BBEŽNJEV IN TITO
OBISK V BEOGRADU
Za ta teden je bil napovedan obisk sovjetskega partijskega šefa Brežnjeva v Beogradu. Obisku so dali izven uradni značaj, da Brežnjevu in Titu ne bo treba po koncu razgovorov izdati javnega poročila in ne enemu ne drugemu imeti bodisi časnikarske konferenec ali drugih javnih nastopov.
Brežnjev je imel na programu en dan razgovorov s Titom v Beogradu, nato pa skupaj z njim odhod v 130 km oddaljeno mestece Karadjordjevo, kjer naj bi predvidoma ostala oba komunistična diktatorja tri dni.
Brežnjev kot šef sovjetske partije sedaj prvič prihaja v Titovo Jugoslavijo. Diplomatski krogi v Beogradu in drugih evropskih prestolnicah trdijo, da namerava Tito zahtevati od Brežnjeva, naj se ZSSR več ne vmešava v notranje zadeve njegove komunistične Jugoslavije, če hoče, da bo Beograd po svoje skušal omejiti naraščanje kitajskega vpliva na Balkanu.
Isti diplomatski krogi pa tudi menijo, da bo morda Brežnjev izkoristil svoj obisk v Titovi Jugoslaviji prav za še večji sovjetski pritisk na starega maršala in mu zagrozil, da mora njegova partija in jugoslovanska država bolj vskladiti svojo zunanjo politiko z moskovsko politiko, sicer da bo ob priliki spet postopal po načelih svoje doktrine o omejeni suverenosti komunistič-
nih držav. V prvi vrsti da gre Brežnjevu za Titov pristanek na sovjetsko politiko proti komunistični Kitajski.
Titova Jugoslavija in Maocetungova Kitajska sta lansko leto izmenjali veleposlanika ter se med obema razvija precejšnja trgovina. Po nepotrjenih poročilih bi še letos čuenlaj obiskal Titovo Jugoslavijo, ustavil pa se bo tudi v Romuniji in Albaniji. Kot protiutež tej kitajski diplomatski ofenzivi na Balkanu je Moskva pred nekaj tedni že sklicala posebno konferenco vodij satelitov, katere pa se nista udeležila ne Tito ne Ceaucescu.
Istočasno so imele sile Varšavskega pakta manevre ob jugoslovanskih mejah, toda sovjetski oddelki se teh manevrov v Bolgariji niso udeležili, da je Brežnjev za to uslugo dobil od Tita povabilo za dbisk v Beograd.
Kljub obisku Brežnjeva v Beogradu pa Moskva ni prepovedala jugoslovanskim stalinistom in drugim komunističnim protititovskim elementom v Moskvi radijskih napadov na Tita in njegovo partijo. Prav tako Moskva ni prekinila svojih stikov z nekaterimi ustaškimi e-lementi v Zahodni Evropi, zlasti s skupino okoli dr. Jeliča, ki se zavzemajo za ustanovitev tudi komunistične hrvaške republike, samo da bi Jugoslavijo na kakršenkoli način razbili.
Anglija spet na Bližnji vzhod
RAZGOVORI V KAIRU
V zamotan položaj na Bližnjem vzhodu se je sedaj aktivno vmešala Anglija. Opazovalci menijo, da je to storila v dogovoru z Washingtonom, toda kot velesila, ki je trenutno najmanj prizadeta na vzhodnem Sredozemlju.
Britanski zunanji minister Alec Dou-glas-Home je minuli teden priletel v Kairo ter je imel z egipčanskim zunanjim ministrom Riadom dolge razgovore o položaju.
Po poročilih iz Kaira je Riad izjavil Homu, naj Anglija prevzame vlogo posredovalca v arabsko-izraelskem sporu, ker da ZDA trdovratno ostajajo zaveznice Izraela ter da že več kot dva meseca niso napravile nobenega diplomatskega koraka.
Egipt se je sedaj obrnil na Anglijo tudi zato, da bi ta angažirala tudi druge zahodnoevropske sile, da bi vplivale na Washington. Home je Riadu podal, da je Anglija sicer pripravljena zastaviti svoje diplomatske spretnosti za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, da pa naj Kairo to zahteva tudi' od Moskve. Home je Riadu tudi izjavil, da Anglija še vedno smatra ameriške mirovne poskuse za pozitivne in da „preveč kuharjev navadno prismodi jed.“
Home je bil sedaj prvi britanski zunanji minister, ki je bil na obisku v Kairu po znani sueški krizi leta 1956, ko se je morala Anglija umakniti s tega področja. Izboljšanje odnosov med
Londonom in Kairom se kaže tudi v podpisu sproazuma med Home-om in e-gipčanskim gospodarskim ministrom Marzebanom, po katerem bo sedaj E-gipt plačal Angliji dva milijona funtov šterlingov kot odškodnino za britanske posesti v Egiptu, ki jih je bil podržavil bivši egipčanski diktator Na-sser.
Sestanek
Zgodovina se ponavlja, so izjavljali nekateri politični opazovalci, ko sta se minuli teden sestala bizu Jalte sovjetski partijski šef Brežnjev in zahod-nonemški socialistični kancler Brandt.
'Niso sedaj prišli na Jalto sicer stari zavezniki iz druge svetovne vojne, temveč sta se sestala dva bivša sovražnika: Nemčija in ZSSSR. Gre namreč za predmet razgovorov med obema veljakoma, ki bodo imeli lahko prav tako resne posledice na Zahodno Evropo, kakor so jih imeli jaltski razgovori pred četrt stoletja za Vzhodno Evropo. Socialist Brand namreč vsled svoje politike „odprtja na vzhod“ nikakor ne more prepričati poznavalcev sovjetske politike, da njegova stranpota ne bi bila nevarna odnosno da bi bila koristna za svobodni svet.
Poročila o razgovorih so bila nabita običajnih fraz o problemih evrop-
Mednarodni teden
Britanski ministrski predsednik Heath je izjavil, da naj bi se po britanskem včlanjenju v SET sklicala zahodnoevropska vrhunska konerenca, na kateri naj bi se dogovorili o skupni zunanji, obrambni, gospodarski in finančni politiki.
Ker se v dnu srca boji sleherne svobode, je čilski marksistični diktator Allende ukazal zapreti ameriško tiskovno agencijo United Press International. Allendejevemu režimu nasprotni El Mercurio je zapisal, da je Allende s tem zadal Ičilu hud prestižni udarec, režimski časopis La INacion pa je ta Allendejev korak označil za „narodni ponos.“
U Thant, sedanji glavni tajnik ZN, je objavil, da bo Organizacija ZN v najkrajšem času finančno propadla, če države članice ne bodo poravnale svojih večletnih članskih zaostankov. Istočasno je objavil, da po poteku njegovega tajnikovanja prihodnjega decembra ne bo pod nobenim pogojem pristal na ponovno izvolitev na to mesto.
Uporniška vlada Vzhodnega Pakistana, ki deluje v Indiji, namerava po-slatli svojo delegacijo na ziasedanjfe Glavne skupščine ZN. Dvomijo, da bi mogla govoriti na zasedanju, toda njen namen je poskušati opozoriti članice ZN na razmere, ki vladajo v Vzhodnem Pakistanu. Daši Indija podpira vzhodnopakistanske upornike, pa doslej še ni hotela priznati Vzhodnega Pakistana kot neodvisno državo.
ZDA niso podlegle mednarodnemu pritisku, da bi že sedaj ukinile deset odstotno carino na uvoz. Prav tako doslej niso razvrednotile dolarja. Svetovni finančniki se pripravljajo na veliko mednarodno finančno konferenco, na kateri naj bi znova spravili v red ra-zrvan finančni sistem' svobodnega sveta.
pri Jalti
ske varnosti, o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi, o utrjevanju miru i.pd.
V Zahodni Evropi se je že med Brandtovim bivanjem v ZSSR, zlasti pa še po njegovi vrnitvi v Bonn, veliko govorilo in pisalo o nevarnostih njegove politike ter so se oglasili tudi nekateri visoki državniki, ki so kritizirali njegovo potovanje. Padajo očitki, da je Brand šel mimo zahodnonemških zaveznikov v Moskvo.
Brandt je bil vsled tega prisiljen osebno pisati predsednikom Nixonu, Pompidouju in Heathu in jim razložiti vsebino svojih razgovorov z Brežnje-vom. Brandtov tiskovni referent Ahlers je časnikarjem izjavil, da. je Brandt odšel v Moskvo „kot Evropejec in kot član Zahodne zaveze.“ Zahodnonemško zunanje ministrstvo je posebej poročalo o Brandtovih razgovorih tudi vsem zahodnim poslanikom v Bannu.
•t
OB SMRTI PLEMENITEGA ŠKOFA (Nad. s 1. str.)
to je bil sprejet pri Mussoliniju. Ko mu je škof popisal tragedijo slovanskih vernikov v svoji škofiji, je vladni načelnik zamahnil z roko rekoč: „Slovani? Čez dvajset let bodo vsi asimilirani!“ Vendar je po tem odgovoru dal navodila naj oblastva ne silijo staršev, da bi zahtevali za svoje otroke verouk v cerkvi v italijanskem jeziku.
A borba proti škofu Fogarju se je nadaljevala.
Začeli so časnikarski strupeni napadi, da bi tako ustvarili ljudsko mnenje proti škofu.
Ko je 1. 1934 odklonil blagoslovitev spomenika Oberdana, je fašistično glasilo napisalo: „Politika msgr. Fogarja vsemu lahko služi, ne pa pristnim koristim rimsko-katoliške Cerkve!“ — „Slovenski agitatorji lahko računajo na brezpogojno oporo dr. Fogarja!“ — „Mons. Fogar je zlobni nasprotnik političnih oblasti italijanske države!... Nevzdržen je njegov položaj v Trstu! ... Ena sama je rešitev: Naj gre!“
Sovraštvo proti škofu je naraščalo, posebno odkar je prišel v Trst prefekt Carlo Tiengo, kateri je kot goriški prefekt že izsilil odstop škefa Sedeja.
