mm ■ •vX%v c%3 DELOVNE SKUPNOSTI SMDUSTRIJSKf8A MONTAŽNEGA PODJETJA* LJUBLJANA m® mmmmmm ■■i •m >::•: ::::: ;.*.*« PLANIRANI STROŠKI POSLOVANJA ZA POSLOVNO LETO 1968 Material za izdelavo in osebni dohodki najvažnejša elementa in hkrati tudi spremenljiva stroška glede na višino planirane REALIZACIJE Novoizvoljeni obratni delavski sveti so na svojih prvih zasedanjih v začetku maja razpravljali o predlogu plana stroškov za tekoče poslovno leto in ! s tem v zvezi sprejeli vrsto pomebnih sklepov in obveznosti, ki iz njih izhajajo. Sprejete obveznosti se nanašajo na izvršitev plana realizacije v okvi-ru planiranih stroškov, kar je pogoj za uspešno poslovanje posameznih obratov in podjetja kot celote. Planirani stroški so kalkulirani na podlagi obstoječega stanja delovne sile, kapacitet osnovnih sredstev in družbenih obveznosti, ki zapadejo v plačilo do konca letošnjega leta. Najboljša osnova za planiranje stroškov bi bila seveda vrednost sklenjenih pogodb za prevzeta montažna dela in vrednost prodanih izdelkov obeh naših tovarn za celo tekoče leto. Možnosti za takšno planiranje pa ni, saj se pogodbe sklepajo dnevno, s čimer je obratom zagotovljeno delo le za nekaj mesecev vnaprej. Zaradi tega je potrebno, da obrati v teku leta opravijo takšen fizični obseg del, ki bo v skladu s planiranimi stroški oz. bo ustrezal njihovim obstoječim kapacitetam in v teku leta zapadlim družbenim obveznostim. Proj. biro 0,58 ( 7,96) Avtopark 8,00 ( 7,36) DVI (zahod) 12,28 (19,46) Iz primerjave med dosežki v preteklem letu in letošnjim planom vidimo, da so planirane stopnje pri nekaterih obratih prenizke, zlasti še, ker se lani dosežene stopnje dobička nanašajo na Čisti dobiček, to ,je brez davka na promet, katerega planirani že vsebuje. (Nadalj. na 2. strani) Na osnovi sprejete metode planiranja stroškov je bil samoupravnim organom Predložen'v razpravo pred- -*°S plana stroškov v višini 132,865.619 din. • Od tega zneska odpade 51,2 % na material za izdelavo, 32,4 % na osebne dohodke in le 16,4 % na vse ostale stroške. V planu stroškov sta torej najvažnejša elementa material za izdelavo in osebni dohodki, ki sta hkrati tudi spremenljiva stroška glede na višino planirane realizacije. Zaradi tega se v primerih, ko je oo-trebna sprememba planirane realizcije, bistveno spremeni tudi vsaj eden od navedenih stroškov. Predlog planiranih stroškov, dan v razpravo obratnim delavskim svetom, se je torej nanašal na planirano bru-to-realizacijo v znesku 142,300.000 din (brez del v Vzhodni Nemčiji) in na 1872 zaposlenih delavcev, Prav tako brez 68 delavcev, kolikor jih je po planu , Predvideno za delo v DRN. . Razlika med planiranimi . stroški in planirano bruto-. realizacijo predstavlja bru-, to-dobiček podjetja v znesku 9,561.702 din ali 6,72 % , od bruto-realizacije. Plani-. rane stopnje dobička so po predlogu plana stroškov ' Po posameznih obratih na-1 slednje, pri čemer pomeni številka v oklepaju stopnjo dobička, doseženo v preteklem letu: CKV Ljubljana 8,14 ( 8,60) CKV Koper 6.11 < 6,34) CKV Maribor 6,65 (11,41) Elektromontažax 5,38 ( 1,48) 1 ten 4,21 ( 0,52) Trata - 8£3 (11,18) PRISPEVEK RAZŠIRJANJU II. TV PROGRAM A-"„ „ V V prvih dneh junija je RTV, Titograd postavila v poskusno obratovanje do sedaj najmočnejši' televizijski prer tvornik za prenos II. programa v naši državi. Pretvornik deluje na 35. kanalu in je montiran V stavbi že obstoječega televizijskega oddajnika za prvi program na Lov-čenu. S svojo oddajno močjo 500 W oskrbuje s signalom področja okrog Titograda in Koto ra. Začasno bo, do uvedbe lastnega programa, prenašal II. program italijanske televizije. Tako sedaj gledalci na tem področju spremljajo 3 programe: I. domači program in oba italijanska programa. Aparaturo, ki jo prikazuje desna slika, sta s skupnim sodelovanjem izdelala naš razvojni sektor in Tovarna elek-tronaprav. Razen tehničnega uspeha predstavlja zgrajena aparatura posredno tudi precejšen komercialni uspeh, kajti ta pretvornik bo v kratkem iSasu posredoval program večjemu številu pretvornikov manjše izhodne moči, ki jih bo tudi dobavilo naše podjetje. Planirani stroški poslovanja (Nadalj. na L strani) Zaradi tega je strokovna služba predlagala obratnim delavskim svetom * v Mariboru, Elektromopfnži, TEN in Projektivnem biroju korekcijo plana bruto-realiz?-C'je z namenom zagotoviti tudi tem obratom rentabilno poslovanje, pod pogojem, da bodo poslovali v okviru planiranih stroškov In dosegali postavljeni plan realizacije. Obratni delavski sveti sd o predlaganih spremembah razpravljali in jih z malenkostnimi spremembami tudi potrdili. Po teh sklepih je korigirani plan bruto-realizacije za leto 1968 po obratih naslednji (zaokroženo na mi- din bruto-dobička ali 7,68 odstotka od bruto-realiza-Ctje, pri čemer pa ni upoštevano delo v Vzhodni Nemčiji. Planirane stopnje dobička za posamezne obrate so naslednje: 1KV Ljubljana 7,07 % CKV Koper 6,17 % CKV Maribor 9,16 % Eleklromontaža 7,45 '7o TEN 7,39 % Trata 8,53 % Projektivni biro 4,97 % Avtopark 8,00 % DVI (zahod) 12,28 % Za izvršitev planirane vrednosti proizvodnje v znesku 164,220.000 din je po obratih planirano število delavcev (in uslužbencev): lijone dinarjev): CKV Ljubljana 30 CKV Ljubljana CKV Koper 305 65 CKV Koper 6,4 CKV Maribor 241 CKV' Maribor 22,5 Elektromontaža 290 Elektromontaža 32,8 TEN 284 TEN 22 Trata 330 Trata 23 Projektivni biro 56 Proj. biro 2,7 Avtopark 16 Avtopark 0.9 Razvojni sektor 35 1 Razvojni sek. 0,8 Uprava 138 DVI (zahod) 6,1 DVI (zahod) 112 DVI (vzhod) 17 DVI (vzhod) 68 Korigirani plan bruto-re- Skupaj 1940 alizacije znaša torej za celotno podjetje 164',2 milijona din in je od prejšnjega povečan za 4,9 milijona, od česar odpade 1,5 na CKV Maribor, 1,8 na Elektro-montažo, 1,5 na TEN in 0,12 milijona din na Projektivni biro. POVEČANI STROŠKI V zvezi z odobreno spremembo plana realizacije in z upoštevanjem še drugih popravkov, ki so jih v planu stroškov zahtevali obratni delavski Sveti, se povečajo tudi po prvotnem predlogu planirani 1 stroški za 2,9 milijona din na 136,8 milijona din. Pri tem so planirani stroški razdeljeni po posameznih obratih (spet zaokroženo na milijone din) takole: Ob primerni delovni zavesti vseh zaposlenih je planirano število delavcev