lisiii
i
PARTIZANSKA KOLONA, Štefan Novak, učenec
Novi skupščini na pot
Volitve so za nami in naša nova občinska skupščina je izvoljena. Po splošni politični oceni so volitve v sredo 9. aprila in v nedeljo 13. aprila potekale v dobrem vzdušju in ob odlični udeležbi. Najbrž bi bilo premalo, če bi ta volilni uspeh ocenjevali le skozi prizmo neke splošne ljudske politične manifestacije, kot dokaz splošne privrženosti naših ljudi sistemu samoupravnega socializma. Ta sistem je tu, postal je neodtujljivi del našega življenja lit mišljenja in če smo ga mnogokdaj v njegovih posameznih manifestacijah tudi dali na rešeto in pod kritiko, smo s tem samo potrjevali njegovo vsebino in uspeh. Kajti ravno v takšni širini in odprtosti, v demokratičnem in humanem vzdušju, v odkritem priznanju, da so tudi v naši družbi nasprotja in interesne razlike, ki jih moramo In želimo razreševati ob široki udeležbi ljudi in ob polnem uveljavljanju tistih institucij, ki smo si jih postavili in Izvolili, je jamstvo za njegovo nadaljnje poglabljanje in utrjevanje.
Menimo, da moramo ob teh volitvah zlasti priznati, da pomenijo nov kvaliteten napredek v razvoju našega sistema. Da smo ob njih uspeli razvili mnoge prvine, ki pomenijo občuten korak naprej v razvijanju takšnih demokratičnih volitev, v katerih naši ljudje ne volijo samo nekih splošnih političnih predstavnikov, ampak konkretne nosilce svojih ieija in interesov. Predstavnikov, od katerih pričakujejo doslednega in kvalitetnega dela in aktivnega pristopa pri razreševanju tseh številnih nalog in problemov, ki jih ima naša družba, čeprav smo ob nekoliko zapoznelem sprejemanju novega volilnega za kona na institucijo kandidacijskih konferenc morda gledali z nekoliko skepse, moramo danes priznati, da so v znatni meri pripomogle k večji odprtosti v postopku kandidiranja in da so jih ljudje sprejeli s simpatijami. Tudi volilni program občinske konference SZDL je uvodoma pozitivna novost. In če je kandidat za predsednika občinske skupščine na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL prvič utemeljil in obrazložil svoj konkretni načrt dela, je s tem sprejel obvezo in odgovornost, Ki ni samo anonimna in splošna, ampak vsebuje svoj konkretni »kaj«, »kako« in tudi »zakaj ne«.
To pa ne velja samo za predsednika. Uspešno delo skupščine je lahko doseženo samo z dosledno aktivnostjo vseh izvoljenih odbornikov kot tudi drugih članov skupščinskih organov. Zavzetost, kvaliteta, odgovornost — to so zahteve, ki jih imajo volivci do svojih izvoljenih predstavnikov, Gotovo ne bi bilo v čast naši novi skupščini, če bi se ponavljali primeri, ko je zaradi
premajhne udeležbe morala seja odpasti. že površen pogled na imena izvoljenih odbornikov kaže na to, da so izvoljeni družbeno aktivni in afirmirani ljudje. Takšna ugotovitev pomeni jamstvo in zaupanje, pa tudi odgovornost in dolžnost.
Perspektive, ki so pred našo dolino, so nedvomno optimistične in ugodne. Gospodarski zastoj, ki je nastal pred nekaj leti, jc premagan in na raznih področjih našega gospodarskega življenja se odpirajo možnosti novega razvoja in napredka. Tak razvoj in napredek pa ne bo koristil samo ljudem naše občine, ampak vsemu slovenskemu gospodarstvu. Da pa bomo to lahko dosegli, bo potrebno mnogo sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Vsaka zaprtost v neke podjetniške ali lokalistične interese bo vedno slaba in negativna. V naši občini smo sami občutili, kako lahko takšna nasprotja in neenotnost pomembno in bistveno vplivajo na napredek in razvoj. Ce govorimo na prvem mestu o gospodarstvu, ne želimo s tem zmanjševali pomena ostalih nalog skupščine. Samo v enakomernem In istočasnem razvoju družbenih služb, kulture itd. in upoštevanju komunalnih problemov, bomo lahko dosegli skladen in pozitiven napredek.
Delo odbornikov ne sme ostati omejeno samo na skupščinske klopi. Tesna povezava odbornikov s svojimi volivci, njihovo sodelovanje v krajevnih skupnostih, pojasnjevanje skupščinskih stališč pred zbori volivcev na terenu in v delovnih kolektivih in obratno, aktivna vloga svetov in komisij, vse to so naloge, ki gotovo niso lahke, ki pa so nujen del dolžnosti odbornikov in drugih predstavnikov skupščinskih organov. Samo tako bomo lahko dosegli polno uveljavitev občinske skupščine kot enega najpomembnejših faktorjev našega samoupravnega sistema.
In ob koncu — ne smemo naložiti vseh dolžnosti iz teh naših želja samo izvoljenim predstavnikom. Tudi volivci, ki so dalj svoj mandat, družbenopolitične organizacije, ki so sprejele in odobrile programe in delovne načrte, samoupravni organi delovnih organizacij, ki so podprli svoje kandidate — vsi Imajo svoj bistveni delež, da bo delo skupščine uspešno, demokratično in samoupravno, da bo potekalo v vzdušju zaupanja in odkritega obravnavanja problemov. »Nemoteni v razpravah, enotni v izvajanju,« je bila misel nekega di-skutanta na zadnji razširjeni seji IO SZDL. Dodali bi še: odkriti, pošteni in zavzeti pri zagovarjanju obrambe svojih stališč, strpni in razumevajoči do stališč drugega. Brez tega ni samoupravljanja in demokracije.
(p
Seja komiteja občinske konference ZKS Velenje
Prejšnji petek, 18. aprila je bila v Velenju seja komiteja občinske konference ZKS, ki so se je udeležili tudi predstavniki komisij, ki sodelujejo pri občinski konferenci ZKS.
Na seji so najprej obravnavali politično oceno zadnjih skupščinskih volitev, zatem pa so obširno razpravljali o sprejemanju v ZKJ v letošnjem jubilejnem letu, ko poteka 50 let od ustanovitve KPJ. Dogovorili so se, da bodo letos skozi vse leto sprejemati nove člane v Zvezo komunistov.
Govorili pa so še o dopolnitvi delovnih programov komisij občinske konference ZKS Velenje.
Veliko zanimanje za velenjsko
slavje na slovenskem Koroškem
V	vseh štirih koroških občinah vlada veliko zanimanje za osrednjo prireditev v okviru slavja »Štajerska in Koroška v revoluciji«, ki bo 27. aprila v Velenju.
Računajo, da bo prišlo v nedeljo okrog 8.000 občanov iz Dravograda, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca. Iz Raven bo prišlo s posebnim vlakom, avtobusi in osebnimi avtomobili nad 2000 ljudi. Prišlo bi jih še več, pa je premalo prevoznih sredstev. Slovenjgradčanov bo prišlo v Velenje blizu 4000.
V	vseh štirih koroških občinah bodo na večer pred slavjem, 26. aprila, ob 19.30 zagoreli kresovi, ob njih pa se bodo zbrali borci in mladina in obujali spomine na NOV.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
25. april 1969 — Leto V. št. 8 (91) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini
SREČANJE DVEH GENERACIJ
Od Pomurja do Triglava, od Matjaževe Pece do Jadranskega morja je poletel klic OF k uporu. Klic je vabit vse zatirane in preganjane v enotno fronto, v enoten boj proti nasilju za svobodo. V vsako dolino je prodrl in v vsaki grapi je odmeval. Vsa poštena srca so za-plala v istem ritmu — v uporu. Vzdignil se je val, skromen v svojih začetkih, pa vedno močnejši in strašnejši za tiste, ki so nam hoteli odvzeti osnovne pravice, ki jih imamo kot ljudje in kot narod. Tako močan je bil ob koncu, da je odplavil vse, kar ni spadalo k nam. Delavec, kmet, študent — vsi, ki so ljubil1 svojo domovino in svoj narod, so se odzvali temu klicu in zgrabili za orožje.
Silno je bilo to obdobje upora, silno predvsem zato, ker se je takrat prvič v zgodovini naroda pojavila enotna sila odpora, silno pa tudi zato, ker so takrat naši ljudje bili dve odločilni bitki — boj za svobodo in izgon sovražnika in boj za nov red in novo skupnost: takšno, ki bo znala ceniti človeka in njegovo delo. Del tega boja bijemo še danes, svobodni smo, sami gradimo svojo bodočnost, toda še nismo zadovoljni s tem, kar smo zgradili. Še so pred nami naloge, še bomo morali vgraditi mnogo truda v naš red in naše odnose, če bomo hoteli doseči tisto, kar želimo, namreč humanitarni samoupravni socializem. Takšne in podobne misli nas obhajajo, ko sprejemamo v našem mestu predstavnike slovenskega naroda v proslavi »Štajerska in Koroška v revoluciji«.
Velenjsko srečanje je in mora biti srečanje dveh generacij. Tiste, ki je v letih boja krvavela in zastavljala svoja življenja za to, da lahko danes v miru ustvarjamo in tiste, ki je že tu ali še prihaja, da nadaljuje začeto delo. Obe sta enako pomembni, brez prve ne bi bilo druge in če druge ne bi bilo, bi prva že omagala. Pomembna so taka srečanja generacije, ki je na zatonu svoje moči, pa polna izkušenj in premišljene ustaljenosti, ki zna svetovati in odvračati od za-letavosti, pa tudi zagrabiti kjer je najtežje, In druge mladostno zagnane, polne moči in želje po novem in boljšem, tiste, ki bo jutri polno zaživela in prevzela vso odgovornost nase.
Le združena sila obeh nam koristi in nam lahko zagotovi tisto, kar želimo, zato je pomembna ta proslava, ker želimo počastiti spomin vseh, ki so trpeli in dajali življenja, pa istočasno počastiti delovno vnemo vseh, ki so stopili na ruševine domovine in začeli ustvarjati iz nič. Vzpodbuditi želimo vse tiste, ki že danes stojijo in bodo jutri stopili v življenje, da bi zastavili vse sile in vse svoje znanje za to, da bi hitreje lahko ugotavljali svoje uspehe.
PREDSEDNIK
OBČINSKEGA
PRIPRAVLJALNEGA
ODBORA
PETER KRAPEZ,
dipl. inženir
Maja velika krvodajalska akcija
1941-1969
V	OBČINI VELENJE SE ZE PRIPRAVLJAJO NA TEDEN RDEČEGA KRIŽA, KI GA BODO ZDRUŽILI S PRAZNOVANJEM 25-LETNICE USTANOVITVE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE IN 50-LETNICE LIGE ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIZA.
V	okviru tedna Rdečega križa bodo pripravili v Velenju veliko krvodajalsko akcijo, organiziral pa jo bo občinski odbor Rdečega križa Velenje v sodelovanju z osnovnimi organizacijami RK, komisijo za krvodajalstvo in sindikalnimi organizacijami v delovnih kolektivih. Računajo, da bodo letos odvzeli v Velenju kri rekordnemu številu prostovoljnih dajalcev, in sicer okrog 1300.
Za prostovoljno oddajo krvi je med zaposlenimi v velenjskih delovnih organizacijah veliko pripravljenosti. V tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« se je prijavilo za prostovoljno oddajo krvi 590 zaposlenih, se jjravi, da želi vsak tretji zaposleni iz Gorenja oddati kri.
Velika krvodajalska akcija bo v Velenju med 6. in 10. majem. V torek, 6. maja, bodo odvzemali kri v Šoštanju, in sicer
v prostorih bivše občine. 7. maja pridejo na vrsto prostovoljni krvodajalci iz rudnika lignita Velenje, 8. in 9. maja bodo odvzemali kri v zdravstvenem domu Velenje, in sicer za člane drugih velenjskih delovnih kolektivov in za druge občane. 10. maja pa pridejo na vrsto prostovoljni krvodajalci iz tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje.
Nestl Žgank
novi predsednik občinske skupščine
Poročilo s I. seje občinske skupščine objavljamo na 10. str.
1
V VELIKEM PRIČAKOVANJI
VSE JE NARED ZA SPREJEM STO TISOČ UDELEŽENCEV -NA OSREDNJO PROSLAVO SLOVENSKEGA NARODA BO PRIŠEL PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO - SLAVNOSTNI GOVOR BO IMEL MANDATAR ZA SESTAVO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MITJA RIBIČIČ
Mlado rudarsko mesto je pripravljeno na sprejem sto tisoč obiskovalcev, ki bodo v nedeljo prišli na osrednjo proslavo štajerskih in koroških partizanskih enot, pohoda štirinajste divizije na Štajersko in 28-letnice ustanovitve OF. Velenjčani posebej nestrpno pričakujemo častnega gosta predsednika republike Josipa Broza Tita, ki bo v nedeljo že četrtič obiskal Velenje.
Prireditve v počastitev osrednje slovenske družbenopolitične manifestacije so se začele že pred 27. aprilom. 2. februarja je bilo na Paškem Kozjaku tekmovanje v smuku za leseno trofejo partizanske puške. Tekmovanje je priredil smučarski klub iz Velenja, udeležilo pa se ga je več kot 80 tekmovalcev iz 14 občin Štajerske in Koroške. Navzočih je bilo 300 ljudi.
V osnovni šoli Karla Destov-nika-Kajuha v Šoštanju so 22. februarja odprli likovno razstavo slovenskih pionirjev. Otroci so risbe, linoreze in slike napravili v spomin na pesnika Kajuha in naš narodnoosvobodilni boj. Predvsem so upodobili partizane in kurirje. Ta razstava bo odslej naprej stalna vsakoletna otroška likovna manifestacija slovenskih pionirjev, odprta pa bo do konca leta.
Radioamaterski klub Velenje je prejšnji teden organiziral tekmovanje med radioamaterskimi klubi, ki delujejo ob poti XIV. divizije. Z njimi so vzpostavljali brezžične zveze, v Velenju pa je radiopostaja »štaba XIV. divizije« poročala o pripravah na osrednjo prireditev 27. aprila in od sodelujočih radioamaterskih klubov zahtevala podrobna poročila o pripravah na udeležbo iz njihovega kraja. V tem tekmovanju je sodelovalo 83 klubov iz Slovenije in Hrvatske. Posebna komisija pa bo po zaključnem tekmovanju ocenila prizadevnost posameznega kluba, trem najboljšim radioamaterskim klubom bodo 27. aprila izročili spominsko plaketo. Vsi sodelujoči bodo dobili Qsl karto »Štajerska in Koroška v revoluciji«. . Planinska društva v občinah Šentjur, i.nško in Velenje markirajo bo beno pot XIV. divizije. Pot bo lo enačila tudi ostala planinska društva.
Združes ja Zi! NOV bodo skupaj z mladino na predvečer ob 19,30 zakurila kresove ob poti XIV. divizije in maneverskih območjih ostalih partizanskih enot. Tako bo na predvečer praznika OF zagorelo v Sloveniji več kot 50 kresov.
10., maja se bo v Velenju zbralo okrog 4 tisoč slovenskih in hrvatskih pionirjev. Organizacijo zbora slovenskih in hr-
vatskih pionirjev je prevzela občinska zveza društva prijateljev mladine.
V velenjski občini pa še posebej skrbijo, da bodo v času
valci, ki jih je iz leta v leto vedno več. Rudarsko mesto pa se je za slavje še posebej olepšalo.
Ceste in poti so prevlekli z novo asfaltno preprogo. Na novo pa so uredili in razširili tudi nekatere ulice. Vzdolž ulic so razobesili jugoslovanske in slovenske trobojnice ter proletarske zastave. Prebivalci so okna in balkone okitili s
I praznovanja slovenskega republiškega praznika, 23. ob'fet-' lice ustanovitve OF in 25-letni-ce pohoda XIV. divizije obnovili in okrasili spominska obeležja iz revolucije.
V Domu kulture v Velenja je bila 25. aprila javna pionirska oddaja »Kaj veš o borbeni poti XIV. divizije«, ki so se je udeležili pionirji iz velenjske občine. Na oddaji je sodelovalo 5 ekip za višjo in 15 ekip za nižjo stopnjo, vsega skupaj 60 pionirjev.
MESTO JE OKIČENO Z ZASTAVAMI IN POMLADANSKIM CVETJEM
Velenju pravijo mesto sredi cvetja in zelenja. Takšnega ga poznajo tudi številni obisko-
Miloša Zidanška, II. Pohorskega bataljona. Pohorskega odreda, Štajerskega bataljona, II. grupe odredov, Koroške partizanske enote, kurirji in vezisti NOV, borci Kozjanskega, Lackovega in Jeseniško-bohinj-skega odreda .nadalje Šlandro-va brigada, Kamniški bataljon, Kamniško-zasavski odred, I. in II. jugoslovanska brigada ter tankovska brigada, ki so bile formirane v ZSSR in Slovenska prostovoljna brigada (V. bataljon I. krajiške brigade).
Ob 11. uri bo proslavo začel predsednik pripravljalnega odbora pri občinski konferenci SZDL Peter Krapež, dipl. inž., ki bo pozdravil goste in vse
cvetjem, pionirji pa so izpred blokov pospravili odpadke. Zadnji dan pred proslavo so delavci komunalno obrtnega centra temeljito očistili mesto. Velenje bo tako res vzorno pričakalo goste in obiskovalce.
Svoj videz pa je povsem spremenil Titov trg, kjer bo proslava. Na prostoru med zgradbo občinske skupščine, delavske univerze in domom kulture so postavili tribuno za okrog 800 nastopajočih in 1200 vabljenih gostov. Na tribuni za goste bo predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki bo na začetku slovesnosti sprejel raport gene-ralpolkovnika Franca Poglaje-na-Krajnca in naredil častni obhod pred 6000 borci, udeleženci narodnoosvobodilne vojne. Pred tribuno se bodo zbrali sodelavci in borci iz Prekmurske brigade, V. prekomor-ske brigade, III. VDV brigade, Bračičeve, Sercerjeve in Tomšičeve brigade, XI. SNOUB
TOVARIŠKO KRAMLJANJE V PARTIZANSKEM TABORU
V Velenje smo prireditelji povabili predstavnike borčevskih in an.tifaši-stičnih organizacij iz zamejstva ter delegacije obmejnih občin. Iz Avstrije bodo na proslavo prišle delegacije Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov, borčevskih organizacij Avstrije in Narodnega sveta. Prišle pa bodo tudi tričlanske delegacije iz 85. obmejnih občin sosednje Avstrije. Osrednje slovenske proslave se bodo udeležile italijanske delegacije, in sicer Slovenska kulturna gospodarska zveza, Slovenska skupnost, Zveza partizanov in AMPI. Vabljene so tudi delegacije obmejnih občin iz Madžarske.
udeležence. Pričakujejo, da bo imel krajši nagovor predsednik republike Tito. Zatem pa bo zbranim spregovoril mandatar za sestavo zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič-Ciril.
Na sosednji tribuni bodo izvajali kulturno umetniški program. Sodelovali bodo združeni mladinski in moški pevski zbori iz šaleške doline, partizanski invalidski pevski zbor, rudarska in mladinska godba iz Velenja ter godba na pihala Zarja iz Šoštanja. V sporedu bodo sodelovali tudi slovenski gledališki igralci Stane Sever, Iva Zupančičeva, Duša Počka-jeva, Mileva Zupančičeva in Janez Kohaček.
Borci in aktivisti partizanskih enot štajerske in Koroške in udeležcnci štirinajste divizije ter delegacije drugih partizanskih enot se bodo zbrali v partizanskem taboru, ki bo na otroškem igrišču vzdolž šaleške ceste. Tu bodo vsi primerno pogoščeni. V tovariškem kramljanju pa se bodo bouci spomnili na dogodke iz svetlih dni socialistične revolucije.
NA TITOVEM TRGU, KJER BO V NEDELJO, 27. APRILA OSREDNJA SLOVESNOST, SO POSTAVLJENI DVE TRIBUNI
PO SLAVNOSTNI PROSLAVI ŠE RAJANJE
Na številnih krajih okrog prireditvenega prostora bo postavljenih 219 stojnic s hrano in pijačami. Med Stojnicami! bo tudi več zabavišč, igrali pa bodo razni zabavni ansambli.
Cene pijačam in jedem bodo enotne. Dogovorjenih cen nihče od prodajalcev ne bo prekoračil. Kranjske klobase bodo prodajali po 2,8 din, hrenovke 1,8, sendviče 1,5, čevapčiče 7, ražnjiče s kruhom po 7 dinarjev, piščance po 12, odprto vino bodo točili liter po 10 din, pivo 2,5, brezalkoholne pijače pa bodo prodajali za 1 dinar.
Udeleženci proslave bodo v Velenju videli še marsikaj zanimivega. V avli rudarskega šolskega centra bo odprta razstava Štajerska In Koroška v revoluciji.
Blizu mesta je jezero z restavracijo, vredno pa si je ogledati rudarski muzej in zbirko te NOB, ki je v gradu. Z grička, na katerem je grad, je zelo lep razgled na novo rudarsko mesto in celo šaleško dolino.
Trgovci bodo imeli v nedeljo odprte vse prodajalne.
ŠTAJERSKA " in
KOROŠKA v
REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in
koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in
ustanovitve OF
Slovenije
27. aprila 1969 VELENJE
KAKO BO UREJEN PROMET V VELENJU
Največ udeležencev osrednje slovenske proslave »štajerska in Koroška v revoluciji« se bo pripeljalo v nedeljo, 27. aprila, v Velenje z avtobusi in osebnimi vozili. Zato bo tega dne na slovenskih cestah precejšen promet. Prireditelji priporočajo voznikom motornih vozil, da pridejo » Velenje že do 9. ure dopoldan in dosledno upoštevajo navodila prometnih organov, ki bodo nadzirali in usmerjali promet.
Avtobusi, ki pripeljejo v Velenje Arje vasi bodo neposredno pred Velenjem usmerjeni levo na novo cesto proti Šoštanju. Ob prihodu v Velenje bodo potniki izstopali, avtobusi pa bodo odpeljali dalje na parkirni prostor. Takoj ob prihodu v Velenje bodo avtobuse oštevilčili, ker bodo potniki pni povratku vstopali na parkirnih iprostorih.