Škofa Fogarja niso več vabili na nobeno javno proslavo, ovirali so ga tudi pri njegovih nadpastirskih dolžnostih: Ko je birmoval v koprski stolnici,
so uprizorili težke izgrede. Najhuje je pa bilo maja 1. 1936, ko je Tiengo prepovedal slovensko službo božjo v petih tržaških župnijah.
Sv. istolica je pri vladi protestirala in zahtevala, naj se zopet vpelje raba slovenskega jezika v tržaških cerkvah. A spor se je zaključil z neko vrsto tihega sporazuma, na podlagi katerega je vlada pristala, da se v cerkvah spet uvede slovenščina, iz Trsta pa naj bi odšla škof in prefekt.
In tako se je pod silo političnih krivičnih razmer odpovedal škofijski stolici sv. Justa in Nazarja že tretjk tržaški škof.
Za škofom Andrejem Karlinom in škofom A. Bartolomasijem je dne 31. oktobra 1. 1936 tudi dr. Alojzij Fogar zapustil Trst in odšel v- „pregnanstvo“ v Rim kot naslovni škof mesta Patrasa v Grčiji.
Življenje škofa Fogarja v Rimu je potekalo na videz mimo, čeprav je moral notranje zelo trpeti. Udarec, ki ga je nepričakovano zadel v najboljši dobi moške ustvarjalnosti, sredi plemenitega in težkega dela za Cerkev in narod, mu je zadal globoko rano, ki se ni mogla nikoli zaceliti.
Hudo ie bilo njegovo življenje zlasti prva leta, a v svojem trpljenju je bil heroj, v odpuščanju velikodušen. Prva leta v Rimu je pomagal v dušnem pastirstvu, birmoval, pridigoval po raznih rimskih cerkvah. Pozneje je po: stal član lateranskega kapitlja in vršil
vestno vse, kar mu je bilo poverjeno pri Sv. sedežu. Imel je pa svoja pota, ki jih ni rad odkrival: obiskoval je z veliko ljubeznijo bolnike v soseščini, najraje mlade ljudi, zlasti študente revnih družin.
Prva leta svojega „pregnanstva“ je imel veliko obiskov. Vesel je bil posebno doričanov in Tržačanov. Zasledoval je z vnemo vse, kar se je godilo na domačih tleh. Rad je pomagal v številnih zapletenih zadevah ljudem, ki so bili preganjani. Posredoval je neutrudno pri državnih in cerkvenih oblasteh največkrat z uspehom. Imel je tudi veliko prisrčnih prijateljev na Tirolskem, ki >so ga pogosto obiskovali, pa tudi sam je marsikatero poletje preživel med njimi.
Njegov dom je bil vsakomur odprt. ■Imel je sugestivno moč do ljudi. Čeprav je zaradi svoje aristokratske pojave spravil marsikoga v prvem trenutku v zadrego, je ¡s svojo ljubezni vostjo kmalu dosegel zaupno domačnost.
Domače ozračje je tudi sam hote:. Večkrat je poudarjal, da sta mu služabnik Nino, Tržačan, in gospodinia Pepca iz Domberga, na Vipavskem v veliko življerisko pomoč. Rekel je: „človek potrebuje ljubezni sočloveka, tudi če je človek škof, to velja.“
Na Čampo Verano leži danes truplo tega velikega in plemenitega cerkvenega kneza, kateremu moramo tudi Slovenci izreči svojo prisrčno zahvalo.
Vesela družba je velik dar božji, če je seveda poštena in dostojna.
Anton Martin Slomšek
Iz življenja in dogajanja v Argentini
NAPOVEDI V VIHARJU
Kot je vlada že pred časom obljubila, je sredi septembra predsednik objavil datum, kdaj bodo sklicane bodoče volitve, prve in odločilne, odkar je leta 1966 prevzela oblast vojaška vlada. V petek, 17. t. m. je general Aleksander Lanusse, potem, ko je imel daljšo sejo z vrhovnima poveljnikoma mornarice in letalstva, je napovedal, da bodo volitve 25. marca leta 1973. Uradno bodo sklicane oktobra prihodnjega leta, vojaška vlada pa bo predala oblast u-stavno izvoljenim možem na narodni praznik 25. maja 1973.
Napoved je bila izdana sredi političnega, sindikalnega, in zlasti gospodarskega viharja. Politične struje so že dalj časa pritiskale na vlado, naj objavi rok volitev, ki naj bi bil seveda čim krajši. Logično da so sedaj voditelji političnih strank izrazili svoje zadovoljstvo, čeprav so nekoliko „pojam-rali“, češ, da bi bil rok lahko krajši. Skrbi jih seveda tudi, če bo sedanja vlada toliko stabilna, da bo državo pripeljala srečno in zadovoljno (to je brez kakega udara) do volitev.
Z napovedjo je tudi zglajena pot do koalicijske vlade, ki si jo vodilni vojaški krogi želijo, če bo do koalicijske vlade prišlo, že napovedujejo padec nekaterih ministrov, med njimi pravosodnega, obrambnega, finančnega in vzgojnega. Vendar je vse še precej dvomljivo. Stranke se zaenkrat nočejo povezati z vojaško vlado v trenutku, ko se ta bije v obupni gospodarski krizi.
Ta kriza je najbolj vidna v porazni devizni bilanci. Proti koncu preteklega tedna, ko je uradni kurz dolarja bil $ 5, je na črni borzi dolar skočil na
7.80, kar je najvišja točka, ki je bila kdaj dosežena. Tedaj je Centralna banka odločila menjalni delopust, medtem ko je vlada izvedla preiskavo v „dolarskih'manevrih“. Že v petek 17. je vlada objavila, da bo odslej naprej v državi dvojni menjalni sistem: trgovski in finančni. Že v ponedeljek, ko je nov sistem pričel delovati j je bila vidna bistvena razlika. V trgovskem menjalnem sistemu, ki ga aplicirajo na uvozno izvozne operacije, je dolar ostal na 5 pesov. Na finančni borzi pa je uradno poskočil na 7.45 medtem ko je na črni borzi logično padel in sicer na 7.10. Medtem pa je glavna ekonomska konfederacija objavila, da, medtem ko je tuja inverzija znašala v zadnjih 12. mesecih 10 milijonov dolarjev, so tuje družbe v konceptu dobička, pristojbnin idr. v istem roku dvignile iz države 330 milijonov dolarjev.
V tej katastrofalni sliki pa delavstvo nemirno gleda „kam to leze, kam to gre“. CGT in njen glavni tajnik Ru-cci pa so napovedali za sredo, 29. splošno stavko v protest proti nizkim povi-šicam itd. Čeprav je delavstvo res nezadovoljno, je vendar ta stavka bolj političnega značaja. Zlasti pa se mora Rucci izkazati po polomiji, ki jo je doživel pred tedni, ko mu je spodletela napovedana stavka.
Sredi teh sunkov in padavin, ki predstavljajo pravi vihar, se vlada počasi in previdno suče. Njena politika bi. bila še kar smotrna, če ne bi bilo toliko gospodarskih polomij. Odkar namreč ni ekonomskega ministrstva, ki bi osredotočilo in vodilo celotno gospodarsko politiko.. In v tem, kakor v ostalem, je znano, da je boljša najslabša politika, kot pa nobena.
Odlični vzgojitelj Amerike
Slovenec dobil priznanje
FYI (For Your Information), uradno glasilo državne univerze v Kentu, Ohio, poroča v izdaji z dne 23. avgusta tudi naslednje:
„Sedem naših profesorjev je dobilo vsenarodno priznanje. Izbrani so namreč bili za vključitev v publikaciji, OUTSTANDING EDUCATORS' OF A-MERICA (Odlični vzgojitelji Amerike)
1971... V knjigi bodo objavljeni življenjepisi zmagovalcev. Vsaka univerza ali kolegij v državi imenuje po nekaj svojih profesorjev, ki v največji meri dosegajo naslednja merila: predavateljske zmožnosti v razredu, doprinos k raziskovanjem, administrativne sposobnosti, delo za skupnost in poklicni ugled.“
Kentska univerza je med navečjimi v Združenih državah, >sa na njej poučuje nad tisoč profesorev. Od več kot tisoč jih je bilo za zgornje priznane po zgoraj omenjenih merilih izbranih in po vsenarodni komisiji potrjenih sedem. E-den iz te sedmorice naholjših je slovenski profesar sociologije dr. Edi Gobec. Univerza ga smatra za enega svojih najboljših predavateljev. Naš slovenski profesor je poleg več del v sloven-
Gorišha in
ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI
V začetki septembra so bili v Dragi študijski dnevi, ki jih že vrsto let prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Udeležili so se jih starejši in mlajši izobraženci iz Tržaške, Goriške, Koroške, pa tudi ‘Slovenije.
Na teh dnevih so letos predavali dr. Jože Velikonja o problemih in perspektivah slovenskih jeder v Ameriki; deželni poslanec dr. Štoka o načinu postopanja večinskega naroda z manjšinsko narodno skupnostjo; primarij dr. Jurij Zalokar je analiziral psihološka sredstva in načine, ki se jih večine poslužujejo pri zatiranju manjšin; o najnovejših ustavnih spremembah v Jugoslaviji je govoril univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Kušelj; podrobnejši prikaz do. sedaj predlaganih osnutkov nove ustave republike 'Slovenije je podal univ. prof. dr. Murko prav tako iz Ljubljane; sklepno predavanje pa je imel dr. Ludvik Vrtačič z univerze v Friburgu (Švica) in sicer na temo „Kri-
ščini tudi avtor sedem knjig in monografij v angleščini in številnih razprav v ‘strokovnih žurnalih in enciklopedijah. Je glavni urednik znanstvene serije pri Cleveland Soeeity for the Blind (druge največe ustanove za slepe v Ameriki) in sourednik mednarodne sociološke revije, The Internatinal Journal of Contemporary Sociology, ter član uredniškega odbora revij Indian Sociological Bulletin in Revista Internacional de Sociología. Poleg tega je ustanovitelj in ravnatelj ustanove Slovenian Research Center of America, Inc., glavni tanik založbe EURAM Books in drugi podpredsednik mednarodne organizacije D. T. K., The International Social Science Honor Society, ki ima društva v 86 državah. Izvoljen je bil tudi v Narodni register prominentnih Amerikancev in predsednik Nixon ga je svoječasno poprosil za nasvet v pogledu svoje administracije. Rojak Gobec zdaj pripravlja svojo 0smo angleško knjigo, v kateri bo opisal znamenite in izredno uspešne Slovence po vsem svetu.