zadostno jamstvo za izvršitev planiranih obveznosti za tekoče leto, posebno še zato, ker je planirana vrednost proizvodnje na zaposlenega delavca le za 2,3 % večja, kot je bilo dosežena v preteklem letu. Večja obremenitev je predvidena le pri montažnih delih v Vzhodni Nemčiji. Razumljivo pa je, da je treba ob morebitnem povečanju števila zaposlenih med letom doseči tudi temu ustrezno realizacijo, sicer planska predvidevanja glede uspešnega poslovanja ne bodo izpolnjena. A. R. Sodobne prezračevalne naprave IMP Objekt hotela »Palače« v Portorožu, ki je popolnoma na novo zgrajen, ima štiri prostore, ki so med seboj funkcionalno povezani, in sicer: • kavarna, restavracija, kuhinja in bar. Sodobno zgrajena restavracija »Ja- • dran« je postavljena tako, da se gostje lahko sončijo in kopajo oziroma • koristijo usluge »Jadrana« tik ob morju na preurejenem kopališču. IMP je opravil vsa instalacijska dela v vrednosti približno 100 milijonov starih din. V ta dela so vključena elcktroinstalacije, centralna kurjava, vodovod ter predvsem prezračevanje. Vsak prostor ima ločeno napravo za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje. Take so bile namreč zahteve novozgrajenega objekta, z namenom, da se gostje zadržujejo v določenih prostorih vedno pod ugodnimi temperaturnimi pogoji. Zrak dovajamo v prostore preko anemostatov, ki se stilno ujemajo z opremo, odvajamo ga preko odsesovalnih šob. Vsa instalacija je skrita nad stropi in in je s tem zunanji videz bara, restavracije in kavarne tak, kakršnega si je zamislil arhitekt. Ta objekt ima torej sodobne prezračevalne naprave. Vsi standardni elementi, vključno tudi avtomatika, so proizvodi IMP. Iz uvoza — »Marelli«, Italija — smo ugradili ventilatorje, grelce, hladilce ter kompresor. Za dušenje zvoka, ki ga povzročajo ventilatorji in kompresor, so vgrajeni dušilci lastne proizvodnje. DELO ORGANOV UPRAVLJANJA CKV Ljubljana 27,9 CKV Koper 6 CKV Maribor 20,4 Elektromontaža 30,4 TEN 20,4 Trata 21 Proj. biro 2,6 Avtopark 0,8 Razvojni sektor 0,8 DVI (zahod) 5,4 DRN (uprava) 0,1 Povečanje planiranih stro- škov nasproti prvotnemu predlogu se tiče v glavnem materjpla izdelave, medtem ko so ostali planirani osebni dohodki neizpremenjeni. kljub povečanju realizacije, s čimer je pogojena izvršitev plqna proizvodnje z neizpremenjenim planiranim številom delavcev. 1 STOPNJE DOBIČKA ! Pod pogojem, da bodo 'obrati.poslovali v okviru planiranih strd§kqy, in" lATr šili plan realizacije, je podjetju zagotovljeno U,566.602. Presežen plan v petih mesecih Centralni delavski svet podjetja se je sestal na seji 11, maja. Potrdil je mandate polovice svojih (novoizvoljenih) članov ter si izvolil za novega predsednika Mira Koželja, odobril poročilo o delu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Lojze Štrus, izvolil nov upravni odbor in komisije CDS. Na tej seji, prvi v novi mandatni ‘ dobi, je CDS sprejel še nekatere dopolnitve in spremembe pravilnika o delitvi ose.bnih dohodkov. Navajamo prečiščeno besedilo sprejetih spferriep-ib": Besedilo četrtega in naslednjih odstavkov 1)8. člena se sedaj glasi: Zd opravljanje del ali izvrševanje nalog na gradbiščih, oddaljenih od sedeža podjetja ali obrata nad 12 do 25 km, merjeno po najkrajši kopenski javni poti, pripada delavcem in vajencem bblovič-ni terenski dodatek, predviden po točki B tega člena, ne glede na oddaljenost od njihovega stalnega bivališča. Delavcem in vajencem, ki bi jim po točki B tega člepa sicer, pripadal poln terenski dodatek, pa je njihovo stalno bivališče 'oddaljeno od gradbišča do 12 km, mer-. jcno po najkrajši, .kopen- ski javni poti, pripada polovični terenski dodatek. Delavcem in vajencem, ki prejemajo polovični terenski dodatek po točki B tega člena,- pripada tudi samo polovica dnevnice za prve 3 oz. 7 dni po točki A tega člena. Dopolnjen je bil 107 a člen s tem, da se delavcem na nestalnih delovnih mestih (monterjem), ; ki se dnevno vozijo na delo in z. dela z javnimi prevoznimi sredstvi, pr}-, zna povračilo prevoznih Stroškov nad. 40 .din mesečno. Novi 79 a člen določa« da pripada delavcem .na določenih vodilnih in vodstvenih delovnih mestih (ki so v sklepu konkretno našteta) za organizacijo, vodenje in odgovornost za poslovanje podjetja oz. obrata stalni mesečni dodatek od 100 do 600 N-din. Višino dodatka določa za vsako posamezno delovno mesto upravni odbor. Upravni odbor podjetja je na seji dne 19. aprila dopolnil svoj sklep s prejšnje seje, tako da se delavcem, id delajo Y ltrajih, oddaljenih nad 100km od se--. deža podjetja oz. obrata, za obiske družine priznava, povračilo samo prevoznih (Nadalj. na 10. strani) Razstava HEVAC1968 • V dneh med 22. in 27. aprilom je bila V • Londonu mednarodna razstava s področja • ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije • International Heating, Ventilating and Air • Conditioning Exhibition. Razstava HEVAC • je postala že tradicionalna, saj se ponav- • lja vsaki dve leti. Od svojih začetkov do • danes je močno napredovala in predstav- • lja sedaj po trditvah prirediteljev največjo ® specializirano razstavo svoje stroke na • svetu. Velik napredek razstave je treba pripisati deloma naglemu razvoju ogrevalne in prezračevalne tehnike v zadnjem času, deloma pa željam industrije, ki potrebuje razstavo za prikazovanje svojih novih proizvodov. Razen angleških razstavljavcev so sodelovale na razstavi tudi firme z evropskega kontinenta, Amerike in Azije. Namen razstave ni, da bi pritegnila široko občinstvo, ampak je namenjena Predvsem strokovnjakom. V času razstave je bila organizirana tudi HEVAC-konferenca s temo »Sum v prezračevalnih in klimatizacijskih sistemih«. • Naše podjetje je omogočilo ogled razstave ® skupini svojih strokovnjakov. Brez dvoma O so taki obiski nujno potrebni, saj je mo-® goče na razstavah na najprimernejši način ® dobiti informacije o novih izdelkih na tr- • žišču in neposredne stike s proizvajalci. • Vsak razstavljavec še zaveda, da mora po- • sredovati obiskovalcu razstave čim bolj iz-® črpne podatke o svojih izdelkih, če želi, P da bo njegov proizvod pravilno uporab-® Ijen. Na razstavi HEVAC je bilo čutiti trud ;]* ® razstavljavcev, da bi na vsako najmanjše • vprašanje dali čim izčrpnejši odgovor. Na razstavi smo