Osebni avtomobili, ki bodo pripeljali iz Arje vasi, bodo usmerjeni desno na parkirne prostore v novem delu Velenja.
Avtobusi iz smeri Slcrvenj Gradec bodo na začetku Velenja usmerjeni na Kidričevo cesto, kjer bodo potniki izstopali, avtobusi pa bodo odpeljali po obvozni cesti skozi Pesje na parkirni prostor.
Tudi osebni avtomobili iz slovenj-graške smeri bodo usmerjeni po Kidričevi cesti na parkirne prostore.
Avtobusi iz šoštanjske smeri bodo pripeljali v Velenje po stari cesti mimo rudarskega doma do Stare vasi, kjer bodo »potniki izstopali, nato pa bodo avtobusi .odpeljali na parkirni prostor po obvozni cesti.
Osebna vozila iz smeri Šoštanja bodo pripeljala na parkirne prostore v Velenje po stari cesti.
Tranzitni promet v smeri Dravograd—Cel je se bo odvijal po normalni poti, iz Šoštanja v Celje pa po stari cesti mimo starega jaška in po Šaleški cesti dalje do Arje vasi. Tranzitni promet iz smeri Slovenj Gradec —Šoštanj bo potekal do križišča na Kidričevi cesti in dalje mimo Tržnice na staro cesto, ki vodi proti Šoštanju.
V Velenju bo urejenih zasilnih parkirišč za okrog 20.000 osebnih avtomobilov in 600 avtobusov. Udeleženci pa se bodo lahko v Velenje pripeljali s 27. posebnimi vla-ki. Za prevoz z njimi bodo veljale posebne vozovnice s približno polovičnim popustom.
Vabimo vse naše občane, se udeleže zaključnega slavja Štajerska in Koroška v revoluciji, v nedeljo, 27. aprila.
VELENJE, NOVO RUDARSKO MESTO
ZAČETEK RAZPRAVE O KONKRETIZACIJI SREDNJEROČNEGA RAZVOJA VELENJSKE OBČINE
H	■
Aktivirati
slehernega občana
»Uresničenje našega občinskega srednjeročnega načrta je odvisno od plodnega sodelovanja širokega kroga ljudi,« je dejal novi predsednik občinske skupščine Velenje Nestl Žgank.
V volilnem programu Socialistične zveze, ki je bil v javni razpravi, so določena načelna izhodišča gospodarskih in družbenih nalog v prihodnjem obdobju. Več ali manj proklamirane naloge so občani, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi podprli in delno tudi dopolnili. Zdaj pa se začenja novo mandatno obdobje obeh zborov občinske skupščine in čas, ko bo potrebno napisana osnovna izhodišča konkretizirati, sestaviti srednjeročni razvojni program in ga začeti v praksi uveljavljati. Zato ni naključje, da je prejšnji teden izvršni odbor občinske konference SZDL na razširjeni seji razpravljal o konkretizaciji volilnega programa.
Zdajšnji predsednik občinske skupščine Nestl Žgank je na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL razložil možnosti nadaljnjega razvoja velenjske občine in iz tega izhajajoče okvirne naloge. Pri tem je zlasti poudaril, da bomo morali srednjeročni razvojni načrt temeljito popraviti in pri programiranju izhajati iz sedanjega gospodarskega stanja v občini. Volilni program Socialistične zveze je brez dvoma osnova, zdaj pa bodo morale pri sestavljanju konkretnih nalog sodelovati vse gospodarske or-
Pri tem pa ne smemo pozabili, da mora biti občinski razvojni načrt ogledalo slehernega občana. V njem mora ta najti del sebe in njegove življenjske perspektive. Tako bo spoznal, da so vse načrtovane naloge namenjene njemu in mu bodo v končni obliki zagotovile boljše življenje. Skrb za človeka jp večkrat napisana in izrečena, mnogokrat pa nanjo pozabimo, zato mora biti ta skrb zlasti prisotna v vseh postavkah nadaljnjega razvojnega programa.
»Osnovo moramo iskati v lokalnem gospodarstvu in ga
predvsem doseči enotno gledanje in sodelovanje vseh delovnih organizacij,« je dejal predsednik Žgank. V enotnih akcijah, istovetnosti in razumevanju so izražene prvine, ki zagotavljajo realizacijo začrtanih nalog.
Kaj pripravlja delavska univerza za jesen
Delavska univerza bo organizirala, če bo dovolj pri-javljencev, naslednje oblike za izobraževanje odraslih:
0 Za vse, ki nimajo končane osemletke, nudi zelo ugodno šolanje za 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle v enem šolskem letu. To priporoča vsem, ki bi se radi kasneje kvalificirali, ker jc končana osemletka pogoj za vsako nadaljnjo kvalifikacijo.
0 Srednjo ekonomsko šolo — 1. in 2. letnik. Za vse, ki so na takšnih delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo šolsko izobrazbo. Pouk je seminarski po predmetih. Pogoj: končana osemletka!
# Komercialna šola (srednja). V prvi vrsti za absolvente šol za prodajalce. Pouk bo seminarski, izpiti V Celju, pri šolskem centru za blagovni promet.
9 Obveščamo vse kandidate za višjo kadrovsko šolo Kranj, ki bo ustanovila svoj oddelek v Velenju, da je še čas za prijave, ker bodo s predavanji začeli v oktobru.
#	V jeseni bo organizirana tudi šola za mlade kmetovalce, namenjena v prvi vrsti tistim mladim kmetovalcem, ki so po osnovnošolski obveznosti ostali doma.
0 Delavska univerza bo pripravila tudi večerno politično šolo druge stopnje v katero se bodo lahko vpisali absolventi dosedanjih večernih političnih šol iz velenjske občine.
£ Razpisani bodo naslednji jezikovni tečaji: nemški — začetni in nadaljevalni; angleški — začetni in nadaljevalni; italijanski — začetni in nadaljevalni.
#	Že v začetku maja t. 1. se bo pričel krojno šivalni tečaj, ki ga delavska univerza organizira skupaj s tovarno šivalnih strojev BAGAT. V tečaj se lahko vpišete do 7. maja.
Vse informacije dobite pri delavski univerzi Velenje, vsak dan od 8. do 12. ure ter ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure.
zavoljo tega drage. Čeprav imajo nekatere manjše gospodarske organizacije dobre perspektivne razvojne načrte (primer za to sta lesnoindustrijski kombinat in Stix), pa jih ne morejo uresničiti, ker nimajo na voljo dovolj sredstev. To kaže, da bi jih bilo vredno podpreti in hitreje razviti. Prelivanje kapitala je neizogibno in nujno potrebno.
Misli predsednika občinske skupščine Velenje Nestla Zgan-ka so bile osnova na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL za razgovor o nalogah pri konkretizaciji volilnega programa in sestavljanju novega srednjeročnega razvojnega načrta velenjske občine. S tem razgovorom pa smo v naši občini dejansko nadaljevali začeto delo, ki so ga podprli in dopolnili občani v javni razpravi že pred volitvami. Naloga skupščine v novi sestavi je potemtakem, da upošteva mnenja številnih dejavnikov in jih na samoupravmem nivoju strne v konkretnem občinskem srednjeročnem razvojnem načrtu.
Proizvodnja
v ♦
Gorenju
V prvih treh mesecih letos (januarja, februarja in marca) so v Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju izdelali nekaj nad 101.000 gospodinjskih aparatov, oz. 1.000 več, kot je to določal plan. Lani v istem razdobju pa so izdelali nekaj nad 63.000 gospodinjskih aparatov, se pravi, da so povečali proizvodnjo za več kot 60 %.
Na tuja tržišča pa so do konca marca izvozili blizu 12.000 izdelkov.
Obetajoči so načrti tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje tudi za letošnje drugo trimesečje. Kot določa proizvodni načrt bodo izdelali v razdobju april—junij 150.700 gospodinjskih strojev, lani v istem razdobju pa so jih le nekaj nad 67.000.
Finančne realizacije so dosegli do konca marca skoraj 103 milijone novih dinarjev, v drugem trimesečju pa jo bodo dosegli predvidoma nekaj nad 153 milijonov din. Pričakovati je tako mogoče, da bodo do konca junija v Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje ustvarili blizu 260 milijonov novih din finančne realizacije, lani pa so jo v vsem letu nekaj nad 310,000.000 novih din.
(L)
ganizacije, saj bo srednjeročni	nenehno krepiti. Če bomo imeli načrt občine zbir njihovih raz-	močno razvito industrijo, povojnih načrtov. Predsednik	tem bomo lažje premagovali Nestl Zgank meni, da bo po-	ostale probleme,« je dejal Nestl trebno močno angažirati skup-	Zgank. Zato mora biti naše> de-ščinska samoupravna telesa in	lo usmerjeno na nadaljnji raz-družbenopolitične organizacije,	voj vseh pddjetij. Močnejše de-»Če hočemo izdelati takšen de-	lovne organizacije, kot so šo-lovni načrt, ki ga bomo dejan-	štajijska el^l/vnu, rii&iik Ve-sko zmogli, potem moramo	lfefije' 'in 't6varfi"a (Josfjidlnjske
opreipe Gorenje, bodo morale pomagati pri naložbah v manjša, a vendar donosna in perspektivna podjetja. V ta namen naložen denar bo dobro izkoriščen, hkrati pa bo odpadlo predolgo zavlačevanje pri posameznih investicijah, ki so
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA VELENJE USPEL
Napotki za prihodnje delo
Prejšnjo sredo, 16. aprila, je bil t Velenju IV. redni občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi sterilni gostje, so obravnavali delo med dvema zboroma, razpravljali pa so tudi o prihodnjih nalogah. In končno so izvolili tudi noro dvanajstčlansko vodstvo tega občinskega odbora sindikata, ki pa se bo konstituiralo te dni.
Tako v poročilu o delu občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje, kot v referatu o nalogah v prihodnje, ki ga je podal predsednik Rudi Kortnik, so bila nanizana številna in izredno pomembna vprašanja. V pričujočem sestavku, žal, ne moremo podrobneje pisali o vseh tistih vprašanjih in nalogah, na katere je opozoril zadnji občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje, zato se bomo omejili le na nekatere.
Doseženi uspehi gospodarstva, predvsem pa problemi oz. naloge, ki se pojavljajo na posameznih področjih gospodarskega in družbenega življenja, terjajo, da se tudi sindikalne organizacije v kar največji meri vključijo v prizadevanja za nadaljnje povečevanje gospodarske aktivnosti in v tej zvezi doseganje optimalne rasti gospodarstva na velenjskem območju, za širše vključevanje v mednarodno blagovno menjavo in krepitev tistih gospodarskih organizacij, ki so se na tujih tržiščih že uveljavile. Podpreti bo treba j^rizadevan ja za okrepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, pri čemer bo treba dati večji poudarek amortizaciji in ustreznejšemu razmerju med amortizacijo in investicijskim vzdrževanjem, pospeševati bo treba hitrejšo in učinkovitejšo modernizacijo in rekonstrukcijo ter pripravo za nadaljnji razvoj gospodarstva. Ob tem pa ne b; šumeli tudii pozabiti na kar najširše in precej hitrejše, kot doslej, vključevanje strokovnega kadra v gospodarstvo. Zagotovili bo nadalje treba kar najbolj skladen razvoj gospodarstva in družbenih služb ter istočasno varčevanje in racionalizacijo na vseh področjih splošne potrošnje. In na nazadnje bo treba storiti tudi vse, da bi bili dosledno izpolnjevani roki gradnje nove Termoelektrarne Šoštanj
Podobno kot drugi dejavniki bo moral tudi medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje podpirati razvoj tistih delovnih organizacij oziroma dejavnosti, ki bodo ob dosedanjem razvoju ter ob upoštevanju razvojnih možnosti in usposobljenosti za to zagotovile hitrejši nadaljnji razvoj vse Šaleške doline. Da bi bila ta prizadevanja kar najbolj uspešna, bo treba zagotoviti, da se obremenitve gospodarstva v prihodnje ne bi povečevale.
Občni zbor je, med drugim, odločno naglasil. da mora priti samoupravljanje na velenjskem območju še bolj do veljave. V vrsti velenjskih delovnih organizacij namreč še nimajo zadosti razvitega samoupravnega mehanizma. Zato bo treba izpopolniti oblike m metode dela, izdelati nove programe in popraviti normativne akle. Več pozornosti bo treba nameniti tudi družbeno ekonomskemu izobraževanju samoupravljalcev, posebno novoizvoljenih članov samoupravnih organov. Se več kot doslej pa bi morale sindikalne organizacije storiti za izmenjavo kkušonj iz samoupravne prakse.
Pomembno je tudi, da je občni zbor odločno podčrtal zahtevo, da mora v prihodnje samoupravno dogovarjanje zaživeti na vseh ravneh gospodarskega dogajanja. V Šaleški dolini bi bili samoupravni dogovori potrebni tudi zategadelj, da bi spoznali težave in uspehe sorodnih delovnih organizacij, da bi se dogovarjali o minimalni stopnji akumulativnosti in o višini minimalnih osebnih dohodkov, pogovorili bi se lahko o racionalni zaposlitvi strokovnjakov, o možnostih za odpiranje delovnih mest za invalide ter o koriščenju vseh tehničnih dosežkov za nadaljnji razvoj tako posameznih delovnih organizacij kot občine. Samoupravno dogovarjanje, seveda kar najbolj razvejano, pa bi ustvarilo možnosti za utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov, za aktivnejšo vlogo samoupravljalcev ter za ustrezno družbeno politično akcijo sindikatov.
Po krajši razpravi so na zadnjem občnem zboru izbrali tudi novo 12-člansko vodstvo občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje. V nov odbor so bili izvoljeni: Kristina Debeljak, rudnik lignita. Rudi Kortnik, rudnik lignita, Ivan Knez, rudarski šolski center, Gvido Kumer,, Chrommetal, Herman Lešnik, tovarna usnja, inž. Stane Lipnik, termoelektrarna, Borut Mavec, rudarski šolski center, inž. Mi-lenko Pipuš, rudnik lignita, Danilo Pocajt, Gorenje, inž. Marija Raspot-nik, Gorenje, Branko Sumer, Gorenje in Jože žibret, SI IX.
5TAJERSKA
KOROŠKA v
REVOLUCIJI osrednja proslava Štajerskih in
koroških partizanskih enot pohoda *iv. divizije in
ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE
V
Štajerska in
Narodnoosvobodilna vojna na slovenskem Štajerskem je bila tesno povezana z razvojem narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v ostali Sloveniji in vseh jugoslovanskih narodov. Vendar so vplivali na razvoj na slovenskem Štajerskem nekateri posebni pogoji:
9 Okupacija slovenske Štajerske je bila še pred napadom na Jugoslavijo zelo temeljito pripravljena in nacisti so lahko takoj po zasedbi dežel« pričeli izvajali ukrepe, ki naj bi ta del slovenskega ozemlja v kratkem času pripravili za priključitev k nemškemu rajhu.
Ze pred prvo svetovno vojmo je bilo to ozemlje v zvezi z nemškim imperialističnim prodiranjem proti Jadranu podvrženo močnemu germanizacijskemu pritisku. V obdobju med obema vojnama velikonemške pretenzije po slovenskem ozemlju živijo naprej, pri čemer je važno vlogo odigrala nemška manjšina, ki je po nastanteu Jugoslavije ostala velikonemško usmerjena in je zgodaj prevzela nacistično ideologijo. Ta manjšina je bila številčno majhna, a je imela močno gospodarsko pozicijo. Svojo nacistično in iredentistično dejavnost je razvijala predvsem v okviru švabsko-nemškega kulturbunda, ki je postal izrazito petokolonaška nacistična organizacija.
Rovarjenje nacistov na slovenskem Štajerskem je dobilo velik zagon po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu.
Nacistični petokolonaši so intenzivno zbirali podatke, ki so bili nacistom potrebni za pripravo zasedbe slovenskega ozemlja.
Temeljite nacistične priprave za zasedbo in okupatorjevo poznavanje razmer na slovenskem Štajerskem predstavljajo po zasedbi faktor, ki je nacistom olajšal boj proti osvobodilnemu gibanju in v prvih obdobjih vstaje povzročil osvobodilnemu gibanju številne žrtve.
Hitlerjev ukaz ni obveljal
9 Pri obravnavi narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem moramo upoštevati tudi nekatere posebnosti okupacijskega sistema in metod nacističnega okupatorja. Nemci so po zasedbi takoj začeli izvajati ukrepe, ki naj bi v kratkem času privedli do ponemče-nja slovenskega ozemlja in uničevanja slovenstva. Hitler je naročil šefu civilne uprave na spodnjem Štajerskem: »Napravite mi to deželo spet nemško!« Glavna naloga šefa civilne uprave je bila ponemčiti deželo in jo priključiti k rajhu. Germanizacijo naj bi pospešile množične deportacije Slovencev. V tistem delu Slovenije, ki so ga zasedli Nemci, so imeli načrt v kratkem času od maja do oktobra 1941 izgnati 220.000 do 260.000 Slovencev ali eno tretjino vseh pod nemško okupacijo ži^ večih Slovencev. Svojih načrtov nacisti med vojno zaradi oboroženega odpora slovenskega ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov niso mogli v celoti uresničiti. Vendar so izgnali iz domovine okoli 10 odstotkoT pod nemško okupacijo živečih Slovencev. Na Slovenskem Štajerskem, kjer so izvedli tudi tretji val deportacij, je bil odstotek izgnanih Slovencev še višji. Izgon velikega števila Slovencev in naselitev Nemcev na domove izgnanih Slovencev sta zožila bazo za razvoj vstaje in okrepila pozicije nacističnega okupatorja. Odstotek slovenskega prebivalstva se je zmanjševal, kasneje še v zvezi z okupatorjevimi metodami v boiu proti narodnoosvo-dilnemu gibanju.
0 Okupator je sklenil zasedeno slovensko Štajersko priključiti k rajhu. To so hoteli nacisti storiti že 1. oktobra 1941. Do priključitve pa nikoli ni prišlo, preprečil jo je razvoj narodnoosvobodilne vojne. Formalno pravno je »Spodnja Štajerska« obdržala položaj zasedene nepri-ključene dežele. Vendar so nacisti deželo dejansko vključevali v nemški rajh in med drugim marca 1942 izdali odredbo o uvedbi vojaške obveznosti in državne delovne službe. Iz teh razlogov so med drugim skušali z vsemi silami zadušiti ljudsko vstajo. V boju proti osvobodilnemu gibanju so med drugim uvedli sistem ubijanja talcev. Skupinsko usmrtitev so javno razglašali, da bi zlomili voljo do odpora. Od 1941 do 1945 so v valovih ponavljali streljanje talcev. Skupaj je bilo usmrčenih 67 skupin.
Po zlomu stare Jugoslavije so komunisti edini začeli pripravljati vstajo
Uresničitev nacističnih načrtov je preprečila vstaja. Po zasedbi je bila Komunistična partija edina organizirana sila slovenskega naroda v okupirani slovenski Štajerski. Komunisti so kljub izredno težkim pogojem takoj pričeli pripravljati vstajo. Po zlomu stare Jugoslavije so komunisti in skojevci zbirali orožje, izvajali napisne in tudi druge akcije. Priprave za vstajo v tem delu Slovenije je neposredno vodil Pokrajinski komite KPS za Severno Slovenijo. Prvo akcijo proti okupatorju so izvedli mariborski komunisti in skojevci tri tedne po okupaciji oziroma tri dni po Hitlerjevem obisku v Mariboru, in sicer 29. aprila 1941. leta, ko so v središču Maribora zažgali dva nemška avtomobila. 22. maja 1941 je bil v Koj-zicah pri Rimskih Toplicah ustanovni sestanek Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Štajersko. Po tem sestanku so nastajale na terenu organizacije OF in prvi odbori OF. V prvih mesecih vstaje se je odporniška mreža naglo širila in rasla tja do septembrskih dni 1941, ko je okupatorju uspelo, da je z brutalnimi metodami in vdori v odporniško gibanje zadal organizacijam KPS in OF hude udarce ter začasno zaustavil razmah osvobodilnega gibanja.
Vzporedno s političnim delom in širjenjem Osvobodilne fronte so komunisti pripravljali oborožen upor. Vojaške priprave za upor so pospešili po partijski konferenci v Ljubljani 1. junija 1941. Pred nastankom prvih partizanskih enot so bile izvedene številne sabotažne akcije. V juliju 1941 so nastajale naslednje partizanske enote: Celjska četa, Savinjska četa,- iz partizanskih skupin v zasavskih revirjih je nastala Revirska četa in Pohorska četa. Na terenu je nastalo še več skupin. Več teh skupin so Nemci razbili. Konec julija je bila uničena Krška uporniška skupina.	(Dalje prihodnjič)

Razgovor z glavnim direktorjem tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje
__IVANOM ATELSKOM	__
Podpiram samoupravljanje, vendar tako, v katerem so angažirani prav vsi
»V Jugoslaviji bodo še presenečeni nad nadaljnjim podarskim vzponom velenjskega Gorenja«
Glavni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in dobitnik Kraigherjeve nagrade, Ivan Ateišek, je bil te dni izvoljen v volilni enoti Velenje — Mozirje za poslanca gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije.
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Gorenja, Ivanom Atelškom o razvoju in dosežkih, predvsem pa še o načrtih tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
gos-
V rudniku lignita so zamenjali polovico članov samoupravnih organov
V velenjskem rudniku lignita so 9. aprila izvolili polovico članov v centralni delavski svet, obratne delavske svete ekonomskih enot, odbore obračunskih enot in odbore predračunske enote. Po ugotovitvah centralne volilne komisije se je od 3.368 vpisanih volivcev udeležilo volitev 88,60 odstotkov volilnih upravičencev. Odstotek volilne udeležbe v posameznih volilnih enotah je bil: jama-vzhod 87,35; jama-zahod 83,52; klasirnica 93,92; elektrostrojni obrat 95,81; zunanji obrat 92,24; avtopark 98,18; jamske gradnje 85,36; splošna uprava 96,96 in sto odstotno v obratu EFE. Izvoljeni so bili:

Tovarna gospodinjske opreme v Velenju je dosegla v zadnjih nekaj letih razvoj, ki si ga je pravzaprav težko predstavljati. Januarja letos, na primer, so dosegli bruto produkt v takšni višini, kot v vsem letu 1964. Kaj vse je omogočilo Gorenju tak razvoj?