Profesorju Ediju Gobcu k njegovem novemu uspehu čestitamo, in mu želimo naj hi še naprej, kot doslej, širil slavo slovenskega imena po svetu.
Primor sha
tične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji“.
Ob tej priliki je v založbi Mladika iz Trsta izšla tudi 200 strani obsegajoča knjiga, ki pod naslovom „Slovensko usodo krojimo vsi“ prinaša referate in koreferate, ki so bili podani na študijskih dneh v Dragi leta 1969 in
1970.
RUDNIK V KOČEVJU OPUŠČAJO
Kočevski rudarji iso se končno le odločili, da bodo po opustitvi rudnika začeli izdelovati prikolice in proizvode za gradbeno mehanizacijo. Ljubljanska banka je odobrila kredit v višini 26 milijonov din, republiški sklad bo prispeval 20 milijonov, rudnik 10 milijonov, 6 pa kočevska kovinska industrija ITA-S, katere del bodo postali rudarji, ko bodo po enem letu in pol prenehali s kopanjem premoga. Do konca 1972 bodo preuredili s krediti tudi rudniške objekte in seveda prevzgojili rudarje v kovinarje.
BUENOS AIRES 23. septembra 1971
ESLOVENIA LIBRE
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B	■BaailllliaBIIIIBBBBIIBBBBBBIIIBUBBnBBBBBB
RUŠENJE ZAPOVEDI BRATSKE LJUBEZNI
Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja
V pričujoči številki zaključimo objavo članka, „Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem“, ki ga je spisal dr. Rudolf Klinec.
Cara abierta a los líderes soviéticos
Más de 900 judíos rusos, que dicen representar a 3.000 miembros de sus familias, dirigieron una carta abierta a los líderes soviéticos y a las Naciones Unidas en la que piden permiso para emigrar a Israel.
La petición, que se hizo circular entre los corresponsales extranjeros, es probablemente el mayor esfuerzo de la reciente campaña de los judíos rusos para salir de la Unión Soviética.
El documento isolicita a los líderes del Kremlin que revisen su política de emigración y agrega: “Todos los judíos que lo desean deberán recibir las garantías de emigración de acuerdo con la Declaración Universal de los Derechos del Hombre, las Naciones Unidas y a la Constitución de la Unión Soviética”.
La Unión Soviética hasta ahora no solo ha estado impidiendo la salida de judíos, sino que ha realizado contra ellos numerosas persecuciones.
Odprto pismo sovjetskim veljakom
Več kot devetsto ruskih Judov, ki pravijo da predstavljajo nad 3000 članov svojih družin je naslovilo odprto pismo sovjetskim oblastnikom in tudi Združenim narodom, v katerem prosijo dovoljenje, da bi se lahko izselili v Izrael.
Prošnja, ki je bila poslana tujim dopisnikom v Moskvi, je verjetno največji napor, sedanjih prizadevanj ruskih Judov, da bi smeli oditi iz Sovjetske Zveze.
Dokument zahteva od kremeljskih vodij, naj spremenijo svojo emigracijsko politiko, potem pa dostavlja: „Vsi Judje, ki to želijo, bi morali dobiti garancije za emigracijo, v skladu z Vesoljno deklaracijo človeških pravic Združenih narodov, ih kot piše ustava Sovjetske zveze.“
Sovjetska zveza namreč doslej ne le, da ni pustila izselitve Judov, marveč je proti njim naperjala številna preganjanja.
Ob smrti plemenitega škofa
Ob 80-letnici najstarejšega slovenskega časopisa
Naj starejši slovenski časopis sploh izhaja v — emigraciji.
To je Amerikanski Slovenec, glasilo Kranjske Slovenske Katoliške Jednote (KSKJ) v Chicagu v Severni Ameriki. To dejstvo je gotovo zelo pomemben dogodek v izseljeni Sloveniji in zasluži uvodnik našega lista in poseben poudarek v našem zdomskem razvoju slovenstva.
Je to najstarejši slovenski časopis po svojem obstajanju, ne po ustanovitvi, kajti neprenehoma izhaja že od 1. 1897 (1. sept.) naprej. Da niso v Ljubljani leta 1945 po „osvoboditvi“ ustavili najstarejša slovenska- časopisa Slovenski narod (ust. 1. 1868) in 'Slovenec (1873), bi danes imel Slovenski narod 103 leta in Slovenec 98 let ter bi ‘tako za dvajset oz. deset let prekosila starost Amerikanskega Slovenca. Toda komunistična ideologija je nad zavest „slovenske narodnosti in slovenstva“, ki sta ga predstavljala naslova omenjenih dveh dnevnikov in ob katerih geslih se je vzgajalo desetletja in desetletja slovensko ljudstvo, postavila „delo“ v smislu Internacionale, ter je zavoljo take miselnosti -s silo zatrla „nacionalistični meščanski“ glasili, brez usmiljenja do naše prebuditeljske tradicije. Iz odpora do nje! Saj vemo, da so v zadnjem času nastopili celo literarni zgodovinarji, ki so iz naše preteklosti črtali vso to nazadnjaško narodnostno navlako (Pirjevec), da jo nadomeste z narodnostno indifirentno progresivnostjo. Kot žrtvi take „osvoboditve“ sta morali pasti častitljivi časnikarski svetinji, kot s+a bili Slovenski narod in Slovenec v starosti 77 oz. 72 let.
In tako se je zgodilo, da danes predstavlja to nepretrgano časnikarsko in rodoljubno tradicijo izseljenstvo, vzdržujoč na drugi celini sveta slovenstvo v njega amerikanski obliki. Pred osemdesetimi leti so severnoamerikanski naseljenci preprosto rešili problem, ki nas tukaj nanovo muči in ki budi toliko dvoumnosti, namreč: svojemu glasilu so dali ime „ameriški Slovenec“ in ne „slovenski Amerikanec“. Važnost so dali na zakon krvi, ne na zakon pripadnosti državi; Na slovenstvo ne na ame-rikanstvo. Ameriški pionirji našega časnikarstva se niso pomišljali ter so dali listu ime po svojem „srcu“. Amerikanski Slovenec. Ob njem so rastli kot Slovenci osemdeset let. In list še, vedno živi in združuje vse Amerikance slovenske krvi v zavesti slovenstva že iz roda v rod. Že v tretji in četrti rod! Kot živa vez tradicije pa piše vanj že desetletja najstarejši časnikar, slovenski rodoljub s Koroškega, danes preko sto let stari rev. Trunk, častitljiva starost najstarejšega slovenskega dnevnika in še častitijivejša njegovega so-trudnika nas navdajata s priznanjem in občudovanjem.
Jubilej Slovenskega Amerikanca je jubilej prve generacije pionirjev slovenstva v zdomstvu, v tem primeru v Združenih državah. Misel, izdajati časopis za ameriške Slovence, je dal 1. 1889 Anton Murnik, ki je nagovoril stavca Ivana Lesarja, da ga je začel izdajati 3. sept. 1891. leta. Toda po 11. štev. ga je prevzel v roke msgr. Buh, ki je ob njem ustanovil tudi KSKJ, ki je danes lastnica lista. Vsi ti izdajatelji, uredniki in sodelavci osemdesetih let: to je nepretrgana veriga slovenskih kulturnih delavcev, ki so v njem in z njim ustanavljali prve slovenske fare, zidali slovenske cerkve, ustvarjali slovenske organizacije ter preustvarjali tuje okolje po slovenski podobi, po svojem srcu in slovenskem duhu. Tako so svojim potomcem v drugi generaciji zapustili že slovensko obliko ameriške domovine. Ameriški Slovenec v ameriški domovini: to sta dve gesli, ki prinašata s slovenskimi lastnostmi kot so: živa krščanska vera, naravna inteligenca, izredna marljivost in delo, delo in delo, ki množi blagostanje in značaj. Vedno pa hoče biti ta človek zvest krvi, zavedati se, da je kot Amerikanec iz slovenskih korenin, ki ne sme
Le kako je mogla taka knjiga izti?
Le kako je mogoče, da je taka knjiga izšla izpod peresa celovškega duhovnika v času, ko se vrši v Celovcu škofijska sinoda, ki si je zastavila za cilj „obnovo v duhu Kristusovem“ in ohranitev „najvišjih vrednot človeštva: duha ljubezni do bližnjega in humani-tete“, in zato pač tudi „bratsko sožitje“ med Slovenci in Nemci na\ Koroškem?
Mucherjeva knjiga, ki hoče zrušiti vrednote, kot so verske, domovinske in narodne tradicije koroških Slovencev, iz katerih so ti črpali velik del svoje duhovne moči in vztrajnosti, ni po svojem bistvu nič drugega, kot pravcata sabotaža sinode, ker hoče onemogočiti „slovenskega partnerja“ pri sinodalnem delu za obnovo verskega in nravnega življenja v škofiji. Le kako naj slovenski sinodalci, ranjeni v svojem dostojanstvu, nastopajo na zasedanjih kot „izvoljen rod, kraljevo duhovništvo?“ Kako naj čutijo,' da veljajo tudi zanje besede vatikanskega koncila: „V Kristusu in Cerkvi ni nikake neenakosti, kar zadeva rod ali narodnost!“ (Kons. o Cerkvi, čl. 32).
Škof Kostner je na slovesni otvoritvi sinode, decembra 1970, izjavil, da mora sinoda „poglobiti in poživiti vero, utrditi krščansko upanje in nesebično ljubezen do Boga in do bližnjega“. Mucherjeva knjiga pa je v ostrem nasprotju š tem škofovim programom: saj ruši vernost in krščansko upanje med Slovenci in še zlasti zapoved bratske ljubezni in sloge med slovenskimi in nemškimi sodeželani.