srečali mnogo znanih firm, na primer: AAF - zračni filtri; Babcock & Wil-c°x. Ideal — Standard, CTC, Hoval - kotli, Baltimore - hladilni stolpi; Billman, Honeywell, Satchvvell, Danfoss in Landis & Gyr - regulacija; GbA - zračni grelniki in hladilniki; Grundfos, jSundstrand, Armstrong, Worthington - črpalke; ;Xrox, Waterloo - zračne šobe; Westin.ghou.se, York, Chrysler, Delchi - oprema za klimatizacijo in drugi. Angleške firme so bile za nas v glav-liem neznane, čeprav so tudi njihovi proizvodi na zavidljivi višini. Zanimivo je bilo srečanje z laponskimi firmami (Hitachi, Daikin), ki so piri nas tudi slabo poznane. • Med razstavljenimi proizvodi so bili ra- • zen nam že znanih elementov tudi izdelki, 9 ki smo jih prvič videli. Tako je firma 9 Satchwel! razstavila komandno napravo 9 prvega klimatizacijskega sistema na svetu, 9 ki ga kontrolira računski stroj. Firma Ho- • ncywell je prikazala svoj S.vstem 6 Build- • ing Automation Control Centre, napravo, • s katero se lahko upravlja in kontrolira • do 100 ogrevalnih in klimatskih naprav z • enega mesta. 2a vlaženje zraka z vodo se vedno bolj uveljavljajo razprševale! vode z vrtečim diskom, i ri vlaženju zraka s paro so bile razstavljene po-*e5 naprav, ki uporabljajo paro tujega izvora 'Armstrong), tudi naprave, ki same proizvajajo Paro za vlaženje. Take naprave sta razstavljali tudi pri nas znana švicarska firma Lumatic in angteška firma Calomex, ki je prikazala zelo enostaven in soliden izdelek. Za lokalno razvlaževanje zraka so prikazale hrme dve v principu različni napravi. Firma "festair/Hitachi je razstavila napravo Drymatic, . ‘ ima vgrajen hladilni stroj, firma Rotaire pa ]e prikazala napravo, ki s higroskopno soljo Vsrkava vlago iz zraka. Med kotli so bili zanimivi kotli za HTLP sistem (visoka temperatura — nizek tlak), ki obratujejo na posebna olja in sta jih prikazali firmi Beverley in J. Stone. Razen tega je bilo na razstavi Še mnogo običajnih izdelkov s področja ogrevanja,' ventilacije in klimatizacije, kot so radiatorji, kotli, plinski in oljni gorilniki, črpalke, armature, ventilatorji (izredno veliko strešnih ventilatorjev za enostavna prezračevanja), filtri za zrak, dimne Pline, olje in vodo, hladilni stroji itd. P. G. Škodni primer ZAHTEVA HITER, TOČEN IN VESTEN POSTOPEK V prejšnji številki Glasnika smo opisali vse vrste zavarovanj, ki jih je podjetje sklenilo z Zavarovalnico SAVA za kritje škod, ki nastajajo v rednem poslovanju podjetju. V naslednjem pa podajamo opis postopka, ki je predpisan za posamezne škodne primere. Zavarovalnica namreč izdaja obvezne pravilnike, v katerih je določen med drugim tudi postopek za uveljavitev zavarovanja, predpisani so dokumenti, ki jih je treba predložiti in postavljeni roki za prijavo škodnih primerov. Le če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zavarovalnica postavlja, je mogoče uveljaviti sklenjeno zavarovanje in zahtevati povrnitev škode. Najčešče nastaja škoda v obratovanju motornih vozil. Ce pride do prometne nesreče, mora voznik poskrbeli, da prometna milica sestavi zapisnik o nesreči in vseh okoliščinah nezgode. Ce je pri tem poškodovano vozilo, je potrebno nesrečo takoj javiti splošni službi obrata z vsemi podatki. Vozniki osebnih vo-. zil. ki spadajo v sestav uprave podjetja, prijavljajo prometne nesreče pravni službi. Isto velja tudi za primer, da je bila pri nesreči poškodovana tuja oseba ali stvar. V transportnem zavarovanju je treba vsako škodo, ki nastane med prevozom, zapisniško ugotoviti. Pred- vsem je treba ugotoviti vzrok nastanka škode. Zavarovalnica škode ne poravna, če se ugotovi, da je bil vzrok škode v nepravilnem ali pomanjkljivem pakiranju materiala za prevoz. Zapisnik o nastali škodi podpišejo tri osebe, ki so sodelovale pri razkladanju in skladiščenju. Zlasti če je škoda večja, pa je treba k ugotavljanju škode poklicati še zastopnika zavarovalnice. Cc nastane škoda na materialu, ki se prevaža, zaradi prometne nesreče, se sestavi zapisnik prometne milice, vendar naj se vedno sestavi tudi poseben zapisnik o nastali škodi. Škodo v transportu se prijavlja pravni službi podjetja, ki bo zahtevek za povračilo posredovala zavarovalnici. Proti požaru so zavarovana osnovna in obratna sredstva. Naj pripomnimo, da gre pri tem tudi za škode, nastale zaradi strele, eksplozije, viharja, toče, poplave, izlitja vode iz vodovodnih in kanalizacijskih cevi, zemeljskega plazu, potresa, padca zračnega vozila, udarca motornega vozila, prebitja zvočnega zidu. Ker gre v vseh teh primerih za škodo večjega obsega, zapisnik o nastali škodi po prijavi sestavi zavarovalnica sama. Seveda pa je vsak tak primer treba takoj javiti pravni službi podjetja. Glede zavarovanja osnovnih in obratnih sredstev proti nevarnosti vlomske tatvine in ropa je pripomniti, da gre za vlomsko tatvino le tedaj, če je bila izvršena v zaklenjenih prostorih oz. blagajnah. Primer je treba takoj javili milici. Zapisnik pa mora sestaviti tudi posebna komisija podjetja zaradi prijave zavarovalnici. Isto ve-ljo za rop denarja pri prenosu iz banke ali na gradbišča. V primeru loma strojev, strojnih naprav, aparatov in instalacij je tudi potrebno, da posebna komisija sestavi zapisnik. Škodni primer je s pošiljatvijo zapisnika javiti pravni službi. Pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti podjetja, ki zahteva obširnejšo obdelavo, pa se bomo pomudili prihodnjič. Na splošno pa torej vedno velja, da je ob vsakem primeru nastanka kakršnekoli škode treba postopati hitro, točno in vestno, sestaviti potrebno dokumentacijo in škodni primer takoj javiti pristojnim službam v podjetju. Naj ob teni le enkrat opomnimo, da ob visokih stroških, ki jih izdamo za zavarovanje, ne bo mogoče dopuščati v opisanem poslovanju kakršnihkoli malomarnosti, in da bo vsak član kolektiva disciplinsko in odškodninsko odgovarjal, če bo zavarovalnica zaradi njegove zamude ali opustitve zavrnila odškodninski zahtevek podjetja. G. K. ■■■■•■■■e Stanovanja IMP v manjšini Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji pri našem podjetju posluje že tretje leto. Težave, ki so bile zaradi nejasnosti glede poslovanja samega, so se v glavnem normalizirale, tako da danes posluje enota gospodarsko zadovoljivo. Poročali smo že v I. številki Glasnika o težavah v gospodarjenju zaradi razkropljenosti naših stanovanj po raznih krajih Slovenije. Te težave še obstajajo Največji problem pri gospodarjenju pa je s stanovanji ki so v takih stanovanjskih objektih, s katerimi gospodari več stanovanjskih podjetij, oziroma stanovanjskih enot li krati. Takih stanovanj imamo skoraj polovico. 