—	Nedvomno je omogočila Gorenju tak razvoj angažiranost slehernega člana kolektiva pri ustvarjanju, tako v proizvodnji, pri planiranju, pri programiranju, pri izdelavi raznih novih izdelkov, analizi trga itd. Angažirani so bili vsi, tako delavec, ki dela na tekočem traku, kot strokovnjak, inženir, tehnik, ekonomist.
Menim, da je tak uspeh mogoč le tam, kjer sodelujejo vsi, ki so angažirani v smislu napredka tovarne.
Kakšno je trenutno mesto Gorenja v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru in kaj tovarna gospodinjske opreme v tem prostoru predstavlja?
—	Nobenega dvoma ni, da je mesto Gorenju v jugoslovanskem in slovenskem prostoru že določeno. Gorenje predstavlja pomembnega proizvajalca gospodinjskih pripomočkov, saj izdelamo okrog 40 odstotkov vseh gospodinjskih pripomoč kov v Jugoslaviji. Zraven tega zaposluje Gorenje s svojo ko-operantsko-satelitsko industrijo nad 10.000 delavcev.
No, menim, da je prav tako pomemben faktor, da vključuje Gorenje v proizvodnjo vse predmete, vse izdelke, vse apa rate, ki jih v gospodinjstvu sploh uporabljajo.
Pri snovanjih nadaljnjega j| razvoja oz. osvajanju novih § proizvodov je nenehno pri-šotna želja, da bi kar najbolj J dopolnili program proizvod-E nje strojev za potrebe go-' spodinjstev. Kakšni so tovrstni dosežki in načrti tudi za vnaprej?
—	Predvsem želimo dati na tržišče kompleten izbor izdelkov. čimbolj kvalitetne izdelke, tudi estetsko na višku. Z analizo trga ugotavljamo, kakšne izdelke in na katero tržišče plasirati. Gorenje bo take študije pripravljalo tudi naprej. Pri programiranju pa je že eden od važnih faktorjev analize trga, marketing služba, ki bo nadela nadaljnji ton naši proizvodnji.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje verjetno ne bi dosegla tako vidnega napredka, če se ne bi izredno vehementno vključila v mednarodno delitev dela?
—	Brez dvoma je vključevanje v mednarodno delitev dela pomemben faktor. Gorenje predstavlja danes sorazmerno velikega izvoznika, predvsem tudi izvoznika na konvertibilno področje. Omenim naj, da bo kupila Zahodna Nemčija letos rad 40.000 raznih gospodinjskih aparatov, izdelanih v Gorenju, to je štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov, nadalje Avstrija, Sovjetska zveza in drugi. Tako bo letos odprem-l jeno na tuja tržišča nad 100.000 gospodinjskih strojev »Gorenje«.
Kooperacija z znanimi firmami* je prinesla Gorenju vidne uspehe. Strokovnjaki so dosežke teh tovarn tudi aplicirali, zelo spretno prilagodili našim proizvodnim prostorom, razmeram v naši tovarni.
Nagel vzpon podjetja ugodno vpliva tudi na razvoj tistih delovnih organizacij, ki z Gorenjem proizvodno sodelujejo. Kooperante pa je mogoče najti pravzaprav po vsej Jugoslaviji?
—	Če sem že prej omenil, da je Gorenje jugoslovanska tovarna, potem bi to trditev podkrepil še s številkami. V letošnjem letu bomo imeli za 25 milijard starih din raznih kooperantskih dobav, v naslednjih letih pa bo kooperantskih dobav za preko 50 milijard starih din.
Kooperacija Gorenja pa se ne razvija samo na slovenskih tleh, marveč od Subotice do Jesenic. Na to so prav gotovo vplivali razni dejavniki, kot so specializacija tovarn, od proizvodnje motorjev, raznih gumijastih delov, raznih silumini-jastih delov, termičnih elementov, programskih stikal itn.
Gorenje je pač predvsem specializirana tovarna za predelavo pločevine, kooperanti pa dobavljajo elemente, ki jih Gorenje vgrajuje in montira v svoje aparate.
Dosedanji dosežki omogočajo tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje še hitrejši nadaljnji razvoj. V letu 1971 naj bi dosegli že okrog 1 milijardo 200 milijonov novih din družbenega bruto produkta. Kako je s predvidevanji za nadaljnji razvoj ?
—	Gotovo je, da Gorenje ne bo samo ostalo na mestu, ki ga je doseglo v našem gospodarskem prostoru. Revidiran kratkoročni plan predvideva nadaljnji vzpon proizvodnje v Gore-
nju ter osvajanje proizvodnje novih aparatov, ki sodijo v sklop asortimana Gorenja. Razvijali smo se vse od leta 1953 naprej, in razvijali se bomo tudi v prihodnje.
Jugoslovansko tržišče bo še in še presenečeno zaradi Gorenja, spričo nadaljnjega vzpona Gorenja, zaradi osvajanja novih proizvodov. Naša želja je, da izenačimo možnosti naših potrošnikov, in sicer glede nakupa gospodinjskih aparatov, z možnostmi, ki jih imajo kupci na zahodnih tržiščih.
Kot smo izvedeli, ste v tovarni gospodinjske opreme Gorenje pripravljeni investirati oziroma naložiti denar tudi v druge delovne organizacije oz. panoge gospodarstva. Gre za to, da se Gorenje še v večji meri uveljavi na vseh področjih gospodarske aktivnosti?
— Tudi o tem razmišljamo. Pripravljamo razne analize in elaborate, da bi samoupravnim organom kar najlaže predočili ta aranžman. Menim, da je zelo važno, da se vključimo oz. da omogočimo prelivanje ustvarjenega kapitala v Gorenju tudi v druge panoge. To ni samo želja Gorenja, verjetno je tudi tu želja najvišjih naših forumov, da bi se kapital na kar najbolj svoboden način začel prelivati v druge panoge.
Tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje vodite že vse od ustanovitve naprej, to je od takrat, ko ste začeli v majhni obrtni delavnici s proizvodnjo štedilnikov na trda goriva; Kakšen je vaš »recept« za
V Centralni delavski svet Mirko Krušnik, Ivan Novinšek, Ivan Lednik, Franc Hercog, Jože Lešnik, Slavko Belaj, Ferdo Korpnik, Jože Lušina, Franc šumah, Alojz Ternovšek, Aleksander Terček, Franc Puc, Ivan Bal oh, Jože Debeljak, Viki Trunkl, Rudi Štantc, Maks Cigale, Valči 2o-har, Albin Bolha, Zofka Miklav, Ludvik Jesemčmk, Edo Mežnar, Goršek Pavla in Štefan Zagoričnik. Novi člani delavskega sveta ekonomske enote Jama vzhod so: Franc Lor-ger, Ivan Kraševec, Franc Kovše, Mirko Novak, Martin Kotnik, Ivan Ošlak, Ivan Krejan, Maks črnjevič, Stane Planine, Jože Polenik, Jože Grilc, Franc Verdev, Franc Vedenik, Jože Profl, Jože Vozelj in Anton
Generalni direktor Ivan Ateišek
vodenje delovne organizacije. Dolgoletne izkušnje so ga nedvomno izoblikovale?
— Moram reči, da sem v »Gorenju« delal z veseljem in veselje gotovo omogoči uspeh.
Zelo podpiram samoupravljanje, vendar tako samoupravljanje, v katerem je angažiran sleherni delavec, sleherni človek, sleherni strokovnjak, v katerem se ve, kaj kdo želi oz. kaj hoče.
Uspehi »Gorenja« gotovo ne zavisijo od nekega posebnega koncepta, pač pa od angažiranja ljudi, delavcev, strokovnjakov, inženirjev, tehnikov, seveda pa tudi od velikega angažiranja strokovnega vodstva.
Menim, da se lahko takega »recepta« vsakdo posluži, vendar pa je osnova vsemu — delo! Delati je treba!
Marijan Lipovšek
Pinter.
Novi člani delavskega sveta Jama zahod so: Marjan Kolar, Slavko Knez, Ivan Ateišek, Mirko Hude j, Anton Zajlc, Rafael Kovač, Anton Dnaž, Ivan Hrustelj, Avgust Medved, Martin Frigelj in Anton Dobovičnik.
Novi člani delavskega sveta ekonomske enote klasirnica so: Drago Vedenik, Jože Canč, Ivan Britovšek, Ivan Lesjak, Milan Lipnik, Martin Preložnik, Avgust Kuzman in Avgust Jemec.
Novi člani delavskega sveta ekonomske enote elektrostrojni obrat so:
Ivan Koritniik, Ivan Miklavžina, Kari Krejan, Armando Kurent, Jakob Du-šak, Jože Borovnik, Srečo Chromi in Ivan Hriberšek.
Novi člani delavskega sveta ekonomske enote zunanji obrat so: Miha Gregorin, Bernard Knez, Albin Gro-belnik, Jožica Lešnik, Alojz Ramšak, Pavla Petrič in Ferdo Zvikart.
Novi člani delavskega sveta ekonomske enote avtopark so: Ivan Delopst, Viki Jakob, Jože Zapušek, Mirko Jamnikar, Rado Holenšek, Stane Mar-kovič, Jože .Pirnat in Jože Švent.
Novi člani delavskega sveta ekonomske jamske gradnje so: Ema Meh, Franc Catcr, Jože Prpič, Ivan Bom-bek, Emil Mravljak, Rudi Gojčman in Ivan Rošar.
■ ■
Novi člani delavskega sveta ekonomske enote obrata EFE so: Mirko Za-ger. Roman Repnik, Ivan Melanšek, Marjan Puc, Rudi Mirko Vrabič in Matilda Navodnik.
V jami vzhod so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni: — etaža na koti + 79 + 72: Jože Cepin, Ivan Jakob, Franc Koren, Silvo Ramšak, Štefan Orter in Alojz Lipniik;
—	etaža na koti + 65: Valentin Mar-
čec, Jože Kolenc, Martin šušteršič, Anton Krajnc, Anton Barle, Vinko Hribovšek in Bernard Zabukovnik;
—	priprave: Milorad Djodjevič, Jože Grabner in Rudi Kopina.
—	zračenje, sanacija, transport In jekleno podporje: Vinko Kaš, Franc Goltnik, Anton Lesjak in Anton Pod-vratnik;
—	jamska mehanizacija: Ivan Flis,
in Vinko Krajnc.
V	Jami zahod so bili v odbore obračunskih enot izvoljeni:
—	I. oddelek: Anton 2evart, Ivan Krušnik, Janez Bevc in Ivan Levak:
—	II. oddelek: Bogomir Lesjak it Lenart Vincek;
—	jamska mehanizacija: Anton Mcža Ferdo Tajnik, Rudi Pogorele, Jane; Dolanc in Franc Sešel;
—	sanacija, transport, vrtanje: Lud
vik Melanšek, Franc Krajnc, Mih: Berložnik in Alojz Meža.
V	klasirnici so bili v odbore obra
čunskih enot izvoljeni:
—	klasirnica: Franc Druks, Bogdar Pečečnik, Jože Ledinke in Vlado Ma
jer;	I
—	izvoz in jamski transport: Frani Gluk, Ivan Kaligaro, Ferdo Kortnik Florijan Meh, Alojz Novak in Ivai Hartman.
V	elektrostrojnem obratu so bil v odbore obračunskih enot izvoljen
—	mehanična delavnica, toplovodni in vodovodna skupina: Maks Košto maj, Pavel Mastnak, Rudi Sevčnika in Adolf Pristovšek;
—	elektro delavnica in trafopostaja Ivan Grudnik, Anton Miklavžina ii Jože Ramšak;
—	kovaška in VTS delavnica: Ivai Golob, Stanko Lesjak, Karel Strop nik, Franc Strojanšek in Edo Kuhat
Na zunanjem obratu so bili v od bore obračunskih enot izvoljeni:
—	lesno skladišče in žaga: Fran
Deberšek in Franc Jamnikar;
—	čistilke: Marija Višner in Pavi Petrič;
—	kopalnica: Albin Grobelnik, Ed Koren in Slavko Ožir;
—	mizarska delavnica: Jakob Drai šrnk in Alojz Pesjak;
—	remontna skupina: Slavko Mesare
in Franc špeh;
—	pomožna skupina: Leopold Hol nec in Franc Vajsenbah;
—	težaška skupina: Ignac Jamnikai Slavko Felicijan in Anton Belak.
V odbor predračunske enote splošn uprava so biLi izvoljeni Ivan Fec< Jurij Globačnik, Albin Medved, M; rica Gril iin Tone Kovaoič.
SLOV E M J E G R A Š K A K R 0 Nil A
l POSEBEN SKLAD ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST
V	številnih delovnih organizacijah v Slovenjem Gradcu modernizirajo proizvodnjo, odvišna delovna sila pa ostaja brez zaposlitve. Zato je občinska skupščina Slovenj Gradec na zadnji seji sprejela predlog, da naj bi ustanovila poseben sklad za odpiranje novih delovnih mest, v katerega bi morale .prispevati denar tudi vse tiste delovne organizacije, ki modernizirajo proizvodni proces, za odvisno delovno silo pa potem ne najdejo več delovnega mesta.
Sicer pa se bodo morali v tej koroški občini odločno zavzeti za hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Na zaposlitev čaka več sto občanov, med njimi precej mladih, ki iščejo prvo zaposlitev.
GRADNJA OBRTNIH DELAVNIC
V	Slovenjem Gradcu so z urbanističnim programom sicer že določili območja za gradnjo obrtnih delavnic. Ker se posamezni obrtniki zanimajo za novogradnjo, bodo zdaj pospešili dela okrog izdelave zazidalnih načrtov za tista območja, kjer bodo lahko v prihodnje zasebni obrtniki gradili nove delavnice.
DVODNEVNI IZLETI »PO POTEH
KOROŠKIH PARTIZANOV IN PO SLOVENSKIH DOMAČIJAH«
Oživljanje tradicij skupne borbe slovenskih in koroških partizanov je bilo odločilno, da se je Turistični biro Ljubljana transport v Slovenjem Gradcu odločil za organizacijo več dvodnevnih izletov »Po poteh koroških partizanov in po slovenskih domačijah«.
Program izletov je pripravljen tako, da bodo udeleženci prvi dan obiskali Velikovec, Celovec, Gosposvetsko polje, Osojsko jezero, Beljak in Bil-čovs. Zvečer pa bo pri Janku Ogrisu tovariško srečanje. Drugi dan pa bodo nadaljevali pot skozi Bistrico in Šentjanž v Borovlje ter Sela, vrnili pa se bodo skozi Apače, Galico in Pliberk.
Izletnike bodo vsakič spremljali koroški borci ter obujali spomine na partizanska leta.
GOSPODARSKI USPEHI 1968
Delovne organizacije iz Slovenjega Gradca so dosegle lani zadovoljive
uspehe. Celotni dohodek in dohodek sta v Slovenjem Gradcu naraščala hitreje kot v povprečju v Sloveniji, delovne organizacije iz sosednje občine pa so namenile za sklade več denarja kot leto dni poprej.
Celotni dohodek, se je v primerjavi z letom 1967, povečal za 14 %, dohodek za 19 %, sredstva za amortizacijo za 21 %, v sklade pa so delovne organizacije oddvojile 22 % dohodka, ali 3 % več kot leto dni poprej. Povečali so se tudi osebni dohodki, in to za nekaj nad 11 °/0. Povečala se je nadalje tudi produktivnost; vendar v določeni meri tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih, saj je bilo lani zaposlenih 2 % manj delavcev kot leta 1967.
DEJAVNOST ORGANIZACIJ ZDRU-ZENJ BORCEV NOV
Na zadnjem razširjenem plenarnem zasedanju Občinskega združenja borcev NOV Slovenj Gradec so sprejeli delovni program za leto 1969, ki je dokaj konkreten, prilagojen pa finančnim možnostim občine.
Veliko delo si je, med drugim, zastavila komisija za razvijanje in prenašanje tradicij NOB. 25. maja bo pripravita zaključno tekmovanje pionirjev na temo »Kaj vem o narodnoosvobodilni vojni v domačem kraju in koroški regiji«. Sicer bo tudi letos pripravila seminar za prosvetne delavce, na katerem jih bo seznanila z zgodovino delavskega gibanja 'v letih 1914—1941, ponovila pa bo seminar o zgodovini NOV v občini Slovenj Gradec in v koroški regiji. Posebno pozornost bo namenila tudi prenašanju tradicij na mladi rod, pri čemer se bo posluževala najrazličnejših oblik in metod dela. Vzgojo mladine v duhu NOV bodo povezovali z vsemi osvobodilnimi in drugimi naprednimi gibanji, ki so mladim blizu, in to z namenom, da bi tako mladi laže razumeli in cenili našo narodnoosvobodilno borbo.
Skupaj s komisijo za spomeniško dejavnost bo komisija za razvijanje in prenašanje tradicij NOV sodelovala pri odkritju obnovljenega spomeniška borcem Pohorske brigade, ki so padli pri Jeseraku ter pri proslavi 25-letnice partizanske sani-tete na Pohorju. Muzeju Ljudske revolucije Slovenj Gradec pa bo komisija za razvijanje in prenašanje tra-
dicij NOV tudi predlagala, da naj bi začel pripravljati izdajo zgodovinske čitanke o narodnoosvobodilni vojni.
MISLINJA: ASFALTIRANJE CESTE
Krajevna skupnost Mislinja ima za letos veliko' načrtov. Računa na nekatera večja komunalna dela, med drugimi zlasti še na asfaltiranje ceste IV. reda ter na urejanje kanalizacije, urediti želi v sodelovanju s Temeljno iKobiraže^alno skupnostjo Slovenj Gradec prostore za varstvo otrok itd. Pri uresničevanju vseh teh nalog bodo sodelovali prebivalci Mislinje s samoprispevkom v denarju in materialu.
Volišča so bila lepo okrašena
V Velenju bo medobčinsko tekmovanje ekip M
ZA TEKMOVANJE SE JE DOSLEJ ŽE PRIJAVILO VEC KOT 15 EKIP RK IZ ŠIRŠEGA CELJSKEGA OBMOČJA
27. aprila, ko bo v Velenju osrednja proslava »Štajerska in Koroška v revoluciji«, bo v našem mestu tudi medobčinsko tekmovanje ekip Rdečega križa s širšega celjskega območja. Za tekmovanje se je prijavilo do pretekle sobote več kot 15 ekip s širšega celjskega področja, in sicer pri starejših članih RK ekipe iz Celja, Žalca, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Velenja, pri podmladkarjih RK pa ekipe iz Celja, Žalca, Laškega, Mozirja, Slovenskih Konjic, Smarij pri Jelšah, Šentjurja in Velenja.
Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 7. uri zjutraj v osnovni šoli »Miha Pintar-Tole-do«. Najprej bodo 6-članskc ekipe tekmovale v obvezovanju in prenosu ranjencev, pozneje
pa bodo morali tekmovalci odgovarjati na 30 vprašanj.
Ekipe, ki se bodo na nedeljskem medobčinskem tekmovanju najbolje izkazale, bodo nagrajene, vsi udeleženci tekmovanja pa bodo prejeli spominske
diplome. Najboljše ekipe z ve lenjskega medobčinskega tek movanja pa se bodo udeležili lepubliškega tekmovanja eki] Rdečega križa, ki bo v Ljublja ni 10. maja.
(P
V PRAZNOVANJE SO SE VKLJUČIL! TUDI RADIOAMATERJI
Člani radio kluba Velenje so se na svojstven način vključili v slavje »Štajerska in Koroška v revoluciji«. Od 18. do 23. aprila so vzpostavljali radijske zveze s posamezniki oziroma klubi po Sloveniji in Hrvatski. Zanimali so se, kako v posameznih krajih potekajo priprave na veliko slavje »Štajerska in Koroška v revoluciji« in koliko njihovih soobčanov bo prišlo 27. aprila v Velenje. Vsi tisti, s katerimi so Velenjčani vzpostavili v
zadnjih dneh radijsko zveze bodo prejeli spominsko QS] karto »Štajerska in Koroška • revoluciji«, in sicer ali na pro slavi v Velenju 27. aprila, al pa pozneje po pošti.
Velenjčani so se odločili z; vzpostavljanje zvez z radio amaterji drugod po Slovenij in Hrvatski predvsem zatega delj, da okrepijo sodelovanj klubi in posamezniki, istočas no pa tudi, da preizkusijo pri pravljenost na vseljudsko ob rambo.
SPREJET FINANČNI NAČRT TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VELENJE
Za osnovno dejavnost osnovnih šol več denarja kot lani
V odstavku
SPOMINI NA KOROŠKO
V četrtek, 10. aprila, je bila v Velenju seja skupščine temeljne izobraževalne skupnosti. Na seji so razpravljali in sklepali o merilih za financiranje vzgoje in izobraževanja za leto 1969 ter o finančnem načrtu Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje za leto 1969. Nadalje so razpravljali o poslovanju lani, spremenili so merila o udeležbi temeljne zobraževalne skupnosti pri financiranju dnevnega varstva otrok in sprejeti tudi finančni načrt za dnevno varstvo otrok za leto 1969.
V letu 1969 bo Temeljna izobraževalna skupnost Velenje zagotovila vsem vzgojno izobraževalnim zavodom toliko denarja, kot ga potrebujejo, upoštevaje pri tem predmetnike in določbe zakona o vzgoji in izobraževanju. Pri tem so si zlasti še prizadevali, da bi dosegli, da bi bili prosvetni delavci za enako delo enako nagrajeni, se pravi, da bi bila uveljavljena enotna merila za vse šolske zavode.
Zlasti je treba poudariti, da finančni načrt Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje za leto 1969 določa, da bo na vo-ljoza osnovno dejavnost osnovnih šol skupaj okrog 6,500.000 din, ali nad 20 % več sredstev kot lani. Za nagrajevanje kvalitete dela pa je v letošnjem proračunu predvidenih še posebej skoraj 150.000 din.