Le kako je mogel iziti ta Mucherjev spis v dobi, ko se v duhu ekumenizma gradijo med narodi in veroizpovedmi mostovi spoštovanja, strpnosti in zau-pania? Ko se po naročilu papeža Janeza XXIII. poudarja to, kar narode druži, in ne ono, kar jih razdvaja? Eden glavnih nosilnih stebrov povezanosti s nravoslavnimi Slovani je skupno češče-nje sv. Cirila in Metoda. Udarec proti sv. bratoma je udarec na ekumensko gibanje in na versko edinost, saj je pekoča žalitev za vse slovanske narode. Ta žalitev je še zlasti kruta za koroške Slovence, ki jih je škof Slomšek vzgojil v silnem spoštovanju do „teh najimenitnejših krščanskih učiteljev slovenskega naroda“, jih povezal v „Bratovščino sv. Cirila in Metoda“, katero ie s toliko toplino širila prav celovška Družba sv. Mohorja.
Le kako je mogla iziti ta knjiga brez cerkvenega dovoljenja, ko cerkveni zakonik prepoveduje duhovnikom, da bi brez dovoljenja lastnega škofa izdajali kniige tudi zgolj svetne vsebine (kan. 1386, 1), kaj šele spise o verskih zadevah! Pretveza, da ne gre za kniigo, ampak za rokopis, ne drži, kajti kan. 1346, § 2. pravi, da predpisi ne veljajo samo za kniige, temveč „za kakršne koli izdane spise“. Sicer tu ne gre za kak
zatajiti Slovenca v sebi, tudi če doseže kot Amerikanec najvišje časti in polo-žaie. Take ljudi je vzgajal tudi Ameriški Slovenec vseh svojih osemdeset let, ko ie doživel 'to častitljivo starost v emigraciji, kot je ni noben list dozdaj niti v Sloveniji.
V današnjih listih beremo, kako propadajo mogočni listi v Ameriki zaradi gospodarskih kriz in dekadence listov po moralni plati. Dejstvo, da slovenski list v zdomstvu obstaja že neprenehoma osemdeset let, je ne samo dokaz njegove življenjskosti, temveč tudi narodne zavednosti naročnikov. Ta ie danes kronana še z rekordom, da vzdržuje „najstarejši slovenski časopis na svetu sploh“.
Mi vsi slovenski zdomski časnikarji pa samo čestitamo Ameriškemu Slovencu k tej edinstveni važni obletnici v svobodni Sloveniji v svetu.
td
krajši dopis, temveč za debelo knjigo 315 strani (I. del str. 154, II. del str. 161) !
Da kanonski predpisi o cerkveni cenzuri še vedno veljajo, nam priča prav-karšnja ukinitev italijanske revije „II Regno“, ki je morala prenehati, ker je kršila te predpise.
Pred sodnim stolom lastne vesti
W. Mucher ne more odpustiti dr. Miklavčiču, da je v „Novi poti“ izrazil upanje, da bo celovški škof obsodil njegovo pisanje, ker nasprotuje soglasnemu mnenju vseh avstrijskih škofov, in mu odvzel „vodstvo božje poti pri Gospe Sveti", ker to pomeni „versko in narodno žalitev“ slovenskega ljudstva.
Cerkev Gospe Svete je sedež važne župnije, ki zahteva zelo sposobnega in delavnega župnika, je pa tudi zelo obiskovano božjepotno svetišče, kamor so romali ne samo s Koroške in štajerske, s Kranjskega in Primorskega, temveč tudi s Tirolskega in Salzburškega. Cerkev Gospe Svete, posvečena Marijinemu vnebovzetju, je še posebno draga Slovencem: sv. Modest je zgradil to cerkev, da bi mu služila za slovesna škofovska bogoslužna opravila in za žarišče njegove misijonske dejavnosti in utrjevanja Marijinega češčenja med Slovenci. V tem veličastnem gotskem Marijinem svetišču Slovenci častijo dve dragoceni svetinji: milostni kip Gospe Svete in grob škofa Modesta. Ker pa tud iNemci častijo isti Svetinji, je cerkev Gospe Svete kraj, kjer se srečujejo Slovenci in Nemci v isti veri in v istem češčenju, skupna hišo božja, vez medsebojne ljubezni spoštovanja. Ob skupni Materi se vsi čutijo brate, ki jim je tuja vsaka mržnia ali nacionalistična nestrpnost.
če je kdo, ki bi moral utrjevati vez liubezni med Slovenci in Nemci, pospeševati strpnost in medsebojno razumevanje, graditi enotnost božjega ljudstva, bi bil pač to predstojnik božje poti pri Gospe Sveti. Toda prav ta predstojnik zanika slovenskim vernikom sleherno domovinsko pravico pri Gospe Sveti in vsako zgodovinsko povezavo s škofom sv. Modestom.
Nesrečni položaj, v katerega je zabredel W. Mucher zaradi svojega protislovenskega delovanja, zahteva, da v vesti in pred Bogom presodi, če ni njegova nadaljnja prisptnost pri Gospe Sveti hudo škodljiva, bodi ker je ovira, če že ne onemogočitev slovenskih romanj h Gospe Sveti, bodi ker stavi krajevnega škofa v izredno tvegan položaj. Njegova nadaljnja prisotnost pri Gospe Sveti bi pomenila neko uradno in o-blastveno priznanje njegovih trditev. To pa bi bilo za pristojno cerkveno o-blast skrajno neljubo: izgubila bi zelo veliko ne samo pri slovenskih vernikih celovške škofije, temveč tudi pri vsem slovenskem ljudstvu, če že ne tudi v širši mednarodni javnosti.
Msgr. dr. Rudi Klinec
TEKMOVANJE ZBOROV V GORICI
Prve dni septembra je bilo v Gorici Deseto mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Razdeljeni so bili v različne kategorije: moški zbori (prijavilo se jih je 16, trije iz inozemstva), ženski zbori (10 prijavljenih, 6 iz inozemstva), mešani zbori (16 prijavljenih, v glavnem iz inozemstva, in zbori folklorne kategorije. Jugoslavijo je na tkemova-nju zastopal zbor „Moša Fijade“ iz Zagreba, od slovenskih sta bila vpisana zbora „Tone Tomšič“ iz Ljubljane in ženski zbor iz Jesenic, pa sta malo pred pričetkom udeležbo odpovedala. Tako iz neznanega vzroka ni bilo na letošnjem tekmovanju nobenega slovenskega zbora ne iz zamejstva ne iz matične domovine.
Umrl je v Rimu 26. avgusta bivši tržaški in koperski nadškof dr. Alojzij Fogar.
„Smrt nadškofa Fogarja,“ piše „Katoliški Glas“, „je globoko odjeknila na Tržaškem in Goriškem. Zamejski Slovenci ,se hvaležno klanjamo spominu tega izrednega cerkvenega kneza, ki je rieomajno stal ob strani slovenski manjšini v Julijski krajini v njeni najbolj temni uri zgodovine fašističnega zatiranja. Zaradi zvestobe svoji nad-pastirski službi, ki mu je nakladala dolžnost spoštovati naravne pravice slovenskih in hrvaških vernikov, je moral d0 dna izpiti kupo sramotenja, obrekovanja in vsakovrstnega pritiska. Kakor je kot žrtev povojnih razmer odstopil njegov prednik dr. Andrej Karlin, tako se je tudi nadškof Fogar umaknil s škofovskega sedeža sv. Justa in odšel v Rim, kjer je v senci ne-priznanja, a v neprestanih delih človekoljubja in dobrodelnosti preživel celih 35 let!
„Čeprav mu je rimska javnost, cerkvena in civilna izkazovala iskreno spoštovanje, se je v globini svoje duše čutil pregnanca, nasilno iztrganega iz rodne dežele, iz Gorice in Trsta. Njegovo srce je ostalo na Primorskem, za vse je vedel, kar se je godilo pri nas, vsem je sledil z očetovsko dobrohotnostjo. Kdor je imel srečo, da ga je obiskal v Rimu, je z ganotjem čutil žar njegove ljubezni.“
1 Pogreb velikega pokojnika je bil 28. avgusta v Rimu. Pogrebni obred je bil v veličastni lateranski baziliki sv. Janeza, kjer je nadškof več let skrbel za nekatere zadeve lateranskega kapitlja. Njegovo krsto so položili na tla v velikem prezbiteriju. Ob njej sta stala dva Dreprosta venca in velika goreča sveča. V velikem prezbiteriju so prisostvovali maši pokojnikovi sorodniki, člani lateranskega kapitlja, duhovniki, redovnice in vrsta prijateljev, med temi le malo Slovenčev: dve šolski sestri iz Via dei Golli, dr. Lojze Škerl, Pavletič in dr. Teofil Simčič iz Trsta. Odsotnost naših liudi ie pripisati počitniški dobi, ki je bila v mestu izredno vroča.
Slovesno pogrebno mašo je pri papeževem oltarju (glavni oltar) opravil škof, kardinalov vikar za baziliko. Soma ševali so: tržaški škof Santin, gori-ški nadškof Cocolin, goriški monsi-gnorji B'avdaž, Fani in Velci ter hrvaški kanonik v Lateranu.
Pogrebni obred je opravil kardinal Dell' Acoua, papežev vikar za rimsko škofijo, ki se ie poslovil od pokoinika vidno ginjen. V govoru je poudaril, da ie bil nadškof Fogar svet in vzoren duhovnik, zvest svojemu škofovskemu poklicu tudi v težkih trenutkih, vdan volji božii. Veliko je trpel, a ni tožil, trpel ie tiho, kot znajo trpeti za Cerkev !e velike osebnosti. Vedno nasmejan in
vljuden, ponižen in pripravljen na vsako žrtev.
Dr. Alojzij Fogar se je rodil v Pev-mi pri Gorici v furlanski družini 27. januarja 1882. študiral je na nemški gimnaziji v Gorici, pozneje pri benediktincih v Meranu, bogoslovne vede pa na vseučilišču v Innsbrucku. V duhovnika ga je posvetil briksenski nadškof dr. Alteneisen 28. julija 1907. Nato je ieto dni študiral na Gregorjanski univerzi v Rimu. A odpoklican je bil v Gorico in svoje študije je mogel zaključiti komaj med vojno. 16. maja 1917 ie v Innsbrucku dosegel doktorat iz bogoslovja.