2e lani je bilo sprejeto priporočilo Mestnega sveta Ljubljana in občinske skupščine Maribor, da se stanovanja, ki so v stanovanjskih objektih, s katerimi gospodari več stanovanjskih podjetij oziroma stanovanjskih enot. prenese v upravljanje In gospodarjenje tistemu stanovanjskemu podjetju oziroma stanovanjski enoti, ki ima pretežno večino stanovanj v tem stanovanjskem objektu. Naša stanovanja so vsepovsod v manjšini. Zato naj bi po omenjenem priporočilu vsa tovrstna stanovanja prenesli v upravljanje drugam. Mariborska občina Je to striktno zahtevala in smo ta prenos že izvršili, seveda s tem, da smo zadržali razpolagalno pravico na stanovanjih in nam stanovanjsko podjetje odvaja amortizacijo. V Ljubljani še ni prišlo do realizacije omenjenega sklepa. Enota za gospodarjenje pri našcin podjetju je predložila CDS, da odobri odprodajo statlovanj. CDS je imenoval komisijo ža odprodajo stanovanj, ki je sprejela naslednje sklepe: itanovanja, last podjetja, se ponudijo v prodajo, pri čemer imajo stanovalci predkupno pravico. Stanovanja se odprodajo zainteresiranim brez samoudeležbe. Odplačilni rok je 3® let z l-odstotno obrestno mero. Prometni davek plača kupec. 7 odprodajo stanovanj »e stanovanjski fond ne zmanjša, temveč se v prvi fazi le prelije iz materialne v finančno vrednost in pozneje zopet v naturalno vrednost. S hitrejšim priti-ura sredstev bi lahko zagotovili potrebe po stanovanjih za člane našega kolektiva, ki do stanovanj sami ne morejo priti. Čeprav smo prenesli naša stanovanja na območju mesta Maribor v upravljanje stanovanjskemu t>otijet-ju Maribor, smo se s tem podjetjem dogovorili o tem, da imamo pravico odprodati stanovanja pod istimi pogoji kot v Ljubljani. Govorice, ki krotijo, da bo prišlo do ponovne revalorizacije stanovanj, oz. da se bo stanarina zopet povišala, sedaj ne bi mogli potrditi. Prav tako pa ne moremo zagotoviti, da bo stanarina, ki je izračunana na podlagi točkovanja, ostala še vnaprej nespremenjena. Na znižanje stanarin pa najbrže ni upati. Pripomniti pa moramo seveda še to, da z nakupom stanovanja prevzame kupec nase tudi vse stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanj, kakor tudi stroške upravljanja. F. L. Del skupine udeležencev izleta v železarni Ravne Posvet komu- nistov Dne 14. junija 1968 so se sestali komunisti IMP ter V dvournem posvetu proučili misli in smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije. Komunisti in druge politične organizacije v podjetju so si edini v tem, da bodo napravili konec svoji pasivnosti in zaprtosti. Različne teme v smernicah so služile komunistom osnovne organizacije le kot okvir v posvetu. Iz tega razloga bo dali večji poudarek ocenjevanju skupnih razmer v podjetju. Iz zaključkov posveta navajamo nekatere bistvene ugotovitve. — Zveza komunistov je s svojo iniciativo sledila že leta in leta razvoju in vsem razmeram v podjetju. Ob sedanji politični situaciji ugotavljajo komunisti, da Ima večina ekonomskih enot za leto 1968 prevzetih del v taki meri, da lahko govorimo o tem, da podjetje kot celota ima še nadaljnjo perspektivo. — Izkušnje in spoznanje prepričuje komuniste, da imamo v podjetju nekatera vprašanja še odprta in nepopolno rešena. Komunisti čutijo, da sedanje samoupravljanje v podjetju še nima tiste moči neposrednega odločanja v taki meri, kot to pričakujejo člani delovne skupnosti. Delavskemu samoupravljanju primanjkuje samostojnosti, lastnega prepričanja ter doslednosti pri vztrajanju Izvedbe sprejetih sklepov. Opaziti je tudi to, da delavsko samoupravljanje daje premalo poudarka na pravičnejšo delitev osebnega dohodka znotraj posameznih skupin zaposlenih. Prav tako nima dovolj pregleda nad življenjskimi in delovnimi pogoji zlasti terensko zaposlenih delavcev. Iz tega sledi, da je skrb za mlade delavce podjetja nezadovoljiva. — Pred komuniste se postavlja ena sama odločitev: vsak komunist, zlasti komunisti na položaju v podjetju, morajo svoje delovanje usmeriti v temeljito spremembo ter sc takoj lotiti dela pri odpravljanju ugotovljeno nerešenih vprašanj. Doseženi uspehi v IMP so pomembni, vendar to še ni dovolj in tudi ne vse. Pobude slehernega člana delovne skupnosti, organov samoupravljanja ter služb v podjetju je treba upoštevati in te pobude usmeriti k odgovornemu družbenemu odločanju v kolektivu, za kar se bodo v polni meri borili in vztrajali na izboljšanju razmer prav komunisti OOZK — IMP. Železarna v Ravnah sodi med tiste jugoslovanske železarne oz. podjetja metalurške industrije, ki so po vojni zabeležila največji napredek. Ta se ne odraža samo v porastu proizvodnje in razširjanju proizvodnih kapacitet, temveč mnogo bolj v osvajanju novih visoko-kvalitetnih jekel. Več kot 300 let staro podjetje se je v zadnjem desetletju skoraj povsem spremenilo. Iz razmeroma starih, pa v svetu dobro znanih metalurških obratov, so se razvili specializirani moderni obrati s povsem novo in sodobno tehnologijo dela. Od starih obratov sta ostala le še dva: del kovačnice in valjarne za vroče valjanje trakov. Tamkajšnji železarji obiskovalcem prav radi pokažejo to edinstveno valjarno v naši deželi, ki kljub svojim 30 križem dosega še Gasilska enota na Trati pripravljena S prizadevnostjo vodstva tovarne Trata in varnostnega tehnika podjetja je bila v aprilu leta 1966 ustanovljena na Trati industrijska gasilska enota. Ob ustanovitvi so bili navezani tudi tesni stiki z gasilskim društvom iz Šentvida, kjer so že prej nekateri člani našega kolektiva aktivno delovali. Posebno prizadevanje je pokazal Slavko Hrženjak, ki je ob ustanovitvi postal tudi poveljnik gasilske enote, to funkcijo pa 6e sedaj uspešno opravlja. 