LETO XLI, ŠT. 47
Ptuj, 8. decembra 1988
CENA 1000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Burno in dolgo zasedanje (stran 3)
Zvonci napredi(a v Juršincili in na Polenšaku
(stran 4)
Lepo je med pevskimi prijateljicami (stran 5)
Domača rast (stran 9)
Mali oglasi (stran 11)
Cestno
podjetje Ptuj
po samostojni
poti
93-članski kolektiv dosedanje
temeljne organizacije za vzdrže-
vanje in varstvo cest iz [*tuja se
je v sredo, 23. novembra, na refe-
rendumu odločil izstopiti iz delo-
vne organizacije Cestno podjetje
Maribor in za novo organizira-
nost v okviru samostojne delo-
vne organizacije za redno vzdr-
ževanje cest pod nazivom Cestno
podjetje Ptuj. Za takšen korak so
se delavci odločili predvsem za-
radi tega, ker v programu razvoja
slovenskih cestnih podjetij v do-
sedanji organiziranosti niso svet-
le prihodnosti. Prepričani pa so
tudi, da bodo kot enovita delo-
vna organizacija v marsičem ra-
cionalizirali delovni proces in
skupne službe. Za samostojno
pot je bilo na referendumu kar
96,7 odstotkov vseh zaposlenih.
-OM
Tudi
Perutnina
odslej brez
tozdov
v četrtek, 17. novembra, se je
nekaj nad dva tisoč delavcev in
kooperantov Perutnine na refe-
rendumu odločalo o novi organi-
ziranosti svoje delovne organiza-
cije. V bistvu gre za ukinitev te-
meljnih organizacij in namesto
njih bodo imeli v bodoče K) po-
slovnih enot. Gre tudi za poeno-
stavitev notranjega sodelovanja,
brez nepotrebnega administrira-
nja in z manjšimi stroški. Obe-
nem gre tudi za prilagoditev or-
ganiziranosti Perutnine zahte-
vam sodobnega poslovanja. Vse-
ga tega so se delavci dobro zave-
dali, saj so jih izdatno obvestili
na zborih, poleg tega pa je po-
membno vlogo odigralo interno
glasilo Perutninar. Udeležba na
referendumu je bila od 92- do
100-odstotna, za organizacijske
spremembe pa je glasovalo 90,6
odstotka delavcev. Hkrati so
opravili še volitve v organe sa-
moupravljanja, ki bodo odslej v
skladu s reorganizacijo na nivoju
enovite delovne organizacije. JB
(Foto: Kosi)
Bloudkova priznanja
Takole so fantje iz jugoslovanske reprezentance v
smučarskih skokih, znani po svojem odličnem nasto-
pu na zadnjih olimpijski igrah, prisluhnili obrazlo-
žitvi o svojih vrhunskih športnih dosežkih za katere
so na osrednji republiški slovesnosti ob podelitvi
Bloudkovih priznanj, tokrat v Ptuju, prejeli nagra-
do. Ptujčani so jih pozdravili z gromkim aplavzom,
kot tudi vse druge dobitnike nagrad in plaket Stan-
ka Bloudka, med njimi tudi Ptujčana Alojza Kože-
lja, sekretarja ptujske Občinske strelske zveze, in
predstavnika Rokometnega kluba Drava Danieia
Koletnika.
Prva lopata za nove prostore Certusa
Delavci mariborskega Certusa
in ptujskega tozda Potniški pro-
met so v ponedeljek, 5. decem-
bra, na svojem zemljišču naspro-
ti prostorov Savine gumarne v
Brstju pri Ptuju svečano zasadili
prvo lopato zemlje, s čimer so
simbolično pričeli gradnjo no-
vih, prepotrebnih garaž in pro-
storov za vzdrževanje avtobusov
v bodoči ptujski delovni enoti.
Zbranim je o dosedanjih pri-
zadevanjih za novo naložbo in o
stanju v drugi največji avtobus-
noprevozniški delovni organiza-
ciji govoril direktor mariborske-
ga Certusa Mirko Majhenič in
povedal, da naj bi že do novega
leta pripravili zemljišče za nove
delovne prostore. Nova delovna
hala bo v prvi etapi merila 1.200
kvadratnih metrov koristnih po-
vršin, v treh ali štirih letih pa bo-
do uredili tudi okolico.
V imenu delavcev ptujskega
tozda pa je zbranim govoril vod-
ja Janez Cafuta in izrazil pripra-
vljenost vseh zaposlenih, da no-
vo naložbo čimprej realizirajo.
-OM
Prvo lopato za nove prostore Certusa je zasadil vodja vzdrževanja v
ptujskem tozdu mojster Anton Hrga. (Foto: M. Ozmec.)
UVODNIK
Priznanja
kot spodbuda
Osrednja prireditev oh dnevu republike v ptujski oheini je bila
podelitev Bloudkovih priznanj :a leto 1988. S tem nikakor ne negi-\
ram vrednosti pridobitev, ki smo jih predali namenu. Predvsem gre \
za nove delovne prostore delaveev železniških delavnic, katerih '
uradna otvoritev je bila združena z obletnico ustanovitve ilegalne]
partijske celice v teh delavnicah (prve v Ptuju, leta 1928). Gre za ve-\
lika pridobitev in pomembno obletnico. Zlasti prva je za delavce, ki]
so delali in zdravje puščali na prostem, res veliko vredna, neprecen-]
Ijiva. Pa vendar je bila podelitev priznanj in slovesnost v avli Sred- ■
nješolskega centra pomemben in medijsko zelo odmeven dogodek, i
To smo morali priznati vsi. ki smo tam bili. Zaradi, roko na src2. \
slabše obveščenosti o tem. kdo so med dobitniki, smo bili prav ne-\
malo presenečeni in tudi ponosni, da smo lahko zaploskali Debela- \
ku. Ulagi. Tepešu. Zupanu. Mujkiču. Prešernu. Vangelovski in dru- I
gim (med njimi Ptujčanu — starosti ptujskih strelcev Alojzu Kože-]
lju in Rokometnemu klubu Drava). Obisk je bil dober, bil hi pa še \
veliko večji, če bi ljudje o tem nekoliko več vedeli. Za to ne krivim \
domačih prizadevnih in uspešnih organizatorjev, temveč vodstvo re- \
puhliške telesnokulturne .skupnosti, ki je tiskovno konferenco sicer
sklicalo, vendar v Ljubljani in brez vabil za naša lokalna sredstva ]
javnega obveščanja.
Kakorkoli že. prireditev je lepo uspela in to je nov medijski i
prodor Ptuja v širši prostor. Teh prodorov je bilo letos (če se omejim \
le na iztekajoče se leto 1988) kar precej. Naj omenim samo kurente j
v Calgarvju. dva tv nageljna. turistična priznanja, nastope Vindiša ,
v Evropi in Seulu. Janka Bohaka na šahovski olimpiadi, gostovanje
v televizijski Poletni noči, odmevnost Kurentovanja. Festival doma-
če zabavne glasbe, obiske obnovljenega gradu, diskoteka Super Li ]
in podobno. Skratka, postali smo bolj znani in zanimivejši. Na nas
pa je, da mesto medijske in splošne privlačnosti še okrepimo. To pa j
pomeni, da drugih, ki nas obiščejo ali o nas slišijo in berejo, ne ]
smemo razočarati. ;
Če se tega ne zavedamo, potem adijo dober glas. Saj veste, da j
dober glas seže v deveto vas. slab pa še veliko dlje. Na to ne smemo !,
nikoli pozabiti in to pri vsakodnevnem delu. ne na sestankih ali v ,
elaboratih in načrtih, kako naj hi bilo. J
Lepo se sliši, ko nas hvalijo in postavljajo za vzor, tako da \
nam je včasih skoraj nerodno; ne zaradi sebe ~ zaradi drugih.
Marsikaj pa še moramo uredili, da bomo lahko tudi sami zadovolj-
ni. '
Ni prav, da je okoUca Lackovega spomenika neurejena, da ]
mestne ulice niso ustrezno čiste, da se kljub zapori vozimo skozi !
mestno središče, da hotel že zdavnaj ni več hotel, da marsikaj \
manjka v toplicah, da naša čistilna naprava ne dela in tudi mi mo- \
rimo ribe, da kulturnozgodovinske spomenike počasi obnavljamo, ''
da razbijamo luči in »pleskamo fasade«, da izgubljamo živce, čas
in bencin na železniškem prelazu, da nimamo avtomobilske pralni-
ce, da v uradih, prodajalnah in sploh med seboj ter do drugih ni- I
smo normalno prijazni in toplo človeški, da . . . Veliko je še do pol- \
nega zadovoljstva, našega in naših gostov. Ni časa in ne denarja
— boste rekli. Res je tudi nekaj na tem. ne pa vse. ,
Ne dovolimo, da so za nas malenkosti dovolj. S tem se niso \
sprijaznili dobitniki Bloudkovih priznanj in smo jih zato nagradili, i
tudi z burnim aplavzom. Naj kot vzori vzpodbudijo tudi nas.
Ludvik Katar;
Na Destrniku za boljši jutri
27. novembra so na Destrniku glasovali o uvedbi novega krajev-
nega samoprispevka za obdobje petih let. 67 odstotkov glasovalnih
upravičencev seje odločilo za uvedbo samoprispevka, ki ga bodo kra-
jani pričeli plačevati prvega januarja prihodnjega leta. Po današnjih
cenah bodo v petih letih zbrali okrog štiristo milijonov dinarjev. Pora-
bili jih bodo za financiranje štirinajstih krajevnih nalog, med najpo-
membnejše pa sodijo modernizacija cest, gradnja telefona in vodo-
vodnega omrežja. MG
Ptujski novoletni sejem
bodo odprli že 15. decembra
v odboru za sejemsko dejavnost pri občinskem izvršnem svetu,
ki skrbi za ptujske sejme, so odločili, da bo četrti novoletni sejem od
15. do 30. decembra. Pričakujejo, da se bodo ptujske organizacije
združenega dela in zasebniki že prej organizirali in poskrbeli za okra-
sitev mesta. V prejšnjih letih se za to niso pretirano trudili. Okraske za
okrasitev od Trga mladinskih delovnih brigad do Srbskega trga naj bi
izdelali učenci ptujskih osnovnih šol v sodelovanju z občinsko Zvezo
prijateljev mladine Ptuj.
Dedek Mraz bo v spremstvu učencev osnovnih šol obiskal prire-
ditveni prostor vsak dan od 26. do 30. decembra. Poleg tega v odboru
pripravljajo nekaj drugih prireditev. Posebej skrbno se na prihod no-
vega leta pripravljajo v občinski konferenci mladih skupaj s klubom.
V odboru za sejemsko dejavnost pa mislijo že na naslednje leto.
Pripravili so predlog sejemske dejavnosti: število sejmov bodo pove-
čali, največ skrbi pa naj bi namenili vsebinskim in organizacijskim
Vprašanjem. Želijo, da bi sejme obogatili v kakovostnem pogledu.
MG
Anketa o Tedniku
in radiu Ptuj
Na straneh 7 m 8 objavljamo posebno anketo, s katero hi radi
ugotovili, kaj radi berete in poslušate in česa ne oziroma kaj hi radi
brali in poslušali. Prosimo vas. da anketo izpolnile in nam tako po-
magate pri oblikovanju programske zasnove za prihodnje leto in tu-
di naprej.
Uredništvo
Podpis
pogodbe
o gradnji
hotela
Na sedežu agencije Ku-
rent na Potrčevi ulici deset
so v torek. 6. decembra, ob
dvanajsti uri podpisali po-
godbo o gradnji hotela
Zlati noj v Prešernovi ulici
šest v Ptuju. Podpisala sta
jo lastnik agencije Kurent
in izvajalec del — Stavbe-
nik Ljubljana. Pri podpisu
je bil navzoč tudi predsed-
nik skupščine občine Ptuj
Gorazd Žmavc.
Tako še pred meseci
utopični ptujski turistični
načrti že postajajo življe-
nje. Hotel Zlati noj naj bi
postavili v osmih mesecih
po podpisu pogodbe. Imel
bo 56 postelj in bo visoke
kategorije B.
MG
Za praznik republike Super Li
Takšne gneče, kot je bila na
sam praznik republike, Ptuj še ni
doživel. Že pred dvajseto uro, ko
naj bi tudi uradno odprli največ-
jo, najlepšo in najbolj urejeno di-
skoteko SUPER LI v Ptuju, seje
pred hotelom Poetovio trlo ljudi.
Tako je velika množica Ptujča-
nov dejansko prisilila Haloški bi-
ser in zasebnika Martina Lisjaka,
da sta popustila in vsem rado-
vednežem omogočila vstop. Di-
skoteko SI je tako v eni noči bolj
ali manj ogledalo več tisoč ljudi.
Za tiste, ki so vztrajali do jutra,
pa je bila torkova gneča nekaj
nepopisnega. Za pravo in kako-
vostno zabavo praktično ni bilo
prostora. Upati je le, da bo v bo-
doče drugače in da takšne gneče
več ne bo. Na uradni otvoritvi so
v torek zvečer nastopali Moul'n
Rouge, plesna skupina Kaj in
članice plesnega studia Ptuj pod
vodstvom Mire Mijačevič, ki so
prikazale večerne modele mod-
nega ateljeja Sonje Plaveč. Ško-
da le, da je bilo tako malo pro-
stora za nastopajoče.
O novi pridobitvi so govorili
predstavnik Haloškega bisera
Miro Vamberger, zasebnik Mar-
tin Lisjak ter drugi sovlagatelj
Merljak, v torek pa le prva dva.
V ponedeljek je bila namreč po-
slovna otvoritev, na njej pa je na-
stopil tudi znani pevec Vlado
Kalember.
Diskoteka SUPER LI bo po-
slovala kot posebna poslovna
enota v okviru Haloškega bisera.
Za njeno celotno ureditev so po-
rabili milijardo dinarjev. Vrvico
je v ponedeljek simbolično pre-
rezala ter lokal odprla natakarica
Ida Pukšič. Super Li v Ptuju so
uredili v zelo kratkem času, v do-
brih dveh mesecih, kar je za naše
razmere svojevrsten rekord.
Odprt bo čez dan od 8. do 22.
ure, in to kot videodisko bar, v
katerem bodo predvajali najno-
vejše filme, disko glasbo in ved-
no lepe melodije. Ob četrtkih,
petkih in sobotah bo v Super Li-
ju od 20. do četrte ure diskoteka,
ob nedeljah pa matineja za mlaj-
še.
MG
Z otvoritve
(Foto: L. Cajnko)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. december 1988 —
TEDNIK
Varčevalni ukrepi  ;
dosegli namen
Na junijskem izrednem zasedanju zdravstvene skupnosti Slovenije so bili ■
sprejeti varčevalni ukrepi, s katerimi naj bi omilili denarno sušo v zdravstvu..;
Dvanajst varčevalnih ukrepov naj bi do konca leta prihranilo 82 milijard dinar--;
jev. Toliko denarja naj bi po oceni potrebovali, da bi ohranili doseženo raven in i
obseg zdravstvenega varstva. Po podatkih občinskih zdravstvenih skupnosti — ■
te je dalo 48 skupnosti — je bilo zbranih precej sredstev na račun vrednosti pro-j
gramov zdravstvenih skupnosti. Na račun participacij naj bi do konca leta zbra--
li 3,1 odstotka vrednosti programov. V zdravstveni skupnosti Slovenije so tudi ^
povedali, da varčevalni ukrepi niso bili v škodo zavarovancev. I
Junijski ukrepi so začasni. Veljajo torej do konca leta. Kje poiskati rešitev;
za kronično pomanjkanje denarja v zdravstvu? Nekateri trdijo, da bo vseh težav |
konec, ko bomo spremenili sistem zdravstvenega varstva. 1
Dr. Mitja Mrgole, strokovni sodelavec v občinski zdravstveni skupnosti!
Ptuj, je povedal, da so v ptujskem primeru varčevalni ukrepi dali pričakovano,;
vsaj pri participaciji. Seveda ne bi bili tako hudi, če bi pričeli veljati že s prvim i
januarjem letos. Kot je znano, so varčevalni ukrepi na lanski decembrski skup-'
ščini »padli«. Sprejeti so bili šele čez pol leta, v tem času pa je veliko težje dose-'
či to, kar bi lahko v celem letu.
Po znanih podatkih oziroma razpoložljivih podatkih so v bolnišničnem:
zdravstvenem varstvu na račun programov zdravstvene skupnosti pri participa--
cijah dobili 2,6 odstotka vfednosti programa, v zobozdravstvu trinjast in v
splošnih ambulantah 3,5 odstotna, v lekarnah pa 14,8 odstotka vrednosti pro-'
grama ali nekaj nad 88 milijonov. Po oceni je vsega skupaj nekaj nad 244 mili-'
Jonov dinarjev. Do konca leta pa naj bi bilo tega denarja za okoli 500 milijonov. |
Sedaj naj bi se odločili — kar zadeva bodočnost varčevalnih ukrepov — ;
med dvema variantama. Po prvi naj bi se vrnili na veljavnost sporazuma pred
junijskimi ukrepi in upoštevali valorizirane zneske participacij, po drugi varian-
ti naj bi opravili nekatere popravke in bi šli z zneski navzdol. Participacija pa j
naj bi tudi v bodoče ostala. MG
PTUJSKE TOPLICE
V primežu sedanjosti
in prihodnosti
v devetih mesecih letos so v
Toplicah dobro poslovali. Koli-
činski obseg poslovanja so pove-
čali za 22 odstotkov, v glavnem
na račun nove dejavnosti — fi-
zioterapije — in večjega števila
kopalcev v zimskih in letnih ba-
zenih. V tem obdobju se je kopa-
lo v Toplicah 160 tisoč kopalcev.
Načrtovali so jih sicer več, kljub
temu pa seje število v primerjavi
z lanskim enakim obdobjem po-
večalo za dvajset odstotkov. Tre-
nutno stane eno kopanje štiri ti-
soč dinarjev; ceno so povišali v
glavnem zaradi višje cene elektri-
ke.
V avtokampu so z obiskom
prav tako zadovoljni, število no-
čitev se je povečalo za okrog
1300, v bungalovih pa jih je bilo
za 150 manj. Kot poudarja direk-
tor Branko Štumberger, je dose-
ženo število nočitev največ, kar v
danih razmerah še lahko naredi-
jo, ne da bi trpela kakovost.
V jesenskih mesecih je že po
tradiciji manj obiska, zato ta čas
porabijo za najnujnejša vzdrže-
valna dela. V tem tednu naj bi tu-
di dobili od Marlesa osnutke
projektov za širitev naselja bun-
galovov. Ti naj bi bili še posebej
zanimivi za sovlagatelje: za delo-
vne organizacije in posameznike.
Že sedaj pa razmišljajo o ponud-
bi v novi sezoni, prav tako pa o
pripravi dokumentov za razširi-
tev fizioterapije in možnosti nad-
zidave sedanjega objekta ter za
razširitev gostinskega dela in re-
cepcije.