Sicer pa bo velenjska Temelj-
na izobraževalna skupnost financirala v tem letu še pogodbeno dejavnost delavske univerze za osnovnošolsko izobraževanje šolarjev na osnovni šoli »Gustava Šiliha«, za šolanje vzgojno motenih otrok z območja velenjske občine na posebni šoli pri zavodu Ivanke Uranjekove v Celju, za dejavnost male šole, za prevoze učencev, oddaljenih nad 4 km, za prehrano socialno šibkih šolarjev, za štipendiranje nadarjene mladine, za pospeševanje učno-vzgojnih dejavnosti, za novogradnjo osnovne šole v Šentilju (za to je predvidenih 80.000 din) itd. V letu 1969 bo za financiranje vzgoje in izobraževanje v. Velenju skupaj na voljo skoraj 8,5 milijonov dinarjev, pri čemer bo znašala dotacija Republiške izobraževalne skupnosti blizu 1,500.000 din.
Petindvajset vitic, ki jih je narisal slikar samouk Vlado Parežnik ob 25-Ietnici službe javne varnosti, bodo delavci UJV poklonili v nedeljo, 27. aprila, predsedniku SFRJ Josipu Brozu-Titu.
Za otroško varstvo bo v Velenju na voljo 650.000 din. Nekaj nad 100.000 din bodo namenili aa kritje stroškov dnevnega varstva tistih otrok, za katere starši ne plačajo celotne oskrbnine. Nekaj denarja pa bodo porabili za nakup šotorov in drugih pripomočkov, ki jih bodo uporabljali za dnevno varstvo otrok. Ta letovanja bo pripravila občinska zveza društev prijateljev mladine. 30.000 din bodo porabili za ureditev šolske kuhinje v novi osnovni šoli v Šentilju. Nekaj nad 300.000 din pa bodo namensko vročili pri banki. 2e kmalu bo treba namreč v Velenju zgraditi novo vzgojno varstveno ustanovo, kar bo nedvomno dokaj zahtevna investicija in so se zato v Velenju odločili, da bodo že letos začeli zbirati denar za to novogradnjo. Sicer pa je svet za dnevno varstvo otrok pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje tudi že sklenil, da se pristopi k izdelavi predloga perspektivnega programa razvoja otroškega varstva.
Na zadnji seji skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje so govorili tudi o spremembah za sestavo skupščine temeljne izobraževalne skupnosti in njenih organov. Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti šteje zdaj 50 članov, vendar prevladuje mnenje, da bi bilo treba število članov zmanjšati. Na sejah skupščine je bila v letu 1968 zelo slaba udeležba, manjkali so predvsem tisti člani skupščine, ki so jih izvolili samoupravni organi delovnih organizacij. Zmanjšali naj bi tudi število članov sveta za dnevno varstvo otrok. Namesto stalnih komisij za otroško varstvo, za osnovnošolska vprašanja, za šole II. stopnje in za izvenšolsko izobraževanje, ki delujejo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje, pa naj bi v prihodnje delovale le občasne komisije. Na podlagi stališč z zadnje seje skupščine bodo pripravili zdaj konkretne predloge za spremembo sestave organov temeljne izobraževalne skupnosti Velenje.
Člani velenjske temeljne izobraževalne skupnosti pa so na zadnji seji spregovorili tudi o potrebi po gradnji nove, tretje, osnovne šole v Velenju. Če bi hoteli uvesti pouk v poldrugi izmeni, bi že zdaj rabili 19 novih učilnic. Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Velenje je s finančnim načrtom predvidela 80.000 din za izdelavo načrtov za novo šolo v Velenju, sklenila pa je predlagati občinski skupščini Velenje, da prevzame investitorstvo nad gradnjo III. osnovne šole v Velenju, čimprej pa naj bi začeli z izdelavo programa za gradnjq te šole. Ob tem velja omeniti, da bodo letos zgradili novo poslopje za osnovno šolo v Šentilju. 2e letos pa bi bilo treba pripraviti tudi še načrte za adaptacijo osnovne šole Ravne, ki jo bo treba opraviti že prihodnje leto.
(V)
0 Na I. sejmu, razstavi in prodaji pohištva, ki ga je pripravil »SIPAD« od 12. do 27. aprila v hali AD Kladivar v Celju, sta razstavila svoje izdelke tudi Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in podjetje za izdelavo pohištva »STIX« Velenje.
#	Občinski odbor Rdečega križa Velenje je pripravil letos že več 20-urnih tečajev prve pomoči. Takšni tečaji so bili doslej že v Zavodnji, na Ravnah, v Belih vodah, Skalah, Pesjem, Šaleku, Družmirju in Gaberku. Zdaj pa je v Šoštanju. Tečaji prve pomoči so povsod dobro obiskani.
% Temeljna izobraževalna skupnost Velenje je lani imenovala ' komisijo za štipendije. Razpisali so 5 štipendij za potrebe vzgojno-izobraževalnih zavodov, 5 pa za nadarjeno mladino. Komisija za štipendije pri temeljni izobraževalni skupnosti je prejela na razpis kar 41 prošenj za štipendije. Podelila je 14 štipendij, večjemu številu preostalih prosilcev pa je zagotovila štipendije v delovnih organizacijah, pri skladu za borce oz. na občinski skupščini. V proračunu Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje je letos na voljo za štipendije 48.120 din. Štipendije bodo izplačevali vsem tistim, ki so jim jih odobrili lani, razpisali pa bodo zraven tega tudi 10 novih štipendij.
#	Občinski odbor RK Velenje bo v sodelovanju z osnovnimi organizacijami Rdečega križa pripravil 29. maja veliko akcijo za zbiranje oblačil, in sicer v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in v Topolšici. Del zbranih oblačil v tej akciji bodo razdelili med najbolj potrebne socialno šibke družine v občini, nekaj denarja pa bodo shranili za primer elementarnih in drugih nesreč.
O Lani so v Velenju nagradili za prizadevno delo 4 pionirske hišne svete, in sicer z garniturami za namizni tenis. Tudi letos bodo prejeli najde-lavnejši nagrade. Prva nagrada bo izlet na Gorenjsko, ena od nagrad bo spet oprema za namizni tenis, podeljenih pa bo tudi več knjižnih nagrad.
H0RTIKCLTUR1VI SVETI
V Velenju želijo v prizadevanju za lepšo podobo mesta vključiti zraven pionirjev tudi mladino in odrasle. Zato je v teku akcija za ustanovitev hor-tikulturnih svetov. Pobudniki za ustanovitev teh svetov menijo, da naj bi bili hortikulturni sveti osnova za ustanovitev horti-kulturnega društva.
Za člane hortikulturnih svetov bodo pripravili v Velenju vrsto predavanj, predvidoma junija pa bodo priredili tudi razstavo cvetja.
Ena od osnovnih nalog novoustanovljenih hortikulturnih svetov v Velenju bo, da že pri najmlajših občanih vzbudijo ljubezen do narave, cvetja in zelenja.
Teden amaterske gledališke dejavnosti
V	slavje »Štajerska in Koroška v Revoluciji« so se prizadevno vključili tudi ljubitelji Talije. Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Velenje je namreč v dneh od 15. do 19. aprila pripravila v domu kulture Velenje »Teden amaterske gledališke dejavnosti«. In da bi prireditve obiskalo kar največ ljubiteljev gledališke umetnosti, so določili za prireditve vstopnino le po 2 dinarja.
V	okviru »Tedna amaterske gledališke dejavnosti« so se prvi predstavili gledališčniki Svobode — Šoštanj. Uprizorili so dramo »Mati«, ki sta jo napisala v okupirani Ljubljani Bojan Štih — Peter Novljan in Kari Destovnik Kajuh — Drago Jeran. Dramo, ki jo je zrežiral Tone Rep, so prvi uprizorili Šoštanjčani februarja letos.
Amatersko gledališče iz Velenja se je drugi večer predstavilo z delom »Srečni dnevi«, ki ga je zrežiral Jože Kolar.
V	četrtek, 17. aprila, je pripravilo kulturno društvo »Ivan Cankar« z gimnazije Velenje večer »Jutri gremo v napad«.
šoštanjčani so nastopili v okviru »Tedna amaterske gledališke dejavnosti« še v petek, 18. aprila. Občinstvu so se predstavili s Finžgarjevo dramo »Veriga«.
»Teden amaterske gledališke dejavnosti« je zaključilo amatersko gledališče Velenje, ki si je za svoj drugi nastop izbralo Hnmiltonovo delo »Plinska luč«.
Šercerjevci so uspešno napadali prvega maja Dravograd. Zavzeli so nekaj bunkerjev. Mimogrede še postojanko vojaške policije, v neki gostilni so ujeli med drugimi oficirji celo nemškega generala. Vendar je bil Dravograd pretrd oreh za štirinajsto divizijo in zaradi tega smo morali ubrati drugo pot proti Koroški — preko planine na Železno kaplo n preko Ve-likovca na Celovec in v sam Celovec.
Vojaško gledano je bila akcija pestra in polna malih borb, vendar je za nas pomenila takrat nekaj več. Naši vtisi so bili nepozabni. Takrat smo se prvič srečali z našimi rojaki preko starih meja Jugoslavije. Prišli smo tja, kamor smo težili že davno pred vojno, še takrat, ko smo se v šoli učili o Koroškem plebiscitu, o knežjem kamnu, o Gospesveti, o lepi Koroški slovenski deželi.
Prvo srečanje s koroškimi Slovenci je bilo nadvse pri srčno. Državne meje nismo obču->ili. Male koroške vasi so nas sprejemale kot stare prijatelje. Na marsikateri hiši se je vila naša zastava, a v očeh starih
no čakala boljših časov ob ka-zanu. Znašla se je namreč med clesettisoči umikajočih Nemcev, Čerkezov in drugih še oboroženih satelitov hitlerjeve vojske in ji drugega ni kazalo kot taktičen umik.
Tudi meni je bilo vroče, ko sem se z avtom prerival skozi gnečo sovražnikov. Na srečo sem pravočasno snel svojo kapo s peterokrako. V svoji uni-formi, ki je bila iz agleškega stola, jim nisem bil sumljiv.
Vsi so namreč hiteli, da bi prišli iz partizanskega območja in da bi se predali zapadnim zaveznikom.
Našo četo sem potem pripeljal spel v sestavo prvega bataljona, ko smo dobili nalogo, da zasedemo vse ključne pozicije in vsa javna poslopja ler kasarne v Celovcu.
Ukaz je bil težko izvedljiv, kajti pred nami so bili v Celovcu že Angleži. Reševali smo ukaz diplomatsko. Poleg an< škega stražarja smo postavili še našega. Malo čudna kombinacija, vendar je bila takšna koeksistenca mogoča. Tako so tudi pri glavni pošti in mnogih
Partizani na straži pred knežjim prestolom na Gosposvetskein ••• ........ ■	POljlU
Korošcev se je zaiskrila solza veselja.
Prvemu koroškemu učencu sem podaril usnje za podplate in čevlje, ki sem ga nosil v nahrbtniku še iz akcije na tovarno usnja v Šoštanju. Saj je vendar konec vojne in kdo si je zasluži/ več kot koroški vojak, ki je že od 1939. leta čutil hit-lerjanski škorenj na svojih plečih in kljub temu zadržal svoj jezik in ljubezen do domače pesmi in svojega matičnega ljudstva.
Tako kot meni se je zgodilo mnogim iz 1. bataljona Šercer-jeve brigade. Vsi so z veseljem praznili svoje nahrbtnike in delili ljudstvu to kar so imeli. Korošci pa so nas gostoljubno stregli.
Tako je bilo v vseh okoliških vaseh Velikovca in Celovca, medtem ko v omenjenih dveh mestih ni bila ista situacija. Tu je ponemčevanje opravilo svoje in med meščani smo redkeje naleteli na tiste, ki bi hoteli govoriti slovensko.
Kmečki živelj na Koroškem je ostal zvest svoji pravi domovini.
Pri našem prodiranju proti Celovcu smo imeli največ težav z Velikovcem, kjer so nudili oster odpor ostanki SS enot in gestapa. Vendar smo tudi tu uspeli. Medtem se je izgubila ena naših čet. Izginila je kot kalra. Dobil sem ukaz, da jo moram najti. Zaradi tega sem
II3U1S A HfOdDU mojAO z 3S
Wollsberga in tam tudi na nekem hribu našel četo, ki je mir-kasarnah stali naši stražarji.
Javna
razsvetljava v Rečici ob Paki
V Rečici ob Paki so te dni uredili javno razsvetljavo. Namestili so štiri luči. S lem se je izpolnila želja Rečičanom. Prebivalci te vasi pa bi radi imeli tudi vodovod, ki jim je res potreben, vendar zaradi pomanjkanja denarja letos še ni računati na to.
Takrat je bilo mnogo dela in žal, nisem, utegnil pisati dnevnika, čeprav bi bil zelo zanimiv. Saj sem sodeloval kot prevajalec pri mnogih razgovorih z angleškimi komandanti, ko smo reševali skupne probleme in lovili po Celovcu razne domače in nemške vojne zločince, ki smo jih srečevali takrat na celovških ulicah.
Obiskali smo tudi Knežji prestol na Gosposvetskem polju. Oh njem je že stala častna straža slovenskih partizanov.
Celovec je bil za nas tudi prvo mesto, ki smo ga srečali ; večletni borbi. Pravo mesto z aslaltnimi cestami, trgovinami, in frizerskimi saloni. Prav slednje smo vsi z veseljem obiskovali, da so nam pošteno s šam-o o no m oprali lase in nas po britju namazali s kolonjsko vodo. Tega smo v partizanih nekateri najbolj pogrešali. Nekateri so si dali lase celo ondu-lirati. To so bile seveda izjeme.
To srečanje s Koroško je bilo žal kratko. Zaradi mednarodnih dogodkov in sporazumov smo se morali umakniti iz Koroške do naših starih meja. V zameno za Koroško smo se s težkim srcem naselili za nekaj dni v Eibiswald v Avsriji, nedaleč po zračni liniji od Ma-renberga. Tja smo prišli za Bolgari in ljudstvo je bilo preplašeno.
Kako je bilo v Eibiswaldu pa drugič!
V. Valenčak
ŠTAJERSKA in
KOROŠKA V
REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in
koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in
ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE
1941-1969
ŠAfcEŠKI RUDAR
25. april 19
OBČINA SLOVENJ GRADEC, POSREDNO PA CELOTNO GOSPODARSTVO, NE ZMORE VEČ KRITI IZGUBE ZA ŽELEZNIŠKO PROGO VELENJE - DRAVOGRAD, ZATO PREDLAGA UKINITEV TOVORNEGA PROMETA NA ODSEKU VELENJE - SLOVENJ GRADEC
30. aprila zadnji vlak
Julija lani, je železniška proga Velenje—Dravograd izgu-	vezave Koroške s Celjem po
bila značaj javne proge. Občini Slovenj Gradec in Dravograd	ukinitvi železniške proge Vele-
sta se morali potem s posebno pogodbo zavezati, da bosta ZTP	nje—Slovenj Gradec širša druž-
Maribor krili izgubo, ki bo nastala na tej progi potem, ko je bil	bena skupnost, uveden blagovni promet kot dostavni prevoz in ko so začele veljati tudi precej višje tarife.
Zaradi višjih tarif za prevoz dov verjetno ne bi prenesla. Pa na progi Velenje—Dravograd, tudi cestišče bi težko preneslo predvsem pa tudi zaradi pre- močno povečan promet. V Slo-majhnih prizadevanj same že- venj Gradcu menijo, da bi morala reševati problematiko po-
Seveda pa je za zdaj še pre-uranjeno napovedovati, kdaj in kako bo rešen ta problem, namreč, kdaj bo usposobljena za povečan promet cesta med. Velenjem in Slovenj Gradcem!
(Ml)
REZULTATI VOLITEV V VELENJSKI OBČI)
NA VOLITVAH IZREDNA UDELEŽBA
V sretlo in nedeljo smo volivci ponovno dokazali, da podpiramo samoupravni socializem in volilni program Socialistične zveze - Udeležba na volitvah pa je dejanski odraz naše zrelosti in zavesti
ŠALEŠKA DOLINA IN ŠERCERJI
leznice, da bi povečali promet je bilo že lani za okrog 200.000 novih din izgube. Občina Slovenj Gradec je dolžna poravnati okrog 180.000 din izgube. Izguba pa je začela letos še bolj naraščati. Do konca februarja je proga Velenje—Dravograd »ustvarila« že blizu 255.000
"ovih„ln izgube (to je blizu Po prihodu XIV. divizije na preko Vitanja, Lošperkain 25,500.000 starih dinarjev). Ka- gtajersko je ta del doživljal Dovž. Se predno smo se uteg-cunajo pa da do, promet se na- bohotno rast narodnoosvobo- nili spočiti, smo že doživeli in-dalje upadal, ker so se pove- dUne borbe Hitlerjev škorenj vazijo naših prijateljev iz Večale tarife. Po prvih izračunih je neusmiljeno teptal po slo_ ienja. Šoštanja in Pesja. »Kač-bi bilo torej letos s progo Ve- venskem življu_ že 1941. leta je sljne« je bilo na Štefane, lenje—Dravograd okrog 600.000 sq .^.j. večjnoma yso inte. potjce) kruha jn k]obas Kruh
ligenco z duhovniki vred. Ta- je bil v partizanih redek, ker ko opustošen z na grmadami je bila naša glavna prehrana sežganimi slovenskimi knjiga- močnik brez ali pa z govejim mi, terorjem gestapa, aktivni- mesom, mi kulturbundovci in heim-wehrovci, je preživljal najtežje dneve, svoje zgodovine. Slo je za biti ali ne biti. XIV. divizija je prinesla v
do 700.000 din izgube. Večino te izgube, to je 83 %, pa bi morala poravnati občina Slovenj Gradec. Občina, pa tudi tamkajšnje gospodarstvo, pa ne more zagotoviti toliko denarja, sploh pa se poraja vprašanje, če je pametno, nameniti toliko denarja za pokrivanje izgube v železniškem prometu.
Občinska skupščina Slovenj Gradec je zato na zadnji seji sklenila, da s 1. aprilom odpove posebno pogodbo, ki jo je sklenila za uvedbo tovornega prometa na progi med Velenjem in Dravogradom. Ker
VIADO VALENCAK
Naš harmonikaš je veselo raztegnil harmoniko in zaorila je partizanska pesem s poskočnimi melodijami. Komandant bataljona Jaka je bil tudi v mirni situaciji pravi komandant; ni se branil ne pesmi, ne petja in ne pitja. Se.veda smo ifiu vsi pomagali in tudi pomočnik komisarja
deželo pravo pomlad. Ljudje so po partijski liniji, slišali slovensko vojsko, jo vi- stara Klančnica je sklepala pravzaprav ni izgiledov, da bi deli in mnogi, ki so že obupali roke od veselja, Klančnik pa
ta proga spet dobila status javne proge predlagajo v Slovenjem Gradcu, da naj bi občina sklenila novo pogodbo z ZTP Maribor, in sicer samo za odsek Slovenj Gradec—Dravograd.
Torej so železniški progi Velenje—Slovenj Gradec šteti dnevi. Najverjetneje je, da bo 30. aprila letos peljal zadnji vlak po tei progi. Vprašanje je sploh, koliko časa bi tekel pro-
so spet z optimizmom gledali v bodočnost.
Med brigadami XIV. divizije je bila tudi Sercerjeva brigada. Med njimi je bilo veliko število mladih in starejših iz Šaleške doline. Prav zaradi tega smo Sercerji radi hodili na uraško goro, v Zavodnje ali pa pod Andraž. Med našimi pohodi od Save do Drave smo preživljali najlepše dni na ob-
met še po tej progi, saj zadnja ronkih Šaleške doline.
leta niso namenili niti dinarja za vzdrževanje proge. S popravili pa bi morali začeti najpozneje prihodnje leto, vprašanje pa je, če bi bilo za dela zadosti 1,000.000 dinarjev. Seveda pa bi ta denar zbrali s tem, da bi podražili prevoz!
V Slovenj Gradcu poudarjajo, da je treba zdaj, ko je ukinitev železniške proge Velenje —Slovenj" Gradec takorekoč dejstvo, zagotoviti, da bo za
Terenci in naša brigada so imeli stalne in dobre stike. To je obrodilo tudi bogate sadove. Kjerkoli smo se poja vili v
stanja smo že začutili delo te-rencev, ki nam niso organizirali samo dobre obveščevalne podatke o gibanju Nemcev, temveč tudi dobro jedačo in pijačo. Potice, kruh, klobase, šmarnica, pravo vino in izabe-
si je zavihal rokave, da bi lahko urneje točil.
Poleg domačih partizanskih deklet so se pojavile še mnoge iz Graške gore in izpod nje, še iz Cirkov in Plešivca so prišle.
Vsi v Šaleški dolini so vedeli za nas — le Nemci ne, ker bi nas sicer napadli. Ali ni bila to najboljša legitimacija prebivalstva Šaleške doline. Takrat so se hitlerjevci že poskrili v mišje luknje. Slovenci pa smo skupaj slavili zmagovito 1945. leto. Takrat smo namreč bili res popolnoma si-
bližini Velenja ali Šo- ffni< d\je * z^dnje
leto v partizanih. (Zaupno naj
povem, da sem isto mislil že 1942. leta, ko sem pričakoval kot ranjen partizan Novo leto v Srbiji).
Novo leto 1945 smo res pričakali veseli, nekateri bolni, nekateri žalostni, ker so se
...... „„	la, vse to je pnromalo v na
povečan promet usposobljena	hrbtnikih prebivalcev Šaleške	morali posloviti od svojih go
cesta med Velenjem in Slovenj	doline v našo brigado.	stiteljev - vsi pa optimistični.
Gradcem. Stanje te ceste ni naj-	Spominjam se novega leta	»Živio Sercerji!« »Na svide-
boljše, saj predvsem v Hudi	1945. Bili smo na Graški gori.	nje«, »Srečno novo leto«, »Ži-
luknji povečanega prometa za-	Tja smo prišli po dolgem mar-	vela OF!«, »Smrt fašizmu —
radi poškodovanih opornih zi-	šu z one strani Konjiške gore	svoboda narodu!«
Za nami sta dva pomembna dneva — 9. in 13. april. Obakrat smo neposredno volili odbornike in poslance. Na izredno volilno udeležbo smo lahko v velenjski občini res ponosni. V delovnih organizacijah, kjer so volili odbornike v zbor delovnih skupnosti, je ofl 10.039 vpisanih volivcev glasovalo 9.086 volivcev. Udeležba kmetov na voliščih, kjer so ti volili v zbor delovnih skupnosti, pa je bila 94,5 odstotka. Nič slabša ni bila udeležba na volitvah v nedeljo; poprečna volilna udeležba za vse volitve je bila 91-odstotna.