2e v prvem letu je enota doživela resno preizkušnjo* ko se Je v skladišču centralne kurjave in vodovoda vnela embalaža. Požar so hitro pogasili, še pred prihodom poklicnih gasilcev. Lani je bil organiziran v okviru civilne zaščite tečaj o varstvu pred požarom in drugimi hudimi nesrečami. gasilske enote so se tečaja vedno primerno kvaliteto. Verjetno pa je vprašanje ekonomike poslovanja v teh pogojih poglavje zase. Posebna zanimivost za naše livarje pa je bila njihova livarna jeklo-litine. Res je. da je naša livarna specializirana za proizvodnjo sive litine. Toda tehnološka oprema sloni v glavnem za vse livarne na istih principih in je skoraj povsem enaka. Sodobna mehanizirana priprava peska, ki so jo uvozili iz Italije, nas je navdušila. Tudi ka-luparski stroji, moderni pnevmatski transport peska in sodobni peskometi so marsikomu odprli oči, kaj pomeni danes sodobna mehanizacija in njen vpliv zlasti na konstantno kvaliteto. brez katere ni izvoza. Glede na to, da se tudi pri nas pripravljamo na podobno investicijo, saj želimo v prihodnjih 3 letih popolno- udeležili in ga uspešno končali. Po tečaju se je povečal čut odgovornosti posameznih Članov enote za delo na tem področju in so v svoje vrste pritegnili še nekatere druge člane kolektiva, ki do takrat niso kazali zanimanja za to delo. Danes šteje gasilska enota IS članov in si vsak izmed njih nrlzadeva postavljene naloge uspešno opraviti. Nenehno skr-Nijo, da so gasilski aparati pripravljeni, da se pravočasno izvrši novo polnjenje, da je v gasilskih sodih vedno pripravljena voda, da so hidranti in riidrantne omarice v redu in opremljene z ustreznim gasilskim orodjem. Izdelali so več ma mehanizirati livarno, je bilo vsekakor koristno, da so člani našega kolektiva videli, za kakšno mehanizacijo sploh gre; tako jim bo zdaj mnogo laže zagovarjati razmeroma visoko, pa potrebno investicijo. Imeli smo tudi možnosti spoznati kulturno in športno življenje tamkajšnjih železarjev. Njihov sekretar podjetja nam je omogočil ogled železarskega muzeja, ki nas vrača še v tiste čase, ko so v starih »pudlavkah« na svojstven način proizvajali za tiste čase visoko-kvalitetna jekla, ter jih že takrat z uspehom izvažali po vsem svetu. Lepo urejeni muzej, ki je precejšnja redkost za naše železarstvo, pa prikazuje tudi druge zanimivosti iz preteklih časov. Kako aktivni so na športnem področju, smo se lahko drogov za požarne kavlje, napolnili, oštevilčili ter namestili nove gasilske aparate, stare hldrantne omarice so opremili z novimi cevmi, tako da danes razpolagajo z 80 metri platnenih cevi. Lani in letos Je imela gasilska enota več vaj. za vsa navedena dela in vaje je enota opravila 400 prostovoljnih ur. One 11. maja popoldne je prišlo do hude letalske nesreče na Trati zraven delovnih prostorov tovarne: letalo je bilo v plamenih, obstajala je tudi možnost, da se požar razširi v tovarniške prostore ali na sosednje hiše. Člani gasilske enote, ki so delali v drugi iz- NAŠI LIVARJI SO Sl OGLEDALI ŽELEZARNO V RAVNAH NA KOROŠKEM Koristen in poučen izlet prepričali ob ogledu lepo urejenih športnih objektov, med katerimi dominira zimski kopalni bazen, ki je na voljo tudi drugim občanom. Izlet pa ni bil samo poučen, ampak tudi prijeten, saj se ga je udeležila skoraj polovica delavcev našega obrata. Glede na lansko preselitev livarne s Trate pa so imeti vsi člani kolektiva sedaj odlično priložnost, da se med seboj bolje spoznajo, pri čemer jim je dobro štajersko vino še posebno pomagalo razvezati jezike. Po prijetni vožnji skozi prelepo Savinjsko dolino z nekaterimi krajšimi postanki, ki so seveda dan še popestrili, smo izlet v železarske Ravne zaključili z željo, da bi bilo tako prijetnih in koristnih izletov še več. V. M. meni, so takoj prišli na kraj nesreče z gasilskimi aparati, lokalizirali požar in ga tudi pogasili. V aprilu pa Je bil organiziran v sodelovanju z gasilskim društvom Šentvid poseben tečaj, katerega se je udeležila celotna enota. Na občnem zboru enote dne 24. maja 1968 je poveljnik enote podal obširno poročilo in razdelil spričevala o opravljenem izpitu. Nesebično in požrtvovalno delo gasilske enote Trata naj bo za vzor tudi ostalim obratom našega podjetja, saj je njen namen, da skrbi in se usposablja za zaščito, in reševanje družbenega premoženja. S sestanka gasilske enote ^vn/v/vvvvvvvv/naaa/^^n/ z\yNzv\z^NZs/\zv\/\z\/Nzv\zs^^AZs^v\z\zvzivszsz«z,>A^,i^v,^v,^sZN^^^Az/\Av,\^'^vv^» IZVOLILI SMO NOVE ORGANE UPRAVLJANJA. BESEDO IMATA: MIRO KOŽELJ, predsednik centralnega delavskega sveta ANTON PRIMC, predsednik upravnega odbora Miro Koželj in Anton Primc sta odgovarjala na vprašanja: Vaše mnenje o samoupravnih organih in njihovi vlogi? Program dela vašega samoupravnega organa? Sodelovanje med organi upravljanja in ekonomskimi enotami ter strokovnimi službami v podjetju? Kakšni so po 9»-.. od ustanovitve prvih delavskih svetov do danes stalno čutimo njihovo prisotnost v gospodarskih organizacijah. Ne opažam stagnacije delavskega samoupravljanja, pač pa temeljite spremembe v gledanju, mišljenju in načinu življenja nas vseh. V splošnem sem zadovoljen z nivojem delovanja naše samouprave v podjetju, toda ta je odvisna od mnogih komponent v posameznih obratih,.Smatram, da je uspešnost gospodarjenja v našem podjetju tudi delna odlika organov samoupravljanja ...« 9 «... program dela CpS je v dobršni meri že naprej žnih, saj je ozko povezan s planom. Pri tem me nekoliko moti hitra menjala članov delavskega sveta, zdi se ml, da je mandatna doba dveh let prekratka. V tem času se komaj spoznaš z marsikaterimi zadevami gospodarjenja...« ® »... menim, da bi moralo biti uspešnejše in boljše sodelovanje med ekonomskimi enotami, ker bi prav .to poenostavljalo delo, CDS'...« O »... strokovne službe podjetja bi morale še močneje, konkretneje in z veliko prožnostjo omogočati pogled v vso problematiko podjetja. S tem bi CDS objektivneje in odločneje sprejemal svoja stališča in sklepe. V odgovornosti posameznikov vidim tudi dosledno izvajanje sprejetega na organih samoupravljanja ...« 9 »...kar zadeva osebne dohodke zaposlenih, imam vtis, da so v poprečnem razmerju dohodki v redu. Nisem pa prepričan v pravično razporeditev osebnega dohodka med, posameznimi kategorijami zaposlenih. Tukaj imam v mislih veliko večino kvalificiranih mladih ljudi. Tudi drugače lahko trdim, da so družbene dajatve gospodarske organizacije previsoke in ravno te onemogočajo še boljšo ureditev oz. delitev osebnega dohodka...