Delavci Geološkega zavoda
Slovenije so za letos končali dela
na vrtini. S svedri so prišli tisoč
šestdeset metrov globoko. Priča-
kujejo, da bodo do novega leta
izvedli črpalne poizkuse in ugo-
Nova vrtina; na rezultate bo potrebno še počakati.
(Koto: J. Bračič.)
lovili prednosti nove vode: nj^no
kakovost, količino, temperaturo
in kemični sestav. Za zdaj ugota-
vljajo, da bi pridobljene količine
vode iz nove vrtine omogočile hi-
trejše polnjenje bazenov. Do pri-
hodnjega leta naj bi to vodo pri-
peljali do bazenov. Za te namene
imajo v tem trenutku le še polo-
vico denarja. V prihodnjem letu
naj bi tudi pripravili študijo ozi-
roma energetsko bilanco, s kate-
ro naj bi prišli do nujnih poda-
tkov o tem, na kakšen način iz-
koristiti energijo te vode.
V prihodnji sezoni naj bi bo-
doče obiskovalce že vabili z no-
vim prospektom. S Turist-com-
mercem iz Zagreba in nekaterimi
drugimi se pogovarjajo o izdela-
vi le-tega. Želijo dobiti takšen
prospekt, v katerem bodo Topli-
ce predstavili ob Ptuju in njego-
vih znamenitostih. Letos so s
svojimi prospekti sodelovali na
tridesetih mednarodnih sejmih
in so jih razdelili več tisoč.
MG
0''^«'^«^' PTHJliGAZDEK VALENT« VIRIDVIITCA V NOVO L^^^^
Od temeljev do strehe
Delavci opekarn »Gazdek Valent« Virovi-
tica in Ptuj so se prešnji mesec odločili, da se
združijo v enovito delovno organizacijo Ope-
karna Ptuj. Sodelovanje obeh opekarn je bilo
že doslej uspešno. Na teh temeljih in z razi-
skavo trga pa so se odprle možnosti za še
boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti
obeh opekarn, saj vedno težji pogoji gospo-
darjenja kažejo na smiselnost združitve. Ope-
karna Ptuj je ena uspešnejših v Jugoslaviji,
saj je z agresivno komercialno politiko pred-
vsem v Sloveniji in Hrvaški tako rekoč osvo-
jila trg. Vendar ji omejene tehnološke mož-
nosti in surovinska osnova v Ptuju ne dajejo
zagotovila za razvoj, zato je širjenje kapacitet
v obstoječem prostoru nesmisel, kot gospo-
darna so se pokazala vlaganja v modernizaci-
jo obstoječe proizvodnje. Opekarna »Gazdek
Valent« iz Virovitice pa glede na ugoden geoT^
grafski položaj in s sodobno tehnologijo nu-
di potencialne razvojne možnosti, da prevza-
me večjo vlogo kot doslej na ožjem in tudi ju-
goslovanskem trgu.
Združitev obeh opekarn bo omogočila spe-
cializacija proizvodnje z ustrezno marketin-
ško službo, zagotovila ponudbo od temeljev
do strehe. Kot enovita delovna organizacija z
največ tristo zaposlenimi naj bi bila tudi kos
novemu podjetniškemu duhu in konkuren-
čna na domačem in tujem trgu.
Z združitvijo je ptujska opekarna vložila v
opekarno Virovitica 1.450.000.000 dinarjev
za posodobitev tehnologije in s tem kako-
vostnejšo in večjo proizvodnjo. Ta denar bo-
do morali delavci dosedanje delovne organi-
zacije »Gazdek Valent« vrniti z obrestmi, če
bi se kdaj pozneje odločili za drugačno orga-
niziranost izven Opekarne Ptuj. ^
Motiv za združitev obeh delovnih organi
zacij je bil odprava neizkoriščenih rezerv ta-
ko na eni kot drugi strani, ki pa jih je mogoče
rešiti le v skupni delovni organizaciji in z mi-
nimalnimi sredstvi. Proizvodni program nove
delovne organizacije naj bi se razširil, do
konca leta 1992 pa naj bi se proizvodnja pod-
vojila. Sama združitev seveda še ne pomeni
boljšega jutri. Vse bo odvisno od organizira-
nosti, proizvodne zanimivosti in uspešnosti
na trgu ter od stalnega razvojnega dela za
boljše in kakovostnejše izdelke. Kako bodo
znali in hoteli izkoristiti prednosti posame-
zne delovne organizacije v novi organizirano-
sti in kako uspešni bodo pri premagovanju
utečenih slabosti, pa je seveda odvisno pred-
vsem od delavcev samih. Ce je hotenje za no-
vo, boljše, potem tudi rezultati ne morejo izo-
stali. NaV
Strokovno srečanje
medicinskih sester Slovenije
v organizaciji Zveze dru-
štev medicinskih sester Slo-
venije — sekcije medicinskih
sester splošne medicine — je
bilo 23. novembra v Ptuju
strokovno srečanje, na kate-
rem je sodelovalo okrog šest-
deset medicinskih sester
splošne medicine iz vse Slo-
venije. Zdravniki specialisti
iz mariborske bolnišnice so
jim predstavili probleme pri
zdravljenju spolnih in kožnih
bolezni v ambulantah splo-
šne medicine. S strokovnimi
predavanji so sodelovali: dr.
Dušan Rems, dr. Nežka Bez-
jak, dr. Jože Šmajgert in dr.
Miloš Barač. Po končanem
predavanju se je razvila ži-
vahna razprava, v kateri so se
medicinske  sestre  zanimale
Medicinske sestre so se zbrale
v Narodnem domu. (Posnetek:
M. Ozmec.)
predvsem za načine zdravlje-
nja spolnih in kožnih bolez-
nih ter uporabo nekaterih
zdravil.
Strokovni zbor medicin-
skih sester je pozdravil tudi
dr. Ciril Korpar, predsednik
ptujskega zdravniškega dru-
štva, sodelovala pa je tudi
podpredsednica društva me-
dicinskih sester Ptuj Or-
mož Renata Verden.
V splošni medicini je v Slo-
veniji zaposlenih okrog 1400
medicinskih sester. Vsako le-
to za strokovno izobraževa-
nje izberejo drugi kraj. V Ptu-
ju so se srečale prvič.
Strokovno srečanje so kon-
čale z učno uro o aidsu. Vo-
dila jo je višja medicinska se-
stra Marija Šoba. Četudi je
predavala v drugem okolju
(ponavadi namreč predava
osnovnošolcem), vsebine ni
spremenila, saj je želela po-
kazati vse, kar pove v šoli. Bi-
lo je zares poučno. MG
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Odbor za spremljanje izvajanja
usmeritev družbenega dogovora
Datum 24/11-1988
STALIŠČA
ODBORA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA
USMERITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbene-
ga dogovora skupščine občine Ptuj je na podlagi določil
resolucije za leto 1988 za razporejanje dohodka in oseb-
nih dohodkov in na podlagi usmeritev izvajanja družbene-
ga dogovora v letu 1988 ocenil, da bo rast bruto osebnih
dohodkov v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju januar—
november 1988 glede na povprečje leta 1987 znašala
274,9 %, pri čemer je že upoštevan koeficient povečanja
BOD 1,21.
Navedene rasti upoštevajo pri določanju družbeno
primernega obsega sredstev za bruto osebne dohodke v
organizacijah združenega deta s področja negospodar-
stva.
Predsednik odbora:
Bons HORVAT, s. r. ,,
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in postopku za pro-
dajo obdelovalnih in neobdeiovalnih zemljišč ter stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti
javno dražbo
za prodajo kmetijskih zemljišč in stanovanjskih hiš, ki so družbena lastnina, na katerih ima razpolagal-
no pravico Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj.
Dražba se razpisuje za 23. 12. 1988 ob 9. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj,
Krempljeva 2, soba 45,47 — drugo nadstropje.
Interesenti morajo pred pričetkom javne dražbe plačati varščino pri blagajni KZS občine Ptuj v višini
10 % izklicne cene.
Kupec plača poleg kupnine še prometni davek, stroške cenitve, objave, potrebne meritve in izvajanje
pogodbe. Pogodbo je treba skleniti v 30 dneh po opravljeni dražbi. Ce kupec v tem roku ne sklene po-
godbe in ne plača kupnine, mu plačana varščina zapade v korist prodajalca.
Kmetijsko zemljišče, ki je v I. območju, lahko kupijo samo kmetje, ki imajo po zakonu o kmetijskih zem-
ljiščih status kmeta.
Vsa potrebna pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem so na voljo pri Kmetijski zemljiški skupnosti ob-
čine Ptuj. Krempljeva 2. soba 44.45/11.
Kmetijska zemljiška
skupnost občine Ptui
TEDNIK - 8. december 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
IZ NOVEMBRSKIH SKUPŠČINSKIH KLOPI:
Burno in dolgo zasedanje
Na kratko smo /e poročali o novembrskem skupnem zasedanju
vseh treh /borov ptujske občinske skupščine. Ocenili smo, da je bil dne-
vni red močno preobsežen, da bi lahko delegati temeljito premislili o
odločitvah, saj so /bori trajali nekaj če/ šest ur. Najprej so delegati gla-
sovali o kandidatu /a člana predsedstva SRS Ivanu Ribnikarju. 67 dele-
gatov ga je podprlo, 18 pa jih je bilo proti. Nato pa so na skupnem zase-
danju delegati razpravljali in odločali še o šestnajstih nadaljnjih točkah
dnevnega reda.
O ustavnih amandmajih
Čeprav je znano, da je tudi re-
publiška skupščina potrdila
predlog dopolnil k zvezni ustavi,
velja omeniti, da se je na občin-
skih zborih, predvsem po zaslugi
mladinskih delegatov, razvila
vroča razprava. Mladi so namreč
ves čas poudarjali, da številna
mnenja pravnikov in drugih, ki
niso vpeti v piolitiko, kažejo, da
so ustavna dopolnila preveč
zmanjšala samostojnost sloven-
ske republike. Po njihovem mne-
nju reakcije ob Stanovnikovem
obisku v ZDA kažejo, kakšna je
težnja predlaganega ustavnega
dopolnila o tem, da morajo po-
samezne republike voditi svojo
mednarodno aktivnost ob sogla-
sju drugih republik. Mladim se
zdi zato vprašljivo, kako bo s slo-
venskim sodelovanjem v skupno-
sti Alpe - Jadran in še bolj, kako
bo s približevanjem Združeni
Evropi. Opozorili pa so tudi, da
so dopolnila korak nazaj v smi-
slu, da bomo morali Slovenci
vsakokrat znova uveljavljati na-
čelna stališča o svoji suverenosti,
ker bo dopolnjena ustava dopuš-
čala posege vanjo. Po njihovem
mnenju bi bilo veliko boljše, če
bi vprašanja sodstva, financira-
nja JLA, mednarodne dejavno-
sti .. . bila rešena načelno in jih
nihče ne bi mogel razlagati v uni-
tarističnem smislu.
Seveda so predstavniki SO
Ptuj in družbenopolitičnih orga-
nizacij mlade prepričevali, da je
dopolnila potrebno sprejeti zara-
di nevarnosti ustavne krize in
predvsem zato, ker bi z njihovim
zavračanjem zavlekli tudi pre-
hod na tržno gospodarstvo. Mla-
di so temu ugovarjali in pona-
vljali svoje načelno stališče, da
niso proti ekonomskim dopolni-
lom in spremembam in da so že
zdavnaj predlagali, da se dopol-
nila sprejemajo po amandmajih
in ne v paketu. Sedaj pa je, po
njihovem mnenju, ravno zaradi
sprejemanja v paketu potrebno
na silo sprejeti tudi druge dopol-
nitve, ki pa naši republiki ne
ustrezajo. Nekaj delegatov je
podprlo tudi mladinska stališča
o referendumu kot nujnem nači-
nu odločanja o ustavnih spre-
membah. Vendar o načinu spre-
jemanja ustavnih dopolnil na
zborih niso glasovali, z večino
glasov pa so podprli tudi predla-
gane ustavne spremembe.
O osnutku dolgoročnega razvoja
turizma mladi še posebej kritično
Po informaciji o uresničevanju
družbenoekonomskega razvoja v
prvem devetmesečju, ob kateri
so delegati ponovno opozorili,
da prihaja na mize prepozno, in
po informacijah o stanju v druž-
benih dejavnostih in o nastali
škodi v kmetijstvu zaradi suše
(kjer so krajevne skupnosti opo-
zorile na neažuren način plače-
vanja in zagato komisij, ki mora-
jo v kratkem času oceniti in spo-
ročiti škodo), so delegati pono-
vno živahno razpravljali.
Potem ko je Anton Ilec pred-
stavil osnutek, so se k besedi po-
novno priglasili mladinci. Nji-
hov predstavnik — predsednik
sveta za družbenoekonomske od-
nose pri OK ZSMS Ptuj — je v
kratkem orisal, zakaj mladinska
organizacija iz leta 1978, ki sojo
izdelali v Zagrebu, najbrž ni do-
bra osnova za pisanje osnutkov
dolgoročnega razvoja, ker so se
razmere in cilji turizma v teh le-
tih precej spremenili. Poudaril
je, da mladinska organizacija ni
predlagala, da bi v Ptuju imeli
turističnega strokovnjaka (mini-
stra) zato, da bi imeli en upravni
organ več, temveč zato, ker ni-
mamo močnega nosilca turizma,
ki bi se zmogel uveljaviti širše, iz-
delati podobo najstarejšega slo-
venskega mesta in povezati nas-
protujoče si interese v udarno
prodoren koncept ptujskega tu-
rizma. Omenil je tudi, da so mla-
di predlagali, naj občina res pri-
dobi dom JLA, toda tudi, naj
JLA povrne škodo, ki jo je pov-
zročila z nevzdrževanjem doma v
Prešernovi ulici. Tako pa je obči-
na plačala veliko vsoto denarja
za propadli dom. /a to \soto, ta-
ko so izračunali mladi, bi lahko
štipendirali 50 študentov na štiri-
letnem študiju. Mladim, ki so
predlagali, naj delegati osnutek
zavrnejo, skupščina pa razpiše
mesto turističnega ministra, ki
bo pripravil konkreten program
na strokovnih osnovah in s sku-
pino strokovnjakov, je odgovoril
predsednik izvršnega sveta Jože
Botolin. Menil je, da je osnutek
dobra podlaga za delo vnaprej,
da se mladinci sklicujejo na ne-
ko strokovnost, da pa je po nje-
govem mnenju vprašljivo, ali so
tudi njihovi predlogi strokovni,
in da je tudi deset let stara študi-
ja dobra podlaga, ker večina ci-
ljev turizma, ki so zapisani v njej,
in dispozicije za razvoj še vedno
ostajajo nespremenjeni. Tudi de-
legati so menili, da je osnutek
dobra podlaga za javno razpravo
in so ga z večino glasov podprli.
Z večino odgovorov nezadovoljni
Omeniti velja tudi razpravo ob
odgovorih na delegatska vpraša-
nja, ki so jih predsedstvo in dele-
gati OK ZSMS zastavili na sep-
tembrskih zborih občinske skup-
ščine.
O odgovoru glede lastnine in
obnovitve počitniškega doma ko-
lonije, ki je bila do nedavnega v
Biogradu, so menili, da je pre-
malo konkreten in da bi morali
delegati ustanoviti posebno ne-
odvisno skupino, ki bi raziskala,
kako je z možnostjo, da ptujska
občina dobi nadomestno lokaci-
jo, ter kdo je odgovoren, da smo
kolonijo tam izgubili.
Za odgovor o kadrovskih
vprašanjih so menili, da je pre-
splošen in ne odgovarja na kon-
kretna vprašanja: kakšni so krite-
riji za pridobitev takih stanovanj,
kdo jih je doslej dobival in kako
je mogoče dobiti stanovanje brez
soudeležbe in v trajno last, ne
glede na to, ali so ti »kadri« za-
posleni v upravnih in skupščin-
skih organih in v DPO. Zato so
mladinci predlagali, da se primer
preda družbeni pravobranilki sa-
moupravljanja Ivici Čas.
Ob odgovoru na delegatsko
vprašanje o raziskavah za jedr-
sko odlagališče v Halozah so
mladi menili, da ni odgovoril na
vprašanje, koliko so raziskave, ki
so bile doslej v Kočicah, Maj-
šperku in Zavrču, povezane z ra-
ziskavami za jedrsko odlagališče.
Mladinski predlog, da bi se dele-
gati odločili, da načelno prepo-
vejo kakršne koli raziskave na
področju ptujske občine v zvezi s
tem, je Jože Botolin zavrnil, češ
da bodo raziskave potekale, če
bo za to obstajal »širši družbeni
interes«.
Še nastop delegatov Trnovske
vasi je potrebno omeniti. Pouda-
rili so, da ob ugotovitvi, da Kme-
tijski kombinat Ptuj ne namerava
odstopiti od izbrane lokacije sre-
di Trnovske vasi za gradnjo hle-
vov za 1.300 govejih pitancev, ne
morejo ravnati drugače, kot da
še enkrat jasno poudarijo, da
gradnje na tisti lokaciji ne bodo
dovolili, čeprav vedo, da obstaja-
jo zakonske luknje, ki tudi take
čudeže omogočajo. Skupaj z
mladinci so se zavzeli za to, da
kombinat v najslabši inačici izbe-
re lokacijo ob Pesnici, najboljše
pa bi bilo, da bi sredstva za ne-
razvite, ki so predvidena za grad-
njo teh hlevov, v občini raje pre-
usmerili za vzrejo krav plemenic
in govejih pitancev na družin-
skih kmetijah v Halozah in Slo-
venskih goricah.
Novo vodstvo zbora združenega
dela
Naj ob koncu omenimo še, da
so delegati razpravljali tudi pri
nekaterih drugih točkah dnevne-
ga reda, če jim pač ni zmanjkalo
moči in potrpljenja. Tako so de-
legati zbora združenega dela za
predsednika svojega zbora izvo-
lili Antona Piska, za podpred-
sednika pa Franca Sagadina.
Razpravljali in sklepali pa so
še o poročilu o izvajanju družbe-
nega ukrepa v Agisu, o predlogu
odloka o spremembah sedanjega
odloka o proračunu, o več odlo-
kih o prostorskoureditvenih po-
gojih (staro mestno jedro. Nova
vas, okolica Zdravstvenega do-
ma) in o odloku za prenehanje
lastninske pravice na območju
Majšperka —Brega, o osnutku o
davkih občanov ter opravili še
nekaj volitev, imenovanj in ra-
zrešitev.