Izid volitev za poslanca republiškega zbora slovenske skupščine v volilni enoti 86 Velenje je: ALOJZ NAPOTNIK 7.994 glasov, Ludvik Ograjen-šek 3.636 in Jože Zohar 3.645 glasov. Na voliščih v velenjski občini, kjer smo volili poslancja družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine sta kandidata d6-bila naslednje število glasov: Peter Šprajc 6.995, Janko Že-vart pa 8.307. Končni volilni rezultat v 64. volilni enoti Celje (sem spada tudi velenjska občina) je: PETER ŠPRAJC 48.564 in Janko 2evart 30.591 glasov.
Volivce iz naše občine je v nedeljo zjutraj presenetil gost ' sneg. Ob osmi uri so iz Belih vod, Plešivca, Zavodenj in Cir-kovc sporočili, da je zapadlo že do 10 cm snega. Čeprav so ob sedmih odprli vsa volišča, h katerim se je začelo zgrinjati 17.662 v volilne imenike vpisanih občanov .veJjgjipJfS občme, je bila uro kasneje volilna udeležba v Belih vodah že 80-od-stotna, v Šentilju 54, v domu počitka pa so volitve zaključili že ob deveti uri. Na volišče v belovoški osnovni šoli so prvi prišli volivci izpod Smrekovca. V Šentilju pa je 75-letna Matilda Tavšič pred vrati čakala na volilno komisijo in prva glasovala.
Večina volivcev je v naši občini glasovala do 10. ure dopoldne. Najbolje so se do devete ure odrezali v Belih vodah (p7 odstotkov), na volišču pri Gfe-benšku (94 odst.), v Paški vasi (69 odst.), Gorenju (65 odst.), Pesju (67 odst.), v Velenju na 39. in 35. volišču ter na volišču v rudarskem šolskem centru. V vsej velenjski občini pa je do desete ure glasovalo že 56 odstotkov volivcev.
Do druge ure popoldne se je stanje na voliščih precej spre-
menilo. V Zavodnjah so že pred dvanajsto uro zaprli volišče, ker so glasovali vsi vpisani volivci. Med kmeti so v zgodnjih popoldanskih urah končali na voliščih v Smartnem ob Paki, Skornem in Skalah. Volitve pa so pospešili tudi na vseh ostalih voliščih.
V	Šoštanju so se volilni odbori potrudili in okrasili volišča. Predno pa so jih odprli, je godba »Zarje« po mestnih ulicah igrala budnico in z zvoki še bolj poživila razgibano volilno vzdušje. Najlepše je bilo volišče pri Ograjšeku v Metlečah, Gaberčani pa so pred volišče postavili slavoloke z volilnimi napisi.
Letos je občinska volilna komisija, ki je delala pozno v noč v upravni zgradbi občinske skupščine, dobivala sproti volilne podatke. Volišča so bila povezana s telefonom ali s kratkovalovnimi oddajniki, ki so jih letos uporabljali. Vlado Re-penšek je v določeni'uri vzpostavil brezzično zvezo z desetimi oddaljenimi volišči in je zbiranje podatkov potekalo nemoteno.
Novi odborniki
ZBOR DELOVNIH
SKUPNOSTI
V	sredo, 9. aprila so volivci izmed 58 kandidatov izvolili 33 odbornikov v zbor delovnih skupnosti. V nedeljo, 13. aprila, ml..Jgj,^ odbornike kmejijs^e, skupine. V zbor delovnih skupnosti so bili izvoljeni Ciril Glavnik (199) in Ciril Mislej, dipl. inž. (294), oba iz termoelektrarne; Truda Kasesnik (1291), Olga Pilih (1284), Oskar Pistor (1302), Ivan Širše (1284) in Nestl Zgank (1349) iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje; Boris Lenček (325) iz us-njarne; Dragan Rogič (145) iz Chrometala; Emil Koželj (1072), Martin Korun (999), Alojz Ko-renič (1117), Hubert Mravljak (967), Franc Verdev (913), Ciril Grebenšek (588), Karel Šilih (484) in Zdravko Vidmar (443), Miha Letonje (832), Stane Peta-uer (778) in Ivo Rahten (809) vsi iz rudnika lignita; Alojz Naglost, dipl. inž. (118) iz lesnoindustrijskega kolnbinata; Rudolf Kovačič (98) iz Poly-pexa; Majda Majcen (154) iz Vegrada, Avgust Vohar (218) za promet; Miha Krofi (365) za
Na volišču
trgovino; Mitja Lap (122) gostinstvo; Rudi Hudoven
dipl. inž (210) za obrt; Bral Drolc, dipl inž. (183) za koi nalo; Albin Amon (513) in ! ne Borovšak (308) iz rudars
ga šolskega centra; Lado Za šek (92) za šole; Drago 1\ (162) za zdravstvo in socia varstvo; Elirida Ambrožič za državne organe; Ivan Ko (516), Avgust Podgoršek (i in Ivan Napotnik (496) iz ki tijstva.
OBČINSKI ZBOR
V nedeljo, 13. aprila so za odbornike v občinski z skupščine izvoljeni Andrej I ko (129) iz Belih vod; Fr Novinšek (96) iz Cirka Stanko Podvinšek (280) iz i berk; Franc Drofenik (303) Paške vasi; Ivan Hiidej (j iz Lokovice; Anton Čampa (i ii.Pake pri Velenju; Franc C žer "(346) iz Pesja; Stanko bovšek (91.) iz Plešivca; Mi Meža (177) iz Podkraj a pri ' lenju; Franc Hudomal (219) Raven; Janez Slatnar (378) Florjana pri Šoštanju; K; Stropnik (524) iz Konove Mirko Stvarnik (239) iz I Stane Lipnik (292) iz Skal; I' Rakun (197) iz Rečice ob Pč Ivan Gošnik (232), Ivan Ojsl šek (134), Franjo Nagode (l: Miroslav Vrečko (162) in R Baje (320) vsi iz Šoštanja; rij Globačnik (224) in Mai Godec (297) iz Topolšice; Dri Tratnik (263), Slavko Sinko' (295), Milena Lojen (209), S fan Zagoričnik (206), Vli Oremuž (550), Ivo Gorogr. (454), Majda Gaberšek (31 Gustav Verdelj (414), Milei, Pipuš (284), Borut Jenko (41 Stane Hudales (183) in Jože ! vart (146) vsi iz Velenja in že Brglez (157) iz Zavodenj.
PAŠKI KOZI AH - legenda in stvarnost
)M!lll!<H!iiilt!l!!!MlllilfIiiH:iil!lliIi:illl!!llni!!!lllli:t!MlllliillHMMI!IIIIIIIllllltllllHllllllllljilllll
Ob tem baje ne skuha noben moderni štedilnik tako dobro krompirja in mleka kot odprto ognjišče dimnice v glineni posodi. Torej, kar je staro, ni nujno, da je slabo.
Precej slanine spustijo, ker jo rabijo za beljenje. Iz nje pa delajo tudi ocvirke.
Na Paškem Kozjaku pa poznajo za velike praznike posebno jed ki je baje ne poznajo drugod. Turisti imenujejo to jed kozjaška mešanica. Sestavljajo jo hren, klobase,kruh. Vse to narežejo na kose in na to nalijejo vina.
Mlečne jedi so v kozjaški hrani malo zastopane, pravijo, da so te le za otroke, bolnike in nosečnice. Pri tem sta seveda izvzeta tudi skuta in sir.
Pri tej razčlenitvi hrane na Paškem Kozjaku nam mora biti jasno predvsem dvoje. Prvo, da se stari način prehranjevanja in vrste jedi še vztrajno drži tistih kmečkih domačij, ki žive samo od kmetijstva in so zaradi tega nujno vezane na skromne oblike živ-
ljenja in samooskrbo. Drugo, v tistih kmečkih domovih, kjer pa se je mladina zaposlila v industriji, se je stari način prehrane prekinil. Prvi obrok zjutraj je topel in ga imenujemo zajtrk (fruštek). Torej ne poznamo več hladnega pred-fruštka. Nekdanji fruštek, prvi topel obrok, se je spremenil
je, razne juhe, vse mogoče kupljene testenine itd. Torej prodira v te hiše le napredek v prehrani, kot smo ga nekje že spoznali v modernizaciji kmečkega doma itd. Tu pravijo Kozjačani je denar pri hiši in je življenje mnogo lažje. Torej tu se zgledujejo po mestnem življenju, kjer je, lah-
dopoldansko malico, ki je ko rečemo včasih izobilje pri
Svet pod Špikom
običajno hladna. Nato pozna-hrani. Tega pa »čisto« mo tu kosilo (južino), tudi ma- domovi ne poznajo, la južina se je preimenovala manjkanje, v popoldansko malico in večerja, ki ostane večerja. Velika kvantitetna sprememba je nastala v vrsti hrane. Tu najdemo na mizi že med tednom
(11)
kmečki prej po-
v šegah ali običajih. Ta ugotovitev zahteva precej pozornosti in natančnega zaznamovanja.
Zanimivo, da so se običaji v zavesti najstarejših Kozjača-nov razmeroma dobro ohranili, če pogledamo in primerjamo samo širšo okolico (Pohorje, Koroško). To potrjujejo tudi značilnosti, ki smo jih ugotovili že pri gospodarstvu, stavbarstvu in malo prej pri ljudski prehrani.
Običaji izumirajo, počasi jih opuščajo, danes pri tej in jutri pri drugi kmetiji. Ali pa jih ne izvajajo več v takem obsegu kot nekdaj. Pri tem se namreč spreminja vsebina, manj pa je temu podvržen^ no-vostna oblika. Vzporedno se ob teh spremembah izgublja tudi namen in pomen teh običajev.
ga pa je predvsem mladina, ki ji je vzor mestno življenje. Dokaz za to so stalna nasprotja med starim in mladim, kadar prenašajo slednji v staro okostenelo življenje novosti (npr. televizor, motorna vozila itd.), ki so iz »drugega sveta«, na katerega gledajo starejši z večjim ali manjšim nezaupanjem. To ne velja samo ža materialne dobrine, ampak tudi za duhovni svet, za medsebojne človeške odnose (npr. odnos do cerkve, poroke, fantovske in dekliške družbe, vaške skupnosti itd.).
Sege ali običaje izvaja navadno več ljudi oziroma določena skupnost ljudi v okolju, kjer stalno žive in se razlikujejo od sosednjega po svojskih značilnostih. Paški Kozjak je brez dvoma taka več ali manj v sebi zaključena družbena skupnost.
Nekateri vidijo v takih lokalnih družbah ostanek nekdanjih vaških skupnostih. Ver-
Vzroki tem razdiralnim pro-cesom nase duhovne kmečke ■' , ,, ■,,„„.___„„.,____
SEGE IN OBIČAJI
kulture so znani — mestno življenje. Kot vemo, se tod dejansko čuti vpliv Velenja, ki Pred vrsticami o ljudski pre- postaja vedno bolj očiten, kot navali odnosi na eni ter med hrani smo nekje omenili, da smo to že spoznali ob pojavih družbo in posameznikom na
to lahko sklepamo ravno na osnovi običajev, iz katerih spoznamo, da so se nekoč urav-
večkrat meso, predvsem gove- se skriva največ praznoverja drugega značaja. Nosilec nove- drugi strani.
Ti so v nekaterih vaši skupnostih predstavljali zal ne in javne odredbe. Mno| krat pa še danes v tak družbenem okolju, kamor segajo vplivi sodobnih pravi institucij, ali zelo oslablje nadomeščajo zakone. Kdor jih ne drži, tega gledajo strani, ga obsojajo njege mnenja nimajo vrednosti, posmehujejo iz njega, skral je zanje veljal kot odpadi — nenormalen in so ga oznai za individualista.
Te prvotne pravne sanke] ki jih je človek poznal mnogo nižji stopnji razvo so delovale bolj učinkovito l jih pozna organizirana druž v okviru države. Zato ker bile neposredne in so izhajl od vsakega posameznega čla družbene skupnosti, ti so zdi zevali v sebi vlogo sodnika kaznovalca, ne pa od in stil cij, ki so ločene od družbe služijo državi in njenim n menom. (Torej vidni ostali prvotnega družbenega reda prakomunizma!)
Zaradi zelo učinkoviti pravnih sredstev družben odpadnikov skorajda ni bi in spričo tega so se vsi ud
........................................'••<■ iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiieiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiciiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinifUi
Hotel in restavracija bosta kmalu pod streho # Na Golteh nameravajo še letos zgraditi vrsto počitniških hiš za podjetja.
Če je letošnja nenavadno huda in dolga zima komu zagodla, je to gotovo še posebej graditeljem velike gondolske žičnice na Golteh. Visok sneg, mraz, pogoste padavine so močno ovirale tempo del zlasti pri gornji postaji žičnice, kjer gradijo hotelski objekt z veliko samopostrežno restavracijo z zmogljivostjo okrog 1.500 kosil na dan.
Z zboljšanjem vremena so dela sedaj v polnem zamahu. Ze čez nekaj dni bo objekt — kot je napovedal vodja inženiringa Fedor Gradišnik, direktor zavoda za napredek gospodarstva v Celju — pod streho. Preostanejo torej še obrtniška dela, ki so za tak objekt tudi dokaj zahtevna.
f?Večji del površin bo namenjen za parkiranje avtobusov in osebnih vozil. Parkirni prostori so urejeni v več terasah. Zvedeli smo, da bodo parkirne prostore asfaltirali že spomladi. [Razširili so že tudi cesto od odcepa za Šmihel, kdaj pa bo asfaltirana, je še težko reči. Asfaltirati bi kazalo celotne šti-,
Montažna dela
celjskem PTT podjetju, žalskem kmetijskem kombinatu, Gradi-su, vodni skupnosti in Aeru. V teh hišicah bo do 16 ležišč. Vsekakor bodo te počitniške hiše precej pripomogle k večjemu turističnemu prometu na Golteh.
ZIMSKA IN LETNA SEZONA
Golte bodo kot gorski turistični center odprte vse leto; vendar pa gre za dve izraziti sezoni: zimsko in letno. Pomembnejša bo zimska, ki bo predvidoma trajala skoraj 5 mesecev. Za smučarje bodo Golte pravi raj. Tu bo več vlečnic in pa sedežnica na vrh Med-vedjaka. Ta sedežnica je že zgrajena. Dolga je 600 m in popelje gosta od gornje postaje žičnice. Na vrhu Medvedja-ka (1563 m) so že zgradili razgledni stolp s čudovitim pogledom na Savinjske Alpe, na Savinjsko dolino in alpska predgorja. Za smučarje bodo v bližnji prihodnosti zgradili še nove vlečnice in uredili nove srau( carske terene.
Za Golte pa bo zanimiva tudi letna sezona. Valovita gpzdna pokrajina, sončne površine, gozdni sadeži in še marsikaj bo privabljalo obiskovalce. Računajo, da bo Golte obiskalo letno okrog 120.000 ljudi. Ob nedeljah in praznikih računajo z dnevnim obiskom 1.000 do 2.000 gostov, ob lepem vremenu najbrž tudi več. Gondolska žičnica ima dovolj veliko zmogljivost, da bo kos tudi takemu navalu.
Žičnica bo lahko prepeljala v desetih minutah 50 do 60 gostov (tolikšna je zmogljivost gondole, ki se bo pomikala s hitrostjo 10 metrov na sekundo). Sama vožnja bo trajala pet do šest minut, upoštevati pa moramo še vstop in izstop. Žičnica je dolga 3.100 metrov, premagala pa bo 900 metrov višinske razlike.	J. V.
JE OBISEALA VELENJE
Prejšnji torek popoldan je obiskala Velenje delegacija nacionalne skupščine Mavreta-nije, ki jo jc vodil predsednik nacionalne skupščine Jusuf Koita.
Med obiskom v Velenju, kjer sta jo sprejela predsednik občinske skupščine inž. Peter Kra-pež in sekretar obč. konference SZDL Jože Veber, so si gostje, ki jih je spremljal predsednik kulturno prosvetnega zbora
slovenske Skupščine, Miloš Poljanšek, ogledali Dom kulture, Delavski klub in mestno središče, pozneje pa so obiskali še Tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje.
Gostje iz Mavretanije so se v Velenju še posebej zanimali za sistem stanovanjske izgradnje in komunalnega urejanja, za vlogo in mesto družbeno političnih skupnosti ter njihovo financiranje.
-k-
BELE VODE
NOVI ČLANI KS
V Belih vodah so v svet krajevne skupnosti občani izvolili Andreja Lenka (predsednik), Viktorja Kotnika (namestnik predsednika), Jožeta Melanška (tajnik), Jožeta Bačovnika, Karla Hudobreznika, Jožeta Maze-ja in Rozalijo Stropnik.
Krajevna skupnost bo letos spet nadaljevala z delovnimi akcijami pri urejanju cest in
pokopališča. Namenili pa so se tudi, da bodo še v večji meri razvijali turizem. Ta ima zlasti pozimi ugodne razvojne možnosti, ker je cesta vseskozi dobro vzdrževana in prevozna. Zaradi naravnih lepot in ostalih pogojev se bi Bele vode res lahko postopoma razvile v rekreacijski center Šaleške doli-
Socialistična republika Slovenija Skupščina občine
Velenje Davčna uprava
RAZGLAS
Davčna uprava Skupščine občine Velenje prosi vse davčne in prispevne zavezance, da vplačila prispevkov in davkov v bodoče vplačujejo s položnicami na pošti.
Davčna uprava Skupščina občine Velenje in krajevni uradi Šoštanj in Šmartno ob Paki od 1. junija 1969 ne bodo imeli več blagajniške službe in se bodo morala vsa vplačila odvijati le potom položnic na pošti ali službi družbenega knjigovodstva.
Vse davčne in prispevne zavezance prosimo, da vzamejo to spremembo z razumevanjem na znanje.
Sef davčne uprave Vinko Zabret, s. r.
■miniiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMitiiiiHiK' ................ •	iiiH)<>>uiiiii4tii!iiiHiiiiitfUtiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitm<iiiiHHHitiiiiiiiiNiiiimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiilllillllillliiiiiiillilliiiliiiiiniiillllllliiiiiliilllilillil 'iiimiiiniiiHHimiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiii
leževali tradicionalnih na\)ad ter izvajali in se ravnali po svojih šega!} in običajih.
Predno preidemo k dejanskemu spoznavanju duhovne kulture na Paškem Kozjaku, moramo omeniti pomembno dejstvo — običaji vsebujejo še prvotne verske značilnosti, to je poganske ali animistične pojave (vera v različne duhove). Poleg tega pa je enake važnosti, da se v njih že močno kažejo krščanski vplivi, v katerih ni težko prepoznati nekdanje poganske oblike, ki se jim je navadno spremenila le vsebina. Prav sprejem krščanstva kot nove vere je imelo za posledico omenjene spremembe, ki so predrugačile ljudsko miselnost in so v družbenem sožitju mnogi stari običaji izginili, drugi se znatno spremenili, da so jim ljudje začeli dajati drug pomen, v skladu z novim verovanjem.
Ogledali si bomo del običajev — najprej družinske, ki spremljajo dogodke v človekovem življenju v okviru družbe, nato pa letne običaje, ki so vezani na širšo družbeno skupnost.
Od rojstva do smrti. Rojstvu otroka posvetijo posebno pozornost. Nekdaj so temu pomembnemu dogodku v okviru družine odmerili več časa, kot mu moderni človek danes. Za nosečnico in porodnico so veljala nenapisana pravila, ki imajo magičen (skrivnostni — čarodejen) pomen, čeprav se jih danes ne drže več tako zelo strogo.
Pred rojstvom otroka mora bodoča mati paziti, da mu ne bi njeno vedenje in početje škodovalo. Zato se mora po ljudskem izročilu izumikati dotika z raznimi predmeti, kot npr. mrtvih živali in ne sme gledati strupenih živali in mrliča, da nima nezaželjenih posledic, predvsem, da ne bi rodila mrtvega otroka. V času pričakovanja je dolžnost vseh v družbi, da jo razveseljujejo in jo obvarujejo vsega hudega.
Za kmečko družino je izrednega pomena spol otroka. To izhaja iz patriarhalnega ljudskega prava, ki mu je zaradi možne zakoreninjenosti dal možnost uveljavljanja tudi sedanji družbeno-politični si-
stem. Zato si želijo, da bi bil prvi otrok moškega spola. Ta navadno postane dedič kmetije. Znano je, če je bil prvi otrok moškega spola, je tudi več sreče pri hiši. Ob tem jih tare radovednost in zato skušajo nosečnici prepoznati spol otroka. Pravijo, če je ženska lepo rdeča, je znak, da bo fant, kadar pa je bledega obraza, se bo rodila deklica.
Porodnico in otroka skušajo obvarovati pred zlim vplivom, zato ju čimbolj ločijo od ostalih; pri primitivnih ljudstvih mora porodnica in otrok celo v posebno kočo. Na Paškem Kozjaku pa ima prve dneve dostop le sluznica, gorje, da bi videl porodnico in otroka tujec, kar bi pomenilo nesrečo. Prvotni varovalen namen so tudi okna, ki morajo biti zatemnjena, kar pa je danes že zdravstvena skrb, morda pa ostanek stare šege, ko je bila porodnica z otrokom prostor-
sko ločena od družine in je predstavljala tudi za celotno družino tabu (prepoved).
Dosti dela in skrbi si dajo tudi kasneje z otrokom, zlasti so hoteli še nadalje z raznim magičnim vplivanjem obvarovati otroka pred zlimi duhovi. Pri nizkem razvoju zavesti in zvestem spoštovanju tradicij nam postanejo razumljivi njihovi religiozni nagibi! Ce v zvezi s tem navedemo samo primer, kako hočejo otroke obvarovati pred moro. Ko tega sesa mora, kakor pravijo, tedaj mu polagajo na prsi ogledalo ali kos železa; brez dvoma zanimivo obrambno dejanje.