« 9 »... zadovoljen sem, ker imamo dovolj dela. Ni pa vseeno, kje ta dela izvajamo. Težiti bi morali za tem, da bi prevzeli dela na tistih področjih, ki ne bi bila tako oddaljena od sedeža podjetja. Stroški poslovanja s tem še bolj naraščajo...« 9 »... prepričan sem, da tisto podjetje, ki svojim delavcem nudi več, lahko tudi od njih več zahteva. Zamisliti se moramo 'v dokaj nerešeno vprašanje stanovalcev po samskih domovih ter prav tako v življenjske razmere montažnih delavcev, ki pretežno svoj čas preživijo na montaži. Nekaj bomo morali ukreniti! Vri vsem tem ne smemo prezreti velikega razumevanja podjetja, ki je vložilo ogromna sredstva prav v te namene in je s temi sredstvi mnogo naših delavcev žc rešilo to življenjsko nujnost — stanovanje...« 9 »... stopnjo zadovoljnosti, privrženosti in željo po delu naših zaposlenih ocenjujem v primerjavi z drugimi gospodarskimi organizacijami kot zelo primerno in dobro. Opažam, da si zaposleni ž^ijo še več dela, ker od tega pričakujejo še nadaljnje izboljšanje...« 9 »... biti predsednik CDS predstavlja zame dodatno breme. Žal, tega nihče ne upošteva. Smatram, da ne živim v napačnem prepričanju, ko pričakujem skupno sodelovanje, odkrito besedo in jasna stališča prav v centralnem delavskem svetu, da pri tem ne omenjam strokovnih služb, od katerih bomo morali zahtevati še več...« 9 »... kako? Ne, šele trinajsto leto sem pri podjetju ...« 9 »...sredstva, ki jih dajemo za naš »Glasnik« niso proč vržen denar, temveč obratno: naši ljudje časopis redno berejo in sledijo vsem razpoložljivim informacijam ...« vašem mnenju osebni dohodki zaposlenih? Položaj mladih v IMP? Kako izboljšati delovne in življenjske razmere delavcev? Delovna disciplina in odnosi zaposlenih do podjetja? Kaj pomeni za vas nova funkcija? Koliko časa ste že zaposleni v IMP? Vaše mnenje o našem Glasniku? 9 »... delavsko samoupravljanje je strnjeno v ustaljene, 'standardizirane oblike. Zdi se, kot da ni več novih oblik, načinov in metod delovanja. Upravljanje bi bilo treba čutiti iz širine celotne delovne skupnosti...« © "... vsako delovno mesto, kakor tudi vsaka funkcija posameznika v organih samoupravljanja morata biti podvržena strogi opredeljenosti, zlasti glede odgovornosti. Le tako si predstavljam korak naprej.. 9 >*... tudi upravni cdbor se bo v svoji mandatni dobi enega leta usmerjal po že utrjenih smernicah dosedanjega dela, namreč, višja oblika samouprave ni -stvar enega leta. To je dolgotrajen proces raznih oblik, ki jih prinašajo družbene spremembe in generacije. Razumljivo, da bomo težili k napredku in izboljšanju, stanja. Trudili se bomo, da bo imel sleherni, član kolektiva svoje delo, zaslužek in perspektivo...« 9 »• • • strinjam se z ugotovitvami, in to je predvsem moje osebno mnenje, d;> je treba mlade strokovne. li«di v podjetju postaviti ha ustrezha- delovna mesta. Vrednotiti jih' tako, kot to s prizadevnostjo, z delom in zadržanjem dokažejo ter jih temu ustrezno nagrajevati, neodvisno od povprečnega mnenja prav te skupine ljudi. Ne gre samo zahtevati, treba je tudi dajati. Izhod problematičnega stanja mladih vidim ravno v organih samoupravljanja, ld lahko z načelno politiko razporeditve dela in dohodka ter s pravilnim vrednotenjem mladih in sposobnih usmerijo organe samoupravljanja po obratih v hitro in pravično urejanje njihovih problemov — delo — uspešnost — nagrajevanje. Proizvajalca moramo spremljati, opazovati in ob njegovi uspešnosti nenehno krojiti dohodčk po resnično ustvarjenem delu...« 9 "• •. širša demokratizacija in večja samostojnost ekonomskih enot sta predvsem odvisni od konkretnejše uspešnosti posameznega obratnega delavskega sveta, vodstva obrata, razgledanosti in zrelosti delovne skupnosti. Dokler se tukaj ne bo premaknilo, bo po mojem mnenju prevladoval še naprej sedanji način urejanja ekonomskih odnosov...« »... priznam, in to vsi vemo, da se je podjetje razmahnilo, življenjske in stanovanjske zahteve zlasti samskih delavcev so obtičale. Ukreniti bo treba čimprej, da se to stanje popravi. Tudi tukaj moramo iti naprej z razvojem in stremeti k boljši ureditvi življenjskih razmer delavcev.. .« 9 »... pretežna večina zaposlenih v IMP zna objektivno ocenjevati notranje in zunanje razmere. To je zasluga specifičnosti pogojev našega dela, s katerim se srečujemo. Proizvodni obrati imajo vratarja in uro, ki meri čas prihoda na delo in odhoda z dela. Delovne skupnosti montaže tega nimajo in navzlic temu imamo zavidljiv red, disciplino in poštenost, ki je zgrajena na dolgoletnem zaupanju ...« 9 »... funkcije predsednika upravnega odbora nisem sprejel s posebnim veseljem, ker čutim, da sc bom srečal s posebnimi nalogami, zlasti v sedanji mandatni dobi. Tem nalogam se upravni odbor ne more izogniti niti jih ne more prezreti, obratno, spoprijeti sc bo treba s še tako nezaželenimi zadevami...« 9 »... da, enaindvajseto leto poteka, odkar sem pri podjetju ...« 9 »•.. »Glasnik-« nam je dobrodošel in je bil že skrajni čas, da smo ga organizirali. Raznovrstno gradivo je odraz naših razmer in nas »Glasnik« nenehno združuje ter miselno povezuje.« Nova sestava organov upravljanja 1MP Na volitvah, ki so bile 27. aprila letos, je bila izvoljena polovica članov centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov za mandatno dobo dveh let. Delavski sveti so nato na svojih prvih sejah izvolili predsednike in stalne komisije, centralni delavski svet pa je izvolil tudi nov u pravni odbor podjetja za mandatno dobo enega leta. Objavljamo pregled sestave organov upravljanja, ki bo veljal do novih volitev v aprilu prihodnjega leta. Centralni delavski svet • Člani, ki sp bili izvoljeni že v pretok-ietn letu, in njihov mandat traja do prihodnjih volitev: 1. Prijatelj Alojz, CKV Ljubljana 2. Štrus Alojz. CKV Ljubljana 3. Troha Dušan, CKV Ljubljana 4. Kužnik Jože, CKV Ljubljana 5. Ulčar Julijana, Maribor 6. Vodenik Ferdo, Maribor 7. GladpvjiS Ivo, Kpper 8. Gradišek Anton, Elektromontaža ti. Kovačič Adolf, Eickti.oinontaža . , ,! 