pa so imeli v tako imenovani puščavi Lutu v vzhodni Perziji 50 stopinj vročine v senci( v Kaliforniji, v Alžiru, v Tripolisu in ob be-ludžistanski meji pa celo 55 stopinj. Največja vročina, ki so jo kdaj kje na svetu ugotovili, je znašala 63 stopinj, in sicer v Obbiji v Italijanski Somaliji. Najbolj mrzel kraj na zemlji pa je Verhojansk v Sibiriji, kjer zdrkne živo srebro v toplomeru celo na 70 stopinj pod ničlo. X Na Koreji smejo nositi klobuke samo poročeni moški. V japonski Koreji imajo med drugim tudi tole navado: Ženin dobi pri poroki klobuk, ki naj bi bil od tistega trenutka dalje vidno znamenje, da ni več samec. Pokrivalo je na Koreji pravica, ki jo imajo poročeni moški. NOV ELEMENT Učitelj: »Zorica, imenuj mi elemente!« Zorica: »Ogenj, voda, zrak in žganje.« Učitelj: »Za božjo voljo, kako pa prideš tudi do žganja?« Zorica: »No, ko je naš atek pil žganje, mu je mama rekla, da je spet v svojem elementu...« HUDA PRIMERA lev.« Boštlan: »Kako moreš uporabljati tako pri- mero. ko leva še niti videla nisi!« Zora: »Seveda sem ga videla. Tam pri Mohovtovih ga imajo.« Boštjan »Tisto pa ni lev, temveč osel!« Zora: »Nič ne de! No, tedaj me pa držiš za nopo ''•'kor osel...« NI ZANIMIVO Vera: »Kaj si tako zamišljen? Ali me ne maraš več?« Dušan: »Veš. odkar vem, da ima tvoj mož ljubico, se mi moje razmerje s teboj ne vidi več zf^mivo ...« • PRAZNA GROŽNJA Dijak: »Ce mi daste tudi v drugem tečaju slab red, bom skočil kar v Ljubljanico.« Profesor: »Ni nevarno, buče se ne potopijo.« S SMUSKE TURE Marjan: »Ali si se dolgo časa učila smučati? Milka: »En sam dan.« Marjan: »To sem opazil.« NEDELJSKI LOVEC Jaka: »No, kako srečo si imel na lovu?« Miha: »Sedem rac sem ustrelil.« Jaka: »Ali so bile divje?« Miha: »Race ne, pač pa kmet, čigar last so bile...« ZLOBNO »Z Brankom si se zaročila? Ali ti je povedal, da sem ga prejšnji mesec odbila?« »Nekaj mi je namignil. Dejal js, da j« pred dnevi doživel veliko srečo!« KAJ BI BELO, CE BI BILO Gospod Debelin si je umil obra.t in začel klicati ženo, naj mu prinese obrisačo. Zena: »Zal, nimam nobene čiste. Kar tjakaj k oknu se nasloni, da te bodo solčni žarki posušili.« Debelin (jezno): »No, in kaj nrj bi storil, če bi bil vzel sedečo kopel?« PREMAJHNA NEVESTA Gašper: »Vse je v redu, prav vse, le malo premajhna je Otilija zame.« Miha: »Nič se ne boj, kmalu ti bo zrasla še preko glave...« V GOSTILNI Gost: »Gospod gostilničar, vaso klet pa ja gotovo poplavila zadnja povodenj.« Gostilničar: »Kdo vam je to re/£tl?« Gost: »Vaše vino...« BOLJŠE JE TAKO Ravnatelj: »Moj zet hočete postati, pa nič nimate! Ali veste, mladi mož. kaj sem moral vse delati, da sem postal bogat' « Snubec: »Vem, pa je boljše, da ostane med nama.« V KAVARNI Prvi gost: »Prijatelj, kako nezaupljivi ste! Ves čas se ozirate in gledate, ali vaš plašč ša visi na kljuki. Ali mislite, da vr;m ga bo kdo odnesel ?« x Drugi gost: »Ne vem. Vsekakor pa je va5 plašč že pred pol ure izginil.« TRDNA DRUŽINA »Za ta leta se pa neverjetno močni,« reče Urša 751etni perici. »Saj tudi ni čudno, gospa. V raši rodbini vsi dolgo žive. Moj brat jih je dosegel že lani 77, moji sestri pa bi bilo ob božiču 80!« »Kdaj pa je umrla?« »Koj po rojstvu.« reče perica. TO JE TREBA VEDETI. »Neža,« pokliče gospa, »danes opoldne bodo trije gostje na kosilu.« »Prav, milostljiva,« odvrne kuharica. »Ali želite, da gospodje še kdaj pridejo aH ne?« MORFIJ Vseučiliški profesor je izpraševal slušatelje medicine. Obrnil se je k enemu in ga vprašal: »Bolnik ima hude napade žolčnih kamnov. Pokličejo vas k njemu. Kaj bosta odredili, da mu za prvo silo olajšate bolečine?« »Morfij,« je odgovoril visokošolec. »Prav,« je pritrdil profesor. »Koliko pa?« »Pol grama.« »Dobro. A katera je potem vaša naslednja naloga?« Visokošolec je molčal. »To ie kai preprosto,« je nadaljeval profesor. »Napisali mu boste mrliški list, kajti bolnik je umrl. ker ste mu dali preveč morfija.« MALI OGLASI FIGE IN BRINJE za žganjekuho ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jela-čin, Ljubljana, Aškerčeva ulica 1, telefon št. 26-07. PREVZEMALCE — NAKUPOVALCE išče v vsaki občini veletrgovina. Delo obstoja T nakupovanju In prevzemanju raznih stranskih kmetijskih pridelkov. Plača in provizija. Agilni, garancije sposobni in neoporečni, bivajoči v občini, v kateri bi delovali, naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega delova-vanja na oglasni oddelek »Domovine« pod »Lir 3000«. POROČIM boljše dekle ali vdovo brez otrok % primerno doto ali zemljiščem. Prednost imajo kmetska dekleta; lepa prilika. Ponudba na oglasni oddelek »Domovine« pod »Sreča 42«. Jsdaj« »•» Konzorcij »Domovine« Josip Reianer.. Urejuj« Filip O mladi« Za Narodno tiskarno Fran J e r a o. t.