Pripravila
Darja Lukman,
NOVO VODSTVO ORMOŠKE MLADINSKE ORGANIZACUE
Po konferenci še o človekovih pravicah
Konec novembra so ormo-
ški mladinci na volilno-pro-
gramski konferenci občinske
organizacije ZSMS izvolili
novo vodstvo. Kandidati za
predsednika, podpredsedni-
ka in sekretarja so svoje pro-
grame v osnovne organizaci-
je poslali že pred konferenco
in mladinci so na kandidacij-
ski konferenci, ki je bila pred
volilno, kandidate dodobra
izprašali. Največ so razpra-
vljali o razmerah v kmetij-
stvu, o kmetijski politiki in
bodočemu vodstvu dali vede-
ti, da bo potrebno pošteno
poprijeti. Svoje programe pa
so na konferenci predstavili
tudi kandidati za člane pred-
sedstva, ki bodo skrbeli za
posamezna področja.
Delegati osnovnih organi-
zacij so se tako o kandidatih
odločali na osnovi progra-
mov in pogovora z njimi. Na
volilni konferenci so imeli
odprto kandidatno listo. Na-
njo sta se za funkcijo sekre-
tarja uvrstila Breda Šef in
Bojan Rajh, za predsednika
Miran Štuhec, za podpred-
sednika pa Saša Masten. Iz-
volili so Bredo Šef za sekre-
tarko OK ZSMS Ormož, Mi-
rana Štuhca za predsednika
in Sašo Masten za podpred-
sednico.
Na konferenci so mladi
Ormožani razpravljali tudi o
problemih financiranje delo-
vanja občinske organizacije
ZSMS. Njen finančni položaj
je, kot so ocenili, na robu ka-
tastrofe, s tem pa se postavlja
tudi vprašanje o njeni bodoči
samostojnosti. Že v progra-
mu za december so morali čr-
tati nekatere dejavnosti in
akcije, saj tudi iz rebalansa
finančnega načrta pridoblje-
na sredstva ne bodo pokrila
stroškov izvajanja programa.
Posebej so omenili tudi te-
žave, ki so nastopile, ker sta
se kar dva mladinska delega-
ta v družbenopolitičnem zbo-
ru ormoške občinske skupšči-
ne izselila drugam. Izvolitev
novih bi zahtevala precej fi-
nančnih sredstev in časa (de-
legati se volijo neposredno),
po drugi strani pa bi si mla-
dinska organizacija težko do-
volila, da v teh časih ne bi
imela svoje besede in možno-
sti dajanja pobud v ormoški
skupščini.
O obeh navedenih proble-
mih bo novoizvoljeno pred-
sedstvo razpravljalo in po-
skušalo najti najboljše rešitve
že jutri zvečer.
Sicer pa so mladi Ormoža-
ni pripravili po volilni in pro-
gramski konferenci tudi
okroglo mizo o človekovih
pravicah. Na nje so sodelo-
vali Jaša L. Zlobec, Miha
Kovač, Borut Meško in Vla-
do Miheljak (vsi novinarji ali
pa sodelavci časopisa Mladi-
na). 1. njimi so se udeleženci
pogovarjali o uresničevanju
in upoštevanju deklaracije
OZN o človekovih pravicah,
ogledali so si film o dogod-
kih v Vevčanih in razpravljali
o primerih, ki poleg ljubljan-
skega procesa in primera To-
ma Bogataja pomenijo krše-
nje človekovih pravic, pa so
morda nekoliko v senci »več-
jih« procesov in dogodkov.
d. I.
Načrti za
novi dom že
pripravljeni
v dornavskem domu je po
zadnjih podatkih 309 otrok. Le-
tos praznuje že svojo 35-letnico.
Stara graščina je za normalno bi-
vanje otrok, ki so potrebni še do-
datne ljubezni in požrtvovalno-
sti, že zdavnaj postala pretesna.
Načrti za novi dom, ki bo odda-
ljen okrog petsto metrov od se-
danjega, so že pripravljeni. Dom
naj bi bil zgrajen do leta 1990.
Seveda bodo za uresničitev načr-
ta potrebovali pomoč širše druž-
bene skupnosti. Predvsem bodo
potrebovali specialno opremo.
Zato so pozi\ za pomoč dali tudi
prek časopisa Nedeljski Dnev-
nik, kjer so tudi objavili žirora-
čun: Prostovoljni prispevki za
otroke Zavoda dr. Marijana
Borštnerja v Dornavi št.
52400-743-410 SDK Ptuj.
Svoj poziv za solidarnostno
pomoč pa so otroci iz Dornave
objavili tudi v izložbenem pro-
storu ptujske Blagovnice. Naslo-
vili so ga z besedami: »Pomagaj-
te nam opremiti naš novi dom!
Pod boljšimi pogoji in z vašo po-
močjo smo sposobni in pripra-
vljeni narediti več.«
Kot so povedali v Blagovnici,
bo razstava na ogled do 10. de-
cembra. Izdelke otrok iz Dorna-
ve pa bodo v bodoče tam tudi
prodajali.
v Blagovnici pa je na ogled tu-
di razstava članov Kluba za
zdravo življenje kot prispevek v
boju proti alkoholizmu. Enako
kot prvo so jo odprli 21. novem-
bra.
MG'
Pomagajmo duševno manj razvitim otroliom
v zavodu so se lotili dobrodelne akcije. Pripravili so
novoletne voščilnice in razglednice, s prodajo katerih želijo
pridobiti prepotrebna sredstva za opremo novega doma.
Voščilnice m razglednice je mogoče dohiti v Klubu
mladih vsak dan od 7. do 20. ure. prodajali pa jib bodo tu-
di na mladinski stojnici na novoletnem sejmu. V kolektivu
pričakujejo pomoč občanov in občank ter delovnih organi-
zacij pn tej dobrodelni akciji. Pomagajmo torej'
Kanal »D« ne izgine
iz dnevnega reda
Zaradi že znanih vzrokov bodo tudi v samoupravni komunalni
skupnosti občine Ptuj morali popraviti že sprejeti program dela za to
srednjeročno obdobje. Analiza stanja in ocena razvojnih možnosti ko-
munalnega gospodarstva v ptujski občini v obdobju 1986 1990 je
dobro pripravljena in je osnova za sprejem sprememb.
V ptujskih krajevnih skupnostih jih najbolj zanima, zakaj prihaja
do tako velikih izgub vode v omrežju. Po podatkih je ta tudi do tride-
setodstotna. Najbolj pa se v teh okoljih zanimajo za stanje kanalizaci-
je. Ta je v Ptuju že pravi ekološki problem. Najpogosteje se zato vpra-
šujejo, zakaj že ni prišlo do gradnje tako imenovanega kanala D. Ne
morejo razumeti, zakaj niso pričeli odgovorni graditi že takrat, ko so
načrtovali farme. Izgovor, da so krive samo podražitve, je jalov. Zato
se vedno bolj upravičeno vprašujejo, zakaj vedno zmanjka denarja
pri investicijah, ki bi preprečevale onesnaževanje okolja.
V ptujskih krajevnih skupnostih zato ne morejo soglašati z naj-
novejšim predlogom sofinanciranja gradnje kanala D. Po tem naj bi
krajevni skupnosti Turnišče in Ivana Spolenaka sodelovali približno s
takim deležem kot glavna onesnaževalca Kmetijski kombinat in
Perutnina. Izračunali so, da bi potem morali samo za gradnjo kanala
D plačati ves svoj petletni samoprispevek, v krajevni skupnosti Ivana
Spolenaka pa nekoliko manj triletni samoprispevek. Pri tem velja
poudariti, da drugih nalog v krajevni skupnosti ne bi smeli oziroma
mogli sofinancirati. Ne nazadnje pa je potrebno še povedati, da so
programi za to srednjeročno obdobje bili že sprejeti, in to na referen-
dumih.
MG
V OKVIRU ABONMAJA GOSTUJE
MALA DRAMA IZ UUBUANE
Žabe
Danes teden, 15. decembra, bo v Ptuju gostovala Mala drama iz
Ljubljane s predstavo Gregorja Strniše Žabe. Delo je režirala Barbara
Hieng, naslovne vloge pa igrajo Zvezdana Mlakar in Igor Samobor,
ki sta svojo gledališko pot pričela prav na deskah ptujskega gledališ-
ča, ter Branko Šturbej. Predstava je v okviru abonmaja za odrasle in
mladino.
N. V.
Govori se . . .
... da lahko mali oglasi člove-
ka zelo zavedejo. Tako je nekdo
želel kupiti kak boljši avto. Pre-
letel je Tednik in našel, kar je
iskal: oglas za prodajo ALFE 80
L. Brž je pohitel k prodajalcu
(saj veste, kar je oglašeno v Ted-
niku, se hitro proda). A glej razo-
čaranje: res so prodajali ALFO
in res je bila 80 L, le da je 80 L
pomenilo 80-litrska.
... da krizni časi povzročijo
tudi več ločitev kot običajno.
Med bodočimi ločenci, ki pa se
ne bodo dokončno (poslovno)
poslovili, bosta v kratkem tudi
Emona in ptujski Kmetijski
kombinat. Kdo bo poslej nosil
rožice in sveče na grob bivše Pe-
tovie? Eden ali kar oba? Ali pa
bodo to tudi delavci Agisa, za
katere so odgovorni kupili »po-
kojno« Petovio?
... da nekateri (pa še tako ma-
lo jih ni) v enem (naj)večjih kole-
ktivov v ptujski občini s podpiso-
vanjem peticije zahtevajo višje
plače. Včasih smo to delali dru-
gače. Novi časi, novi običaji.(?)
... da bomo Slovenci znova
na (jugoslovanski) tapeti, ker bo-
mo imeli na božič dela prost
dan. Je namreč nedelja. Pa kaj bi
se razburjali ob takšni malenko-
sti!
... da bomo v sredstvih javne-
ga obveščanja, če stanje ne bo
bolj čisto, objavili tiste prodajal-
ne, kjer imajo zaposleni umaza-
ne roke. Pa je to res samo v pro-
dajalnah? Nekje je pač treba za-
četi. Pa ne da ste ob umivanju
rok pomislili na kaj drugega?
Sram vas bodi. (Sicer pa bi se-
znam vseh, ki imajo »umazane
roke«, bil podoben telefonskemu
imeniku.)
... da je bilo ob otvoritvi Su-
per Lija zelo zanimivo. Tako so
dobro obveščeni krogi opazili,
da je direktor ene firme plesal z
ženo direktorja druge firme in
obratno. Lahko sklepamo o novi
poslovni združitvi?
... da nekateri ljudje vsej svoji
izobrazbi navkljub niso za Super
Lijevo lepo notranjost. Kako si
sicer razlagati, da smo ob otvo-
ritveni gneči opazili dva »kultur-
no vzgojena« visokoizobražena
državljana, ki sta se — meni nič,
tebi nič — povzpela na oblazi-
njene sedeže, da bi imela boljši
razgled. Morda pa bi bilo dobro
kot podiplomski študij za neka-
tere uvesti posebno smer — bon-
ton.
_   PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
Svečana akademija ob priliki petletnice
II. zasedanja AVNOJ-a
v ponedeljek zvečer se je zbralo prebivalstvo mesta Ptuja v dvorani
»Titovega doma«, da proslavi svoj veliki praznik.
V uvodnem referatu, ki ga je imel član O K KPS tov. Mavser Ivan. Je
bilo zajeto obdobje od zloma predaprilske Jugoslavije preko NOB pa vse
do danes. II. zasedanje AVNOJ-a leta 1943. v Jajcu je veliki dan v zgo-
dovini naših narodov, ko so sredi NOB in obenem ljudske revolucije bili
pri nas postavljeni prvi temelji federativni ureditvi naše države, 29. no-
vembra 1945 pa Je naša država dobila svojo uzakonjeno obliko vladavi-
ne, državo ljudske demokracije.
Pester spored akademije, ki so ga pripravili mladina, JA, fizkultur-
niki. pionirji, gimnazijski pevski zbor in godba. Je s svojo vsebino pouda-
ril pomen teh dveh velikih praznikov.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
8. december 1988 - TEDNIK
V vrtu
v pozni jeseni so spremembe vremena tako pogoste, da za vrtna
opravila, ki jih nikoli ne /manjka, izkoristimo \sak primeren čas. Ko
zemlja zmrzuje in če še ni snežne odeje, je priložnost za čiščenje oko-
lice, podiranje ter krčenje starega in izrojenega dre\ja ter grmičevja,
kopljemo jame za sajenje drevja, opra\ljamo pa lahko tudi \sa druga
zemeljska izravnalna dela.
V SADNtM VRTU nadzorujemo varstvo rastlin pred glodalci
Zajec si je sposoben v travi in zemlji pod mrežo izbrskati prehod in
tako priti do sadnih dreves. Ne glede na to, kakšen material smo upo-
rabili za ovijanje sadnega dre\ja pred zajcem, se ta lahko zmoči, raztr-
ga zaradi vetra, popustijo vezi ali se zaščita kako drugače poškoduje,
zato je potreben nenehen nadzor in popra\ilo. da nam zajec i/nenada
ne bi povzročil nepopravljive škode.
V prodaji so razni premazi, ki varujejo sadna dre\esa pred glo-
dalci, če z njimi premažemo debla in ogrodne veje. Dober in cenen
premaz pa si lahko pripravimo sami. V ustrezno količino vode vmeša-
mo I del mivke, 16 delov kravjaka, X delov gašenega apna in 8 delo\
lesnega pepela. Ta zmes bo učinkovito od\račala divjad pred gloda-
njem, hkrati pa mlado lubje obvaro\ala pred sončnimi o/igi in drugi-
mi mehaničnimi poškodbami.
Redkokdaj pride do potrebe precepljanja starejšega sadnega
drevja. Če pa to na vsak način želimo i/vesti, je sedaj pravi čas, da
odrežemo veje na čepe, v katere bomo spomladi cepili v razkol ali za
lub. Čepi morajo ostati za kakšnih 15 cm daljši od cepilnega mesta,
da bomo ob času cepljenja imeli na voljo še dovolj lesa za obnovo in
osvežitev rezi na cepilnem mestu.
cepiče bomo rezali v času popolnega zimskega mirovanja sadne-
ga drevja, in to koščičarje (slive, češplje, črešnje) konec decembra in v
začetku januarja, sredi zime pa pečkarje (jablane, hruške).
Pod kapom drevesne krošnje izkopljemo 20 cm globok in vsaj 50
cm širok jarek, v katerega položimo dobro prcperel hlevski gnoj in ga
ponovno zagrnemo. Tako ohranimo tra\ no rušo, ki se bo do spomladi
polegla in ne bo ovirala košnje trave. Sicer pa kopljemo kolobarje
sadnega drevja, pri čemer smo pozorni, da ne poškodujemo korenin,
brazdo pa pustimo grobo neporavnano, da ho neinjo bolje delovala
zmrzal.
Ko les na drevju in rožje na trti /mrzujeta, sla vsako škropljenje
in rez škodljiva.
V OKRASNEM VRTU grme vrtnic obrežemo na 15 do 20 cm
dolge krake in pokrijemo z vejami iglavcev (smreka, jelka) ali listjem,
da jih obvarujemo pred ostrejšim mrazom: pra\ tako je priporočljivo
pokriti zemljo, v kateri imamo posajene čebulnice (tulipane, krokuse,
hijacinte).
V ZELENJAVNEM VRTU solato in radič, če smo ga pustili pro-
sto na gredi, snežna odeja dobro varuje. Če pa te ni in grozi golomra-
zica, gredo prekrijemo s plastično folijo, ponjavo ali kar lepenko (kar-
toni), le da se ta prekrivala ne smejo dotikati rastlin, temveč mora biti
rastlina prosta oziroma mora biti med rastlinami in zaščitnim prekri-
valom vsaj 15 cm zračnega prostora. Pod takšnim prekrivalom ohrani-
mo rastlinam najmanj 5 č toplote, kar je največkrat dovolj, da se ze-
lenjava ohrani do nastopa hujših mrazov.
Če smo korenine radiča pripravili za siljenje, jih hranimo v zasip-
nici. Na siljenje pa vložimo le toliko korenov, kolikor solate bomo po
treh tednih, kolikor siljenje traja, potrebovali.
Miran Glušič, ing. agr.
Posnetek z otvorit>ene telefonske slo\esnosti v .luršincih'
ludi na Polenšaku so se i udarniškim delom lotili širitve telefonskega
omrežja
LEP ZGLED, KAKO KONKRETNE AKCIJE ZDRUŽUJEJO UUDI
Zvonci napredka v KS Juršinci in Polenšak
Pretekli praznični dnevi in konec minulega
tedna so bili v sosednjih krajevnih skupno-
stih Juršinci in Polenšak v celoti v znamenju
širitve telefonskega omrežja. Doslej sta bili
namreč ob krajevni skupnosti na področju te-
lefonije zelo deficitarni in slabo povezani s
svetom.
Na slovesnosti, ki je bila v soboto popold-
ne najprej pri enem izmed telefonskih opo-
rišč, potem pa v lovskem domu \ Juršincih,
so slovesno na simboličen način priključili 17
novih telefonskih številk v Juršincih. Rotma-
nu, Sakušaku in Bodkovcih. Slovesnosti so se
udeležili tudi predstavniki podjetja za ptt
promet iz Maribora na čelu z glavnim direk-
torjem Stanislavom Brglezom in drugi gostje.
Štefan Gačnik, predsednik gradbenega od-
bora, ki je na telefonskem oporišču simboli-
čno prerezal vrvico, je v jedrnatem govoru
med drugim rekel: »Vsak izmed 17 naročni-
kov je plačal tri milijone dinarjev, prispeval
enajst telefonskih drogov, vsi skupaj pa smo
opravili še blizu dva tisoč ur udarniškega de-
la .. . KS Juršinci je prispevala k naši akciji
pet milijonov dinarjev, sicer pa smo opravili
celotno akcijo brez širše družbene pomoči,
brez brigadirjev, brez pomoči enot iLA in
drugih solidarnostnih del. Takšne in podob-
ne akcije naj bodo vzor vsem tistim v Slove-
niji in Jugoslaviji, ki samo tarnajo, napadajo
naš sistem, neproduktivno zborujejo in iščejo
najrazličnejše pravice, namesto da bi delali
in skrbeli za naš lepši jutri in s tem prispevali
k trem reformam oziroma stabilizaciji . . .«
V sklepnem delu telefonske prireditve v
Juršincih so novim naročnikom in gostom
»zazvonili« s svojimi instrumenti člani glas-
benega tria Vikija Munda.
ZELO DELAVNO TUDI NA POLENŠA-
KU
Sočasno s sklepnimi telefonskimi sloves-
nostmi v Juršincih je bilo izjemno delovno
ozračje tudi na območju sosednje KS Polen-
šak. Tam so se udarniško z lopatami, krampi,
motikami in drugimi pripomočki lotili obno-
ve starega omrežja, ki povezuje obe krajevni
skupnosti, in postavili tudi nove linije, ki bo-.
do vodile do načrtovanih 26 novih naročni-
kov. Zlasti v dneh med praznikom republike
so delali tako zavzeto in množično, seveda v
sodelovanju s ptt delavci, da bi še gore pre-
maknili, kot je rekel eden izmed njih.