10. Op J oinik Polde, > > Elektromontaža 11. Miklavčič Jože, Elektromontaža - - ■ 12. Vrhovec Stane, Tovarna elektronaprav 13. Lavrenčič Jožp, ,, Tovarna elektronaprav 14. Mestinšek Dušan, Tovarna elektronaprav 15. Hribat* Janez, Trata 16. Per Karlo, Trata 17. Kovač Jernej, Trata 18. Mendiževec Valentin, “ Tratd1’ ' ’* ■ • - 19. Krajc ing. Milah, ! > Projekt 1 ,,,v " -l 20. Valant Fani, " -•* Skupne službe Člani, ki sp bili izvoljeni na letošnjih. volitvah; jn traja njihov mandat dve leti: 1. Pettauer Janez, CKV Ljubljana 1 2. Primc Anton. CKV Ljubljana ’ ". : 3. Remih Marjan, CKV Ljubljana 4. Rozman Janez, CKV Ljubljana , 5. Vovk Janez, CKV Ljubljana 6. Ceršak ing. Rudi, Maribor 7. Krampi Jože, '■ Maribor • 11 8. Leirrk Franc, ! Maribor 8. Koželj Miro, Elektromontaža 10. Nagode ing. Janez, Elektromontaža 11. Tomažin Mil*,n, Elektromontaža ' 1 12. Žgajnar Janez, Elektromontaža Valenčič Zorko,; Elektromontaža, 14. Gartner* Ladislavi o • Tovarna* elektronaprav ... • :. l\: ■; 16. Oven Anton, Tovarna elektronaprav 17. Verdnik Rajko, Trata 18. Vrabič Jože. Trata 19. Zaletel j Anton, Trata 20. Remec Aleksander, Skupne službe Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil na prvi seji izvoljen Koželj Miro. Upravni odbor je centralni delavski svet tudi izvolil na prvi seji, v sestavi: Člani upravnega odbora: 1. Primc Anton, CKV Ljubljana 2. Didovič Josip, CKV Ljubljana- 3. Krampi Jože, Maribor 4. Germanis Š^VP, Koper 5. Zakonjšek Ruda, '' Elektromontaža 6. Kovačič Adolf, Elektromontaža 7. Stampfel Ivan, Tovarna elektronaprav 8. Per Karlo, Trata - -ti. Udovič ing. Dušan, Projekt , - 10. Sl a novec .ing,- Aleksander. Skupne službe Namestniki čjanov Upravnega odbora:- 1. Kokalj Janez,. CKV Ljubljana 2. Remdh Marjah, " .7 ', CKV Ljubljana ■< - ..3. Cerjak ing. Rudi,.m h < *< Maribor- • •“ > 4. Požek Jože,' Kdper 5. Gradišek!.Anton, , ,-.| , Elektromontaža 6. Videnič Marko,' *; “ ', * Elektromontaža 7. Ilovar Ivan, Tovarna elektronaprav 8. Kržišnik Jakob, Trata ti. Gspan ing. ,Peter, Projekt 10. Perko Adam, Skupne službe : Predsednik upravnega odbora je Primc Anten. Centralne komisije: Komisija .ra delovna r razmerja: 1. ,Mestinšek, pušpn, TEN, 2. Košir Marjan, CKV Ljubljana 3. Gabrič Jernej, Elektromontaža , , , 4. Foršnarič And ra. Skupne službe 5. Udovč Vinkp, Trata k Zastopnik, sindikate . Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov: 1. Hrjbar.Jaijez, Tfata. A.JonjgŽin Milan......., Elektromonta^i^, * 3. Kokalj Janez, -CKV -Ljvbžjaiša 1 Vtisi f.--'. Vs ' ’• 4. Oven Anton, TEN 5. Hrvatin ing. Jože, Skupne službe 6. Zastopnik, sindikata Komisija za varstvo pri delu: 1. Pančur Anton, Trata 2. Kalan Janez, El ek trornon taža 3. Sark Martin, CKV Ljubljana 4. Drnovšek Ludvik, TEN 5. Hrženjak Slavko', Trata 6. Predsedniki obratnih komisij Komisija za osebne dohodke: 1. Martinc Ciril, Elektromontaža 2. Remec Aleksander, ■ Skupne službe 3. Sirk Martin, CKV Ljubljana i " 4. Vrhovec Stane, TEN 5. Per Karlo, Trata 1 6. Predsedniki obratnih komisij 7. Zastopnik sindikata Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 1. Preglej Štefan,- - - ■ CKV Ljubljana ! ,t» 2. Dražumerič. Adolf, Elektromontaža 3. Šuen - Janko, Trata • i 4. Rus Ivan, Trata " 5. Hočevar'Franoj i Skupne službe 6. Zastopnik sindikata Komisija za strokovno izobraževanje in štipendije; 1. Zima ing.' Anton CKV Ljubljana * 2. Čemernjak Franc, uprava 3. Mal mg. Vojan,’ uprava 4. Kumše ing, Franc, Elektromontaža 5. Turk ing. Miloš, Projekt \ ' 6. Mazovec Lado, Trata 7. Povše Ivo, TEN Komisija za razhodovanje in odprodajo osnovnih sredstev: * ^ 1. Kamin Alojz, Skupne službe , 2. Čemernjak Franc, Skupne službe 3. Kol bežen Stanko, Skupne službe 4. Mihelčič ing. Janez, Elektromontaža 5. Smole Ivo, Ten Obrat CKV Ljubljana OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1967: ■ 1. Košir Vinko 2. Oblak Vinko' 3. Božič Fraric 4. Gruden Tomaž 5. $irca Marjan 6. Vrhunc Milan 7. Kužnik Jože 8. Maver Alojz 9. Sturm Anton 10. Begelj Jože 11. Bukovec Srečko 12. Stefe Jože Novi člani: 1. Benčina Stane 2. Borec Peter 3. Čož Marjan 4. Didovič Josip 5. Jankovec Alojz 6. Kokalj Janez 7. Kovač Jože 8. Koželj Vinko 9. Mikulaš Julij 10. Pančur Stane • 11. Pintar Izidor 12. Rozman Janez 13. Rus Franc Predsednik ODS je Rozman Janez. Komisija za delovna razmerja: 1. Košir Marjan 2. Tratnik Vinko 3. Kovač Jože • i Komisija za ugotavljanj^ kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje? ukrepov: ^ 1. Osredkar Starte 2. Kregar Justin 3. Kokalj Janez 4. Božič Franč Komisija za osebne dohodke: 1. Rejc Bogdan . 2. Koželj Vinko 3. Didovič Josip 4. Tomažin Ivan 5. Gruden Tomaž 6. Prijatelj Alojz 7. Mlakar Aittbri Komisija za v*«rstVo pri delu: 1. Sirk Martin , , . .. , 2. Slabanja Janez . 3 Pettauer Jafit-z ” ’• Komisija za družbeni)standard in stanovanjske zadeve: 1. Kužnik Jože 2. Preglej Štefan ’ 3. Rejc Bogdan jv 4. Slabanja, .Janez ; >. 5. Remih Marjtip Komisija za norme: ‘ 1. Primc Anton * <*'*■■ -t 2. Igličar Janez , m l. Pančur W " 5. Jdkič; Anica »•.' = **>'.- • 6. Hrovat Jvo r> ... Komisija za nakup in razho-dovanje: ” 1. Bitenc Ivait......1 ' < " 2. Frlic Ferdinand'1 S. Avbelj Jože 4. Zima ing: "Anton 5 Korinšek ing. Stane Obrat CKV, Maribor OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1967: 1. Stumberger Ivan 2V Kovač Martin 3. Barvir Marjan 4. Kučej ing. Roman 5. Kvas Filip 6. Dratšnajder Stahko’ 7. Drajsibnev 'Stefan 8. Doki Feliksi. 9. Vrbljač Frane Novi člani: 1. Lešnik Franc . V. . 2. Avguštiner Franc . . 3. Stumberger Franc 4. Jančar Avgust ; 5. Žitnik Jože • 6. Jerič Martin -7.’Lah' Ivah ’ ■'*';* 8. Kirbiš Anton : , Predsednik ODS‘je Lešnik Franc. ' 1 ’ Komisija za delov«« razmerja: 1. Barvir Mgijan , , 2. JBkait ing Mirko ... 3. Rebernak Anton 4. Kirbiš Anton 5. Mejač Marcel Komisija za ugotavljanje *** tev delovnih dolžnosti i*1 u kanje ukrepov: 1. Jančar Avgust 2. Muršič Franc y 3. Žirovnik Vlado 4. Vide ing. Jože 5. Dratšnajder Stanko Komisija za osebne dohodki 1. Murgelj Ivan 2. Jakopec Igrane 3. Dratšnajder Stanko 4. Vodenik Ferdo 5. Dokl Feliks , Komisija za varstvo pri de 1. Kučej ing. Roman 2. Planinšek Roman i Božič Jože 4. Lovrenčič Ivan 5. Hat Vili . Komisija za osnovna sredstv 1. Dremelj Anton 2. Ulčar Julijana 3. Fujs Franc 4. Božič Jože 5. Kosmačin Rudi Komisija za odpis nekurat*1 ga blaga: 1. Krampi Jože 2. Zupan Rado 3. Jančar Avgust 4. Kosmačin Rudi 5 Barvir Marjan , - Komisija za družbeni stand* in stanovanjske zadevet 1. Krampi Jože v * • 2. Ulčar Julijana 3. Jančar Avgust 4. Avguštiner Franc 5. Vodenik Ferdo 1- Jugovič Ivan i' Jordan Jože požek Jože • Obrat Elektromontaža svet TNI DELAVSKI Clani* izvoljeni v letu 1967: «• Gradišek Anton Z Glavič Janko ”• Jurca Anton t- Kovačič Adi r' kukaček Ivan , ^arinko Ignac '• Miklavčič Jože a' Močnik Peter Oplotnik Polde n Marjan J, Videnič Marko ' Žgajnar Janez Novi člani 1' Gabrič Jernej Z Gorjup Janez 4 Heinrihar Franc. 