V Gorici je pred prvo 'svetovno vojno in nekaj let za njo imel različne službe. Bil je prefekt v malem semenišču, prof. dogmatike v bogoslovju, katehet na gimnaziji. Dijakom je ostal v neizbrisnem spominu. Med vojno je zapustil Gorico in med goriškimi begunci ie veliko dobrega storil pri njihovem oskrbovanju. Po voini je na postal tajnik goričkega nadškofa Sedeja, nrofesor cerkvene zgodovine in sniri-tual v bogoslovju. Postal je istočasno tudi duša vsega katoliškega življenia in delovanja med italijanskimi verniki. Ustanovil je kmalu po vojni italijanski' mladinski krožek, v katerega se je vključilo na stotine mladeničev. Organiziral ie tudi prenos svetogorske Matere bož-ie iz Liubljane v Gorico in vrnitev iste oodobe končno na Sveto goro.
Leta 1923, 9. julija, je sveti oče Pij XT. imenoval dr. Fogarja za novega tržaško-koprskega nadškofa. Nadškof Sedej mu ie 14. oktobra v goriški stolnici podelil škofovsko posvečenje.
Ko je snomladi 1924 zasedel nadna-stirsko službo v Trstu je bil prenričan, da imajo v Cerkvi vse narodnosti iste nravice. V svoji gorečnosti je želel postati most med italiiansko in slovensko duhovščino, kakor tudi med obojnimi verniki. Gotovo ni slutil kakšna razočaranja in težave ga čakajo na tej poti.
„Katoliški Glas“ piše o škofovem de-lovaniu v tisti dobi: „škof Fogar ie s svojo dobroto in razgledanostjo zaoral zelo na globoko. Zajel je zlasti mladino. okrenil Katoliško akcijo, ustanovil več novih župnij.“ Sprejel je pod zaščito preganiane duhovnike in zagovar-ial pravice vernikov do verskega pouka v materinem jeziku. Težave so se kopičile. Krivice naraščale.
Ko je fašistična politična oblast zahtevala naj odpravi uporabo slovenskega tezika v cerkvi, pri verouku v šolah in pri srečanjih duhovnikov z verniki zunaj cerkve, je škof odločno pro-fes+iral in je februarja leta 1932 odhitel v Rim. Predvsem je poročal svetemu očetu, ki mu je ohrabrilno rekel: .Vlade preidejo, narodi ostanejo.“ Na-
(Nad. na 2. str.)
Za dobro voljo
Med gledališkimi igravci
„No, kolega, kaj praviš k moji igri Hamleta?“
„Zdaj, šele razumem, zakaj je Ofe-lija skočila v vodo.“
ZEDINJENA SLOVENIJA Šolski odsek
V	nedeljo 19. septembra ob 16 bo
za vse slovenske otroke v Slovenski hiši
Slomškova
proslava
Začne se s sv. mašo.
Nato nas bo zborček s svojim petjem popeljal v prelepo Slovenijo.
V	veseli igri pa bomo videli jokajočo princeso in kneza, ki bi dal vse svoje kraljestvo in pol princese tistemu, ki bi jo spravil v smeh...
Peli in igrali bodo otroci slovenske šole iz Slovenske vasi.
Lepo vabljeni!
RESTAVRACIJA
„EMONA“
V NEMČIJI
nudi domačo oskrbo slovenskim obiskovalcem iz Argentine
JOŽE NOSE
Düsseldorf — Corneliusstrasse 41
UNIV. PROF.
*	. ? '	•-. : V "	^	■
DR. JUAN BLAZNIK
■
■
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed j
4M*	■
■
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
a
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto ! od 17 do 20
JAVNI NOTAR
FRANCISCA RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Slovenski dom v San Martinu
10. JURILEJNA VELIKA SANMARTINSKA VELETOMROLA
s številnimi dragocenimi dobitki BO V NEDELJO, 3. OKOBRA POPOLDNE OB 15.30
Vsi učenci in učenke slovenskih osnovnih šol bodo dobili po eno tom-bolsko tablico brezplačno z edinim pogjem, da morajo dobitek dvigniti
osebno.
Ob vsakem vremenu Cena tablici $ 1,50
Po tomboli družabna prireditev
s sodelovanjem orkestra PLANIKA
Že danes vabimo na KONCERT SANMARTINSKIH PEVSKIH ZBOROV, ki bo v soboto, 23. oktobra
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
Iščemo
Zakonski par
za hišnika restavracije v San Isidro. Delo in plača po dogovoru.
Oglasiti se na T. E.: 923-7330 od 9. do 12. ure.
; V zahvali za pok. Antonom Bev-! carjem, ki je bila objavljena v št. ; 33 našega lista, z dne 19. 8. je bila med podpisanimi družinami nave-■ dena družina Breznik namesto I Bernik. Pravilna navedba žalujo-* čih družin je: „Družine Bevčar, : Bernik, Radoš in Tekavec.“
IZ UREDNIŠTVA
Zaradi obilice zbranega gradiva, smo morali poročila o nekaterih prireditvah odložiti za prihodnjo številko.

Slomškov dom,
sobota, 25. septembra ob 20:
379
PODOB — avdiovizualni prikaz iz desetletnega življenja Slomškovega doma.
■■■■■■■■■■■.■iMaaMMaaaanBMiattaMMa'pfan.apHBaapaa
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; Evropo pa lfi USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
ii«tfíáiuuweMl«eÉÉ*»iüMeE<*Íl!tóúláseeBBMiV"M«MMMM»*eeee**»*BM"Mi|Meee"Beeeeeeee,,,,ee
26. septembra
SDÖ	SFZ
Slovenska vas
JUBILEJNI
20o MLADINSKI DAN
9.30
10.30
11.15
12.—
13.—
14.	—
15.	—
DOPOLDANSKI PROGRAM1
mladinska sveta maša odbojka: Adrogue — Ramos Mejia San Justo —• San Martin Moron —• Slovenska vas skupno kosilo
POPOLDANSKI PROGRAM
■	zmagovalca 1. in 2. igre
■	slovenska himna — argentinska himna Govorijo: predsednik SFZ Lanus — Zveze
predsednica SDO Zveze — Lanus
MLADINSKI NASTOPI:
mladenke
1. starostna doba — 2. starostna doba mladci — dekleta — fantje
17. ---Finala odbojke
18. ---Razdelitev pokalov. — Prosta zabava.
Sodeluje orkester PLANIKA
SDO	Carapachay
te vabi na
Čajanko
Kdaj? 2. oktobra 1971
V upanju da se oglasiš te pričakujemo ob 20. uri
SFZ
SLOVENSKA MLADINSKA ORGANIZACIJA
te vabi na
POMLADANSKI PLES
18. septembra ob 20. uri v SAN JUSTO Vabljeni tudi starši
Sodeluje orkester PLANIKA
Obleko krojaču, čevje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega dernrje , najboljša
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T.E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika. Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do 30. novembra 1971.
Slovensko zavetišče je v gradnji - pomagaj nam ga zgraditi
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
—	Zakaj ne? Kar poslušaj! — šu-hov se je privzdignil na laket. —V Polomni, v naši fari, ni bogatejšega človeka, kakor je pop. Recimo, da je nekomu potrebna nova streha. Za takšno delo zahtevamo od ljudi po petintrideset rubljev dnevno, a od popa sto. Ta še zinil ni. Polomenski pop plačuje v tri mesta trem ženskam alimente, hkrati živi s četrto. Pokrajinsk’ dekan je od njega odvisen, naš pop ga podkupuje. Kolikor so poslali drugih popov, vse jih je naš izpodrinil, z nikomer ne deli fare. ..
—	Pripoveduješ mi o popu? čemu? Pra\oslavna cerkev se je odpovedala svetemu pismu. Njenih popov ne zap1' rajo, ker nimajo trdne vere.
šuhov je mirno opazoval Aljoševc vznemirjenost in kadil.
—	Aljoša, •—■ je odrinil njegovo roko in mu spustil v obraz kolobar dima. — Veš, -saj jaz nisem zoper Boga. Prav rad verujem v Boga. Ne verujem pa v raj in pekel. Zakaj nas imate za bedake, ko nam obljubljate raj in pekel? To mi ni všeč.
Ulegel se je na hrbet in previdno stresel pepel med pograd in okno, da ne bi zažgal kapitanovega imetja spodaj. Zamislil se je in ni slišal, kaj govoriči Aljoša.
—	Sploh pa, — je zaključil, — mo-
li, kohkor hočeš, kazni ti le ne bodo odpustili. Od signala do signala boš odsedel.	1 ' TUT?
—	Toda za to se vendar ne sme moliti! — se je zgrozil Aljoša. — Kaj boš na prostosti? Ko prideš na svobodo, se bodo iz tebe izkadili zadnji ostanki vere! Bodi vesel, da si v ječi! Tu imaš priložnost, da poskrbiš za svojo dušo! Apostol Pavel je dejal: „Zakaj se jokate in mi trpinčite srce ? Jaz nočem biti samo jetnik, temveč sem pripravljen umreti za Gospoda Jezusa!“
Šuhov je molče zrl v strop. Ne ve več, ali hoče prostosti ali ne. V začetku je koprnel po njej in je vsak večer računal, koliko dni je že minilo in koliko jih je še ostalo. Potem se je naveličal. Kmalu nato je zvedel, da takšnih, kakršen je on, ne puščajo domov, marveč jih nošiljajo v pregnanstvo. Kje mu bo bolje, tu ali tam, še ni znano.
Če že pojde na svobodo, bi rad šel domov.
A domov ga ne bodo pustili.. .
Aljoša se ne pretvarja; sodeč po glasu in očeh, je vesel, da je v ječi.
—	Veš, Aljoška, — mu pojasnjuje Šuhov, — pri tebi se vse nekako ujema. Kristus ti je ukazal, da sediš, za Kristusa so te tudi zaprli. Toda zakaj so mene? Morda zato, ker se enainšti-ridesetega leta niso pripravili na vojno? Zaradi tega? Kaj imam jaz pri tem ?
Kilgas je zagodrnjal s svoje postelje:
—- Kak0 to, da ni druge kontrole ?
—	Da-a! •— mu je odgovoril šuhov.
— Bo treba v dimnik s črno kredo zapisati, da niso prišli drugič štet. — Zazehal je:^ — Ali naj zaspim?