Jože Munda, tajnik KS Polenšak, jih je po-
hvalil in rekel, da so takšne akcije lep zgled,
kako ljudi združuje konkretno delo s konkre-
tnimi cilji. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo
na polenškem območju zazvonili novi telefo-
ni, daleč pa ta cilj tudi ne bi smel biti, saj so
ljudje v takšnih primerih delovnega zanosa
upravičeno še bolj neučakani.
Ko je Stanislav Brglez, glavni direktor
podjetja za ptt promet Maribor, govoril v so-
boto v Juršincih, je pohvalil obe telefonski
akciji v sosednjih krajevnih skupnostih. Re-
kel je, da so letos priključili delavci njihove-
ga kolektiva blizu 7 tisoč novih telefonov, da
bi zadovoljili vse potrebe in želje, pa bi jih
morali priključiti še nadaljnjih 40 tisoč.
Posnetki in besedilo: JOS
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
25. nadaljevanje
Med razpravljale! na II. kongresu KPS je Albert Jakopič-Kajti-
mir navedel tudi primer iz ptujskega okraja. (Tov. Kajtimir je bil na
čelu glavne partijske komisije ČK ZKS. ki je predlagala odstavitev
OK KPS Ptuj — op. avt.) Zaradi zanimivosti navajam ta odstavek iz
njegove razprave:
»Partijska celica v neki vasi ptujskega okraja je na primer oddajo
belega žita takole izvajala. Po okrajnem razrezu je prišlo na KLO
3000 kg oddaje. Ker KLO predpisa ni dosegel, je bila sklicana seja.
kjer se je razpravljalo o tem, kako doseči predpisano oddajo. Bogat
kmetje predlagal: Mi lahko še presežemo, ne samo dosežemo predpi-
sano oddajo s tem, da na vsako hišo enakomerno razdelimo po nekaj
kg žita. To bo v celoti zneslo 4500 kg žita. S predlogom so se vsi nav-
zoči ljudski odborniki - tudi člani partijske celice - strinjali. Našli
so rešitev in to je glavno. Nihče ne bo mogel trditi, da niso izvršili di-
rektive. Seveda pri tem niso pomislili, da tako dosežena enotnost po-
meni odstopanje od principialne linije naše Partije, da s tem ne razvi-
jajo borbenosti malih in srednjih kmetov, ampak jo dušijo. Taka enot-
nost je zgolj formalna in duši razredne interese malega človeka na va-
si. Ta partijska celica že od osvoboditve ni sprejela nobenega novega
člana, ker so zanjo vsi ljudje na področju lega KLO enako dobri in
enako slabi. Zakaj naj bi jih torej sprejeli v celico, ker je sedaj tako le-
pa harmonija. Pri vsej harmoniji in taki enotnosti pa ta celica vodeni,
zgublja ugled in povezavo z delovnimi množicami, ki so prav v tem
kraju popolnoma pod vplivom protiljudskega duhovnika. Kako naj
tu govorimo o razvijanju in borbi za našo enotnost!« (II. kongres
KPS, stran 377.)
Listal sem po raznih zapisnikih in poročilih komisij in organov
KP v okraju, vendar opisanega primera nisem mogel zaslediti, zato ni
moč ugotoviti, na kateri KLO se to nanaša (op. avtorja).
O DACHAUSKIH PROCESIH
Tragični primer iz naše povojne zgodovine — dachauski procesi
— je v spominu mnogih bralcev še svež — ne samo zato. ker je to pr-
sotno v naši novejši literaturi, temveč tudi zato, ker je CK ZKS na 22.
seji (12/10-1988) sprejel poročilo o izvajanju sklepov 10. ko ngresa
ZKS glede odprave krivic, storjenih obsojencem na dachauskih pro-
cesih. Ker se je to dogajalo pred 40 leti, pred II. kongresom KPS, je
razumljivo, daje ta primer bil prisoten v vsebini več razpravljalcev na
kongresu. Navajam le dva razpravljaica.
NIKO ŠILIH, ki je bil v letu 1948 na čelu državne varnosti za Slo-
venijo, je govoril o razvoju varnostnoobveščevalne službe, o njenem
uspešnem boju proti gestapovskim agentom med NOB in po osvobo-
ditvi, proti emigrantskim centrom, imperialističnim špijonom in vo-
hunom ter proti banditizmu na območju Slovenije. Pri tem ni izpustil
tudi duhovnikov in je rekel: »V vsej dobi po osvoboditvi so ljudska
sodišča obsodila skupno 67 duhovnikov. Od teh je bilo 20 obsojenih
zaradi sodelovanja z okupatorjem, a so v upanju, da njihovo sovražno
delovanje ne bo odkrito, ostali doma.« Toda dodal je: »Ugotoviti pa
moramo, da se tudi med duhovščino že kažejo znamenja spoznanja,
kam vse to vodi, in skušajo v okviru OP premagati staro strankarsko
tradicijo.«
Njegov del razprave, ki se nanaša na žrtve dachauskih procesov,
navajam v celoti:
»Nemški fašizem je s svojo okrutno in totalno borbo težko preiz-
kušal cele narode in neštete posameznike. Postavljal jih je pred alter-
nativo: življenje ali smrt. Življenje, če stopiš na pot sodelovanja s fa-
šizmom, to je na pot izdajstva, smrt, če ostaneš zvest svojemu narodu
in ljudstvu. Take alternative je postavljal Gestapo raznim oportunisti-
čnim komunistom, ki so iz strahu za svoja bedna življenja pristajali
tudi na najtežje pogoje Gestapa. Take antifašiste in komuniste je upo-
rabljal Gestapo za to, da so mu dajali podatke o organizaciji Fronte
in Partije in o partizanskih enotah. V taboriščih je Gestapo uporabljal
take kapitulante na vodilnih mestih antifašističnih gibanj, da so mu
omogočali vpogled v njihovo dejavnost, po drugi strani pa so z njimi
paralizirali vsako resnično protifašistično dejavnost. Gestapu niti to
ni bilo dovolj. Da bi jih docela povezal z obstojem fašizma, jih je mo-
ral še moralno diskvalificirati. Zato jih je okopal v krvi njihovih last-
nih bratov in napravil iz njih najbolj gnusne zločince.
Kakor so postali ti nevredni izrodki iz strahu za svoja življenja
krvavo orodje fašizma, prav tako njso — iz strahu za svoj ugled in do-
bro ime, iz strahu pred kaznijo — imeli poguma, da bi povedali pred
Partijo, kdo so.
Zakonspiriranost njihovega zločinskega delovanja je omogočila
imperialističnim obveščevalnim službam ponovno zaposlitev teh zlo-
čincev. Brez vsakih skrupulov so zgrabili za krvavo dediščino Gesta-
pa. Proces Diehl-Oswald-Košir nam to najbolj nazorno prikazuje . . .
Koširje v svojem sovraštvu do Partije in ljudske demokrariie celo po-
skušal iskati idejne teoretične napake našega vodstva. Razbijati s svo-
jimi agenturami enotnost naše herojske Partije, to je bil drugi smoter
imperialistične špijonaže. Ob tem primeru je treba poudariti, da so
imperialisti poskušali po svojem agentu Koširju rovariti proti naši
Partiji in jo razbijati s tem, da so kritizirali revolucionarnost in neleni-
nističnost naše Partije. Ob današnji besni klevetniški kampanji In-
formbiroja, češ, da naša partija ni revolucionarna in leninistična, po-
staja to dejstvo še zanimivejše, posebno še, če upoštevamo, da sta se
na enak način že davno prej borila proti naši Partiji angleška špijona
Furlan in Nagode.« (II. kongres KPS, str. 234-236.)
Tudi Stane Kavčič je v svojem referatu na II. kongresu KPS go-
voril o tem in med drugim dejal:
»Proces proti Diehlu, Oswaldu in Bohinjcu, kakor tudi proti Na-
godetu in ostalim nazorno kaže, da imperialisti nimajo namena biti
nevtralni opazovalci našega socialističnega ustvarjanja, temveč da se
poslužujejo vseh sredstev, s katerimi bi nam lahko kakor koli škodo-
vali. Zelo dobro vedo, da je njihov agent, če ima partijsko knjižico,
zelo dobro plasiran. Zato ni dvoma, da bodo še poskušali najti mož-
nosti za tako plasiranje svojih ljudi in špijonov, kakor je bil to primer
z Diehlom in ostalimi. Imperialisti uporabljajo pri organiziranju svo-
jih mrež in kanalov poleg svojih razrednih zaveznikov tudi moralno
najbolj propadle, ambiciozne, kritikastrsko razpoložene, oportunisti-
čne in karieristične tipe ter druge užaljene veličine .. .
Toda na vse to ne smemo reagirati z vsestranskim nezaupanjem
in sumničenjem. Nasprotno. V vseh teh dogodkih moramo gledati po-
jave nujne razredne zakonitosti, razredne borbe, ki jo vodita naša Par-
tija in delovno ljudstvo. Cela vrsta dosedanjih procesov in drugih re-
zultatov naše budnosti in čuječnosti so jasen dokaz, da naša Partija in
domovina ne pomenita obljubljene dežele za imperialistične agente,
špijone in provokatorje ...« (II. kongres KPS, stran 334^335.)
Nihče takrat v te besede in podatke ni dvomil. Na raznih proce-
sih je bilo obsojenih veliko resničnih gestapovskih in drugih tujih
agentov, dachauska procesa pa sta bila le dva med številnimi drugimi,
zato ni bila glavna pozornost usmerjena na njiju. Resnica si je počasi
in dolgo utirala pot v javnost. V uvodoma citiranem poročilu razisko-
valne skupine in komisije, ki jo je imenovalo Predsedstvo CK ZKS, je
med drugim tudi zapisano:
»Centralni komite ZK Slovenije je na seji 3. 3. 1988 sprejel pobu-
do, naj žrtvam dachauskih procesov družba postavi spominsko zna-
menje. Enako predlaga tudi predsedstvo republiškega odbora ZZB
NOV Slovenije«
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - 8- december 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Motivi iz Pirovca
na moru
Razstava, ki si jo lahko v tem času ogledamo v ptujskem Delav-
skem domu Franca Krambergerja, se nanaša na motive, ki sta jih av-
torja Veronika Rakuš iz Ptuja in Branko Zupanič iz Gorišnice nasli-
kala v Pirovcu v Dalmaciji. Tam sta bila v likovni koloniji, ki jo že
dalj časa vsaki dve leti organizira koprivniški živilski kombinat Po-
dravka. Kolonija združuje predvsem likovne ustvarjalce Podravine
oziroma tiste, ki so zaposleni v Podravki. Zadnji dve leti so se tej svo-
jevrstni prireditvi na podlagi zamenjave pridružili tudi člani likovne
sekcije pri PD Alojza Arnuša iz ptujske krajevne skupnosti Rogozni-
ca. Pred dvema letoma sta se takega slikarskega srečanja udeležila
Ptujčana Maks Menoni in Franc Simonič, letos pa, kot je bilo rečeno,
Rakuševa in Zupanič. Slikarska kolonija je bila tudi tokrat med K), in
20. septembrom.
Prirejanje slikarskih kolonij ima pomembno vlogo tudi pri raz-
jasnitvi številnih problemov, ki tarejo zlasti ljubiteljske ustvarjalce. Ti
vedno iščejo in se dopolnjujejo v idejni orientaciji z željo, da bi postal
njihov svet likovno zanimivejši, sistem oblik in kolorita pa etektnejši.
Zato so taka srečanja nadvse dobrodošla in na srečo jih imamo v naši
republiki kar lepo število. Izredno pomemben je mednarodni tabor li-
kovnih samorastnikov v Trebnjem na Dolenjskem, številne ustvarjal-
ce pa privabljajo predvsem ex tempori, ki jih prirejajo.v Dobrni, Ma-
riboru, Novem mestu, Piranu, Rogaški Slatini, Škofji Loki in Trbo-
vljah. Zanimive in koristne so vsekakor tudi udeležbe na slikarskih
srečanjih, ki jih za dan ali več organizirajo na Destrniku, v Domžalah,
na Jesenicah, v Ptuju, Seliščih, Sežani, na Sladkem Vrhu, pri Tomažu
pri Ormožu, v Tržiču, Zavrhu, Zgornji Savinjski dolini in drugod. Vsi
ti kraji nudijo neskončne motivne možnosti, ki jih je mogoče uporabi-
ti kot originalno interpretacijo, prežeto z individualno noto. Zanimiva
pa so brez dvoma tudi srečanja na nivoju medrepubliškega sodelova-
nja.
Pirovac je očitno naredil na oba slikarja mogočen vtis. Naselje,
ki je obdržalo prvoten videz, je nastalo na majhnem otoku, ki je da-
nes povezan z obalo. Njegovi prebivalci so tukaj živeli v miru, saj so
se znali boriti za svojo svobodo. Legenda pravi, da so to območje na-
padali tudi Turki, ki so hoteli ob nekem vpadu Pirovac izropati. Do-
mačini so se krčevito branili, polivali so sovražnika z vrelo vodo in
vročim oljem ter ga na ta način pregnali. Odtlej so se Turki izogibali
tega kraja, ki so ga imenovali Zlo selo. Kraj je ohranil zanimiv videz
in vsebuje dovolj motivne privlačnosti, sicer ne bi postal središče sli-
karskega srečanja. O tem priča tudi razstava, ki s konkretiziranjem
motivov ponuja privlačne utrinke in nas seznanja z okoljem, v kate-
rem sta slikarja ustvarjala.
Rakuševa dosti slika in pogosto razstavlja, zato so tudi širše zna-
na njena likovna prizadevanja. Tudi sicer slika krajinske motive, to-
krat pa v glavnem definira fiziognomijo kraja, v katerem je bivala, ter
odkriva njegovo zgodovinsko in likovno sestavo. Obenem v vsako sli-
ko vnaša občutek samostojnega učinkovanja elementov, ki so sicer
usmerjeni na barvitost, v resnici pa povezani tudi s prodorom v pro-
stor. Rakuševa ob vsem tem insistira na kolorističnem izrazu, zato
vnaša v svoje slike tudi pastoznost. To ji omogoča dinamičen dotik z
naravo, torej z motivom in oblikovnimi zakonitostmi, ki so pogojene
z elementi slikarskih občutkov in namenjene jasnemu vizualnemu
učinkovanju. Izrazno je neposredna, zlasti v koloristični komponenti,
analitično razpoložena predvsem pri iskanju rafiniranih odnosov, ki
so pomembni za zadovoljitev konkretne potrebe po slikanju.
Zupaničeva slikarska prizadevanja so usmerjena na kompozicije
malega formata, kjer v obdelanih motivih prevladuje občutek za kon-
traste, ki so spontano povezani s potezami čopiča ter neposrednostjo
stroge in harmonične barvitosti. Umetnik ima poseben odnos do
kompozicije, kjer se rafinirano prepušča analiziranju motivov, ki
ohranjajo realistično obeležje in poudarjajo asociativnost oblik. Nje-
gove slike vizualno intenzivno delujejo v izrazu, ki postaja vedno bolj
individualen, obenem pa ustvarjalec s svojo sugestivnostjo uporno
vnaša zanimive slikarske efekte, ki vplivajo predvsem na dramatiko
odnosov. Izven koncepta je slika »Ribiči«, ki je zanimiva po izraziti
kompozicijski obravnavi in prežeta s simboliko. Po razlagi avtorja
ladja pluje v neznano, kar simbolizira s temnim ozadjem, ki ga pojas-
njuje tudi z življenjsko potjo.
V delin obeh avtorjev razstavljenih slik se odraža specifičen na-
čin podajanja motivov, ki sta jih imela ustvarjalca na razpolago. V
svoj slikarski objektiv sta hotela ujeti predvsem občutke funkcional-
nega učinkovanja koncepta in strukture dogajanj, ki sta jih kreativno
podredila prek osebne volje značilni oblikovalni dinamiki. Oba, Ra-
kuševa in Zupanič sta obravnavala lokalne motive in pri tem poudar-
jala samostojnost in spontanost izraza', ki je prežet s poglobljenim sli-
karskim občutkom. Rakuševa seje v svojih krajinah tudi tokrat prila-
godila konkretni viziji intenzivnega dogajanja na terenu. Združevala
je oblikovne elemente v celote, da bi poudarila funkcijo kompozicije
in pojasnila učinkovitost kolorita. Zupanič seje omejil na slike male-
ga formata, pri čemer je glavni poudarek na kontrastih in dramatiki,
ki prevladuje v njegovem slikarskem ustvarjanju že od samih zače-
tkov.
dr. Štefica Cobelji
10 LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA
ALOJZA ARNUŠA ROGOZNICA
Lepo je med prijateljicami, kijih druži petje
Kje je že tisti 12. oktober 1978,
ko je sedem pevk ustanovilo žen-
ski pevski zbor pod okriljem Pro-
svetnega društva Alojza Arnuša
iz Rogoznice! Do tretje, pete va-
je jih je bilo že dvajset, danes jih
prepeva dvaintrideset. V začetku
so vadile v Rogoznici, že nekaj
časa pa jim nudi gostoljubje
glasbena učilnica v osnovni šoh
Toneta Žnidariča.
Kot povsod drugje tudi v tem
zboru ne manjka težav, kar je
pravzaprav za ženski pevski zbor
razumljivo, saj v njem prepevajo
žene, matere, pa tudi babice, ki
imajo poleg službenih obvezno-
sti še toliko gospodinjskih oprav-
kov. Pa gre, z voljo, z ljubeznijo
do petja, s tovariškim odnosom
do drugih članic zbora gre .. .
Pesem zveni že deset let... Vča-
sih manj, včasih bolj ubrano, da
končno zazveni tako, kot mora.
Takrat je trud poplačan, poza-
bljene so ure in ure vaj, strog po-
gled zborovodkinje zaradi zamu-
de na vajo, večer, ki bi ga raje
preživele drugje kot na vajah.
Ostane samo občutek, da je bila
pesem zapeta tako, da je bila po-
slušalcem všeč, to pa je tisto, kar
poplača ves trud. Po takšnem na-
stopu je še bolj kot sicer v vsaki
pevki občutek pripadnosti, prije-
ten občutek, da pripada zboru,
da pripada ljudem, ki ljubijo pe-
sem in so zanjo pripravljeni žrt-
vovati marsikatero prosto uro.
Naj bodo vaje še tako naporne,
naj bo trema pred nastopom še
tako velika, po nastopu pozabijo
na vse, se poveselijo, zapojo tudi
kakšno, ki ni ravno po notah, se
pošalijo na svoj račun, se nasme-
jijo ... Danes, ko se ljudje vse
bolj zapirajo sami vase, je takšno
druženje še posebej dragoceno.
Kako naprej? Zborovodkinja
Eden številnih nastopov ženskega pevskega zbora Prosvetnega društva
Alojza Arnuša Rogoznica.
