Uvodna beseda inž. Andreja Marinca
•  Sekretar sekretariata CK ZK Slovenije inž. Andrej Marinc je govoril o dokumentu, ki ga je sprejelo predsedstvo ZKJ julija le-tos o boju proti nacionalizmu. V zvezi s tem je    poudaril,    da    eskalacija    nacionalizma ogroža svobodo in temelje NOB, to pa sta bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zato je nujen konkreten boj proti nacionalizmu. V   tem  boju   ima  seve-da   tudi  Slovenija  svoj   delež,  ki  mora   po-stati   sestavni   del   njenega   trajnega   boja. Drugače povedano,   ZKS mora biti  na tem področju aktivna in konkretna.
•  Nacionalizem se poraja pri nas v različ-nih pojavnih oblikah. Te niso povsem zna-ne. Zato  je potrebno,  da jih odkrivamo in identificiramo. Vendar  sta prevladujoči  ob-liki unitarizem in separatizem.
•  Unitarizem poznamo bolj ali manj dob-ro. Znan nam je tudi njegov zgodovinski po-men. Program unitarizma je ustvaritev ene-ga centra v državi. Kaj zdaj  to pomeni, je povsem jasno, vemo pa tudi, da je po voj-ni   unitarizem   odigral   zgodovinsko   vlogo. Nadalje je znano, kaj je storil potem, ko je izginila    njegova    zgodovinska    oportunost. Unitarizem vedno pripelje do nadvlade ene-ga  naroda,   in  to   navadno  največjega,  nad drugimi narodi.  Z ustavnimi  spremembami mu   spodrezujemo   korenine.   Njegova   ideo-logija   je   navadno   jugoslovanstvo   oziroma etnocentrizetn,   torej   zbiranje   enega   naro-da pod  eno streho,  kot so   to gesla   »Srbi na okupu«, »Hrvati na okupu«.
•  Separatizem se pojavlja v več oblikah. Tako   imenovani   klasični  separatizem   je  y manjšini,  to pa je tista oblika, ki propagi-ra  idejo o odcepitvi.   S  takšnim   separatiz-mom  smo   v   nekaterih  primerih  imeli   po Marinčevi sodbi opravka tudi y Sloveniji ob znani  cestni aferi. Najnevarnejša  in s  tem tudi najsodobnejša njegova  oblika  je tako imenovani nacionalistični partikularizem, ki se najbolj  manifestira na  ekonomskem po-dročju, v ekonomskih odnosih in ki teži, da se   narodi   (oziroma   republike)   zapirajo   v svoje  meje,   v   izolacionizem.  Razen  te   ob-like obstaja tudi tehnokratizem. Temelji na lastniških odnosih (državnih ali grupnih) in na monopolski eliti, ki goni kolektive in de-lovne Ijudi v mezdno razmerje. Raste in re-producira se na  tezi:  tehnični  napredek je neodvisen od družbenih odnosov. To je nje-govo   protirazredno   bistvo.   Potrjujejo   ga naše  in  mednarodne   izkušnje.   Skuša  uve-sti nadvlado. Zato je treba o njem govoriti konkretno,   ga    identificirati,    saj    ustvarja vsako   posploševanje nejasnosti  in  demora-lizira napredno tehnično inteligenco.