Prav tedaj se je od zunaj priteplo ropotanje ključavnice na zunanjih vratih in vznemirilo barako, ki je počasi že zamirala. S hodnika sta pritekla jetnika, ki sta nesla škornje v sušilnico, ter zakričala:
—	Druga kontrola.
Za njim se je pojavil paznik:
—	Stopite vsi v drugo polovico barake!
Kako so se prebujali že speči! Godrnjali so, vstajali, suvali noge v škornje (vatiranih hlač nihče ne slači, brez njih bi pod tanko odejico ne vzdržal, otrpnil bi).
—	Fej, hudiči! — je klel šuhov, vendar brez posebne togo.teč ker še ni spal.
Cezar je pomolil roko kvišku in mu dal dva koščka peciva, dve kocki sladkorja in kolobarček salame.
—	Hvala, Cezar Markovič, — se je. nagnil šuhov čez kraj pograda. —Kaj če bi dali svojo vrečo na moj pograd, bolj bo varno. (Zgoraj ne izmakneš tako hitro, sploh pa — kdo bi iskal pri Šuhovu ?)
Cezar je izročil šuhovu svojo belo zavezano vrečo, ki jo je šuhov spravil pod slamnjačo. čakal je, da čimveč ljudi odide in da bi čim krajši čas stal bos na tleh v hodniku. Paznik se je zarežal nad njim:
—Ti tam, v vogalu!
šuhov je moral proč, skočil je .prožno na tla (klobučevinaste škornje je •■ako pripravno postavil k peči, da mu ie bilo žal jemati jih od tam!). Drugim je izgotavljal copate, sam je ostal brez
I njih. Bo že, saj je vajen in dolgo ne traja.
Copate tudi zaplenijo, če jih podnevi najdejo pri kom.
Članom brigade, ki so oddali škornje v sušilnico, je zdaj prijetno, ko stoje v copatah, sicer bi morali prezebati v obujkih ali bosi.
—	No, ali bb kaj?! — je renčal
paznik.
—	Ali naj vas z gorjačo, prasci? — •nu pomaga starešina barake.
Potisnila sta jetnike v drugo polovico barake, zadnji so obtičali na hodniku. Med njimi je bil Šuhov, ki se je stiskal k steni kabine s kiblami. Njegove noge so čutile mokra tla in ledeno strujo zraka, ki je pri tleh prodiral iz veže.
Ko sta izgnala vse iz polovice barake, sta odšla paznik in starešina ponovno pregledovat prostor, če se ni kdo skril, če ne čepi kdo v senci in spi. Našteješ premalo, gorje! Naračunaš preveč, spet gorje! Potrebna bo tretja kontrola. Pokukala sta v vse kotičke in se vrnila k vratom.
—Prvi, drugi, tretji, četrti...	•—
sta štela zdaj posamično in puščala posamezno v barako, šuhov se’ je preril I že osemnajsti in je odhitel k svojemu pogradu. Z nogo je stopil na prečni tram in se — hop! •— zavihtel v prvo nadstropje.
V redu. Noge je spet vtaknil v telovnik, potegnil nase odejo, nanjo suknjo. Spim! Zdaj -bodo jetnike iz druge polovice barake tirali v našo polovico, to nas ne prizadene
Cezar se je vrnil, šuhov mu je odda vrečo.
Tudi Aljoša je prišel. Ni bister, vsem streže a sam ničesar ne zasluži,.
—	Na, Aljoša! — mu je ponudil košček peciva.
Aljoša se nasmehne.
—	Hvala! Saj sami nimate!
— Jej!
'Če nimam, si bom prislužil.
Sam vzame v usta kos salame. Z zobmi ga grizi, z zobmi! Po mesu diši. Meseni sok, zaresni meseni sok se cedi. Napotil se je tja, v želodec.
Tako je izginila klobasa.
Ostanek dobrot zmelje jutri, pred odh. dom na delo.
Potegnil si je odejico čez glavo, odejico, ki je bila tanka, neoprana, in ni več poslušal, kako se je v prehodih nagle lo polno jetnikov iz druge polovice barake, čakajoč, da jih preštejejo.
Šuhov se je pogrezal v spanje docela zadovoljen. Čez dan je imel mnogo sreče: niso ga zaprli v samico, brigade niso pognali na socmestece, pri kosilu si je prizvijačil kašo, brigadir je zabeležil visoke procente, zidal je z vnemo, pri preiskavi niso odkrili žagi-ce, zaslužil je nekaj pri Cezarju in kupil je tobak. Povrh vsega ni zbolel, premagal se je.
Dan je minil brez - tegob, skoraj srečno.
Takšnih dni je preživel od signala do signala tri tisoč šeststo petdeset in tri.
Te tri dneve so navrgla prestopna leta. ..
KONEC

TRIGLAV. — Akademski pevski zbor „Tone Tomšič“ je 22. avgusta pripravil 300 planincem „najvišji“ pevski koncert — na vrhu Triglava — 2863 m nad morjem. Pevci so pod vodstvom Marka Muniha zapeli 12 pesmi, Oj Triglav moj dom pa so zapeli vsi prisotni.
LJUBLJANA. — Slovenski jezikoslovci pa tudi nejezikoslovci imajo čr-karsko pravdo, ki so jo imenovali „čr-karska pravda št. 999“. Janez Dular je v reviji Avto namreč predlagal, naj bi pisali imena avtomobilov fonetično, npr. Peugeot naj bi bile Pezo, Austin Ostin, in pd. Plamen je takoj zplamtel in za-če’a se je obširna polemika po časopisju, revija Avto pa je v št. 16. napisala, da jezikovne razprave o novem načinu pisanja ne morejo vleči v nedogled in da bodo upoštevali le sklep zmagovalca, pa naj bo tak ali tak (torej ne bodo upoštevali mnenja znanstvenikov, ampak — zelo znanstveno — le mnenje večine bodi merilo. Op. ur.) Povprašali so za mnenja — 20 oseb, od katerih so pa bili za fonetično spakedranščino le štirje — en mehanik, en slavist, en lektor in en avtoelektričar.
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala monografijo Ivana Ruša: „Žamogro-biščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani“. Avtor je v letih 1964 in 65 nadaljeval z izkopavanjem obsežne nekropole na dvorišču SAZU ob Gosposki ulici, z nekaterimi presledki pa so raziskovali grobišče že od leta 1948. Puš je v dveh letih odkril 189 grobov, prej pa so našli že 70 grobov. Značilni enotni način pokopavanja: hranjenje pepela v žareh, pokopanih v zemljo je dal ime celemu prazgodovinskemu obdobju. Pridatki v grobovih ■— skodelice, zaponke, igle -in vretenca — so skromni. Poleg ¡tega grobišča so v Sloveniji iz te dobe znana še grobišča v Novem mestu, Rušah, Mariboru, na Brinjevi gori, v Dobovi, Hajdini, Bledu in Ormožu. V' Ljubljani so sicer našli grobišče, ni pa pojasnjeno, kje bi bila pripadajoča naselbina v Ljubljani. Domnevajo, da je bila na Gradu, toda našli niso tam še ničesar, kar bi domnevo potrdilo.
Strokovnjaki so se ušteli kar za 50%; seveda gre večina izgube na rovaš letošnje ¡suše. ,Vinska letina pa bo kar normalna, ker je trti škodila v glavnem le spomladanska slana, suša pa je le deloma zavrla normalen razvoj jagod.
RIBNICA. — Neurje, ki je 23. avgusta divjalo nad delom Slovenije, je bilo zelo hudo nad Slemeni, na Svetem Gregorju pa je veter prelomil nad 100 let staro lipo, ki je bila pod spomeniškim varstvom.
Umrli so od 16. do 24. avgusta:
LJUBLJANA: Franc Sok (86), žel. up.; Tilči Gspan r. Jan; Milan Keber, učitelj tel. vzgoje (ponesrečil); Anka Beg (88); Metoda Žlajpah up.; Milan Hosta, dr. reprezentant v ¡skokih v vodo (ponesrečil); Franja Mahovič up.; Jože Burnik (65), žel. up.; Srečko Knez; Marija .Rozman r. Erceg (91); Helena Prelovec; Ivan Romih, up. Litostroja; Mira Štraus up.; Marija Naglič r. Nežmah (74); Jakob Vovk, potni up.j Marija Joras r. Ahlin; Janez Judež, obrtnik v p.; Pavla Beline r. Jarc; Marija Berdajs r. Škraba; Zora Curk, vd. stavbenika; ¡Nežka štembalj r. Šarc (79); Dr. Danil0 Viher, prof.; Anton Košir, mes. m. v p.; Ana »Homovec r. Nučič 172); Mihael 'Rožanc, žel. inšp. v p. (86); Amalija Svetina r. Teršelj; Tomaž Cvetko up (74); Mihael Rožanc, skladatelj; Stane Šuler, tajnik zavoda za gluhoneme v p.; Franc Vidmar up.; Slavica Smerkolj r. Katalan.
RAZNI KRAJI: Roman Jenko up, Mengeš; Cilka Trampuš, Litija; Amalija Kovič, Kresnice; Albin Arh (90), organist v p., Čemšenik; Stanko Voga up., Šentjur pri Celju; Pavla Kern r. Janže, gostilničarka, Cerklje; Franc Leban up., Tolmin; Angela Zdešar r. Kucler, Vnanje gorice; Jože Kajič (76), Rogatec; Gabriela Škofič r. Kocjančič,
! Brezje; Avgust Kogoj, Vrhnika; Jože ; Ravbar (87), Jurka vas; Jože Modn-i jan (75), Kranj; Franc Rozman up.,
! Jesenice; Amalija Brecelj r. Krašna, Kranj; Antonija Brišar r. Kogovšek, i Jesenice; Amalija Šturm r. Mežnaršič ! (92), Metlika; France Ambrožič, prof. v p., Ribnica; Cecilija Zvonar, Izlake; France Duhovnik, uslužbenec savskih | elektraren, Medvode; Anton Težaki ključ, mojster, Radoviči; Franc Mencin, ; up. zidar, Lavrica; Alojz Šircelj up., i Ilirska Bistrica; Helena Oranič, uč. v j p., Križe; Stanislav Cirar, rudar, Zagorje; Pavla Hrovat r. Weber, Kranj; ; Teja Zorko r. Frantar, Ivančna Gori-I C9dr
VEČER SLOVENSKE BESEDE IN PESMI V RAMOS MEJIJI
SEŽANA — Iskra iz lokomotive ekspresnega vlaka je povzročila gozdni požar v Zazidu pri Sežani. Zaradi bur-je se je hitro širil in so ga pogasili šele po treh dneh. Požar je zajel 70 hektarjev borovega in listnatega gozda in povzročil 'škode za 23 milijonov dinarjev.