Greta Glatz pravi: »V preteklih
letih smo načrtovale tudi tekmo-
vanja, pa smo misel na to opusti-
le. Odločile smo se le za ljubitelj-
sko petje. V nasprotnem primeru
bi morale več vaditi, izostankov
z vaj praktično ne bi smelo biti.
program bi moral biti zahtevnej-
ši ... V danih možnostih progra-
ma ni mogoče naštudirati tako.
kot bi jaz želela, zato smo želje
po tekmovanju opustile . . .«
Pa zato njihovo petje ni nič
manj ubrano, vsako pesem zapo-
jo s polno odgovornostjo do po-
slušalca. Ljubitelji zborovskega
petja pa jim radi prisluhnejo. V
desetih letih so imele že 106 na-
stopov, naštudirale pa so 96 pe-
smi. Sodelovale so tudi na tabo-
ru slovenskih pevskih zborov v
Šentvidu pri Stični, vsako leto pa
se tudi udeležijo revije odraslih
pevskih zborov ptujske občine.
Večkrat so tudi snemale za radio
Ptuj in Ljubljana, pele pa so tudi
na Koncertu iz naših krajev, ki je
bil na Polenšaku.
Jubilejni koncert ženskega
pevskega zbora Prosvetnega dru-
štva Alojza Arnuša Rogoznica
pod vodstvom zborovodkinje
Grete Glatz bo v petek, 9. de-
cembra, ob 19. uri v veliki dvora-
ni Narodnega doma. Čeprav bo
trema velika, jim želimo, da bi
pesem zvenela tako, kot so vadi-
le, da bi pesem zvenela iz njiho-
vih grl še tudi čez deset in več let.
NaV
Hardeka
obnovili
kapelo
(Posnetek: Ema Žalar)
Sredi vasi na Hardeku stoji
okrog sto let stara kapela. Dru-
gih podatkov o njej tudi v žup-
nišču krajani niso dobili. Za ob-
novo so zbrali tri milijone dinar-
jev. Akcijo so pričeli že poleti.
Dvajsetega novembra pa je bilo
tam žegnanje.
O kulturi pitja vina
Kot smože poročali, je novoustanovljeni Klub za zdravo življenje, ki delu-
je v okviru SŠC Ptuj, organiziral prvo predavanje. O kulturi pitja vina je preda-
val znani slovenski enolog mag. Anton Skaza.
Čeprav se je predavanja udeležilo manj poslušalcev, kot so organizatorji
pričakovali, zlasti so pogrešali učence SŠC, ki bi jim to predavanje najbolj kori-
stilo, seje razvila živahna razprava. Ob tej priliki smo vključili tudi nove simpa-
tizerje kluba in jim ponudili najnovejšo knjigo predavatelja Kletarjenje je užitek.
Mag. Skaza nam je predstavil vzgojo vinske trte, nego in bogato sestavo ter
vrednost vina. Poudarek predavanja je bil na kulturnem uživanju vina. Po pre-
davanju se je začela razprava, v kateri so prisotni postavljali vprašanja o škod-
ljivosti pitja alkoholnih pijač, o serviranju in izboru vina k posameznim jedem
ter primerni količini popitega vina. Predavatelj je pojasnil, da je primerna koli-
čina vina tudi hranilo, vsak sam pa mora zase ugotoviti, ob katerem času in ko-
liko mu ne škodi. Ob koncu je predavatelj opravil degustacijo znanih ptujskih
vin in sira ptujske mlekarne.
Člani smo bogatejši za novo spoznanje o zdravi prehrani in si želimo še več
takih predavanj.
Člani kluba
Turki na Slovenskem
Prejšnji mesec je praznovala Turči-
ja pol stoletja od smrti svojega »očeta
Turčije« Kemala Atatiirka, balkanski
narodi pa bodo bolj »praznovali« na-
slednje leto 600-letnico kosovske bit-
ke, ki je pričetek turškega prodiranja
vse do naših slovenskih krajev. Turki
so bili kljub sprenevedanjem raznih
modernih zgodovinarjev, tudi naših, v
resnici tudi za Slovence »božja šiba«,
ki je zlasti tolkla po revežih. Ljudska
in študijska knjižnica je v spominja-
nje in opominjanje pripravila razsta-
vo Turki na Slovenskem, ki je v pro-
storih študijskega in mladinskega od-
delka od 5. do 20. decembra 1988
vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa
od 8. do 12. ure.
E. J.
RAZSTAVE V PAVIUONU DUŠANA KVEDRA IMAJO VELIKO OBISKOVALCEV
Prva prodajna razstava v Ptuju
Kot kaže, je Pokrajinski muzej Ptuj nekako ujel korak z
obiskovalci svojega razstavišča-paviljona Dušana Kve-
dra, znal prisluhniti okusu tistih, ki zahajajo v paviljon.
Razstave so namreč izredno dobro obiskane. Tako je ime-
la zadnja razstava mojstra fotografije Stojana Kerblerja
nekaj manj kot 1.400 obiskovalcev, kar je za razstavo fo-
tografij izredno veliko, saj je običajno število obiskoval-
cev med 300 in 400. Tudi razstava Ljubiteljski likovniki
Ptuja kaže, da bo imela veliko obiskovalcev, saj se je že
otvoritve udeležilo veliko število ljubiteljev likovne umet-
nosti. 27 ljubiteljskih likovnikov ptujske občine predsta-
vlja 50 del v različnih tehnikah, predstavljata pa se tudi
dva kiparja. Razstavo pa je pripravila likovna sekcija De-
lavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj, avtorica pa
je dr. Štefka Cobelj. Razstava bo odprta do 15. decembra.
Zatem bo v paviljonu do konca leta prva prodajna raz-
stava slik, grafik, kiparskih del in keramike priznanih
umetnikov. V muzeju obljubljajo, da bo mogoče umetni-
ne kupiti po ugodnih cenah. In ker se leto nezadržno bli-
ža koncu, bo to tudi ena od priložnosti, kam po novolet-
no darilo.
NaV
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
On pomaga svojemu ljudstvu in svoji domovini v tisti svoji Vino-
zi, nas je usoda postavila na ta vinski vrh in v tej dragoceni knjigi so
se naša prizadevanja ujela in prepletla . . .
Zvečer, preden se do kraja stemni, vzamemo vedra in gremo po
vodo za naslednji dan - pol ure do izvira in nekaj več kot pol ure na-
zaj, ker se vračamo navkreber in so poti spolzke in je treba večkrat
počivati in še se zgodi, da se katera spotakne in voda pljuskne iz ve-
dra po razmočenih tleh . . . Pogosto moramo dan podaljšati v noč, ko
si temo preganjamo s svečami, ali pa je treba pod noč na sestanek, k
bolniku ... na obisk k prijatelju, znancu, da pogleda na podstrešje in
daruje odvržene otroške čeveljce za naše otroke . . .
Obiskal nas je študent agronomije in zapisal v našo Knjigo spo-
minov veliko resnico: »Takšno mladost bi želel vsakdo imeti!« Ta je
gotovo ni imel, drugače ne bi zapisa' takšnega stavka . . .
Ko berem njegov zapis, se mi zdi, da mi je položil cekin na dlan.
Vsiljivo trkanje na okno v pritličju me prebudi iz prve dremavice.
V hiši vse spi, tudi zadnja sveča v kuhinji je že ugasnila. Previdno se
dvignem, ker trkanje ne odneha. Ogrnem si haljo, nataknem copate,
mimogrede pokrijem otroka, in odprem okno. Noč je oblačna, v temi
komaj razločim moško postavo. Zdaj se odtrga od vhodnih vrat in se
približa mojemu oknu.
»Kdo je?« vznemirjeno vprašam.
»Mamika . . . tovarišica Mara . . . nekaj vas prosimo . . .«
Začutim stisko v glasu, ki seje dvignil do mene - in zbodljaj v
srcu. Tam spodaj je Antolič, tisti, ki nam je z vozom sena pomendral
peskovnik. Obvladam se in prijazno vprašam:
»Kaj je, Franc? Kar povejte, kaj bi radi!«
Pride bliže pod mojo okno, čutim, kako išče pravo besedo, pre-
den pove:
»Ne zamerite mi, tovarišica Mara, ka vas prosin ... moja žena je
tak betežna ... sama krv gre odje, tiidi una vas prosi, če bi jo šteli pri-
di poglednot...«
Naglo vržem obleko nase, vtaknem svečo v laterno, pa greva. An-
tolič dela hitre in dolge korake, da ga komaj dohitevam in se spoti-
l^am ob razmočeni, slabo shojeni poti.
V zatohli, borno razsvetljeni izbi ležijo tri ženske: mati in dve
hčerki. Vse tri so vročične in se zvijajo v krčih. Najhuje je materi.
Termometer sem prinesla s seboj.
28. nadaljevanje
»Odprite okno, Franc!« se obrnem k možu, medtem ko merim
ženskam vročino.
Neodločno me pogleda.
»Ne bojte se, nič jim ne bo hudega od svežega zraka, le odprite!«
»Ce pa de mrzlo šlo notri . . .« ga skrbi.
»Nič zato, takoj bo spet toplo. Sveži zrak se prej segreje kot slab,
zatohel zrak . . . Svež zrak je že sam pol zdravja!«
Vse tri ženske imajo čez štirideset vročine. Vse kaže, da bo tifus.
Odprem še eno okno, da bi se izba pošteno prezračila. Ženskam sku-
ham močan ruski čaj in črno kavo. Vse to vedno vzamem s seboj, ko
grem na tako pot. Kavi dolijem žganja.
»Morale bodo v bolnišnico,« pogledam Franca. »Pojdite na
upravo in prosite, naj telefi)nirajo po rešilca.«
Skrušeno me pogleda izpod čela:
»Te sen vas ne zato zva, ka bi jih v špitol sprovlali.«
Vem, kako se ljudje bojijo bolnišnice. Prepričani so, da živ ne
pride od tam, kogar odpeljejo tja.
Dva dni si prizadevam okoli Antoličevih žensk, dokler nisem na-
posled prepričana, da so res zbolele za tifusom. Franc me mrko gleda
in čedalje bolj leze vase.
Tretji dan grem sama na upravt) in prosim, naj pokličejo rešilni \
voz za Antoličeve ženske. Ko jih odpeljejo, pospravim po hiši in odi-j
dem, da ne bi predramila Franca, ki je zadremal za mizo ... i
To je čas, ko tudi med otroki razsajajo bolezni. Ker cepljenja nij
obolevajo za rdečkami, vodenimi kozami, davico . . . Vse tri jih obi-^
skujemo po domovih, z zdravili in čistimi krpami. Mati ne ve, kako bij
se nam zahvalila, išče. s čim bi najri postregla in v zadregi sprašuje: *
»Kaj bi van te dola?«
Te dni nas je v vrtcu znova obiskal zdravnik, da bi pregledal
otroke. Dr. Kaukler je visok, močan človek, z obraza mu odseva do-
brota. F^osadi si otroka na koleno in ga poujčka, preden mu Danica
ali Mirka odpne srajčko, da bi ga pregledal. Skoraj vsi otroci so pod-
hranjeni. Vsi so potrebni železa, ribjega olja, vitaminov. Zato pa tako
radi strgajo po zidu in jedo malto, opeko. Štiriletna Maruška zunaj ta-
koj steče k drevesu in strga skorjo z njega. S prstki izgrebe vse, kar je
za njo užitnega, in nese v usta.
Zdravnika smo posadili za mizo. Lizika je prinesla kekse, ki smo
jih pripravile iz koruzne moke; in mu teknejo k čaju . . .
Zvečer si pred pragom dolgo in skrbno otresejo sneg s čevljev. S
seboj prinašajo mraz, pa tudi smeh, posrečen dovtip. Prihajajo mladi,
dekleta in fantje, pa tudi sivolasi očetje, matere z nagubanimi obrazi.
V kuhinji posedejo okoli peči, po okenskih policah, za mizo. Malo so
radovedni, kaj jim bomo tu povedali, in kako je pri nas . . .
Začela se je zima, z njo pa se začenja naša druga dejavnost ~ de-
lo z odraslimi.
Najprej si zapojemo, njihovo domačo, nato še udarno partizan-
sko. In znova začutim, kako je pesem njihova najbolj pristna govori-
ca.
Danica se presede k mizi, kjer gori sveča, da bi iz Naše žene pre- j
brala, kar bi jim lahko koristilo, šele nato se začne predavanje o higie- j
ni — v obliki pogovora. i
V peči prijetno prasketa ogenj. Tam sedi Konrad na nizkem '\
stolčku in cepi smolenke, da z njimi nadomestimo tiste, ki dogoreva-j
jo. Nad njimi se vije črn dim, ki ščemi v očeh in draži na kašelj. In ne]
morem razumeti, kako da so na poti razvoja ostali tu tako daleč za-^
daj. Ko se Evropa že zdavnaj koplje v svetlobi električnih luči, je poj
viničarijah v Slovenskih goricah svečava še zmeraj trska, smolenka,
malokje sveča . . .
Tema nocojšnjega pogovora o higieni so ženske hlačke. Tega ko-1
sa obleke tu ne poznajo. Cas je, da se seznanijo z njim. '
Starejše ženske se samo v zadregi smehljajo. Mlajše so radoved-
ne in se zbirajo okoli Mirke, da bi si ogledale kroj za hlačke. Dobili
smo šivalni stroj, začeli bomo s tečajem za šivanje. Tu si lahko same
sešijejo hlačke.
»Kak bi te to . . .« nejeverno zmajujejo z glavo in se v zadregi
spogledujejo ob novem kosu perila, ki jim ga »vrtečeve« toVarišice ta-
ko toplo priporočajo.
Nadaljevanje prihodnjič^
6 — iZ NAŠIH KRAJEV
8. december 1988 - TEDNIK
Tečaj pletenja
v toplicah
v prazničnih dneh ob dnevu repubhke so imeli v Ptujskih topli-
cah nevsakdanje prijetne gostje. V prostorih tamkajšnje fizioterapije
je bil namreč petdnevni tečaj ročnega pletenja. Skupaj so ga pripravili
Emona Globtour, revija Naša žena. Ptujske toplice in ptujska l)elav-
ska univerza. Tečaj je uspešno vodil znani učitelj ročnega pletenja
Zvonko Mikša iz Ptuja.
Več kot 20 deklet in žensk iz skoraj vseh koncev Slovenije je vsak
dan za več kot tri ure sedlo na stole in se učilo pletiljskih veščin. »Ena
leva, ena desna,« saj veste, kako gre ta pletiljska viža. V preostalem
dnevnem času so se kopale v bazenih s termalno vodo, bile so na obi-
sku v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, kjer so vsaki podarili
pol kilograma volne, ogledala so si Ptuj in se nasploh imele zelo pri-
jetno, kot so same zatrdile.
Branko Štumberger, direktor toplic, je poudaril, da pri njih že
dolgo ni bilo tako veselih gostov, kot so bile tečajnice ročnega plete-
nja. Za pet polnih penzionov v dvoposteljnih sobah s kopalnico in za
tečaj pletenja so plačale 174 tisoč dinarjev na osebo. To pa je skoraj
znesek, ki ga prihraniš, če si znaš sam splesti kakšno večje oblačilo.
JOS
Skupina tečajnic z učiteljem ročnega pletenja Zvonkom Mikšo v sredini.
(Posnetek: Lojze Cajnko.)
Tudi v Forminu
zasebna trgovina
Majda Zrnič je julija letos odprla zasebno trgovino. Pred tem je
bila enajst let poslovodkinja Timine trgovine, prav tako v Forminu.
Trgovina z mešanim blagom je samo zamenjala firmo — družbeno je
postalo zasebno.
V trgovini dela poleg Majde še pomočnica. Odprta je vsak dan
od 7.30 do 16. in v soboto do 12. ure. O nedeljskem delovnem času še
ne razmišlja. Z delom je zadovoljna; kaže, da kupci tudi, saj pripomb
na ponudbo in postrežbo ni.
MG
(Posnetek: M. OZMEC)
Proslava ob dnevu
republike v Stojncih
V soboto, 26. novembra, so ljudske pevke iz Stojncev ob 20. obletnici delo-
vanja organizirale v gasilskem domu proslavo ob dnevu Republike. Udeležili so
se je predstavniki krajevnega političnega in javnega življenja. Dvorana je bila
polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo lep in izbran program.
Po himni, ki jo je zaigral tamburaški zbor iz Zagojičev, je slavnostni govor-
nik orisal zgodovino naše domovine od AVNOJ-a do danes. Iskreno je tudi če-
stital ljudskim pevkam za 20. obletnico delovanja. Sledil je kulturni program, v
katerem so sodelovali mali folkloristi iz Markovec, skupina folkloristov iz
Stojncev, ljudske pevke iz Zabovec, tamburaški zbor iz Zagojičev, učenci Osno-
vne šole Markovci in jubilantke ljudske pevke iz Stojncev. Program je bil
skrbno pripravljen in tako lepo in prisrčno izvajan, da takšne proslave že dolgo
ni bilo. Ljudske pevke so vse nastopajoče skupine obdarile s cvetjem, pevke iz
Zabovec pa so se z darilom spomnile svojih »konkurentk« iz Stojncev. Na pro-
slavi so se pozorno spomnili Gere Kostanjevec, ki je tudi bila na proslavi; ona
sestavlja pesmi za pevke. Naša Gera je stara 85 let, a je tako svežega spomina,
polna elana in moči, da jo vsi občudujemo in ji želimo še veliko zdravja in dol-
go življenje.
Voditeljica ljudskih pevk iz Stojncev Marija Toplak je orisala 20-letno de-
lovanje skupine, ki je pričela nastopati na proslavah, a je danes prerasla že v
večjo skupino, ki pridno nastopa v kraju in zunaj njega. Podpredsednik sveta
KS Markovci Mirko Janžekovič je tovarišici Mariji Toplak izročil za njeno dol-,
goletno požrtvovalno delo in vodstvo ljudskih pevk plaketo K K SZDL Markov-
ci.
Omeniti tudi moramo, da je program prijetno, prisrčno in zelo izkušeno
povezovala mladinka Sonja Janžekovič. Navzoči pa so vsako točko pozdravili z
dolgotrajnim ploskanjem in tako izrazili zahvalo in pohvalo nastopajočim.
Po proslavi je bilo družabno srečanje. Ljudske pevke so vse pogostile, za
prijetno razpoloženje pa je poskrbel tamburaški zbor iz Zagojičev. Ves večerje
bil prisrčen in prežet z domačnostjo in gostoljubnostjo. Takšnih proslav in sre-
čanj si še želimo. Predvsem pa se v imenu krajanov zahvaljujemo ljudskim pev-
kam za organizacijo proslave in gostoljubnost ter jim čestitamo za 20. obletnico
uspešnega delovanja z željo, da nastopajo še veliko let!
