Goiiilna moC iz zemlfc in soltiaiiti farhow. Vedno večja industrijalizacija, vedno večja uporaba kuriva in goriva v jindustriji je začela skrbeti nekatere fenanstvenike. Ti možje so se začeli pe|čati z mislijo, kako porabo premoga jotaejiti, ali pa premog kar nadomestiti z drugimi silami za proizvajanje toplote. Pri tem so prišli na to-le misel: Vsakomur je znano, da je v notrajnosti naše zemeljske oble nagromadena tafco grozna množina toplotne ener žije, -iki bi si 'o mogel človek pripraviti z vsem premogom in z vsemi gorIjivimi olji. Potresi dokazujejo, da so globoko pod zemljo vroca in ra^beljena žarišea toplote, razbeljeno skalovje, cd katerega bi vsak 'kubičn. meter dal vsaj toliko toplote, kakor je da 200 milijonov kosov žarečega premoga. Od te ogromne množice toplote bi zadostorvala le ena petina, da bi proizvajala dovolj pare, iki bi gnala turbino s 50 milijoni ikonjskih sil leto dni. Resnica je, da je v osrčju zemlje dovolj toplote. Že v globočini kakih 8 km pod zemljo znaša vročina kakih 400° Fahrenheita. Vprašanje pa je, ali je sploh mogoče kopati tako globoko, da bi prišli do te toplote, da bi jo potem mogli izkoristiti po tovarnah, za železnice, za hišno in uliCno razsvetljavo, ne glede na gonilno silo strojev itd. Angleški znanstvenik Chas. Parson Je napravil načrt za tak drzni poskus. Hoče napraviti v globočino 18 km dolgo cev. Še drznejši poiskus je napra,vil lani drug Anglež, inž. Jobn Hod_gson. Pri tem je uporabil svoje dolgoletne skušnje, ko jc bil rudniš.-i inže- iijer v Južni Afriki. Hodgson predlaga, naj bi se napravila v zemljo dva rova. Prvi naj bi bil glo" ik le kakih 8 km. Tega naj bi kopall Drugi pa bi moral biti globok 30 ali 40 km. Tcga pa bi izvrtali stroji, ki bi jih vodili s površja zemlje. Rudarji, ki bi delali v prvem rnvn. bi morali biti tako oblečeni, da bi jih obleka varovala pred vročino noirajnosti, kakor potapljače zavarujejo, da v morski globočini ne zmrznejo ali se ne zaduše. Delavce v teh rovih pa bi hladilni plini in tekoči zrak varovali pred strašno vročino. Inž. Hodgson se prav nič ne boji dela s stroji v globočini 30 do 40 km. On pravi, da ni strahu, ko bi stroji predrli kako skalo, pod katero je lava, da bi ta potem brizgnila na dan in zalila površino zemlje okrog strojev. Njegov načrt je tak: V veliki jekleni cevi električni tok prenaša nekako tekočo aluminijevo mešanico. Jekleno cev, ki naj bi bila v premeru debela kake 3 ali 4 čevlje, bi spustili 1000 cevljev v zemljo. Posebne bombe bi na dnu razrahljale skalovje. Grušč in pesek pa bi žareča tekočina, iki lcroži v cevi, vrgla na površje. V tej večji cevi pa bi bila še druga, manjša cev. Ta bi bila pravi sveder. Čim globlje bi se cev pogrezala v zemljo, tem daljša bi bila, ker bi na ji na površju pritrdili vedno nove dele. Iznajditelju se zdi ves načrt čisto priprost. Zato pa znani Marconi pravi, da ta zadeva ni tako enostavna. Pravi, da nikdar ne bo mogoče toplote dobivati iz grede zem.je. Pač pa je res enostavno dobivati toploto iz solnčnih žarkov. Dejal je: »Toplotna energija solnca je neomejena. Vedno je je dovolj na razpolago v zraku, v dežju in megli, ob jasnem in oblačaem. Toplota je gibajofia sila okrog nas, nad nami in celo v vodi.«