VRHNIKA — Vrhniški ribiči se pritožujejo, da je v Ljubljanici od Vrhnike pa do Podpeči vedno manj rib, čez nekaj let pa jih v tej reki ¡sploh ne bo več, če oblasti ne bodo podvzele potrebnih korakov. Glavni krivec je vrhniška Industrija usnja, ki brezobzirno spušča v Malo Ljubljanico odpadne vode, ki vsebujejo organske koloide in apno.
MARIBOR — ¡Na mariborskem območju bo letos sadna letina zelo slaba.
V' soboto, 28. avgusta, ob 8 zvečer je kulturni odsek Slomškovega doma priredil Večer slovenske besede in pesmi. To je bil že tretji večer v sklopu pr reditev, posvečenih proslavi desetletnice Slomškovega doma. Slovenska beseda, ki jo je s toliko ljubeznijo učil in gojil veliki Slomšek, je tudi ta večer polno zaživela med stenami dvorane našega doma, da si se zares počut 1 doma — med svojimi.
Večer je začel vodja kulturnega odseka Janez Brula, prvi podpredsednik in soustanovitelj doma, pozdravil številne udeležence in naznanil spored. Večer si je zamislil dr. Jože Krivec, režiral pa Franci Holosan. Recitatorji in recitatorke ter pevci so povečini člani Slomškovega doma ali sinovi in hčere članov. Ker je bil večer zamišljen kot ena celota, je bilo občinstvo naprošeno, naj se vzdrži ploskanja p0 posameznih delih ali točkah.
Prvi del je obsegal F. Balantičeve pesmi: Prošnja za besede, Soneti o izseljencih, Marjetica, Domov, Nekoč bo
PO 6PORT N
V Helsinkih je bilo 15. avgusta zaključeno X. evropsko prvenstvo v atletiki. Najuspešnejša je bila ekipa Vzh. Nemčije, ki je osvojila kar 12 zlatih, 13 srebrnih in 7 bronastih medalj, za njo slede 'SZ z 9 — 3 — 8, Zh. Nemčija s 5 — 7 — ‘5 in ¡6SSR z 2 — 1 — 1. Edino medaljo, zlato, je osvojila za Jugoslavijo Vera Nikolič v teku ria 800 m s časom ¡točno dveh minut. Dane Kočiča pa je bil četrti v teku na 10.000 in na 5.000 m. Medjimurec se je uvrstil na sedmo mesto v teku na 800 m s časom 1:48,9; v finale se je uvrstil tudi Celjan Vivod v skoku v višino. Na kvalifikacijah je preskočil 212 cm, v finalu pa le 208 in je bil 16. Isto mesto je zasedla Mariborčanka Baboškova v skoku v višino s 175 cm. Od Urbančičeve so več pričakovali, v metu kopja je s 53.56 zasedla 10 mesto. Pečar, metalec diska, in Kocuvan, tekač na kratke proge, sta precej zaostala za ¡svojimi najboljšimi dosežki (21 in 24 mesto), vendar pa tudi s svojimi najboljšimi ne bi posegala med prva mesta.
Ljubljanska Olimpija je prvič nastopila na kratki turneji v Španiji. Premagala je v Valenciji drugoligaša Levante s 3:1, s prvoligašem Vigom pa je odigrala tekmo neodločeno.
Na mladinskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo končano v Ostende 22. avgusta, pa še nimamo rezultatov. Jugoslavijo so zastopali Slovenca Uroš Rak in Eva Keler ter Ivica Stipančič in Živan Krnic. V italijanski reprezentanci pa je nastopila Slovenka Sonja Milič, članica kluba Kras iz Zgonika.
EM SVETU
V Mendrisio v Švici je belgijski kolesar Eddy Merck osvojil naslov svetovnega prvaka v cestnih dirkah. Drugi je bil Italijan Gismondi, ki je zaostal za njim le tri metre, tretje mesto je zasedel Francoz Guimard, četrti pa je bil Italijan Polidori.
Zahodnonemški metalec kladiva Walter Schmidt, ki je bil na prvenstvu v Helsinkih šele peti s 70.54 m, je na tekmovanju v Lahru postavil nov svetovni rekord z metom 76.40. Prejšnji rekord je imel njegov rojak Beyer s 74.90. Beyer je bil v Helsinki prvi z 72.36.
- V Ljubljani je bil v olimpijskem kopališču na Kodeljevem 26. julija plavalni dvoboj med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Britanski reprezentanti so premočno zmagali s 174:109 točkami; sicer pa ni nihče pričakoval drugačnega rezultata. Mirjana Šegrtova iz Splita je bila najboljša med jugoslovanskimi reprezentanti, osvojila je kar tri prva mesta. Najbolj pa je presenetila zmaga Kovačiča, Rudana, Linharta in Lustiga v štafeti 4 x 100 prosto s časom 3:47,4, v štafeti 4 x 100 mešano pa so zaostali za Britanci le za 2 desetinki sekunde.
Na XXVII. državnem prvenstvu posameznikov .v atletiki, ki je bilo 25. julija v Zagrebu, je ¡sedem prvakov iz • Slovenije: Kocuvan je prvak v tekih na 100 in 200 m (10,3 in 21,5), Lešek v skoku s palico (¿,50), Pečar v metu diska (56,80), štafeta Olimpije na 4 x 100 in Urbančičeva v metu kopja (57,64). ¡Slovenec Medjimurec, ki pa nastopa za beograjskega Partizana, je zmagal v tekih na 1500 in 800 m.
SLOVENCI V
10. MLADINSKI DAN V SAN JUSTU
V	nedeljo, 5. septembra, ¡so dekleta in fantje iz San Justa pripravili 10. mladinski dan, ki je bil po programu pester in po udeležbi lepo obiskan.
Pričel se je s sv. mašo ob 8 zjutraj v sanjuški katedrali. Daroval j0 je dušni pastir g. dr. Alojzij Starc. V homi-liji je poudaril važnost odpovedi pri vzgoji in rasti mladega človeka. Odpoved je namreč tista, ki prinaša svobodo, notranjo srečo, delavnost in ljubezen. — Med mašo je pel šolski pevski zbor, ki ga vodi gdč. Anica Mehle. Vse pesmi pa so zapele dekleta pod vodstvom g. Rudija Brasa. — Svečan poudarek ¡sta med sv. mašo dali tudi slovenska in argentinska zastava in skupina narodnih noš ter branje in prinašanje darov mladih.
Po sv. maši je bilo v Našem domu mladinsko zborovanje. Slavnostni govornik je bil prof. Tine Vivod. Govoril je o geslu letošnjega mladinskega dne: Materin jezik je najdražja dota, ki smo ja dobili od svojih ¡staršev. V enournem predavanju, ki so ga navzoči dekleta in fantje z napetostjo poslušali, je razvil bogate misli. ¡Med drugim je npr. dejal: „Smo državljani Argentine, v naših žilah pa polje slovenska kri. Kri ni voda! In v svetu iščemo domovino vseh, ki so slovenske krvi.
Iz veka v vek —krvi gre ¡tek, iz roda v rod — duh išče pot.
V	zgodnjih popoldanskih urah so odigrali več iger v odbojki. Pomerila se je mladina iz Ramos Mejije in San Justa. Za konec pa so nastopili še staii — veterani iz zgoraj omenjenih krajev. Med mladimi je zmagala ekipa iz Ramos Mejije, med starimi pa ekipa iz San Justa.
Po peti uri je bil v lepo opremljeni dvorani kulturni del, ki ga je napovedoval Andrej Drenik. Sceno je izdelal g. Tone Oblak. Za začetek je vse navzoče pozdravila gdč. Zalka Trpin, predsednica krožka iz San Justa. Nato sta stopila na oder predsednica 'SDO gdč. Pavla Andrejak in predsednik SFZ g. Miha Stariha. — Sledili so nastopi: naraščajkov in mladcev (g. Franc Zupanc), naraščajnic (gdč. Anica Zakrajšek), deklet in fantov (gdč. Anica Klemen). Za konec pa je vse presenetil kvartet, ki ga sestavljajo: gdč. Marija Tomaževič, gdč. Marta Malovrh, Tone Draksler in Lovro Tomaževič. Kvartet je s harmoniko spremljala gdč. Mirjam Jereb. Pripravil pa ga je g. Silvo Lipušček.
Med posameznimi točkami,_ki jih je pripravila mladina iz 'San Justa, pa so s petjem nastopili še fantje iz Adrogue-ja in dekleta iz Ramos Mejije.
Po kulturnem programu je bila razdelitev pokalov, nato pa družabni del.
lepo, Zasuta usta in V poletnih ognjih. Recitirali so: Verica Breznikar, ga. Vladi Selan, Jože Cestnik, Andreja Brula, dr. . Jože Krivec, Mar. Homovec in Jože Horvat. Posamezne nastope je pojasnjeval — s podajanjem najbolj značilnih potez pesnika ali pisatelja, čigar recitacija je bila na vrsti — skriti napovedovalec (na traku), s spremljanjem primerne glasbe. Na kraju prvega dela večera so nastopili še Fantje na vasi pod vodstvom g. čamemika in zapeli tri pesmi: Nocoj pa, oh nocoj, Pisemce in O večerni uri.
V	drugem delu smo slišali sklepne verze O. Župančičeve Dume (Maks Nose), odlomek iz St. Majcnove novele Pevske vaje in še kaj (Marijan Loboda), odlomek iz Preglja Pomlad na Tolminskem (Vladi ¡Selan), N. Velikonjevega Starca (Marijan šifrer), E. Cevcevo Znamenje (Marija Debevec) in Cankarjevo Pet0 poglavje iz Mojega življenia (Minka Debevec). Za 'sklep drugega dela je nastopil kvartet Finkovih (ml.), ki je zapel — deloma ob spremljavi kitare —■ Domovini, Pastirček, Ljubezenska pesem iz Rezije. Vse tri pesmi je kvartet zapel s toliko glasovno in ritmično dovršenostjo, da se je navdušenje občinstva kljub zdržki sprožilo v gromovito priznanje. So ga mladi pevci 'tudi zaslužili !