G. C.
Tako so še pred dnevi rili stroji v Rjavcih, kjer bo kmalu ponos vaščanov
in vasi — 900 metrov novega asfalta. (Foto: mš.)
Skupna pridobitev — nova mrliška veža in urejeno pokopališče.
(Foto: mš)
Referendum za drugi izredni samoprispevek
v krajevni skupnosti Vitomarci so v zad-
njih letih veliko naredili. Krajevne ceste, tele-
fonska napeljava, pokopališče in vrsta drugih
aktivnosti je tisto, na čemer gradijo sedanjo
akcijo, ki je stekla najprej na zborih krajanov
pred dobrim mesecem. Tam so program tudi
dopolnili in nato strnili skupne potrebe v ne-
kaj glavnih akcij, predvsem pa na področje,
ki je še vedno najbolj boleča točka Sloven-
skih goric — ceste. Zavedajo se, da brez sa-
moprispevka in brez posebnih pogodb s kra-
jani ne bi dobili toliko, kot so, da bi ostali
brez telefonov in brez večine asfalta. Zagna-
nost posameznih funkcionarjev in pripravlje-
nost ljudi, da sodelujejo, je dovolj zgovoren
razlog, da vztrajajo tudi v prihodnje. Volje in
pripravljenosti jim tudi tokrat ne manjka.
Upajo, da bodo uspeli in to jim tudi iz srca
želimo.
K telefonu, ki ga imajo že v 95 hišah in v
vsaki vasi v vitomarški krajevni skupnosti, so
v preteklih letih dobili šest kilometrov asflta
na lokalnih in dva kilometra na krajevnih ce-
stah. S sedanjim samoprispevkom pa bi že
prihodnje leto položili drugo plast asfalta na
lokalno cesto, ki gre skozi središče krajevne
skupnosti, in dokončno z asfaltom povezali
Slavišino v dolžini 1200 metrov. V programu
je še asfaltiranje ceste proti Gibini in realiza-
cija letošnje obljube - ceste proti pokopa-
čišču, ploščadi pred gasilskim domom, nogo-
metno igrišče ... To je predvideno delo za
naslednja tri leta, za zadnje 2-letno referen-
dumsko obdobje pa bi prišle na vrsto kraje-
vne ceste — v Slavšini, Mali Slavšini, Novin-
cih — na Vršeč, proti domačiji Divjakovih in
Rjavci —Kobušak.
Pravijo pa, da denarja za vse ne bo dovolj.
Tudi na teh odsekih bodo potrebne še dodat-
ne pogodbe, pravi tajnik krajevne skupnosti
Milan Kuri in dodaja, da bodo v vseh petih
letih potrebovali okrog 340 milijonov dinar
jev. Od tega bo referendumskega denarja bli
zu 300 milijonov dinarjev.
Te dni pa se že veselijo velikega uspeha in
lepe asfaltne ceste v vasi Rjavci, kjer so pred
leti imeli še 16 metrov globok klanec, kot
pravi domačin Franček Herga, ki je tudi gla-
vni pobudnik tega 900 metrov dolgega pro-
jekta. Ob podatku, da so morali ljudje pri-
spevati tudi po 7 milijonov dinarjev, si lahko
mislimo , koliko prepričevanja in osebnega
vzgleda je bilo potrebno vložiti, da so dela
stekla še ob pravem času. Vaščani pa so slo-
žno poskrbeli tudi za prehrano delavcev in si
sicer pomagali, da bo v tem odročnem kraju,
tako rekoč bogu za hrbtom, poleg telefona
tudi asfalt pripeljal v vas boljše življenje. In
prav je tako. K temu naj dodamo le še željo,
da bi složnost tudi tokrat dokazala, kako mo-
čna in trdna je.
mš
w ^
Široka ponudba Zerakove mesarije
Mesnica Žerak je znana daleč
naokoli in ima v Podlehniku že
domovinsko pravico. Vendar je
pričela v začetku oktobra delati
pod vodstvom novega gospodar-
ja, v preurejenih in dograjenih
prostorih in z mnogo večjo po-
nudbo, kot je običaj za tovrstno
zasebno dejavnost.
Anton Žerak se je lotil dela ze-
lo resno že v načrtovanju svoje
obrti. Ni mu bilo dovolj postreči
ljudem na klasičen način, temveč
se je skupaj s svojimi sodelavci
lotil celotne reprodukcijske veri-
ge — od nakupa živali do stroko-
vne priprave mesa za prodajo ter
do številnih nadvse okusnih iz-
delkov.
V lepo urejeni mesnici z zuna-
njim napisom MESO, IZDELKI
ZERAK vam ob četrtkih od sed-
me do dvanajste ure, ob petkih
od dvanajste do osemnajste ure
in ob sobotah od sedmih do dva-
najstih nudijo po konkurenčnih
cenah vse vrste mesa, tudi teleti-
no. Pri tem se potrudijo, da bo
meso z višjo obliko obdelave
čimbolj pripravljeno za takojšnjo
porabo. Nudijo pa tudi obarjene
izdelke — od hrenovk do pariške
in posebne klobase. Med svojimi
poltrajnimi izdelki vam bodo po-
nudili dravinjsko sendvič kloba-
so, domačo klobaso, šunkarico
in slaninko, med trajnimi izdelki
pa suho kranjsko in suho doma-
čo klobaso ter budjolo pa še vr-
sto suhomesnatih izdelkov. V nji-
hovi prodajalni boste dobili še
marsikaj, kar sodi k pripravi in
uživanju mesa. Gre torej za po-
Tonček v svoji »delavnici« z delom širokega proizvodnega programa.
nudbo začimb, olja, domačih bu-
teljčnih vin in tako naprej.
Tonček Žerak takole opisuje
prednosti take zasebne mesarije:
»Gre za program z zaokroženo
reproverigo, kar omogoča višje
oblike dodelave ter skrajšan čas
med proizvodnjo in potrošnjo. Iz
male proizvodne enote pride iz-
delek do potrošnika brez posred-
nikov in to bistveno prispeva k
boljši kakovosti, saj ni potrebno
vmesno vskladiščevanje in zamr-
zovanje.«
Tonček Žerak pa se ni zadovo-
ljil zgolj s ponudbo v svoji mes-
nici, saj tu dosega le slabo polo-
vico prodaje. Drugi del svoje de-
javnosti je usmeril v oskrbo več-
jih kupcev, saj se lahko prilagaja
njihovim zahtevam. Ker zagota-
vlja natančno težo svojih izdel-
kov, so le-ti nadvse primerni za
obrate družbene prehrane. Tako
se z njegovimi izdelki že prehra-
njujejo delavci nekaterih delov-
nih organizacij v ptujski občini
in zunaj nje, z nekaterimi pa se
prav v tem času dogovarja za
trajno sodelovanje. Ob tako pod-
jetnem in vestnem delu se za
uspeh dejavnosti res ni bati. Si-
cer pa se lahko o vsem, kar smo
zapisali, prepričajte sami.
JB
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Letos skupna srečanja
v ptujskih krajevnih skupnostih je
nekaj nad 930 občanov, starejših nad
sedemdeset let. Za te bodo pripravili
novoletni sprejem oziroma srečanje,
na katerem jim bodo predstavili tudi
eno od zdravstvenih tem. Letošnja
srečanja starejših občanov se od
prejšnjih razlikujejo v tem, da bodo
pri organizaciji in izvedbi sodelovali
vsi organi krajevnih skupnosti, dru-
štva upokojencev. Zveze borcev in or-
ganizacija Rdečega križa. V prejšnjih
letih ni bilo tako.
Z drugačno organizacijo srečanj
naj bi dosegli več. saj je skrb za starej-
še ljudi naša skupna naloga in je ni
moč delili.
Na srečanja bodo, kot je povedala
socialna delavka Marija Kukovec iz
skupnih služb krajevnih skrpnosti.
povabili 884 občanov, petdeset pa jih
bodo obiskali na domu.
Prvi srečanji starejših bosta že jutri,
in to v KS Ivana Spolenaka. kjer bo-
do začeli ob 17. uri. in v KS Jožeta
Potrča, kjer se bodo srečali že ob 16.
uri. Petnajstega decembra ob 16. uri
se bodo srečali starejši iz krajevnih
skupnosti Borisa Ziherla in KS Fran-
ca Osojnika. V krajevnih skupnostih
Turnišče in Dušana Kvedra bodo sre-
čanja organizirali 16. decembra, se-
demnajstega decembra pa napovedu-
jejo srečanji starejših v krajevnih
skupnostih bratje Reš in Spuhlja.
V krajevnih skupnostih Budina-
Brstje, Toneta Žnidariča in Olge Me-
glic bodo prav tako pripravili sreča-
nja starejših občanov, vendar še niso
izbrali datumov. MG
Franjo Petek
Velika množica občanov Ptuja in okolice, ki seje
v soboto, 26. novembra, zbrala na starem rogozni-
škem pokopališču, da bi se poslednjič poslovila od
Pranja Petka, učitelja glasbe v pokoju, priča, kako
priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Prav je. da
v nekaj stavkih predstavimo njegovo življenjsko pot
in delo tudi širšemu krogu naših bralcev.
Franjo Petek seje rodil 3. 4. 1901 v kmečki druži-
ni v malem naselju nad Laškim. Po končani osno-
vni šoli seje izobraževal v glasbi v Celju in Ljublja-
ni. Za svoje šolanje si je moral sam prislužiti denar.
Omagal je, preden je dosegel končni cilj mladostnih
sanj, in moral je iskati stalno zaposlitev.
Leta 1930 je prišel v Ptuj in postal organist v mi-
noritskem samostanu, zakaj glasba je bila glavni cilj
njegovega šolanja in življenja. Leta 1936 se je poro-
čil z Ano Hrženjak iz Nove vasi pri Ptuju, kjer sta si
ust,_.ila topel dom zase in za svoje 4 otroke. Ko je
bilo pred leti razširjeno mestno območje, je ta dom
postal Langusova 1, Ptuj. Tam mu je zahrbtna bole-
zen že leta 1970 vzela ljubljeno ženo. ki je bila po-
kojniku vedno v pomoč in oporo.
Med okupacijo je Franjo ostal zaveden Slovenec,
moral pa se je zaposliti pri takratnem podjetju za
ceste. Vozil se je na delo v Maribor, kar mu je omo-
gočalo, da je lahko opravil marsikaj koristnega tudi
za aktiviste OF. Najbolj ga je prizadelo, ko je bila
od bomb porušena minoritska cerke\ sv. Petra in
Pavla in uničene dragocene orgle, iz katerih je znal
izvabljati tako čudovito ubranost tonov.
Po osvoboditvi je ostal zaposlen pri novem cest-
nem podjetju v Ptuju in v Mariboru, nekaj časa na
GLO. pa spet pri cestnem podjetju do leta 1950. ko
se je zaposlil kot učitelj glasbe na takratni glasbeni
šoli v Ptuju. Na šoli, ki se je pozneje poimenovala
po Karlu Pahorju, je delal do upokojitve v letu
1968. Pomagal je glasbeno izobraziti cele generacije
mladih ptujskih občanov. »Kdor je imel smisel za
glasbo, se je lahko pri njem veliko naučil,« je rekel
eden njegovih bivših učencev, in takšno bi najbrž
bilo mnenje vseh, ki so v času njegovega dela obi
skovali glasbeno šolo.
Z delom navdušenca na področju glasbe je nada-
ljeval tudi po upokojitvi. Kot pevovodja in glasbeni
vzgojitelj je vodil več pevskih zborov na območju
občine Ptuj, vodil pa je tudi tamburaški orkester
DPI) Svoboda Ptuj in ga dvignil na visoko stopnjo.
Dokler so mu dopuščale moči, je bil tudi organist v
cerkvi sv. Ožbalta v Ptuju. Za svoje delo na področ-
ju glasbe je dobil številna družbena priznanja, med
drugim zlato plaketo glasbene šole Karol Pahor
Ptuj. plaketo DPI) Svoboda Ptuj in zlato Gallusovo
značko.
Veliko je Franjo Petek napravil za bogatitev kul-
ture naših ljudi in za njihovo glasbeno vzgojo. Bil je
vsem vzgled s svojo skromnostjo, neumorno dejav-
nostjo in toplim človeškim odnosom. Vsem. ki jinu
je bil učitelj in vzgojitelj, vsem sodelavcem in vsem.
ki smo ga poznali, bo ostal trajno v lepem spominu-
Franc Fidfšek
TEDNIK ~    december 1988
ANKETA — 7
Spoštovani bralci Tedniica
in poslušalci ptujskega radia!
Pred pričet kom novega, 19H9. leta smo
se odločili, da vas porabimo k sooblikova-
nju svojega -- in upamo, da tudi vašega
— časopisa in radia. Več glav več ve: ko-
likor ljudi, toliko okusov. In zakaj želi-
mo, da bi bilo naše delo takšno, da bi bilo
tudi vam všeč? Pomagali nam boste, če
boste izpolnili obe anketi, na tej strani
časopisno, na naslednji strani radijsko, in
ju poslali (ali prinesli, če vam ni s poti)
na Radio-Tednik Ptuj, VošnJakova 5,
Ptuj. Za sodelovanje se vam že vnaprej
zahvaljujemo, med izpolnjevalci ankete
pa bomo izžrebali šest nagrad: tri celolet-
ne naročnine za Tednik in tri čestitke z
eno melodijo na valovih radia Ptuj. Vaše
izpolnjene ankete pričakujemo do 20. de-
cembra.
Hvala za sodelovanje!
8 - ANKETA
8. december 1988 —
TEDNIK
Spoštovani bralci Tednika
in poslušalci ptujskega radia!
Pred pričet kom novega, 1989. leta smo
se odločili, da vas povabimo k sooblikova-
nju svojega — in upamo, da tudi vašega
— časopisa in radia. Več glav več ve: ko-
likor ljudi, toliko okusov. In zakaj želi-
mo, da bi bilo naše delo takšno, da bi bilo
tudi vam všeč? Pomagali nam boste, če
boste izpolnili obe anketi, na tej strani
časopisno, na naslednji strani radijsko, in
ju poslali (ali prinesli, če vam ni s poti)
na Radio-Tednik Ptuj, VošnJakova 5,
Ptuj. Za sodelovanje se vam že vnaprej
zahvaljujemo, med izpolnjevalci ankete
pa bomo izžrebali šest nagrad: tri celolet-
ne naročnine za Tednik in tri čestitke z
eno melodijo na valovih radia Ptuj. Vaše
izpolnjene ankete pričakujemo do 21). de-
cembra.
Hvala za sodelovanje!
ne razmišlja. Z delom je zadovoljna; kaže, da kupci tudi, saj pripomb
na ponudbo in postrežbo ni.
MG
(Posnetek: M. OZMEC)
iiuuoo, ivOl je ooivcj za luvrsi.io
zasebno dejavnost.
Anton Žerak se je lotil dela ze-
lo resno že v načrtovanju svoje
obrti. Ni mu bilo dovolj postreči
ljudem na klasičen način, temveč
se je skupaj s svojimi sodelavci
lotil celotne reprodukcijske veri-
ge — od nakupa živali do stroko-
vne priprave mesa za prodajo ter
do številnih nadvse okusnih iz-
delkov.
V lepo urejeni mesnici z zuna-
njim napisom MESO, IZDELKI
ZERAK vam ob četrtkih od sed-
me do dvanajste ure, ob petkih
od dvanajste do osemnajste ure
in ob sobotah od sedmih do dva-
najstih nudijo po konkurenčnih
cenah vse vrste mesa, tudi teleti-
no. Pri tem se potrudijo, da bo
meso z višjo obliko obdelave
čimbolj pripravljeno za takojšnjo
porabo. Nudijo pa tudi obarjene
Tonček v svoji »delavnici« z delom širokega proizvodnega programa.
so, domačo klobaso, šunkarico
in slaninko, med trajnimi izdelki
pa suho kranjsko in suho doma-
čo klobaso ter budjolo pa še vr-
nudbo začimb, olja, domačih bu-
teljčnih vin in tako naprej.
Tonček Žerak takole opisuje
prednosti take zasebne mesarije:
boijšT kakoviJsti, saj m putreDno
vmesno vskladiščevanje in zamr-
zovanje.«
Tonček Žerak pa se ni zadovo-
ljil zgolj s ponudbo v svoji mes-
nici, saj tu dosega le slabo polo-
vico prodaje. Drugi del svoje de-
javnosti je usmeril v oskrbo več-
jih kupcev, saj se lahko prilagaja
njihovim zahtevam. Ker zagota-
vlja natančno težo svojih izdel-
kov, so le-ti nadvse primerni za
obrate družbene prehrane. Tako
se z njegovimi izdelki že prehra-
njujejo delavci nekaterih delov-
nih organizacij v ptujski občini
in zunaj nje, z nekaterimi pa se
prav v tem času dogovarja za
trajno sodelovanje. Ob tako pod-
jetnem in vestnem delu se za
uspeh dejavnosti res ni bati. Si-
cer pa se lahko o vsem, kar smo
zapisali, prepričajte sami.
JB
Proslava ob dnevu
republike v Stojncih
v soboto, 26. novembra, so ljudske pevke iz Stojncev ob 20. obletnici delo-
vanja organizirale v gasilskem domu proslavo ob dnevu Republike. Udeležili so
se je predstavniki krajevnega političnega in javnega življenja. Dvorana je bila
polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo lep in izbran program.
Po himni, ki jo je zaigral tamburaški zbor iz Zagojičev. je slavnostni govor-
nik orisal zgodovino naše domovine od AVNOJ-a do danes. Iskreno je tudi če-
stital ljudskim pevkam za 20. obletnico delovanja. Sledil je kulturni program, v
katerem so sodelovali mali folkloristi iz Markovec, skupina folkloristov iz
Stojncev, ljudske pevke iz Zabovec, tamburaški zbor iz Zagojičev, učenci Osno-
vne šole Markovci in jubilantke - ljudske pevke iz Stojncev. Program je bil
skrbno pripravljen in tako lepo in prisrčno izvajan, da takšne proslave že dolgo
ni bilo. Ljudske pevke so vse nastopajoče skupine obdarile s cvetjem, pevke iz
Zabovec pa so se z darilom spomnile svojih »konkurentk« iz Stojncev. Na pro-
slavi so se pozorno spomnili Gere Kostanjevec, ki je tudi bila na proslavi, ona
sestavlja pesmi za pevke. Naša Gera je stara 85 let, a je tako svežega spomina,
polna elana in moči, da jo vsi občudujemo in ji želimo še veliko zdravja in dol-
go življenje.
Voditeljica ljudskih pevk iz Stojncev Marija Toplak je orisala 20-letno de-
lovanje skupine, ki je pričela nastopati na proslavah, a je danes prerasla že v
večjo skupino, ki pridno nastopa v kraju in zunaj njega. Podpredsednik sveta
KS Markovci Mirko Janžekovič je tovarišici Mariji Toplak izročil za njeno dol-,
goletno požrtvovalno delo in vodstvo ljudskih pevk plaketo K K SZDL Markov-
ci.