Prvi sprejem otroka v družino oziroma družbo ali vaško skupnost predstavlja šele krst. Ta običaj je danes eden glavnih obredov vseh modernih religij. Ni mu pa težko v našem družbenem okolju dokazati predkrščanskega porekla. Garanje duhovnika, ko želi
otroka obvarovati pred zlemi duhovi, darovanje soli in polivanje z vodo, so osnovni pojavi vsakega pomembnejšega poganskega običaja. Z drugimi besedami: zaščita pred zlemi duhovi pomeni srečo, darovanje soli (staroslovanski običaj) obilnost pri hrani, medtem ko predstvalja polivanje z vodo zdravje. V teh pojavih pa so zajete bistvene stvari, ki jih človek potrebuje za srečo in uspešno življenje in so jih ljudje poznali že davno pred nastopom modernih verstev. Tako lahko z mirnostjo rečemo, kot mnogo znanstvenikov, da si je krščanstvo med drugimi bogoslužnimi sestavinami tudi krst izposodilo od poganstva (animistične vere).
Ko prineso otroka od krsta, je na Kozjaku navada, da ga najprej izročijo v naročje očetu, posledice patriarhalnih razmer v družini, kakor tudi to,
da dobi moški potomec pri krstu ime po očetu. Oče sprejme otroka v imenu družine in družbe oziroma vaške skupnosti. Vaško skupnost ali družbo zastopajo botri (latinska beseda compater — sooče). Nekoč. pomembno, deloma tudi zdaj, nekrvno sorodniško razmerje, ki prihaja zlasti do veljave ob poiioki, ko so botri za pričo ltrščencem.
Dolžnost botrov je, da obdarujejo otroka. Novorojence obdarujejo na različne načine. Danes dobiva v glavnem denar. Obdarovanja je deležna tudi mati, želijo ji, da bi si čimprej opomogla od poroda, zato dobiva jedila in vino.
Ker slavijo vse važne življenjske dogodke z gostijo, velja enako tudi za rojstvo. Te se imele širši pomen, saj so bile izraz sprejemanja otrok v družbo, ker so se je udeleževali mnogi sosedje oziroma člani lokalne skupnosti.
lllllllllltlilllllllllllllllftllllllflllilllllilllllllllllllllllillillllllllllllllllttllltfllltlilllllttllllllllllllttlllll
Še malo, pa se bomo peljali na Golte DELEGACIJA MAVRETANIJE
Slovo
Janeza
Atelska...
Pred nedavnim smo pospremili k zadnjemu počitku Atelšek Janeza p. d. Malinšeka iz Belih vod.
Dolgotrajna in težka bolezen je za vedno prekinila njegovo življenjsko pot, 66 let star se je poslovil od nas. V Belih vodah smo ga poznali kot dobrega moža in očeta, vedno nasmejanega
in veselega Malinšeka, ki ga je zadnji dve leti trdovratna bolezen zagrenila. Iskreni in prizadevni občan krajevne skupnosti je bil povezan tudi z zadnjični dosežki v Belih vodah. Srečen in ponosen je bil, ko je lahko sodeloval pri prostovoljnih delovnih akcijah, ki jih je organizirala krajevna skupnos; bodisi pri graditvi nove šole, ceste in vsem drugem, kar daje Belim vodam znak napredka.
Bil je človek, ki je izšel iz ozkih razmer belovoškega sveta in zato toliko bolj vesel in srečen, če je lahko opazoval sadove svojega in skupnega dela. Pogrešala ga pa ne bo samo krajevna skupnost, pač xa tudi ostali vaščani, saj je znal kot prosti umetnik opravljati vsa mogoča dela od mizarskih, kovaških, tesarskih, ključavničarskih, kolarskih in celo na elektriko se je spoznal. Prevzemal je tudi bolj odgovorna in zahtevna dela: sodeloval pri gradnji planinskih koč na Uršlji gori in Smrekovcu kot tesar. V prostem času, ki mu je bil bolj skopo odmerjen, saj se je moral boriti za vsakdanji kos kruha, ki mu ga je rezal njegov preužitek, je bil muzikant — harmonikar. Ne samo, da je sodeloval na prireditvah v Belih vodah, bil je preko tridesetkrat na različnih porokah: vsi so ga poznali kot pravega ljudskega dobrovoljca. Nekaj časa je bii tudi lovec. Skratka, posegal je kot občan malega kraja na vsa področja delovanja.
Zato ga bomo ohranili v častnem spominu!
IiS
Spodnja postaja
Montažna dela žičnice so že v sklepni fazi. Vse žice — nosilne in vlečne — so že potegnili do gornje postaje, tako da jih je treba le še dvigniti na stebre in obtežiti. To je bilo veliko in zamudno delo, saj vleči težke žice po strmini navzgor ni kar tako.
ri kilometre od Mozirja do Ze-kovca. To bo za mozirsko občino dokajšnje breme, ker ima obveznosti še za cesto v Logarsko dolino (če bodo letos asfaltirali odsek od Luč do Solčave).
NA GOLTEH POČITNIŠKE HIŠE PODJETIJ
Spodnja postaja je v glavnem nared, tako da bo mogoče že na pomlad izvesti tehnični prevzem (kolovdacijo). V objektu spodnje postaje je urejen tudi ličen bife, ki bo imel na prostem pred postajo še primeren vrt. Celotna spodnja postaja je zgrajena v gorskem stilu; uporabili so kamen in stavbo pokrili s skodlami.
Okrog spodnje postaje je teren že pripravljen, izravnan.
Čeravno žičnica še ni stekla, je med celjskimi delovnimi organizacijami že sedaj veliko zanimanje za Golte. Gre za to, da si podjetja v bližini gornje postaje zgradijo svoje počitniške hiše — depandanse. V teh počitniških hišah bodo le ležišča, medtem ko bodo hrano dobivali v samopostrežni restavraciji.
Za gradnjo počitniških hiš na Golteh so se doslej odločili v EMO, Cinkarni, kreditni banki,
Gondoli bosta lahko prepeljali v devetih minutah do šestdeset gostov.
■: v-«..
hude boje na Mašunu in v Leskovi dolini. Po nemški ofenzivi se je divizija zbrala v Loški dolini in pričela z napadi na domobranske in nemške postojanke v Grahovem, Velikih Laščah in Kočevju.
Z boji za mesto Kočevje, ki so trajali od 9. do 12. decembra 1943, se je zaključilo obdobje bojev XIV. divizije na Dolenjskem in v takratni Ljubljanski pokrajini.
vizijo uporabite kot jedro vašega bodočega korpusa na tem sektorju.
Obstoj in delovanje te divizije in drugih partizanskih enot na tem sektorju bosta mogoča. To pa zato, ker sovražnik grupira svoje glavne sile vzdolž primorskega pasu, zaledje pa pušča več ali manj slabo zasedeno. Enote te divizije naj si osvojijo gibljivo taktiko, delujoč na raznih štajerskih predelih. Preko tega dela potekajo za sovražnika zelo važne in občutljive komunikacije, na katerih je mogoče doseči zelo dobre rezultate. Te sile bodo na Štajerskem z ofenzivno taktiko uspele mobilizirati nove borce in vam olajšati obstoj in delo v Ljubljanski pokrajinf in na Primorskem.
Sile na štajerskem naj z manjšimi četami prodirajo na sever v Dravsko kotlino in se povežejo z Avstrijci. Temu posvetite posebno pozornost. Poleg tega morate obvezno vzpostaviti zvezo čez reko Sotlo s Hrvatskim Zagorjem. Ce bi bilo potrebno, naj se vaše sile na Štajerskem oprejo na Hrvatsko Zagorje. Manever v smeri Hrvatskega Zagorja je po našem mnenju mnogo lažji kakor čez Savo pri Notranjski ali Gorenjski.«
Zato je bila naloga XIV. divizije naslednja:
1.	Divizija naj vsestransko pospeši razvoj obstoječih partizanskih enot s svojimi velikimi vojaškimi izkušnjami in s prekaljenimi kadri, da tako zaneti vseljudsko oboroženo vstajo na štajerskem. Izvrši naj tudi mobilizacijo v narodnoosvobodilno vojsko, za kar so v tem času obstajale zadostne možnosti.
2.	Okupirana Spodnja štajerska je bila za Nemce ena najobčutljivejših področij, ker so čez njo vodile važne prometne poti na Balkan in v Italijo. Divizija naj bi uničevala te prometne poti in s svojimi ofenzivnimi akcijami razbremenila enote narodnoosvobodilne vojske na jugu, kjer je bila v teku šesta nemška ofenziva.
Po bojih za Kočevje se je divlKija premaknila najprej v Suho Krajino, od tod pa 29. decembra 1943 v Belo Krajino. Tukaj so se pričele priprave divizije za pohod na štajersko. Vsi telesno ifzčrpani, ranjeni in bolni borci so bili izločeni iz sestava divizije in predani drugim partizanskim enotam. V diviziji so ostali samo zdravi, za boje in težke napore sposobni borci.
Pohod XIV. divizije na štajersko se je pričel 6. januarja 1944. leta, ko se je divizija premaknila iz vasi Su-hor v Beli Krajini na hrvatsko stran v Vivodlno. Dne 8. januarja sta prišla v štab divizije komandant glavnega štaba Slovenije Franc Rozman-Stanc in politkomisar Boris Kraigher, ki sla na sestanku v divizijskem štabu izdala povelje in zadnja navodila za pohod preko Hrvatske na štajersko.
Komandni kader divizije na pohodu je bil sestavljen tako: vodja pohoda je bil pomočnik polltkomisarja glavnega štaba Slovenije Viktor Avbelj-Rudi, komandant divizije Jože Klan-šek-Vasja, njegov namestnik Tone Vidmar Luka, politkomfear Stane Do-bovlčnik Krt, pomočnik polltkomisarja Matevž Hace, šef poiitoddelka Drago Benčtč-Brkin.
Komandni kader v brigadah: komandant Tomšičeve brigade Ivan Ko-vačlč-Efenka, politkomisar Vlado Mišica Miha, komandant šercerjeve brigade Jaka Rihar, nato Mtčo Došeno-vič, politkomisar Miha Butara-AIeks, komandant Bračičeve brigade Franc Bobnar-Gedžo, politkomisar Franc šlajpah Aki.
Zdravniška ekipa: vodja ekipe dr. žiga Cervinka, brigadni zdravnik Tomšičeve brigade dr. Stane Pire, šercerjeve brigade dr. Jože Benigar, Bračičeve brigade dr. Ivan Kopač-Pavček.
jeve zasedbe italijansko-nemške meje in težavnega prehoda čez Savo, zahtevali že takoj v bojih za prehod občutne izgube. Zato je divizija morala izbrati mnogo daljšo pot čez Hrvatsko, ker je ta omogočila, da pride divizija na štajersko v polni moči. Zato je divizija 8. januarja 1944. odšla iz Vivodine na mnogo daljšo pot čez Prokuplje, Turopolje, Slavonijo, Kal-nik in Hrvatsko Zagorje na štajersko.
Prvotno je bilo določeno, da se divizija prebije iz Hrvatske v Haloze, tako da bi na hrvatski strani imela
Zaradi izredno prisrčnih sprejen s strani prebivalcev na vsej poti s zi Hrvatsko imenujemo pohod X divizije tudi »Pohod bratstva in er nosti«.
Na svojem pohodu skozi Hrvati se je divizija zapletla v boje pri v Prilipiji, na progi Zagreb—Karlov na sektorju Gornje Reke, pri Zlat: in Radoboju. V teh bojih je divi; izgubila 7 mrtvih in 27 ranjenih, del je tudi komandant šercerj brigade Jaka Rihar. Opešalo in z lelo je 34 borcev. Nekaj borcev ostalo na Hrvatskem za zvezo z vizijo, nekaj pa za stražo pri skril strelivu.
Prvotno je bilo določeno, da si vizija izsili prehod na odseku 1 njec—Zelenjak. Zaradi močnih n ških zased se je divizija odločila prehod pri Sedlarjevem ter je ol stila glavni štab z naslednjo depi »Nameravali prehod pri Klanji Zelenjak. Zaradi zasede na plitvi bi morali bresti globoko Sotlo, je s takim tovorom nemogoče. 1 gremo čez pri Sedlarjevem. Na di strani se razmestimo: Žusem-Rui ca—Sopote. Usmerite IV. cono p progi Celje. Rudi.«
ŠTIRINAJSTA NA DOLENJSKEM
Velika italijanska ofenziva leta 1942 je dala slovenskim partizanskim brigadam koristne izkušnje v bojevanju. Že obstoječe partizanske brigade v tedanji Ljubljanski pokrajini so bile marsikdaj prešibke za večje vojaške akcije. Zalo je po zgledu drugih pokrajin tudi glavni štab Slovenije mislil na koncentracijo večjih partizanskih enot. Dne 16. junija 1943. leta je ustanovil I. in II. slovensko divizijo. Po odloku vrhovnega komandanta NOV in POJ tovariša Tita sta se dne 13. julija 1943. leta ustanovili na ozemlju Slovenije XIV. in XV. slovenska divizija. Za komandanta XIV.
PRIPRAVE ZA POHOD NA ŠTAJERSKO
ŠTAJERSKA
Razmere na Spodnjem Štajerskem so bile pod okupacijo neprimerno težje kakor po ostalih krajih okupl-
KOROŠKA
REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in
koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in
ustanovitve OF
Slovenije
27. aprila 1969 VELENJE
rane Slovenije. Politično vodstvo in glavni štab Slovenije sta posvečala tej pokrajini še posebno pozornost. Takoj po brežiškem pohodu I. štajerskega bataljona jeseni 1941 je komandant Franc Rozman-Stane organiziral decembra 1941 na Pugledu II. štajerski bataljon, ki je poizkušal pri Litiji prodreti na štajersko. DrugI poizkus je bil 20. maja 1942 blizu Janč pri Litiji. Kljub tridnevnim bojem prehoda ni bilo mogoče izsiliti.
Tretji poizkus preboja na štajersko je bil poleti 1942, ko se je II. grupa odredov prebijala v dveh skupinah. Prva s Kranjčevim bataljonom je prišla čez Gorenjsko in Karavanke na Koroško in čez Mozirske planine na štajersko. Ta bataljon je imel ime po komandantu Francu Poglajenu-Kranjcu. Druga skupina s Simonovim bataljonom je prišla čez Kamniške planine na Dobrovlje. Vodil jo je komandant bataljona Janko Sekirnik-Simon. Po njem se je bataljon tako imenoval. S to skupino je bil tudi štab II. grupe odredov.
Poleti 1943. leta sta bili poslani na štajersko šercerjeva in Cankarjeva brigada. Pri Sv. Križu nad Litijo sta prekoračili ncniško-italljansko mejo. Hudi boji pri Temenici in Sv. Križu so preprečili prehod.
Končno je decembra leta 1943 odločilo politično vodstvo in glavni šlab Slovenije, da XIV. divizija prodre čez Hrvatsko na štajersko. Povelje je divizija sprejela prve dni 1944. leta.
V navodilih, ki jih je vrhovni komandant NOV in POJ maršal Tito z dne 5. januarja 1944 dal glavnemu štabu NOV in PO Slovenije za delo in organizacijo, je tudi naslednje:
». . .Kakor sle navedli, je štajerska za vas tako v vojaškem kakor političnem pogledu zelo važna. Tu so še velike rezerve, medtem ko so na drugih sektorjih že bolj ali manj izčrpane. Na štajerskem si sovražnik prizadeva, da bi te sile mobiliziral zase. Zaradi lega že sedaj premestite na ta sektor eno lahko gibljivo divizijo. štabu divizije naj bodo podrejeni vsi partizanski odredi in zaledna vojaška oblast na štajerskem. To di-
divizije je bi! imenovan podpolkovnik Mirko Bračič, za politkoinisarja pa Jože Brilej-Bolko. V sestavu _XIV. di-vizlijc v pni. dobi so bile brigade Toneta Tomšiča, Ljube šercerja, Ivana Gradnika in kasneje še brigade Franceta Prešerna.
XIV. divizija je v tem času operirala na širokem področju Dolenjske in Notranjske, ki je bila izredno močno zasedena po italijanski vojski in belogardistih. Tik pred italijansko kapitulacijo so pričeli na Dolenjskem nastopati tudi čelnikl (plavogardisti).
Njeni najvažnejši boji v tem času so bili v žumberku, Dobniiču, na Trebanjskem vrhu, Žužemberku, pri Treh kraljih, v Zgornji Brezovici, Pi-javi gorici in Krvavi peči. Tik pred kapitulacijo Italije je divizija napadla čelnike pri Ortneku, ob njej pa je šercerjeva brigada po hudih bojih uničila In ujela celotno skupino čet-nikov v Grčaricah pri Kočevju. Po ©strih spopadih je razorožila tudi italijansko divizijo »Macfcrato« in belo-gardisle na Turjaku. Nato je očistila teren okupatorskih sil in belogardistov v Loškem potoku, Blokah, Novi vasi in končno zasedla Ilirsko Bistri-co.
Po teli akcijah sta iz divizljskega sestava odšli Gradnikova in Prešernova brigada, vanj pa sta prišli Loška in Rabska brigada, sestavljena iz internirancev taborišča na Rabu. Ker borci Rabske brigade zaradi izčrpanosti niso bili dorasli naporom, je bila brigada razformirana. Tako je XIV. divizija imela v sestavu I. brigado Toneta Tomšiča, II. brigado Ljube šercerja in VIII. Loško briga do, ki se je po smrti komandanta Mirka Bračiča, padlega v bojih za Kočevje, imenovala po njem Bračičc-va brigada.
XIV. divizija je v septembru leta 1943 stalno napadala železniško progo Vrhnika—Postojna in razrušila štam-petov most. Ta proga je bila za okupatorja izredne strateške važnosti.
štirinajsta divizija je v peti nemški ofenzivi, razširjeni tudi na ozemlje, ki ga je ona nadzorovala, imela
KOZJANSKO
Dne 6. februarja, mesec dni po četku pohoda, je divizija dospel obmejne hrvatske vasi okoli Sv. tarine—Seia. še v isti noči okrog ure je prekoračila Sotlo in hrvat: nemško mejo. Zasilni most čez S so diviziji napravili hrvatski akti' in zavedni kmetje. I. bataljon : cerjeve brigade s komandantom 1 Badovincem je prvi prišel na šts sko stran. V Bučah, sosednji v< Sedlarjevega, so se Tomšičeve! spopadli z nemško ogledniško truljo 30 vojakov. Nemci so ime mrtve in enega ujetega, na parti skl strani pa je en borec podi ranam.
Po navedenih poročilih je div ob prehodu meje pri Sedlarje štela 1025 borcev z naslednjo ob žitvijo: 2 topa 45 mm, 9 težkih ii lahkih minometov, 12 protilankov pušk, 9 težkih in 48 lahkih strol okrog 150 brzostrelk, 800 pušk, 1 dijsko postajo in okrog 100 mu konjev.
V	tem času je glavni štab pi svojega odposlanca Alojza Pac Platina štabu IV. operativne conc je prinesel poročilo o prihodu J divizije na štajersko. V poročili bilo med drugim: ». . . Brž ko s« divizija pojavila na sektorju, ki ji ga odredili, morate aktivizirati svoje sile le na vaših sektorjih, i tem preprečite koncentriranje 1 ških manjših postojank za hajko ti naši diviziji. Takoj pošljite na tor, kamor pride divizija, svo oficirja, da uredi čim hitrejše ze . . .«
Platin je bil iz štaba IV. operat
cone takoj odposlan za zvezo s 3 divizijo na Kozjansko. Dne 27. nuarja pa je prišel v štab coni namestnik politkomisarja XIV. zije Matevž Hace, ki je tudi t odšel na Kozjansko, kjer se je družil diviziji.
V	prvi noči na Štajerskem ie zija počivala v Završnici, Rav Hrastju, žusmu in Stari Glažuti. slednji dan je prišlo do bojev šercerjevo brigado in 18. zasledi nim oddelkom in vermani pri Je in med Tomšičevo brigado in deželnih strelcev pri Gubnem. Po bojih se je XIV. divizija prema! na gozdnata severna pobočja Boh
Ob prehodu divizije čez ! je prevzel komando nad nemš enotami komandant 18. polka d nih strelcev podpolkovnik Pallua-V njihovi sestavi sta bila tudi alarmna bataljona vermanov pod mando Franca Steindla, vodje jerskega helmatbunda.
Dne 8. februarja je divizija za: vasi Golobinjek, žago, Presečno, log in Plešivec na Bohorju. Dne i bruarja se je spoprijela Bračl brigada z nemško ogledniško sku 922. bataljona in 18. zasledoval oddelka nad žago pri Planini na 770. V bojih je padlo 14 Nen Partizani so izgubili 3 borce, njimi tudi komandanta batal Bogdana Marčenka-Tigra.
V	noči od 9. na 10. sebruar je cerjeva brigada napadla premoge Raštanj (jašek Zakl in zasipalno pravo). Po rudniški direkciji je vsa škoda v premogovniku ocen na 506.000 mark. Produkcija p: padla v februarju od 14.040 ton moga na 4.000 ton. Tomšičeva bri je v isti noči napadla Senovo.
V	teh dneh je prevzel vodstvo sovražnih enot komandant podo ske šole XVIII. vojnega okrožja kovnik von Treeck, ki je vodil racije proti XIV. diviziji do k pohoda. O teh bojih je zapisal Treeck v svojem poročilu: »Ta ki je prinesel očiten neuspeh, j kaže, da zastavljene sile, ki so sicer postopoma okrepljene z nc enotami ali deli enot, ne zadosti za uspešno akcijo proti močni, jaško organizirani, dobro obori hi dobro vodeni sovražili skupin naše enote po večini za boje v £ niso sposobne in da primitivni i vodstva onemogoča pravočasno uspeh obetajočo izvedbo naših la načrtov.«
Štab XIV. divizije je 10. febn poročal glavnemu štabu med dri »Rudnik Senovo uničen. Rudi. J Iizacija možna le v kozjani okrožju .. . Ponavljamo, da ni ni obveščevalne. Borbe vodimo dan. Sovražnik nastopa tudi z r rizacijo. Je zelo predrzen zalo plača. Naši se drže dobro. Ranjc nimamo kam transportirati. Nai bomo zasilne postaje .. . Rudi.«
Kulturna ekipa: vodja ekipe je bil pesnik Karel Destovnik Kajuh, člani: kipar Janez Weiss-Belač, Marta Pavlin Brina, Vera Hreščak, komponist Svetozar Marolt-špik, Janez Lavrlč, Jože Lampret, Savo Vrtačnik-Krn. H kulturniški skupini lahko štejemo tudi fotoreporterja XIV. divizije Jožeta Petka, ki nam je ohranil edinstvene fotografije s pohoda XIV. divizije. Kajuh je napisal besedilo himne XIV". divizije, Svetozar Marolt-špik pa jo je uglasbil.
zaledje in povezavo s tamošnjimi partizanskimi enotami in samim terenom. Ta maršruta je bila v skladu z navodili, ki jih je dal vrhovni komandant NOV in POJ maršal Tito. Zaradi objektivnih težav pa je bila smer pohoda spremenjena hi je divizija prekoračila mejo med »Neza-visno državo Hrvatsko« in tretjim rajhom pri Sedlarjevem na Kozjanskem.