V	tretjem delu so prišli na vrsto:
S.	Hribovšek s pesmimi Večerni pesmici s planine (Mar. Šeme), Na očetovem grobu (Mar. Debevec), Rast (Kristina Breznikar ml.); nato I. Korošec s črtico iz knjige Čas pod ¡streli (Janez Brula), za sklep pa najplodovitejši pisatelj našega izseljenstva Karel Mauser s Pozdravom razkropljenim rojakom iz knjige Na ozarah (dr. J. Krivec). Mauser-jeve klene besede so bile res najprimernejši ¡sklepni akord tega nadvse prisrčnega in lepega večera, ki nas je za uro in pol popeljal v duhovni svet slovenskega umetniškega ustvarjanja in nam zbudil ponos na naše duhovno bogastvo, katerega se v današnjem zmaterializi-ranem svetu in trdem boju za obstanek komaj še kdaj tako živo zavemo. Takih večerov bi si želeli še večkrat, potrebni bi nam bili, posebno še naši mladini.
Režija je bila izvrstna, le glasbena spremljava je nekajkrat iztirila. Recitirali so vsi lepo, vendar nekajkrat pretiho v ne preveč akustični dvorani. Vsak noslušalec, tudi v zadnji vrsti, sme terjati od nastopajočih, da jih ¡sliši. Pa to ni bilo pri vseh recitatorjih. Večina je dokazala, da so v recitaciji doma: pravilno naglaševanje, primeren tempo in pavze, celo melodija in ritem jezika sta bila dobra. To nas je presenečalo zlasti pri mladih, tu rojenih. Ali jim je režiser to vlil v ušesa, ali imajo od doma (staršev) ? Morda oboje in je vredno še posebne pohvale. V ¡splošnem je potekal večer v lepem redu in ustvarjal prisrčn0 slovensko domačnostno občutje. Hvaležno občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, je na koncu nagradilo nastopajoče sodelavce večera z dolgotrajnim ploskanjem.
ARGENTINI
BUENOS AIRES
6.	kulturni večer SKA
V soboto, 4. t. m. je priredil filozofski odsek SKA v Slovenski hiši predavanje, na katerem je govoril univ. prof. dr. Vinko Brumen o Slovenski filozofiji. Pedavatelj je najprej podal razne definicije fiiozofije, ki ga pa nobena ni zadovoljila ter se je najdalje zadržal ob Ušeničnikovi, ki je tudi ena najboljših, čeprav do danes ni še nobene dokončne formule. Nato je govoril o tem, v koliko je filozofija lahko konfesionalna, ali nacionalna, se pravi katoliška ali slovenska, ruska id. Tudi o tem je podal deljene misli svetovnih filozofov ter utemeljeval oz. izpodbijal eno in drugo označbo. Slovenska filozofija bi mu mogla pomeniti filozofija Slovencev, potem filozofijo na Slovenskem, tako ¡tudi ljudi, ki niso bili Slovenci, pa so živeli na tem terenu. Tudi filozofijo, pisano v slovenskem jeziku itd. Po vseh teh osnovnih razglabljanjih je podal pregled razvoja filozofije pri nas od Hvaleta do Lampeta in od Mahniča do naših dni, ki ga označuje nihanje filozofov med eno in drugo od drug od privzeto filozofijo tomizmom in marksizmom, in iskanjem lastne slovenske filozofije, v kolikor je to mogoče. Ob koncu je to priložnost uporabil tudi za ¡to, da je zavrnil nekatere napačne razlage njegovega predavanja pred tedni in znova potrdil svojo takratno misel o vzgoji slovenske mladine.
SANi MARTIN
Liga Žena-mati je imela predavanje: „Kakšna je argentinska mladina?“ U-deležba je bila zadovoljiva in vzdušje zelo prijetno.
Gospe, zlasti pa dekleta, so živahno posegale v debati. Iz raznih izjav naše mladine je razvidno, da pričakujejo več razumevanja od strani starejših in da so skupna predavanja zelo dobrodošla.
MENDOZA
Tridesetletnico poroke sta praznovala 31. avgusta t. 1. g. prof. Božidar Bajuk in njegova soproga ga. Cilka. Prisrčno sta obhajala to slovesnost v ožjem družinskem krogu s sv, mašo v farni cerkvi Godoy Cruz, ki sta jo 'so-maševala č. g. Ivan Tomažič, župnik omenjene fare in g. Jože Horn, naš dušni pastir. Iskreno čestitamo!
OBVESTILA
SOBOTA, 18. septembra 1971:
Pomladanski ples mladine ob 20 v Našem domu v San Justu.
Teološki tečaj v Slovenski hiši ob 18.
V slovenski hiši ob 20 debata o Slov. kult. akciji.
NEDELJA, 19. septembra 1971:
V	Slomškovem domu Družinska nedelja. Po sv. maši predavanje dr. Mirka Gogale: Problem komunizma v Argentini.
V slovenski hiši ob 16 Slomškova proslava za šolsko mladino.
PETEK, 24. SEPTEMBRA 1971:
Zveza slovenskih mater in žena bo imela svoj reden sestanek s predavanjem g. zdravnika dr. Berceta: „Otroci, ki se ne bodo rodili,“ Vršil se bo ob
16.30	v Slovenski hiši. Vse žene in matere vabljene!
V	Slovenski hiši ob 20 četrti prosvetni večer Zedinjene Slovenije. SOBOTA, 25. septembra 1971:
V	Slomškovem domu ob 20: 375 podob in odlomkov iz desetletnega življenja.
NEDELJA, 26. septembra 1971:
20. mladinski dan v Slovenski Vasi.
Sodeluje Planika,
PETEK, 1. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. SOBOTA, 2. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v Carapachaya ob 20 čajanka SDO in SFZ.
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA ■— Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. NEDELJA, 3. oktobra 1971:
Deseta velika sanmartinska tombola popoldne ob 15.30.
V	Slovenski hiši igra Razvalina živ-Ijenja. Prireja SKA — ¡Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
Vsak teden ena
MOJ BOG Dragotin Kette
O Bog svetlobe, stvarnik harmonije, tvoj izgubljeni sin je zopet tu!
O daj mu izgrešenega miru v bližini svoje svete domačije!
O naj mu žarek milosti zasije v tem osamelem, osamelem dnu srca in duše, da po dvojnem zlu zapoje zopet prejšnje melodije!
Glej, menil sem, da mogel bi živeti brez tebe kraj, brez svojega Boga: a naj li rastejo vonjivi cveti
brez sonca sredi jasnega neba?
Zato prešini me, o Bog, zaneti mi večni žarki ogenj v dnu srca!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
13.	septembra 1951 —- Št. 37
PRAKTIČNA AMERIKA IN NAŠ TISK
Pismo naročnika iz Bs. Airesa
... In zaradi vaše „Svobodne Slovenije“ . ¡sem najbrž izgubil prijatelja, ki mi je bil ljub gost in znanec družine. Prihajal je skoraj vedno vsako soboto popoldan k nam, da smo se malo razgovorili, čeprav je ravno ob sobotah v vsaki družini dela čez glavo. Tudi letos je redno prihajal. Komaj je dobro sedel, je že vprašal, če mu lahko malo dam „Svobodno Slovenijo“, da bo nekaj pogledal. Pa je pogledal vanjo od prve do zadnje strani, se pridno prekladal s stola na stol, kakor se je bilo pač treba umikati metli. Ko je končal, sem vedno mislil, da bova še katero rekla — pa se mu je mudilo naprej. Saj sem potrpežljiv in uvideven, pred mesecem pa mi je le prekipelo in sem dejal, ko je spet takoj vprašal po „Sloveniji“: „Ne zameri, rad bi vedel, ali prihajaš k. nam na obisk ali le „cajtenge“ brat, ker slučajno ne moreš v Unionsko kavarno.“ Beseda je dala besedo in ko mi je očital, da mu ne privoščim tistih kovačev, ki si jih je prihranil s tem, da ni naročnik „Svobodne Slovenije“, ker jo je lahko pri meni prebral, sem mu zagotovil, da je v bodoče dobrodošel le kot gost in ne kot bralec. Že mesec dni se ni oglasil ne kot gost in ne kot bralec. Vse kaže, da kuha on sedaj rilec, namesto da bi bil jaz užaljen.
Prav zaradi tega navzkrižja sem se zadnji čas malo več zanimal, kako beremo tukajšnji novi naseljenci naše časopisje. Moram reči, da moj prijatelj ni edini svoje vrste.. .
NEDELJA, 17. oktobra 1971:
Slovenski ljudski tabor v Slomškovem domu. Celodnevno slavje s koncele-brirano sv. mašo. Popoldne nastopi Slomškove šole, pevskih zborov, mladinske godbe in številnih narodnih noš. Zvečer: odrski prikaz zgodovinskih časov in junaškega odpora naših prednikov v dobi turških vpadov.
SOBOTA, 23. oktobra 1971:
Pevski koncert v San Martinu.
SOBOTA, 30. oktobra 1971:
Slavnostna prireditev in večerja V Slovenski hiši v proslavo narodnega praznika 29. oktobra.
Slovenska kulturna akcija	Slovensko gledališče
Gledališki odsek	v Buenos Airesu
Franc Šaleški Finžgar
ob stoletnici rojstva
Razvalina življenja 1971
drama v treh dejanjih Usodobljena dramatska verzija in režija
Nikolaj Jeločnik
Scenoarhitektura in upodobitev
Frido Beznik
IGRALI BODO: Lučka Potočnikova, Frančiška Rejeva, NatasVa Smersu jeva in Frido Beznik, Ciril Markež, Janez Mežnar, Lojze Rezelj
Svečana predstava bo v petek, 1. oktobra 1971, ob pol devetih zvečer, ponovitvi pa v soboto, 2. oktobra, ob pol devetih, in v nedeljo, 3. oktobra, ob šestih — vselej na odru Slovenske hiše v Buenos Airesu
Predstave so namenjene odraslim