Omeniti tudi moramo, da je program prijetno, prisrčno in zelo izkušeno
povezovala mladinka Sonja Janžekovič. Navzoči pa so vsako točko pozdravili z
dolgotrajnim ploskanjem in tako izrazili zahvalo in pohvalo nastopajočim.
Po proslavi je bilo družabno srečanje. Ljudske pevke so vse pogostile, za
prijetno razpoloženje pa je poskrbel tamburaški zbor iz Zagojičev. Ves večer je
bil prisrčen in prežet z domačnostjo in gostoljubnostjo. Takšnih proslav in sre-
čanj si še želimo. Predvsem pa se v imenu krajanov zahvaljujemo ljudskim pev-
kam za organizacijo proslave in gostoljubnost ter jim čestitamo za 20. obletnico
uspešnega delovanja z željo, da nastopajo še veliko let!
G. C.
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Letos skupna srečanja
v ptujskih krajevnih skupnostih je
nekaj nad 930 občanov, starejših nad
sedemdeset let. Za te bodo pripravili
novoletni sprejem oziroma srečanje,
na katerem jim bodo predstavili tudi
eno od zdravstvenih tem. Letošnja
srečanja starejših občanov se od
prejšnjih razlikujejo v tem, da bodo
pri organizaciji in izvedbi sodelovali
vsi organi krajevnih skupnosti, dru-
štva upokojencev. Zveze borcev in or-
ganizacija Rdečega križa. V prejšnjih
letih ni bilo tako.
Z drugačno organizacijo srečanj
naj bi dosegli več. saj je skrb za starej-
še ljudi naša skupna naloga in je ni
moč deliti.
Na srečanja bodo, kot je povedala
socialna delavka Marija Kukovec iz
skupnih slu/b krajevnih skrpnosti.
povabili 884 občanov, petdeset pa jih
bodo obiskali na domu.
Prv i srečanji starejših bosta že jutri,
in to v KS Ivana Spolenaka. kjer bo-
do začeli ob 17. uri. in v KS Jožeta
Potrča, kjer se bodo srečali že ob 16.
uri. Petnajstega decembra ob 16. uri
se bodo srečali starejši iz krajevnih
skupnosti Borisa Ziherla in KS Fran-
ca Osojnika. V krajevnih skupnostih
Turnišče in Dušana Kvedra bodo sre-
čanja organizirali 16. decembra, se-
demnajstega decembra pa napovedu-
jejo srečanji starejših v krajevnih
skupnostih bratje Reš in Spuhlja.
V krajevnih skupnostih Budina-
Brstje, Toneta Žnidariča in Olge Me-
glic bodo prav tako pripravili sreča-
nja starejših občanov, vendar še niso
izbrali datumov. MG
Franjo Petek
Velika množica občanov Ptuja in okolice, ki se je
v soboto, 26. novembra, zbrala na starem rogozni-
škem pokopališču, da bi se poslednjič poslovila od
Pranja Petka, učitelja glasbe v pokoju, priča, kako
priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Prav je. da
v nekaj stavkih predstavimo njegovo življenjsko pot
in delo tudi širšemu krogu naših bralcev.
Franjo Petek se je rodil 3. 4. 1901 v kmečki druži-
ni v malem naselju nad Laškim. Po končani osno-
vni šoli se je izobraževal v glasbi v ("elju in Ljublja-
ni. Za svoje šolanje si je moral sam prislužiti denar.
Omagal je, preden je dosegel končni cilj mladostnih
sanj, in moral je iskati stalno zaposlitev.
Leta 1930 je prišel v Ptuj in postal organist v mi-
noritskem samostanu, zakaj glasba je bila glavni cilj
njegovega šolanja in življenja. Leta 1936 se je poro-
čil z Ano Hrženjak iz Nove vasi pri Ptuju, kjer sta si
ust._.ila topel dom zase in za svoje 4 otroke. Ko je
bilo pred leti razširjeno mestno območje, je ta dom
postal Langusova 1, Ptuj. Tam mu je zahrbtna bole-
zen že leta 1970 vzela ljubljeno ženo. ki je bila po-
I kojniku vedno v pomoč in oporo.
Med okupacijo je Franjo ostal zaveden Slovenec,
moral pa se je zaposliti pri takratnem podjetju za
ceste. Vozil se je na delo v Maribor, kar mu je omo-
gočalo, da je lahko opravil marsikaj koristnega tudi
za aktiviste OF. Najbolj ga je prizadelo, ko je bila
od bomb porušena minoritska cerkev sv. Petra in
Pavla in uničene dragocene orgle, iz katerih je znal
izvabljati tako čudovito ubranost tonov.
Po osvoboditvi je ostal zaposlen pri novem cest-
nem podjetju v Ptuju in v Mariboru, nekaj časa na
OLG. pa spet pri cestnem podjetju do leta 1950. ko
se je zaposlil kot učitelj glasbe na takratni glasbeni
šoli v Ptuju. Na šoli, ki se je pozneje poimenovala
po Karlu Pahorju, je delal do upokojitve v letu
1968. Pomagal je glasbeno izobraziti cele generacije
mladih ptujskih občanov. »Kdor je imel smisel za
glasbo, se je lahko pri njem veliko naučil,« je rekel
eden njegovih bivših učencev, in takšno bi najbrž
bilo mnenje vseh, ki so v času njegovega dela obi
skovali glasbeno šolo.
Z delom navdušenca na področju glasbe je nada-
ljeval tudi po upokojitvi. Kot pevovodja in glasbeni
vzgojitelj je vodil več pevskih zborov na območju
občine Ptuj, vodil pa je tudi tamburaški orkester
DPI) Svoboda Ptuj in ga dvignil na visoko stopnjo.
Dokler so mu dopuščale moči, je bil tudi organist v
cerkvi sv. Ožbalta v Ptuju. Za svoje delo na področ-
ju glasbe je dobil številna družbena priznanja, med
drugim zlato plaketo glasbene šole Karol Pahor
Ptuj. plaketo DPD Svoboda Ptuj in zlato Gallusovo
značko.
Veliko je Franjo Petek napravil za bogatitev kul-
ture naših ljudi in za njihovo glasbeno vzgojo. Bil je
vsem vzgled s svojo skromnostjo, neumorno dejav-
nostjo in toplim človeškim odnosom. Vsem. ki jim
je bil učitelj in vzgojitelj, vsem sodelavcem in vsem.
ki smo ga poznali, bo ostal trajno v lepem spominu-^
Franc Fideršei
TEDNIK - 8. december 1988
LITERARNA STRAN — 9
10 - ZA KRATEK ČAS
8. december 1988 —
TEDNIK
Dober dan! Ker se malo duže nesmo srečali, mi je že malo
dugi cajt bija po vas, droge brolke no brolci Tednika in mojega
prleško-haloškega-kujleškega-prekmenskega in nasloh interna-
cionalnega delegatskega kotička. Zdaj si moren enkrat zračuna-
ti, kejko let že v totih cajtngah strošin vse tiste, ki si radi kaj tak
po domočen pogučijo. Ja, dugo, dugo je že od tistega cajta. Tak
dugo, ke je že glova osivela in rit zasrbela, kak pač radi rečemo
tokšnin zadevam.
To na Katarinino sen vas gleda, kejko vas je bilo na toten
ptujsken sejmi. Skoro je vse fkuper glih tak zglednolo kak kokšni
miting v Beogradi, Sloveniji ali pa na Kosovem. Seveda je bla
vejka razlika med sejmom in mitingi, saj nigi na Ptuji nesen vida
kokšnega transparenta, razen cen, ki so ble na listekih napisane
ali pa še to ne. Vse je blo tak miroljubno in nišče neje nikoga ja-
vno šimfa in ga pošila v Grodec ali pa Fuladelfijo. Bija je to pro-
vi večnacionalni sejemski miting z udeležbo vseh naših narodov
in jezikov. Pa so se vsi razmili — kupci in prodajalci, kibici in
gledalci. Cene so bile zarana vutro še globoko zamržjene, okoli
puldneva pa so se že začele odtaljevati. Tak je pač na sejmih.
Kupiš lehko vse od kanarčka do kuja in avta. Tudi osle sen vida.
Tokšne na dveh in štirih nogah. Z vuhami in brez vuh. Ježešna,
kokšni hec je bija tan, kak je ena tak malo boj okrogla ženska
modrčke odovala. Tokšne boj vejkega kalibra, ki bi glih moji Mi-
ci pasali. Glih sen enega v roki drža, gdo je sosid Juža mimo pri-
ša in mi reka: »Lujz, kaj greš na smučanje, da si kapo kupuv-
leš?« Jaz pa njemu nazaj: »TrotIn nori, kaj ne vidiš, da je to
ziznhaltar . . ..'« Lidje okoli noji so se malo smejoli, mija pa sma
hitro šla v gostilno na minus in plus dvo deci. Jebal ga na gorični
kol, deci vina košta celih 120 jurjov. Kon smo prišli, mi vino-
gradniki pa srmaščino za grozdje dobimo. Pa srečno.
Vaš LUJZEK
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo: 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 8. decembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 L'RICA DOMAČIH.
PETEK, 9. decembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Za konec tedna, nasveti — vmes
zabavna glasba.
SOBOT.A, 10. decembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(nc t, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 11. decembra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do-
mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 12. decembra: 17.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45
Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Kultura, dogodki
prek vikenda, šport. . ., vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 13. decembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Pogovor o . . ., Vpršanja in od-
govori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 14. decembra: 17.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Oddaja za mlade (pionirska in
mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
Pišite nam! (Radio Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj)
TEDNIK   ~ ^- december 1988
IZ NAŠIH KRAJEV - 11
Za dan JLA v Kidričevemj
Med prireditve, ki se bodo zvrstile v počastitev dneva JLA v ptujski
občini, sodi tudi družabni večer, ki bo v petek, 23. decembra, ob 20. uri v
restavraciji Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem. To je'
že tradicionalno srečanje starešin JLA, delovnih ljudi in občanov. Za raz-
vedrilo bosta poskrbela dva priznana ansambla iz vojašnice in Prerod iz
Ptuja.
Vstopnice po 20.000.— dinarjev lahko dobite v PRIJAVNICI Garnizi-
je Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju do 20. decembra.
Preživeli boste lep večer, ki so ga med drugimi omogočili Tovarna
glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem, Perutnina Ptuj, Kmetijski
kombinat Ptuj in še nekateri drugi kolektivi.
Prehodni pokal republike za SD Železničar
Na strelišču OSZ Ptuj je bilo v nedeljo. 27. novembra, tradicionalno strel-
sko tekmovanje v počastitev dneva republike. S tem tekmovanjem se ptujski
strelci vsako leto vključijo v širši krog praznovanj tega pomembnega datuma.
Rezultati — ekipno: I. Železničar! 854 krogov, 2. MIP-I 853, 3. Kidriče-
vo-! 849, sledijo: .-^gis, Turnišče-I 844. Turnišče-Hajdina 844, Opekar 825, Dor-
nava-I 811, Videm 804, Draženci 799, Jože Lacko 798, Polenšak 787. Vitomarci
786, Dornava-I! 748, Trnovska vas 745 ter nepopolne ekipe M!P-!! 647, Želez-
ničar-II 470 in Kidričevo-11 337 krogov.
Rezultati - posamezno: I. Franc Ljubeč (Kidričevo) 180 krogov, 2. Bran-
ko Zupanič (MlP) 179, 3.Tonči Planine (J. Lacko) 177, sledijo: Zvonko Hajduk
(Agis) 177, Franc Hrnčič (MIP), Bojan Mihelač (Turnišče) oba 176. Franc Si-
monič (Agis). Zdenka Matjašič (Turnišče) oba 175, Andrej Pulko (Turnišče-
Hajdina) 174, Alojz Turnšek (Železničar) in Stanko Pulko (Turnišče-Hajdina)
oba po 173 krogov ter drugi.
Ptujski strelci se bodo ponovno zbrali v nedeljo, 11. decembra, ko bo na
sporedu 11. kolo občinske lige A in 18. decembra, kd bo II. kolov skupini B.
ZB
KOŠARKA
Slovenska Bistrica—Ptuj 88:95
Ptujčani so težje, kot so pričakovali, v gosteh osvojili novi točki proti ekipi
Slovenske Bistrice. V prvem polčasu so igrali zelo lagodno v obrambi in gostite-
lji so imeli ves čas pobudo. V začetku drugega polčasa je ptujska ekipa zaigrala
precej bolje v obrambi. Sulic je prevladoval pod košem, svoje strelske sposob-
nosti pa je pokazal tudi Cabrijan. Tako se je rezultat obrnil v korist gostov, pa
tudi zaradi kvalitetne razlike igralci iz Slovenske Bistrice niso mogli upati na
uspeh.
Največ košev so dosegli: Cabrijan 28, Sulic 23, Ploi 13, Filipič t2 in M. Ko-
tnik 12.
Šentjur—Ptuj 56:58
v derbiju 9. kola II. SKL vzhod, \ kaltrem sta tekmeci prikazala izena-
čeno igro, so po razburljivem zaključku zasluženo zmagali Ptujčani. S lo zmago
so se povzpeli na prvo mesto II. SKL in se tako oddolžili za edini poraz, ki so
ga doživeli v letošnjem prvenstvu v dvorani Center v Ptuju, v gosteh pa so do
sedaj neporaženi.
Ptujčani so tokrat igrali dobro, posebej so se potrudili v obrambi, kar kaže
tudi malo število košev na obeh straneh. Pr\i polčas so dobili domačini z rezul-
tatom 30:28. V drugem polčasu so na začetku Rujčani povedli za enajst točk;
Sentjurčani so sicer v zadnji minuli znižali rezultat na pet točk (53:58, vendar so
gostie uspeli zadržati minimalno prednost do konca.
Koše so dosegli: Tabrijan 19, Sulic 14, Ploj 8, Vlah 5, Filipič 4, Marčič 4,
Robert Kotnik 2 in Miran Kotnik 2.
V soboto, 10. decembra, bodo Ptujčani igrali doma. Ob 17. uri se bodo v
dvorani Center srečali z ekipo Ciornje Radgone.
MG
Mladinci Drave v polfinalu
v nedeljo so bili četrtfinalni turnirji letošnjega prvenstva Slovenije za mla-
de rokometaše in rokometašice. Znova so presenetili mladinci Drave, ki so ne-
koliko nepričakovano zmagali na turnirju v Slovenj Gradcu. V prvem srečanju
so z 11:8 premagali ekipo Angela Besednjaka iz Maribora, nato pa v izredno
kakovostnem in borbenem srečanju domačine s 13:9. Rujska ekipa je leto mlaj-
ša od dovoljene starosti, povrh pa so za domačine nastopili trije igralci, ki že
nastopajo v drugi zvezni članski ligi. Prvo mesto so Ptujčani nato potrdili še z
zmago 11:8 proti ravenskemu Fužinarju. Na turnirju v Titovem Velenju je /ma^^
gal Šoštanj pred Ormožem in Bakovci (Ormož je tekmo s Šoštanjem izgubil le z,
zadetkom razlike!). Mladinke Drave so na turnirju v Mariboru osvojile tretje
mesto za Branikom in Fužinarjem ter pred Racami.
Eden od polfinalnih turnirjev bo 15. decembra (v četrtek) od 17. ure dalje v
ptujski dvorani Center. Ob Dravi bodo nastopili tudi mladi Celjani, drugi z lan-
skega državnega prvenstva.
1. k.
Trstenjak tokrat tretji
Na drugem kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev s standardnim zra-
čnim orožjem je v tekmovanju s pištolo Alojz Trstenjak (SD Mercator) s 569
krogi osvojil tretje mesto, vendar zadržal skupno vodstvo, Franc Bedrač pa je
bil s 545 krogi trinajsti.
I. k.
Letna skupščina teniškega
kluba Piuj
... bo v petek, 16. decembra, ob 17. uri v prostorih samoupravne stano-
vanjske skupnosti v Prešernovi ulici. Vodstvo vabi vse člane, da se skupščine za-
gotovo udeležijo.
I. k.
Gorišničani uspešni na Nagaoki 88
Mladi judoisti Gorišnice so uspešno nastopili na mednarodnem turnirju
Nagaoka 88 v Ljubljani. V skupni uvrstitvi ekip so četrti, med mlajšimi pa tretj\
Pomembni zmagi sta v težjih kategorijah dosegla Jože Marin in Miran Ploše-
njak. Več o tem pa v prihodnji številki.
I. k.
Ptujski šahisti tretji na
republiškem prvenstvu
Na 42. republiškem šahovskem prvenstvu v Postojni so ptujski šahisti osvo-
jili 3. mesto, kar je morda nekoliko manj, kot so pričakovali, vendar je glede na
okoliščine kljub temu uspeh. Kljub okrnjenosti ekipe (Janko Bohak je sodil ta
čas na olimpiadi v Solunu, pa tudi drugi standardni igralci niso bili prisotni ves
čas prvenstva) je v celoti gledano le-ta igrala dokaj solidno. Nekoliko slabši od
zadnjih dveh let so bili mladinci in članice. Vedno neugoden nasprotnik ekipa
Žalca je bila tudi tokrat boljša. Po neodločenem izidu proti kasnejšemu zmago-
valcu — bivšemu zveznemu drugoligašu Iskri so si Ptujčani praktično že zago-
tovili 2. mesto, pa so ga prav v zadnjem kolu z nepotrebnim porazom proti zad-
njeuvrščeni ekipi Novega mesta zapravili. To bi morala biti v bodoče dpbra šola
za ptujske šahiste, če v naslednjih dveh letih računajo na vrnitev v drugo zvezno
ligo.
Silva Razlag
Dekleta prva, fantje drugi
3. decembra je potekalo prvenstvo severovzhodne regije v namiznem tenisu
za ekipo pionirjev in pionirk.
Naši igralci in igralke so se odlično izkazali. Dekleta so prepričljivo osvoji-
la prvo mesto in še enkrat dokazala, da so najboljše pionirke v severovzhodni
regiji, sicer pa smo letos osvojili pri dekletih vsa prva mesta pri pionirkah, mla-
dinkah in članicah. Za zmagovalno ekipo so igrale Cegnarjeva, Mlakarjeva,
Cerčetova ter mala Karničnikova. Vse so prikazale veliko borbenost in odlično
znanje.
Pri fantih smo igrali z dvema ekipama. Prva ekipa v sestavi Brodnjak, Jan-
žekovič, Pepelnak, Sarač je osvojila drugo mesto in se uvrstila prav tako kot de-
kleta na republiško ekipno prvenstvo. Druga ekipa — Strašek, Križe in Daj-
čman ^ pa je osvojila odlično peto mesto.