Pohod divizije čez Hrvatsko je trajal mesec dni. Skoraj na vsej poti po Hrvatski so se borci hranili po hišah. Prebivalci vasi, mimo katerih je šla divizija, s0 vsestransko skrbeli za boree. Posebno lepi sprejemi so bili v Veleševcu, v Gornji in Dolnji Rači, kjer se je divizija prepeljala v čolnih čez Savo, v Cazmi, kjer je kulturna ekipa divizije priredila zadnji veliki miting, in v Dubravi.
PREKO HRVAŠKE
Divizija je na začetku pohoda štela 1112 borcev.
Poizkusi preboja na okupirano ozemlje Spodnje štajerske, po najkrajši poti čez Savo, so v prejšnjih letih zaradi izredno močne okupator-
POHOD XIV,
DIVIZIJE NASTAJERSKO
LETA 1944
MARIBOR
slovenjgradeg p
šmartno
;v. jakob
® r a stke'
tfa * ^ vwi^sv. marjeta - - * nT J-INREK šoštanj --'»<0zj3k*o^
S
\ (2
dramlje*«^
'VCELJE^
luce
ljubno
crnivf.c
kamnTk
*---•
•burmanec
svetina •
RAD0B0J
kalnik
rijeka
planina
zlatar
zabukovjeV
zidani most
LJUBLJANA
novo mesto
cazma
sv. jana
jugorje;
rilipija
g. raca
3 tomšičeva brigada g šercerjeva -ii-b bračičeva -•'- c
viv0dina
šport šport šport
i w	•
NOGOMET Slovenska conska liga
ŠMARTNO-VELENJE 1:1 (0:1)
Občinski derby v Šmartnem ob Paki se je kljub premoči gostov končal neodločeno. Velenjčani so imeli izrazilo prednost v prvem delu igre, vendar napadalci niso znali zadeti [Ola tudi v najugodnejših prilikah.
domačinom ,pa je v nada-
VELENJE — OSANKARICA 2:0 (2:0)
ljevanju igre uspelo rezultat izenačiti. Strelca golov sta bila Zmazek za Velenje in Krajnc za Šmartno.
V 16. kolu so Velenjčani na svojem igrišču premagali moštvo Osankarice. Smarčani pa so v Sladkem vrhu igrali neodločeno.
Domačini so že v začetku igre do-	Velenje — Keršič, Koslajnšek, Ko-
segli vodstvo 2:0. Kljub premoči pa	ren, Lipar, Kuret, Ramšak, Zlodej,
niso .uspeli rezultata povišati. Oba	Gojevič, Nežmak, Topčdč, Devič. gola je dosegel Devič.
SEVER — ŠMARTNO 0:0
V poprečni igri so Šmarčani z obrambno taktiko uspeli onemogočiti domačine, da bi na svojem igrišču osvojili obe točki.
Šmartno — Kolšek I, Kolšek II, Brdnik, Pokleka, Podgoršek, Gimper-man, fokorn (Prašniikar), Polak, Hohnjec (Drev), Tajnik, Krajnc.
Ostali rezultati 16. kola: Celulozar — Branik 3:1 (2:0) Steklar — Fužinar 6:2 (3:2) Žalec — Drava 0:3 (0:1) Rače — Bakovci 1:1 (1:0)
Lestvica po 16. kolu:
Drava	16	12	3	1	45:13	27
Celulozar	16	10	2	4	44:30	22
Velenje Fužinar	16	8	5	3	34:17	21
	16	9	2	5	58:33	20
Branik	16	7	4	5	38:30	18
Šmartno	16	6	4	6	38:39	16
Steklar	16	5	4	7	44:44	14
Sever	16	5	3	8	28:27	13
Osankarica	16	5	3	8	23:36	13
Rače	16	4	4	8	32:49	12
Bakovci	16	4	1	11	21:41	9
Žalec	16	3	1	12	20:66	7
SŠD Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh najboljše
V telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju je bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol v vajah na orodju. Nastopilo je 65 tekmovalcev štirih osnovnih šol.
Rezultati so pokazali, da so na tem športnem področju največ truda vložili pionirji in pionirke osnovne šole Karla De-stovnika Kajuha iz Šoštanja. V obeh konkurencah so osvojili prvo mesto v ekipni razvrstitvi.
Pri posameznikih pa je pri pionirjih bil najboljši Borut Pi-stotnik (osn. šola Gustava Šiliha Velenje). Pri pionirkah pa so jnva tri mesta zavzele učenke osnovne šole Karel Destovnik Kajuh.
Rezultati:
Pionirji posamezno:
1.	Pistotnik, Gustava Šiliha Velenje, 55,2.
2.	Hažič, G. Š. Velenje, 54,5.
3.	Gmajner, I. o. š. Šoštanj, 54,2.
4.	Zager, I. o. š. Šoštanj, 54,0.
5.	Cerkovnik, M. P. T. Velenje, 53,0.
6.	Štepic, I. o. š. Šoštanj, 52,5.
7.	Avberšek, M. P. T. Velenje, 52,1.
8.	Pristovšek, G. Š. Velenje, 51,9.
UPNIK občinski prvak
Februarja je bilo v prostorih kluba upokojencev končano občinsko šahovsko prvenstvo. Novi občinski prvak je Edo Lipnik, ki je osvojil 13 točk. Naslednja mesta pa si delijo:
2. Janko Osojnik, 11 točk — 3. Polde Jamnik, 10 točk — 4. Ivan Mihe-lič, 91/2 točk — 5.-6. Vinko Pre-ložnik, 8 1/2 točk — 5.-6. Rado Sivka, 8 1/2 točk — 7. Matija Urisek, 8 točk — 8. Alojz Azola, 7 1/2 točk — 9.-10. Miha Pevnik, 7 točk — 9,—10. Aco Radosavljevič, 7 točk — 11.—12. Stane Gruber, 6 točk — 11.—12. Ivan Hrastnik, 6 točk — 13. Ivan Hojan, 5 1/2 točk — 14.—15. Ferdo Gorjanc, 41/2 točke — 14,—15. Anton Vedenik, 41/2 točke — 16. Ludvik Hojan, 3 točke
Na posameznem medobčinskem prvenstvu v Celju sta dosegla Gruber in Hrastnik 1. in 2. mesto.
Na medobčinskem članskem brzo-poteznem prvenstvu za leto 1969, ki Je bilo v Celju, se je Ferdo Gorjanc uvrstil na odlično 8. mesto, Preložnik pa na 18. mesto.
V pripravah za ekipno brzopotezno prvenstvo slovenskih mest sta bila odigrana dva turnirja in sicer 23. m 29. marca letos.
Soštanjčani v finalu
V okviru tekmovanja pod naslovom festival pionirske košarke je bilo v Šoštanju polfi-nalno srečanje prvakov mariborskega, dolenjskega in celjskega področja. Poleg domačih košarkarjev osnovne šole Bibe Ročka, so nastopili košarkarji osnovnih šol Angel Besednjak iz Maribora in Brestanice.
Največ znanja so pokazali šo-štanjski košarkarji in prepričljivo premagali oba nasprotnika. Pri zmagovalcih so se najbolj izkazali: Hliš 34 košev, Novak 28, Ramšak 16 in Fiiršt 14.
Rezultati:
Osn- šola Biba Ročk : osn. šola Angel Besednjak 48:12 (22:2)
Osn. šola Biba Ročk : osn. šola Brestanica 66:14 (37:4)
Osn. šola Brestanica : osn. šola Angel Besednjak 32:27 (18:19)
Vrstni red:
1.	osnovna šola Biba Ročk šoštanj
2.	osnovna šola Brestanica
3.	osnovna šola Angel Besednjak Maribor.
Ne bodimo ljudje z zlomljeno hrbtenico
9. Blatnik, M. P. T. Velenje, 50,8.
10. Sever, I. o. š. Šoštanj, 50,4. Pionirji ekipno:
1.	I. osn. šola Šoštanj, 311,4 točke.
2.	I. osn. šola Velenje, 309,9 točk.
3.	II. osn. šola Velenje, 204,3 točke.
Pionirke posamezno:
1.	Teran, I. o. š. Šoštanj 36,8.
2.	Medved, I. o. š. Šoštanj,
36.4.
3.	Rančan, I. o. š. Šoštanj, 35 3.
4.	Korošec, M. P. T. Velenje, 34,8.
5.	Doblšek, G. S. Velenje, 34,7.
6.	Šumik, I. o. š. Šoštanj,
34.5.
7.	Pesjak, G. Š. Velenje, 33,3.
8.	Meh, I. o. š. Šoštanj, 33,1.
9.	Šmon, M. P. T. Velenje, 33,0.
10.-11.	Kugonič — Zevart, M. P. T. Velenje, 32,9.
Pionirke ekipno:
1.	I. osn. šola Šoštanj, 207,7 točk.
2.	I. osn. šola Velenje, 196,0 točk.
3.	II. osn. šola Velenje, 194,9 točk.
4.	II. osn. šola Šoštanj, 173,9 točk.
Košarka
V prvem srečanju tekmovanja slovenske košarkarske lige so Soštanjčani premagali košarkarje Celja.
Soštanjčani so s taktično premišljeno igro že v začetku srečanja nadigrali goste ter si priigrali 10 točk prednosti. Tudi preostali del srečanja so bili vselej boljši nasprotnik, tako
da jim Celjani v nobenem primeru niso mogli odvzeti zmage. Za uspeh so zaslužni vsi
igralci, saj so kljub pomlajeni ekipi pokazali dokaj zrelo igro.
Za Elektro so nastopili: De Costa 7, Jerič 10, Skornšek 16, Cerar 4, Polovšek 7, Lukman 7, Kristan 6, Pokleka, Tajnik.
Skupščina občine Velenje, oddelek za gospodarstvo in finance
razpisuje
Javno prodajo
najdenih predmetov, ki bo 30. aprila 1966 s pričetkom ob 15. uri v avli upravne zgradbe Skupščine občine Velenje.
Na javni prodaji bodo naslednji predmeti:
2 zavoja steklene volne,
5	zračnih pušk,
6	metrov blaga za moške obleke,
20 moških koles
(dobro ohranjenih), 10 ženskih koles
(dobro ohranjenih), 2 mopeda »Colibri«, 1 fotoaparat znamke
»Cenma«. Interesenti si lahko ogledajo predmete uro pred pričetkom prodaje.
Oddelek za gospodarstvo in finance
23. marca 1969 1. Radosavljevič, 10 točk — 2. Gorjanc, 8 1/2 točk — 3.-5. Nežmak, 6 točk — 3.—5. Labuz, 6 točk — 3.—5. Lubarda, 6 točk — 6. Vedenik, 5 1/2 točk — 7. Preložnilk, 5 točk — 8.-9. Hojan I., 3 točke — 8.-9. Gruber, 3 točke — 10. Drev, 2. točki
—	11. Horvat 29. marca 1969
1. Radosavljevič, 10 točk — 2.—4. Brešar B., 8 1/2 točk — 2.-4. Pre-mužič, 8 1/2 točk — 2.-4. Lipnik, 8 1/2 točk — 5.-6. Potočnik, 7 točk
—	5.-6. Preložnižk, 7 točk — 7.-8. Drev, 6 1/2 točk — 7.-8, Labuz, 6 1/2 točk — 9. Vedenik, 6 točk — 10. Taušič, 4 1/2 točke — 11. Gruber, 4 točke — 12. Hojan-Sever, 2 točki
—	13. Novak, 1 točko
Na tradicionalnem ekipnem brzo-poteznem prvenstvu reprezentanc slovenskih mest v Ptuju je dosegla ekipa Velenja 15. mesto, vseh nastopajočih ekip je bilo 32.
Za ekipo Velenja so igrali: Premu-žič, Brešar, Lipnik, Labuz, Preložnik, Vedenik, Mihelič >in Pevnik. Na prvih štirih deskah so dobro razpoloženi igralci nabrali 44 točk (od 68 možnih), na zadnjih dveh deskah pa samo 10 točk (od 34 možnih). Prijavljena je bila tudi ekipa Šoštanja, toda žal zaradi nekompletno-
PRIJAVITE TURISTIČNE S0RE
Turistično društvo Velenje bo popisalo vse lastnike privatnih turističnih sob. Zato prosimo vse, ki so pripravljeni sprejemati na prenočevanje turiste, da to sporočijo turističnemu društvu ali se zglasijo v pisarni IZLETNIKA.
Privatna ležišča potrebujemo že za proslavo 27. aprila in za pionirsko slavje 10. maja.
Turistično društvg Velenje
LESNOINDUSTRIJSKI
KOMBINAT
ŠOŠTANJ
razpisuje
prosto delovno mesto
GLAVNEGA INŽENIRJA
Poleg splošnih pogojev so potrebni še posebni pogoji:
—	diplomirani inženir gozdarstva;
—	pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih;
—	nagnjenje in organizacijske sposobnosti za delo na tem delovnem mestu;
—	znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Ponudbe sprejema svet za delovna razmerja pri LIK Šoštanj, do 30. aprila 1969.
Opazujem otroka, ki hoče posnemati materino delo. Goste kodraste lase si hoče oviti v mamino svileno ruto. Tudi obuti se hoče. In prav smešen je, ko drsa po sobi v velikih maminih čevljih. Nehote sem ob dveh dejanjih pomislil, kako zelo nas posnemajo otroci na skoraj vsakem koraku. Ali se tega mnogokrat sploh zavedamo?
Pa ne samo v naših kretnjah, naših dejanjih. Naše besede poslušajo, jih ponavljajo in si jih po svoje razlagajo. Si-
cer pa — ali ni tako prav! Člo-ljudeh, o njihovem načinu življenja, o njihovih prijateljih, o njih samih. Saj smo ljudje, bomo pomislili in na račun takih misli bomo rekli katero o sosedu. Morali bi položiti prst na usta in si dejati: Ce govoriš o sosedu, potem govori le o tistih svetlih straneh njega in njegovega življenja in prav nič o njegovih slabostih. Če pa smo se že nujno dotaknili našega prijatelja, potem bodimo vsaj toliko vljudni, da ne bomo razpravljali o njem samo negativnih strani, ampak
KRAMLJAMO 0 VZGOJI
vek je vendar družbeno bitje, se da vplivati, ali bolje učiti od dragih in prav je, če se nauči samo dobro, samo lepo.
Mnogokrat je drugače. Med nas zaide star znanec, ki niti ne pomisli, da ga poslušajo otroci. Oče in mati sta potem v neverjetni zadregi, kajti razlagati morata besede, ob katerih zardevata.
še huje je, da naši sestanki z dragimi služijo le temeljitemu obiranju drugih. Navadno načenjamo le vse tisto, kar je dovolj alarmantno in dovolj slabo, da sosede dovolj očrnimo. In zopet otroci poslušajo. Marsikje so otroci navajeni, da se umaknejo, čim zaide starejši sosed v hišo. Zdi se mi, da je tako prav. Otrok je radoveden, pa želi, da ga seznanimo z vsebino pogovorov. Nam bo neverjetno laže opraviti to, kot pa če bi mu dovolili, da ves čas prisostvuje in vsako besedo prestreže.
Če pa so sosedje naši intimni prijatelji in naši otroci do-raščajo, jim le dovolimo, da so ob obisku navzoči. S tem smo si naložili težavno, da, zahtevno nalogo. Zanese nas in skoraj pozabljamo, da tudi ob obiskih vzgajamo. Pogovor se bo razvnel in govorili bomo o
jim bomo dodali tudi kako lepo, kajti tudi otrok naj misli o nas, da v naših besedah in dejanjih le hočemo biti odkriti in pošteni.
Na to, da bo naš otrok videl v svojih prijateljih tudi dobre in ne samo senčne strani, moramo opozarjati.
Zelo prav je, da mladega človeka opozarjamo, kako neiskreno in kako nelepo je, če o slabih dejanjih in lastnostih prijateljev govorimo brez njihove navzočnosti. Kako vse drugače bi bilo marsikje, če bi se ljudje na to navajali! Pomislil sem na tartifovstvo, zavito v hinavske besede, domislil sem se Shakespearovega lika Jaga, ki je znal ribariti v kalnem in zato s podlostjo dosegel svoj cilj. To so vzorniki med narekovaji, ki opozarjajo. Nič ne bo pomagalo, če ob naših otrokih ne poskušamo biti iskreni in jih na to tudi ne navajamo. Ne moremo ostajati na stopnji pravljice, ki riše samo lepe in samo grde, zlobne ljudi. Storiti moramo še več! Naglašam — moramo navajati mladež, da bo živela pošteno ne samo v dejanjih, tudi v besedah. Moramo navajati, da bo znala biti odkrita. Potem ne bo nepre-
ZAHVALA
Ob težki izgubi moža in očeta
JANEZA ATELŠKA
p. d. Malinšeka iz Belih vod
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za vso pomoč dobrim sosedom, ki so nam bili v pomoč.
Žalujoči: žena Barbara, sin Ivan z družino, hčerka Barica ter sin Franci.
NAGRADE:
Avto Zastava 750, 20 potovanj v Holandijo in še 130 praktičnih dobitkov
VLOGE SPREJEMAJO:
Kreditna banka Celje -Osrednja enota
PODRUŽNICE:
Celjska mestna hranilnica Celje, Slovenj Gradec, Velenje in Slovenska Bistrica
majsko žrebanje vezanih vlog . k
\
EKSPOZITURE:
ŽALEC
MOZIRJE
ŠOŠTANJ
DRAVOGRAD
PPREVALJE
RADLJE OB DRAVI
ŠETNJUR PRI CELJU
BREŽICE
verjenih misli presajala drugam in lahkoživo zapravljala ugled in čast sovrstnikov.
Prepričan sem, da so misli, ki jih pišem dovolj tehtne. Če bi poskušali vsako grdo in zlobno misel sproti preveriti s tistimi, ki so jo izrekli, bi ne bilo toliko sovraštva in bi ne bilo toliko zlih dejanj, ki se iz tega rodijo. Poskušajmo dosegati pri naših otrokih, predvsem pri doraščajočih, ki postajajo bolj kritični, da bodo pred vsakim maščevanjem, ki izvira iz nepreverjenega natolcevanja, poskušali zadevo razčistiti neposredno s povzročiteljem. Tako se naj navajajo mladi, da ne bodo drugačni veliki. Če želimo to, potem verjetno želimo le, da bi družba, v kateri živimo, bila bolj odkrita, da bi v njej bilo vse več prijateljstva, neskaljenega in trdnega.	—V—
ZVEZNA ŠTAFETA
MLADOSTI V VELENJU
V sredo zvečer, nekaj po 19. uri, je prispela v Velenje zvezna štafeta mladosti. Od Doliča (naprej je spremljalo nosilce štafete z osebnimi avtomobili tudi nad 50 članov AMD Velenje.
Pred domom kulture v Velenju je pričakalo nosilce zvezne štafete veliko število mladine in občanov. Na priložnostni slovesnosti so izvedli krajši program združene godbe na pihala, mladinski pevski zbori in recitatorji, govoril pa je sekretar komiteja občinske konference ZKS, Štefan Dolejši.
Po krajšem postanku je zvezna štafeta mladosti nadaljevala pot proti Žalcu in Slovenskim Konjicam. Prvi je prevzel štafetno palico, v katero so vložili pismo Ve-lenjčanov z najlepšimi pozdravi in željami za Titov praznik, državni kotalkarski prvak Franci Blatnik.
MALI OGLASI
SOBE
—	Mlajša zakonca brez otrok nujno iščeta sobo. Naslov: Vida Purnat (pri Jan), Kajuhova 4, Velenje.
—	Opremljeno sobo dajem brezplačno v najem ženski (ali dekletu), ki bi bila pripravljena v dopoldanskem času pomagati v gospodinjstvu. Informacije v uredništvu SR. RAZNO
—	Prepovedujem prodajo solastni-• ške stanovanjske hiše na Erjavčevi 5,
Velenje. Nisem plačnica dolgov moža Ivana Bukovca. Nada Bukovec. PRODAM
—	Dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko pohištvo prodam. Ogled možen vsak dan. JAN ALOJZ, Kajuhova 4, Velenje.
LAŠKO
RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENSKE KONJICE ROGAŠKA SLATINA ŠMARJE PRI JELŠAH MEŽICA SEVNICA
(
\ \ \
KREDITNA BANKA CELJE
IN VSE POŠTE NA OBMOČJU KREDITNE BANKE CELJE
KREDITNA BANKA CELJE
HRIBOVSKO KMETIJSTVO V NAŠI OBČINI NESTL ŽGANK
Kmetijstvo kot gospodarska panoga postaja v slovenskem prostoru vedno bolj problematično. Problemi nastajajo zaradi neekonomskih cen tistim artiklom, ki naj bi jih kmetje prodajali, cene tistemu materialu, ki ga pa kmet kupuje, se pa iz deva v dan večajo. Slovensko kmetijstvo moramo izločiti iz pojma jugoslovansko kmetijstvo, posebno še tedaj, kadar imamo v' mislih žitorodno področje Vojvodine. Proizvajalci žitaric so mnogo na boljšem od živinorejcev, ker je njim zagaranti-rana minimalna odkupna cena, taka. ki je za to vejo kmetijstva rentabilna in pri velikih hektarskih donosih dopušča celo nekaj akumulacije.