Vsi naši igralci in igralke so dokazali, da so v samem vrhu namiznega teni-
sa v severovzhodni regiji in tudi ni čudno, saj veliko delajo in se marsičesa
odrečejo v korist treniranja. Naše območje pa daje polovico tekmovalcev na pr-
venstvih SRS, kar je še dokaz več, da se v naši regiji kvalitetno in strokovno de-
la. Ne smemo pozabiti, da je NTK Petovia v vrhu med »velikimi« klubi, kot so
Murska Sobota, Maribor, Fužinar Ravne, Ingrad Celje itd. Vsi ti klubi imajo
daljšo tradicijo od NTK Petovia. Uspehov smo veseli, zato bomo še bolj zavze-
to delali.
1. Pšajd
Drava zmagala v Gorišnici
v soboto, 26. novembra, so slovenski judoisti začeli prvenstvo v prvi repu-
bliški ligi, v kateri imamo iz ptujske občine tokrat kar dve ekipi, ptujsko Dravo
in Gorišnico. Žreb je odločil, da se ekipi pomerita že v prvem kolu, na turnirju,
ki je bil v soboto opoldan v telovadnici osnovne šole v Gorišnici. Tretja ekipa
tega turnirja je bila druga vrsta Impola iz Slovenske Bistrice.
V prvem srečanju so domačini s 6:8 izgubili z Impolom, v drugem pa so
Ptujčani Bistričane ugnali z 9:5. Za gledalce je bil najbolj zanimiv dvoboj do-
mačinov z Dravo. V prvi borbi je Ptujčan Krepek po velikem boju premagal
Petka, v drugem pa Senekovič domačina Muršiča. V tretjem nastopu je doma-
čin Kojc premagal Mernika, v četrtem pa Miloševič Ptujčana Vidoviča. Po štirih
borbah je bil rezultat 4:4. Odločitev je padla v kategorijah do 86 in do 95 kilo-
gramov, ko sta zanesljivo, z iponom in končnim prijemom, zmagala Ptujčana
Lozinšek in Letonja, ki je imel sicer precej dela z Marinom. Lozinšek je nekoli-
ko presenetljivo zlahka opravil z Gojčičem. Ker je bil dvoboj odločen, je bil
zadnji nastop v najtežjih kategorijah bolj za gledalce. Pričakovanja o gladki
zmagi Murka nad domačinom Tajhmanom se niso izpolnila, saj je Tajhman iz-
koristil malo neresnosti Murka in ga premagal s končnim prijemom. Rezultat je
bil tako 8:6 za Dravo, ki je osvojila štiri točke, Impol dve, Gorišnica pa je v pr-
vem nastopu v višjem rangu ostala brez točk, vendar ni razočarala.
L. Kotar
12 - ZA RAZVEDRILO
8, december 1988 - TEDNIK
TEDNIK - 8. december 1988
OGLASI IN OBJAVE - 13
Industrijski lug moril v Dravi
Da je Drava predvsem v svo-
jem spodnjem delu, torej pod za-
pornicami v Markovcih onesna-
žena, je jasno vsakomur, tudi ri-
bičem, ki so trdili, da ribe iz tam-
kajšnje vode smrdijo. Vsakomur,
ki si je ogledal smrdečo laguno v
Šturmovcih na desnem bregu
Drave, kjer se zbirajo vse mestne
odplake, je takoj jasno, od kod
smrdeče ribe. To je kruta resnica
sedanjosti in posledica zmotlji-
vega načrtovanja komunalne či-
stilne naprave, ki še ne dela. Po-
sledice za zapravljene milijarde
pa žal zaenkrat čutijo samo ribe.
Pred 29. novembrom so dobili
ptujski ribiči svojevrstno darilo,
množičen pogin rib v [)ravi. Od
jezu v Markovcih do Borla in na-
prej vse do meje območja ribiške
družine Ptuj je bilo na tisoče
mrtvih mren, podusti in nekaj
klenov. Kazalo je na popolni po-
mor rib, ki so ga opazili tudi va-
raždinski ribiči in že sprožili po-
stopek za ugotavljanje krivca.
V ponedeljek, 28. novembra,
nam je dolgoletni ribič Martin
Zavec iz Ptuja pripovedoval, da
so ribiči opazili znake zastrupi-
tve že dober teden prej; takrat so
poginile predvsem mrene, med
tednom se je pogin nadaljeval.
Poginulih rib je bilo na tisoče.
najhuje pa je bilo v nedeljo, 27.
novembra. Takrat so inšpektorji
uprave za inšpekcije občin Or-
mož in Ptuj vzeli vzorce rib in
vode, pa tudi industrijskih od-
plak morebitnih zastrupljeval-
cev. Prvi podatki govorijo o veli-
ki vsebnosti luga; alkalnost v
desnem obrežnem kanalu je bila
I 1,1, v Dravi pri Borlu 8,5, najvi-
šja dovoljena pa je 7,5. Zaenkrat
še ni podatkov o prisotnosti ko-
vin. Vsi podatki kažejo, da so
usodne odplake pritekle iz tovar-
ne v Kidričevem, kjer tega tudi
ne zanikajo. Predsednik skupšči-
ne ribiške družine l*tuj Dimče
Stojčevski, in tudi številni ribiči
pravijo, da so te odplake povzro-
čile doslej največji pomor rib na
območju ribiške družine Ptuj.
Potrebno je dodati, da so
Dravske elektrarne poskušale
pomagati z nekoliko večjo količi-
no vode v stari strugi Drave, ven-
dar so lahko večji pretok zagoto-
Ribe, ki so umirale ob obrežju Drave, je bilo mogoče prijeti. Na sliki ri-
bič Martin Zavec s približno kilogram težko mreno.
vili le za eno uro. kar ni veliko
pomagalo. Tudi sedaj obljublja-
jo pomoč pri spiranju rečnega
dna.
Ribičem, varstvenikom narave
in vsem po srcu dobrim ljudem
je bilo hudo ob pogledu na pogi-
nule ribe, pa na tiste, ki so hotele
kar iz vode, vendar so umirale v
plitvini umazane Drave. Iskale
so zadnje možnosti preživetja,
kot ga bomo čez nekaj let ljudje,
če bomo samo ploskali delovnim
zmagam, ob tem pa pozabili, da
je potrebno vzporedno z razvo-
jem industrije narediti še kaj za
ohranitev sedanjega, če že ni mo-
goče poskrbeti za bolj čisto oko-
lje jutrišnjega dne!
J. Bračič
Ormoška
ledena
trgatev
Lanska mila zima ledeni trga-
tvi ni bila naklonjena, zato pa je
letošnja kaj hitro pokazala zobe.
Za trgatev so letos namenili med
60 in 70 arov laškega rizlinga na
Kogu. Pobrali so ga na Katarini-
no. Trgati so pričeli že kmalu po-
tem, ko se je zdanilo. Že okrog
osme ure pa so grozdje pričeli
stiskati v stari leseni preši.
Pogoj za ledeno vino je, da je
grozdje potrgano v času, ko v
treh zaporednih dneh temperatu-
ra zraka ostane pod minus se-
dem stopinj Celzija.
Matija Kociper, direktor tozda
Vinogradništvo, je povedal, da je
letošnja ledena trgatev uspela.
M(i
IZIDI ŽREBANJA LESOVE
NAGRADNE KRIŽANKE
Kot smo zapisali pod praznično nagradno križanko ptujskega Lesa. je
bilo v ponedeljek, 5. decembra, javno radijsko žrebanje prispelih pravilno
izpolnjenih kuponov križanke. Tokrat smo prejeli kar 735 kuponov s pravil-
nim geslom; Kurivo, gradbeni material in les. In izmed njih je bila tokrat sre-
ča naklonjena naslednjim petim reševalcem:
1. nagrado v znesku 30.000 dinarjev prejme Aleš Goričan z Placarja 11/b
pri Destrniku;
2. nagrado v znesku 25.000 din prejme Andreja Trampuš iz Mestnih Njiv 11
pri Novem Mestu.
3. nagrado v znesku 20.000.— din prejme Irena Pravdič iz Hajdoš 44 b pri
Ptuju,
4. nagrado v znesku 15.000.— din prejme Vera Inkret, Kraigherjeva 21,
Ptuj, in
5. nagrado v znesku 10.000 — din prejme Angelca Petek iz Krčevine pri
Vurbergu 80 a.
Vsem iskrene čestitke. Nagrade bodo prejeli po pošti.
ORMOŽ
Zlata poroka
Trstenjakovih
Marko in Marija Trstenjak na dan zlate poroke.
(Posnetek: Ema Žalar.)
Devetnajstega novembra sta po petdesetih letih zakona znova
stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata SO Ormož zakonca
Trstenjak. Zlati ženin Marko Trstenjak, rojen 21. 11. 1913 v Mihalov-
cih, je kmetovalec; zlata nevesta Marija Trstenjak, rojena Križan, 2. 9.
1913 v Ivanjkovcih, je prav tako kmetovalka. Živita na moževi doma-
čiji v Mihalovcih. Poročila sta se 21. novembra leta 1938 v Svetinjah.
V zakonu se jima je rodilo pet otrok, v jeseni življenja pa ju raz-
veseljuje tudi deset vnukov.
Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke in še mnogo zdravih
let.
Zlati par Meglic
v soboto, 26. novembra, je bi-
lo na matičnem uradu v Ptuju
spet slovesno. Pred pooblaščeno
delegatko skupščine občine Ptuj
in matičarko sta po petdesetih le-
tih skupnega življenja v zakonski
zvezi ponovno stopila FRANC
in ANTONIJA MEGLIC iz
Spuhlje 65. Zlati ženin je bil ro-
jen 12. 9. 1914 v Zabovcih. Bil je
tesar. Med vojno je delil usodo
mnogih naših fantov in mlajših
mož, bil je prisilno mobiliziran v
nemško vojsko, domovino pa je
pomagal osvobajati kot borec V.
prekomorske brigade. Po vojni
seje zaposlil v svojem poklicu in
bil pred upokojitvijo delovodja.
Zlata nevesta Antonija, roj. Ko-
larič, 20. 12. 1913, pa je delala
doma in gospodinjila. Poročila
Antonija in Franc Meglic v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob
razglasitvi za zlatoporočenca. (Foto: Langerholc.)
sta se 20. novembra 1938 v Ptuju.
V zakonu se jima je rodilo 5
otrok, danes pa sta ponosna na
10 vnukov. Zlatoporočencema
tudi naše čestitke in dobre želje!
FF
ČRNA KRONIKA
ZADEL JE KOLESARJA
V sredo, 23. novembra, nekaj
pred 6. uro zjutraj je na Zagreb-
ški cesti v Ptuju voznik osebnega
avtomobila Jože Mlakar iz Belša-
kove ulice dohitel kolesarja
Franca Habjaniča iz Lancove va-
si. Voznik je osebni avto zavrl,
pri tem pa ga je zaneslo. Zadel je
kolesarja, ki je padel in hudo ra-
njenega so prepeljali v ptujsko
bolnišnico. Mlakar se je po ne-
zgodi odpeljal naprej.
OPEKLINE OB EKSPLOZIJI
PLINA
V kuhinji stanovanjske hiše v
Ptuju sta v sredo, 23. novembra,
zvečer 81-letni Janez Kukovec in
njegov zet 63-letni Janez Belšak
odvila regulator na jeklenki za
plin, ob tem pa sta pozabila za-
preti ventil. Plin seje nakopičil v
prostoru in eksplodiral. Vnel se
je od peči na trdo gorivo, v kateri
je tlel ogenj. Eksplozija je poško-
dovala zidove in streho hiše, Bel-
šak in Kukovec pa sta dobila
močne opekline in so ju odpelja-
li na zdravljenje v mariborsko
bolnišnico.
MOPEDIST PADEL NA PO-
LEDENELI CESTI
Od Kidričevega proti Hajdini
se je v torek, 29. novembra, zju-
traj peljal na kolesu z motorjem
Alojz Cestnik iz Dražencev. Zu-
naj naselja Kidričevo je med
vožnjo po poledeneli cesti padel
in se hudo ranil. Prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
OSEBNI AVTO V PEŠCA
V soboto, 3. decembra, ob 21.
uri je vozil po lokalni cesti v
Stražgonjci Zlatko Košar iz Gaja
pri Pragerskeip. S svojim oseb-
nim avtomobilom je zadel Ferdi-
nanda Belco iz Stražgonjce 22, ki
je hodil po cesti in ob sebi poti-
skal kolo. Belca je padel in se pri
tem hudo ranil.
FF
osebna kronika
Rodile so:
Marija Pavko, Mestni Vrh 2 —
deklico; Majda Zoreč, Krčevina
pri Vurbergu 91 Davida; Mar-
jeta Kamenšek, Breg 54 — Sabi-
no; Nevenka Gojkošek, Osojni-
kova 7 — Janjo; Sonja Rajšp,
Vintarovci 71/a — deklico; IVIet-
ka Kostanjevec, Stojnci 56/a —
Roka; Darinka Lazar, Kidričevo,
Ind. naselje I — dečka; Tatjana
Lipavec, Ljutomer, Prešernova
10 — Jasno; Kristina Gajšek, Ki-
car 3/a — Martino; Jožica Škri-
pec, Miklavž pri Ormožu 67 —
Gregorja; Darja Džuran, Razkri-
žje 56/b ^ Denisa; Jožica Te-
žak, Ul. 5. prek. brigade 21 —
Špelo; Marija Golob, Ziherlova
pl. 8 - Marka; Vilma Lah, Slov.
Bistrica, Trg svobode 25 — Ur-
ško; Suzana Fijavš, Zlatoličje 92
— Roka; Jožica Ličen — Gabro-
vec, Moškanjci 46/d — dečka;
Marija Belšak, Podlehnik 2/d -
Marka; Neža Korez, Cermožiše
66 — Gorazda; Lidija Svenšek,
Juršinci 19/a — Jurija; Slavica
Milošič, Slatina 65 ^ Mašo; Ro-
mana Mlakar, Varoš I — dečka;
Ljubinka Levanič, Arbajterjeva 3
— Matejo; Helena Majerič, Vin-
ski Vrh 86 — Andreja; Darja
Čuš, Stojnci 29 — Tajdo; Marija
Vuzem, Prerad 43/a — deklico;
Marija Jelen, ZakI 38 — Andre-
jo; Valerija Kmetec, Pobrežje
8/a — Marsela; Ana Lah, Mu-
zejski trg 1 — deklico; Erika
Ceh, Trnovska vas 45 — Leona;
Albina Cafuta, Draženska 18 —
Neveno; Terezija Kodrič, Dežno
45 — Natalijo; Zinka Zorko,
Moškanjci 82 — Tjašo; Jožica
Danko, Novinci 49 — dečka;
Vilma Firbas, Drbetinci 9 — Jer-
neja; Danica Lozinšek, Dravinj-
ski Vrh 19 - dečka.
Poroke, 26. novembra 1988:
Milan Murko, Trnovski Vrh
26/a, in Marijana Krajnc, Sov-
jak 9; Bojan Štumberger, Zg.
Hajdina 157, in Nataša Lah, Zg.
Hajdina 84/a; Marjan Megla,
Ul. Jožefe Lacko 12, in Jelka Pe-
tek, Ul. Jožefe Lacko 12; Albin
Avguštin, Jelovice 23, in Jožica
Lovrek, Lovrenc na Dr. polju 66;
Franc Horvat, Bukovci 4/a, in
Hermina Rožmarin, Markovci
28; Anton Strmšek, Šikole 12, in
Ivanka Majerič, Nova vas pri
Mark. 11; Janez Dolšak, Grdina
11, in Marjana Jernejšek, Stoper-
ce 52; Miran Kekec, Nova vas
pri Mark. 43/a, in Brigita Kralj,
Placerovci 22; Silvo Strelec, Pr-
venci 9, in Dragica Fekonja, Pr-
venci 9; Marjan Lenart, Jiršovci
51, in Majda Dominko, Strmec
pri Destrniku I 1; Janez Kmetec,
Levanjci 15, in Jožefa Letnik, Le-
vanjci 15; Daniel Korošec, Za-
bovci 40, in Marija Forstnarič,
Bukovci 99/a; Dragutin Ivančič,
Ul. 5. prek. brigade 9, in Zvezda-
na Šestanj, Belšakova 12; Franc
Kozel, Popovci 17, in Marjetka
Ovčar, Popovci 17; Jožef Peršuh,
Lovrenc na Dr. polju 51, in Mar-
janca Klasič, Apače 237; Branko
Polajžer, Planjsko 19/a, in Joži-
ca Korez, Kupčinji Vrh 48; Dar-
ko Nerat, Selška c. 40, in Danica
Zorko, Selška c. 40; Peter Zorli,
Gorišnica 80, in Sonja Kelenc,
Zamušani 54/a; Herman Ber-
glez, Volkmerjeva 10, in Marija
Zajšek, Dolena 18.
Poroke, 3. dec. 1988:
Bernardo Terbovšek, Lovren-
ška C. 2, in Marija Soršak, Lo-
vrenška c. 2; Jože Bezjak, Kidri-
čevo, Vlahovičeva 1, in Dragica
Jeza, Kidričevo, Vlahovičeva I;
Novica Jordanovski, Prešernova
10, in Olga Mere, Miklošičeva
10.
Umrli so:
Albin Brecelj, Rajšpova 2, roj.
1921, umrl 21. nov. 1988; Franc
Kosi, Čufarjeva 2, roj. 1935,
umrl 21. nov. 1988; Marija Kon-
drič. Dom upok. Ptuj, roj. 1911,
umrla II. nov. 1988; Franjo Pe-
tek, Dom upok. Ptuj, roj. 1901,
umrl 23. nov. 1988; Elizabeta
Rajšp, Trnovska vas 64, roj.
1912, umrla 24. nov. 1988; Mar-
jeta Belšak. Dom upok. Ptuj, roj.
1900, umrla 27. nov. 1988; Anto-
nija Malek, Dom upok. Ptuj, roj. j
1896, umrla 26. nov. 1988; Jože;
Rodošek, Muršičeva ul. 2, roj.]
1922, umrl 27. nov. 1988; Marijaj
Brečko, Dom upok. Ptuj, roj. j
1914, umrla 27. nov. 1988; Mar-
tin Liber, Dom upok. Ptuj, roj.
1902, umrl 29. nov. 1988; Franc
Kurež, Spuhlja 53, roj. 1902,
umrl 30. nov. 1988; Gera Vojsk,
Drbetinci 51, roj. 1899, umrla 30.
nov. 1988; Jožef Veselic, Dom
upok. Ptuj, roj. 1898, umrl 2. dec.
1988; Angela Veršič, Dom upok.
Ptuj, roj. 1900, umrla 2. dec.
1988; Marija Kostanjevec, Kicar
66, roj. 1904, umrla 3. dec. 1988;
Jožef Janžekovič, Strelci 1, roj.
1935, umrl 3. dec. 1988. i
TIDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 50.000 dinarjev, za tuji-
no 80.000 dinarjev. Žiroračun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, tozd Mari-
borski tisk, Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
,meljni davek neplačtue.   ...