Kmetijstvo v Šaleški dolini je z ozirom na zelo razvito industrijo nekaj specifičnega. Tisti kmetje, ki so v neposredni bližini potrošniških centrov, lahko svojo zelo pisano proizvodnjo prodajo kar iz prve roke neposrednemu potrošniku.
obliki bolj kislega hlevskega gnoja, ker uporabljajo za nas-tilj smrekove vejice, ki so po kemijski naravi zelo kisle. Ker je v gorskem svetu hladneje kot v nižinskem, ne uspevajo tu tiste rastline, ki zahtevajo več toplote, Zaradi tega je izbira rastlin za pridelovanje mnogo manjša, pridelki so pa ob večjih naporih dosti nižji kot v dolini.
Nasprotno so podnebne razmere v gorskem svetu zelo ugodne za gozdno in travniško proizvodnjo. 2e Same podnebne razmere nas torej silijo v precej specializirano proizvodnjo v gozdarstvu in živinoreji. Prav tako je tudi sam gorski prostor precej razgiban, strm, tu in tam pa tudi presekan z dolinicami, potočki in prepadi. V takih razmerah nimajo kmetje zaokroženih površin. Obdelujejo se le bolj položne in dostopne površine. Kmetije so zaradi tega raztresene na velike razdalje. Velikost in oblike posameznih kmetijskih, zlasti obdelovalnih parcel so
Bele vode, srednjevišinska vasica, pozimi
Tu imam namreč v mislih take kmete, ki proizvajajo jajca, zelenjavo, krompir, mleko, meso itd. Odkupne cene so za oba partnerja še kolikor toliko dostopne, zato se proizvajalec — kmet ne želi specializirati v kako ožjo vejo kmetijske proizvodnje. Za ta-koimenovane nižinske kmetije tudi ne obstoja zaenkrat problem delovne sile, kajti precej delavcev išče ravno, pri njih stanovanje in hrano, ki jo v večini primerov plačajo s svojim delom na kmetiji. Zato bom v omenjenem članku izpustil to posebno kategorijo kmetov in se bom raje bolj poglobil v »hribovskega krneti«. *»!
PRIDELOVATI TISTO, KAR ZAGOTAVLJA ZlVLJENSKI STANDARD
V gorskem svetu je manj toplote, več vetrov in padavin, zlasti pozimi. Obdobje vegetacije je krajše, poprečne letne toplote dosti nižje. Zima s snegom se začne prej, konča pa mnogo pozneje kot v nižini. Velike količine padavin tudi zelo izpirajo humus, ki ga dajejo hribovske kmetije v
torej rezultat reliefnih razmer ne pa lastninskih, gospodarskih, družbenih in socialnih, kot v nižinskem svetu. Lega in razmestitev površin imajo več neugodnih posledic, ki zmanjšujejo produktivnost dela višinskih kmetov v primerjavi z isto proizvodnjo v nižini. Prav to je pa drugi dokaz, da je treba poiskati tako proizvodnjo, ki bo v danih pogojih nudila hribovskim kmetom dostojen življenski standart.
Torej za tak način gospodarjenja kot je v navadi v dolini se bomo odločili, ker je obdelava kmetijskih zemljišč zelo težka. Ce pa mislimo še na strojno obdelavo na dolinski način, smo pa hitro na kraju. Tudi dovoz hlevskega gnoja in odvoz pridelkov je zelo težak in drag, na mnogih krajih mogoč samo z nošnjo v koših. Produktivnost je zelo nizka, ker je prevelik delež ročnega človekovega dela.
BREZ DOHODKOV OD GOZDA NE GRE
Razgiban relief gorskega sveta je manj ugoden za gradnjo cest. Gostota cestnega omrežja je mnogo manjša kot v nižinskem svetu. Stroški za
gradnjo cest v gorskem svetu! so mnogo višji, ker je drag dovoz gradbenega materiala.] dolge razdalje med posameznimi kmetijami zaradi razgi banosti terena. Prav tako j tudi precej dražje vzdrževanje! cest, posebno v zimskem času.( ko so zelo pogostne in obilne, padavine. Ker je produktivnost gorskega sveta še zelo nizka, sami ne zmorejo stroškov za doseganje nujno potrebne prometne odprtosti. Sodobni promet, ki je omogočil razvoj gospodarstva v nižini, se v gorskem svetu pojavlja pozneje in ne dosega obsega v nižinskem svetu. Prometnih žil je premalo in zato danes še marsikateri kmet težko ali z velikimi stroški spravi svoj pridelek na trg. Kjer so slabe ceste ali pa jih sploh ni, kmetje težko vnovčijo po primerni ceni svoj glavni proizvod — les. Ker pokriva na tem področju gozd ca. TO odstotkov površine, lahko smatramo višinske kmetije za manjše gozdno-kmetijske obrate, ki v nobenem primeru ne morejo obstajati brez dohodkov iz gozdov.
Tudi naseljenost sama je precej nižja od naseljenosti nižinskih področij. Za obstoječo proizvodnjo na teh kmetijah ie naseljenost glede na kmetijstvo najtežji problem. Ko ie vegetacija na višku je potreba po delovni sili največja, medtem ko ie v zimskem času zelo majhna. Vsi vemo tudi, da še je Sam razvoj industrije ustvaril na pragu gorskega sveta. Odvečna delovna sila si ie poiskala delo V industriji, nekaj se je pa tudi odseli. Ta stalna migracija delovne sile grozi uničiti nekatere gorske predele, ker ne ostane ljudi niti za delo, niti za nasledstvo. To politiko do gorskega kmeta ie še v preteklosti zaostrovala družba sama, ki je polagala večjo pozornost industrializaciji.
Produktivnost v kmetijstvu je v zadnjih desetletjih močno narastla, v gorskem svetu naše dežele pa je še zelo zaostala. Družbeni sektor se za hribovske površine ne zanima In jih prepušča gorskim kmetom samim. Večina njih pa še danes gospodari tako kot so gospodarili njihovi očetje in stari očetje. Se vedno proizvajajo prevelik asortlment pridelkov, ki v glavnem njih same prehranjujejo, za prodajo jim pa ostane bore malo. Uporaba umetnih gnojil je zelo nizka (50 kg/ha, Švica 800 kg /ha), mehanizacije, razen nekaj motornih kbsitnic, sploh nI.
Malo boljši le položaj v gozdarski proizvodnji višinskih kmetij, ker je gozdno gospodarstvo zgradilo nekaj gozdnih cest in istočasno povezalo nekatere višinske kmetije z javnimi cestami.
življenjske raz.nieire na gorskih kmetijah so dokaj slabe. Gorski svet je redko naseljen, tu in tam tudi prometno izoliran od večjih naselij. Ker so odmakhjeni od večjih šolskih in kulturnih centrov in živijo bolj ali manj osamljen način življenja, so postali tamkajšnji ljudje vase zaprti, nezaupljivi in se oklejiajo starega — podedovanega življenja. Tako življenje zahteva od njih mnogo fizičnega napora in za današnje razmere dokaj slab življenjski standard.
Sosednje alpske dežele hribovsko kmetijstvo rešujejo dokaj uspešno. Odločile so se, da mora ostati gorski prostor iz gospodarskih, strateških, demografskih razlogov naseljen. Vodile so tako politiko do gorskih kmetij, da omogoča njihov obstoj in jim zagotavlja dinamičnejši gospodarski napredek. To odvrača višinske kmete od pretiranega preseljevanja v dolino in jim zagotavlja življenjski standard, ki ustreza standardu industrijskega delavca. Da so pa lahko dosegli vse to, so jim pomagale stabilne in nestabilne cene za njihove proizvode. Le na ta način so se lahko specializirali v tako proizvodnjo, ki je za gorski prostor gospodarna. Specializirati so se v živinorejo (bodisi v proizvodnjo mleka, mlade plemenske živine) in v gozdarstvo. V tej proizvodnji dosegajo že take rezultate, da so podobni onim iz področij, ki so ugodnej*ša za tako proizvodnjo. V živinorejski proizvodnji (prevladuje pašno-kosni sir slem, ki je edini izhod za gorsko kmetovanje. Drago in nerentabilno pridelovanje stelje za hleve so zamenjali sodobni hlevi brez stelje na odplakovalni sistem, zelo slab in drag hlevski gnoj pa je zamenjala cenena gnojevka; živinorejsko proizvodnjo dopolnjuje v zimskih mesecih delo v gozdu.
Vedno večji delež dohodku gorskega kmeta daje turizem. Ta se je v nekaterih deželah razmahnil do zavidljive višine. Gostitelji — gorske kmetije se vedno bolj trudijo, da bi turistično sezono podaljšali skozi vse leto. Pozimi jim to omogoča sneg in smučanje, poleti pa sveži zrak in prijetno gostoljubje.
KAKO NAJ MI REŠUJEMO
GORSKO KMETIJSTVO?
Stanje tega življa ni rožnato in če hočemo zadržati naš hribovski svel naseljen, bomo morali ludi mi izoblikovati trajnejšo in prožnejšo politiko do problematike višinskih kmetij. Gorske kmetije so nam potrebne i/, istih vzrokov kot v ostalih alpskih deželah, le se morajo gospodarsko osamosvojiti in ne smemo dopuščali, da bi ostalo lo področje še naprej vir cencnč delovne sile za industrijo na škodo kmetijstva. Zaradi pudob-nosti gorskega sveta med nami in sosednjimi deželami, bomo lahko uporabili mnoge njihove izkušnje in jih prilagodili našim razmeram. Ce vzamemo v obz.ir vse komponente.
■Iti sem jih navajal, bi bilo za naše jjorsko kmetijstvo naslednje:
Na še obstoječih kmetijah je treba I »pustiti sedanjo pisano proizvodnjo. Postopoma je potrebno gorskega Kmeta spremeniti v tržnega proizvajalca in mu strokovno in politično Ipomagatl, da bo opustil zastareli na-ftiiralni način gospodarjenja. Tudi od [samih kmetov je dosti odvisno, kako [hitro bo ta proces stekel. Zaradi neugodne starostne strukture in prevelikih razlik v pogojih življenja med delavci in kmeti, dobivam vtis, da so gorski kmetje postali do vseh novitet ravnodušni in da ne kažejo dovolj življenjske sile za prehod na boljši način gospodarjenja, ki jim edini lahko zagotovi večji in boljši življenjski standard. Na podlagi uspehov, ki so jih dosegli v alpskih predelih sosednjih dežel menim, da bo in mora odigrati odločilno vlogo preusmeritev na pašno-kosnl način gospodarjenja. Le ta način gospodarjenja lahko znatno dvigne produktivnost in poceni proizvodnjo. To je sicer stvar strokovne tehnične izvedbe, mora pa imeti oporo v vseh družbenopolitičnih dejavnikih. w
—	Brez pomena bi ostala vsaka akcija bodisi strokovnega ali političnega značaja za ohranitev višinskih kmetij, če jih ne bomo prometno povezovali s kulturnimi in gospodarskimi centri. Prometna povezava je nujna zaradi proizvodnih potreb ter tudi zaradi povezave s tržnimi središči. Saj nam prilike v sosednjih deželah kažejo, da je preusmeritev višinskih kmetij na intenzivnejšo proizvodnjo uspela povsod tam, kjer so bile kmetije že povezane s cestami. Ceste so torej eden najvažnejših pogojev za gospodarski napredek na hribovitih področjih.
—	Ce si bodo hotele višinske kmetije zagotoviti soliden standard, bodo poleg preusmeritve v kmetijstvu, morale postati aktivni proizvajalci tudi v gozdarski proizvodnil. Zavedati se moramo, da je višinski kmet s kmetijstvom intenzivno zaposlen največ pol leta, ostali čas pa se mora zaposliti v gozdu. Prodaja lesa na panju, brez vloženega dela, predstavlja za gorsko kmetijo veliko Izgubo na zaslužku, gozdnim gospodarstvom pa je to tudi veliko breme, ker so njihovi delavci odvisni od trenutnega vremena pri delu.
—	Seveda pa preusmeritev brez ustrezne mehanizacije skoraj ni izvedljiva. Treba se je truditi, da se oskrbi višinskega kmeta s pravimi In ne predragimi stroji. Vse to pa je mogoče izvesti s pametnim kreditiranjem. Krediti bi morali biti po taki obrestni meri. ki so za to panogo kmetijstva sprejemljivi. Dolgoročni krediti so torej pogoj za napredek In ohranitev gorskih kmetij.
Prizadeti kmetje pa si morajo tudi sami s pomočjo svoje organizacije iskati dohodek. Poleg specializacije v živinoreji in gozdarstvu Je za to področle zelo lnleresantna panoga črni in rdeči ribez. Pri intenzivni obdelavi lahko da ta kultura večji dohodek kot katerakoli druga specializacija. Pri načrtovanju take proizvodnje pa je nujno treba upoštevati dogovor z gozdarji o gojenju zelenega bora. Le večji kompleksi lahko zagotavljajo rentabilno proizvodnjo.
—	Zlasti predelovalne in trgovske organizacije morajo na daljše roke zagotoviti nemoten odkup vseh tržnih viškov po vnaprej dogovorjenih ccnah. Te cene morajo biti take, da bodo kmetu pomagale, da se bo hitreje preusmeril, Obstoječi zavodi za cene ter ustrezne Inšpekcije pa morajo biti budne nad cenami repromateriala. ki ga bodo te kmetije kupovale in uporabljale za lastno proizvodnjo.
—	V alpskem predelu Evrope, kamor spada tudi naše področje, postaja turizem vsako leto bolj aktivna in pomembna gospodarska panoga.
V	sosednjih deželah se v alpski turizem vključuje vedno več gorskih kmetij. Z njegovo pomočjo so si zelo povečale svoj dohodek, ki je , v mnogih primerili delo večji kot iz kmetijstva. Z razvojem turizma bi bil dotok denarja v hribovite predele večji in tako bi postajale ceste bolj rešljiv probk-ni. Slovenija, vključno z našim področjem, ima vse naravne pogoje za razvoj kmečkega turizma. Da pa se tak turizem lahko razvije, mora poleg prej omenejnih pogojev biti še ta pogoj, da nudi kmečka hiša turistu prijetno bivanje in ga postreže s skrbno pripravljeno kmečko hrano. Za vse to pa je potrebno imeti izvežbane in spretne gospodinje. Z določeno izobrazbo in občasno organiziranimi kuharskimi tečaji se ta cilj lahko kmalu doseže.
V	zadnjem času postajajo tudi smučišča zelo važen faktor v razvoju turizma. Kadar se planira razvoj take vrste turizma se ne smejo zanemarjati smučarske vlečnice, ki vabijo vedno več turistov v hribe.
—	Da bodo pa znali hribovski kmetje intenzivno gospodariti, vabiti in zadržati turiste, si bodo morali pridobiti najosnovnejšo izobrazbo. Treba je v začetku takega izobraževanja organizirati tečaje. Pozneje pa je potrebno organizirati tak sistem šolanja. ki bo trajnejše narave in bo stalno skrbel, da bodo otroci, ki bodo ostajali doma, dobili osnovno izobrazbo v stroki.
Ce hočemo obdržati gorsko kmetijstvo, potem se mora republika angažirati in pomagali uresničiti začrtan razvoj. Za razvoj na posameznih področjih pa naj več pripomorejo občine. V prvi fazi morajo podpreti in bolje organizirati že začeto kampanjsko šolanje kmečkih otrok. Pozneje mora to skrb prevzeti širša skupnost. Koristno b.i bilo, da bi občina del svojega proračuna namenila pospeševanju živinoreje, bodisi organizaciji odkupa mleka ali nabavi plemenskega materiala. Vsako razumevanje od občinske strani mora roditi obilne sadove v -kmetijstvu. Ce postavimo hribovskega kmeta na čvrstejše noge, bo tudi industrijskemu delavcu lepše in prijetneje, ko se bo za svoj vikend podal v gore, da si dobi novih moči za vsakdanje naporno delo.
J. R.
IZVOLJEN ZA PREDSEDNIK
Podpredsednik občinske skupščine bo tudi v naslednjih štirih letih Drago Tratnik, za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen ing. Jenko Borut, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Karel Šilih.
V sredo, 23. aprila so se se-šli novoizvoljeni odborniki občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje na prvo sejo.
Najprej je bila seja občinskega zbora, ki jo je vodil najstarejši odbornik Karel Stropnik. Po verifikaciji mandatov novoizvoljenih odbornikov in po svečani izjavi so soglasno izvolili za predsednika občinskega zbora ing. Boruta Jenka. Izvolili so še člane mandatno imunitetne komisije občinskega zbora in določili odbornike, ki bodo sklepali zakonske zveze.
Prvo sejo zbora delovnih skupnosti je vodil najstarejši odbornik Ivan Napotnik. Odborniki so potem, ko so poslušali poročilo verifikacijske komisije in potrdili mandate novoizvoljenih odbornikov ter podali slovesno izjavo, izvolili za predsednika zbora delovnih skupnosti Karla Šiliha. Izvolili pa so še člane mandatno imunitetne komisije tega zbora.
Prvo skuprfo sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti je vodil Ivan Napotnik. Od 72 novoizvoljenih od-
bornikov se je seje udele; 70. Predsednik občinske kon renče SZDL Velenje, Mi Šterban, je novoizvoljenim bornikom najprej čestital k volitvi in jim zaželel kar r več uspehov pri razreševa nalog, ki stoje pred občin skupščino. Zatem pa je pi lagal v imenu izvršnega od ra občinske konference SZ da bi za novega predsedr občinske skupščine izv Nestla Zganka, za podpred: nika pa Draga Tratnika.
S tajnim glasovanjem so borniki zatem izvolili za n< ga predsednika Skupščine čine Velenje Nestla Zgank; podpredsednika pa Di Tratnika. Hkrati so sklenili bosta tako predsednik podpredsednik stalno zapt na.
Ivan Napotnik je čes novoizvoljenemu predsed in podpredsedniku, I Zgank pa se je nato zah odbornikom za izkazano upanje. Novoizvoljeni prec nik se je zahvalil za dosed štiriletno opravljanje dolž predsednika občinske sku ne ing. Petru Krapežu in zaželel tudi v prihodnje delu kar največ uspehom končno so na prvi seji zborov -novoizvoljene velei občinske skupščine izvolili devet članov komisije za litve in imenovanja.
PRAVNI NASVETI
KAJ LAHKO ZAHTEVA KOT ODŠKODNINO DELAVEC, KI JE IZPODBIL ODLOČBO DELOVNE ORGANIZACIJE O PRENEHANJU DELA.
Odškodnine, ki jih delovne organizacije plačujejo delavcem, ki so uspeli izpodbiti odločbe delovne organizacije o prenehanju dela in včasih tudi zaradi nezakonitosti premestitve, dosegajo precejšnje vsote. Toda odškodnina za izgubljeni osebni dohodek delavcu ne pripada povsem avtomatično, ko je izpodbil pred sodiščem nezakonito odločbo delovne organizacije. Niso namreč redki primeri, ko delavci zahtevajo, da se jim prizna odškodnina za »duševne bolečine«, ker so bili v času nezaposlenosti v finančnih stiskah ter jih je izključitev ali premestitev tudi prizadela na ugledu. Mnogi se v času, ko ne delajo, nočejo zaposliti, čeprav se jim za to ponudijo možnosti.
Ker se višina te odškodnine večkrat pojavlja kot vprašanje tako s strani delavcev kot delovnih organizacij, bi opisali stališča, ki so se doslej oblikovala pri obravnavanju teh odškodnin.
Pravica do odškodnine se pogojuje ne le z izpodbito odločbo delovne organizacije, temveč tu/di z dejstvom, da je po drugi strani delavec storil vse, da bi preprečil nastanek te škode, ali pa jo vsaj zmanjšal. Prva dolžnost delavca, ki mu je iz kakršnegakoli razloga prenehalo delo je, da se prijavi pri pristojnem komunalnem zavodu za zaposlovanje in s tem se smatra, da je praviloma storil vse, da bi se lahko zaposlil. Če odkloni zaposlitev, ki je primerna njegovim strokovnim in delovnim sposobnostim, seveda ne bo mogel uveljavljati odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker v tem času — če bi delal in delal bi lahko — ne bi bil prikrajšan na osebnem dohodku. Razliko med osebnim dohodkom, ki ga je prejel v delovni organizaciji, kjer se je zaposlil, in osebnim dohodkom, ki ga je prejel v delovni organizaciji, kjer se je zaposlil, in osebnim dohodkom v prejšnji delovni organizaciji, kjer mu je prenehalo delo, seveda lahko uveljavlja, medtem ko se odškodnina za izgubljeni dopust ne priznava. Ta se namreč ne priznava, ker se šteje, da je delavec že dobil odškodnino v višini osebnega dohodka za čas,
ko bi bil na dopustu, del ni.
Višina odškodnine pret lja osebni dohodek, ki delavec dobil na svojem ] njem delovnem mestu pc osnovah in merilih, to je v višini mesečnih ako kot tudi pri vseh obre (mesečnih, četrtletnih, lt V primeru povišanja ose dohodka na tem dele mestu v času, ko je d' vodil pravdo, mu pripac škodnina v višini zviš osebnega dohodka, ena tudi regresi za čas dopu: ga delovna organizacij svojim delavcem, nagrt bi sicer izpolnjeval pog njihovo pridobitev ter ti renski dodatek, če ta ni viden za delo na terenu več predstavlja le ene med kriterijev za dol osebnega dohodka (ne gradbena podjetja). Ne dajo pa v tem času na stila za ločeno življenje stroški in dnevnice ter ski dodatek za de opravljena dela na tere
Nadomestilo osebneg hodka, ki ga je delavec pri komunalnem zavodu poslovanje, mora delav rektno vrniti zavodu v kot je prejel nadomes čas brezposelnosti. Lat delovna organizacija sai ravna terjatev zavodu šteje ta znesek od odški ki bi pripadala delavcu
Po obstoječih načel škodninskega prava se cem ne priznava odšk za »duševne bolečine«, smatra, da so z denarn vračilom vsega izgub zaslužka poravnane vse nosti delovnih organi z; delavca in da delavet škode tudi ne more di Vprašanje pa je ali ne 1 da tak delavec bil up le do odškodnine za ra zmanjšani vrednosti premoženja, ki ga je času moral prodati, da ko živel in je te svoj' mete moral prodati poc vo dejansko vrednostjo
Škoda, ki jo delovn nizacija mora plačati v ru izgubljenega pošto končno le ni osebni t oziroma odškodnina z; gubljeni dohodek, ten v tem tudi prispevki mora delovna orga plačati od neto osebn hodka delavcu, kar je bližno 60 odstotkov ninskega zahtevka del