1 Jensterle Franc Keiher Pavia , Koželj Miro '• Kucler Peter o Merkun Franc la ?regrad:Alojz J,- Kajh Vlado *• Valenčič Zorko Vodopivec Vlado u- Volčanjk Anton redsednik ODS je Gradi-Anton 1. 1* 'a delovna razmerja: 2 vt,Um Janez i $%%%» ' z HCnrtk 5' ^ukaček Ivan • /.lin.,.. x: « 6 Župančič Anion k Žakelj Anion ,^ya za ugotavljanje krši-kani?elovnih dolžnosti in Izre-- -k ukrepov: t, ««1 vptFv: 2 f^omažin Mi ja n 3. 5®redkar Marjan i Sabrič Jernej , t Koželj Miro Obrat Koper OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu- ' 1. Čurin Vihko " i 2. Marinac Zvezdan 3. Pa liska Mirko - 4. Priča Nikola , , : ; ! ! Novi člani: V Dekleva Mirko-, - 2. Vovko Stane 3. Novak Rado 4. Tomažič Anton 5. Canadi Jurij m ; v ..s, Miro, Predsednik ODS ;jfe C^ *-^e^v“i,an Jurij. •' . k valant jože° * Komisija - za delovna raz*16**' 1. Zupan Vinko 2. Rožman Zvone 3. Ražman Vilma Komisija za ugotavljanje -JjJ lev delovnih dolžnosti i® -kanje ukrepov: 1. GJadovič Ivo • 2. K dejan Viljem 3. Čurin Vinko Komisija za osebne dohe^K 1. Zupan Vinko • 2. Vovko Stane 3. Jugovič Ivan 4. Kocjan Viljem 5. Barbarič Aldo ^ - ! fisija 2 **°vačič 3; Jurca Anton i £avič Janko h. Sotine Ciril -6. ffklavčič Jože V Ročnik Peter • w A°niažin Milan za družbeni standard 1 ®**novanjske zadeve: 2 r?adišek Anton 3* dražumerič i 501ta Franc 5 ?®nžek za osebne dohodke: Adi 3. ^ažumerič Adolf 6. Anton Pavel Komisija za varstvo 1. Reisner Stane 2. Rožman Zvone ^ Komisija za Izobraževanje štipendije: 1. Strkalj Branko 2. Miklavčič Pavje 3. Germanis Silvo , . Komisija za družbeni stan1* in stanovanjske zadeve; 1. Canadi Jurij 2. Habjan Jože 3. Lovrenčič Jože Komisija za norme: 1. Rožman Zvone . •2. Habjan Jože 3. Zupan Vinko Komisija za pregledovan# samskega doma: 1. Dekleva jyiirko‘ ' ; 2. Jugovič Ivan^ ^ Komisija za razhodovanK ! prodajo osnovnih sred^t«v: i ^ukaček Ivan J Martinc Ciril 1 »» varstvo pri delu: 2 ^avič Janko 3. ^{denlč Marko i Marjan 5 grčar Franc e' J«rme Jože i ^°dopivec Vlado ^ ^otler Marjan 1 za norme: 2' lu*va Anton 3 i°rtiažin Milan i gabrič Jernej 5' Kucler Peter 6. £ovSe Milan • 7. .\Prman Stane ^ vaienčič Zdrko za odpis nekuratnega 2] l^lenčič Zorko 3, ^artinč Ciril i Marjan . J. y°dopivec Vlado 1 Mltos Franc ' ' >. ing. Janez vagode 1ng. Janez Naš najvišji organ upravljanja v novi sestavi Tovarna elektronaprav OBRATNI DELAVSKI SVET / Člani, izvoljeni v letu 1967: 1. Golob Franci s >«' • - 2. Stampfel Ivan ’ ‘ ( 3. Šubic Jože . 4. Petek Janez 5. Ilovar Ivah ; 6. Oven Anton 7. Janežič Jože 8. Lavrič Marjan 9. Suen Janjiči 7;.; . ; ! •10. Aeh Martin.. Novi člani: 1. Sček Jatiez ..... 2. Labtnla Miro 3. Bfadač Alojz 4. Vidigaj Rajko : 5. Struna Dominik >, 6. Bezjak Anton"11 • 7. Prošek .Miltoi 8. Dremelj Alojz • - 9. Dražumerič Mino 10. AganovitJ Edo , Predsednik ODS je Oolob Franci. • -. ^ > Komisija za delovna 1. Aganovič Edo ...... 2. Drnovšek ^ugvii^ 3. Polanc Stane, 4. Jeločnik .Stanko 5. Mikl£y£ič Marinka Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in .izrekanje ukrepoV: 1. Arh Mastin . * • 2. Ilovar Ivan 3. Bezjak Anton Lovrenčič Jože , „„v, , 5. Lavrič Anton n. Komisija ž.a osebne dohodke: 1. Stampfel Ivan 2. Dremelj Alojz 3. Zan Franc : . . 4. Laboda Miro, , 5. Dražumerič Miro Komisija za družbeni standard in stanovanjske Vadever 1. Bradač Alojz •? . . ■' 2. Vrhovec Stane 3. Šubic Jože 4. Vidrgar Martin 5. Čepon Franc Komisija za varstvo pri delu: 1. Vidigaj Rajko 2. Celi j a Ivan 3. Omerzu Mihael 4. Gtirtner Ladislav 5. Mestinšek Dušan Komisija za odpis In prodajo osnovnih sredstev: 1. Sček Janež 2. Javornik Janez 3. Ivančič Valerij 4. Žnidaršič Andrej >5. 'Sterle Dragd - •• ^ Komisija za noi-me: 1. Ilovar JParl" ' " ‘ " 2. Mramor Miro 3. Vidrgar Martin 4. Požar Marjan 5. Bezjak Anton Tovarna regulacija skih armatur in aparatov z.livarno (obrat Trata) OBRATNI DELAVSKI SV-ET u, v Clani, izvoljeni v-letu-1967: 1. Per Karlo 2. Jurjevič Leopold . 3. Kovač- Jernej 4. Novak Ludvik 5. Gomboc- Franc. ■ 6. Peršin Nada i 'J >t' s 7. Pungerčar Jože 8. Hrženjak Slavko 9. Grabijevec Vinko- 10. Medved Stane 11. Zavodnik 'Anton i 12. Zaletelj- Anton --is 13. Aleš. Miro m .. 1 fcovl član!; ''"'"^7 1. Jerina Jože ***'' " ' 2. Novak Cveta 3. Intihar Anton 4. Vižintin Bogo....... 5. Kržišnik Jakob 6. Jereb Janez 7. Luštni k Anton 8. Maver Ciril Z’'j' 9. Cotoman Janez 10. Adamlje Vid 1 1L Šušteršič Marjan ,12. Pušljar Polde Eredsednjk ODS je Per Karlo. Komisija za delovna razmerja: 1. Šušteršič^ Marjan 2. Pestotnik' Priirtož 3. Avžlahar PaVle ‘ ' l 4. Kržišnik Jakob . u, 5. Hribar Janez Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov: ' 1. Jerina Jože 2. Mavrič Anton 3. Verdnik Rajko 4. Pungerčar Jože 5. Udovč Vinko J Komisija za osebne dohodke: 1. Kočevar Anton 2. Npv,ak .Ludvik , .. ,v .. 3. Jereb Janez..." 1 - 4. Kranjc Fani 5. Vižintin Bogo Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: , 1. Jurjevič Leopold 2. Prušek Liidvik ^ f/1 '• 3. Jereb Lambert v Ai Ji '* 5. Grabljevec Vinko -,>/• «. Drolc Vinko Komisija za varstvo pri delu: 1. Hrženjak Slavko 2. Klobučar Bernard 3. Buh Pavel. . > 4. Col Jože 5. Gomboc Franc 6. Kus Martin' V ' .’ Komisija za • odpis bshovnih sredstev,: 1. I*>vrenčič Jože T. Bukovec Rudi 3. Butkovič Martin Komisija za tehnične; izboljšave: 1. Pančur: Art*t^n 2. Mendiževec Valentin11 i * 3. Vrabič Jože vl . , . Komisija za periodični pregled strojev in naprav ter zk odobritev .obratovanja: 3. Pančur AnLprt . r 2. Plevnik Slavko 3. Vrabič Jože “ V: * *. Utiovč VJrrko ••♦'rO.onlLf ■> * 5. Avžlahar Pavle i,*4 . **i Komisija za delovna razmerja: 1. Cotman Janez 2. Kovač, Jernej 3. Maver, Ciril ......... , *. Omahen Zofija 5. Adamlje Vid Komisija1 za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. In Izre- 2. Ferlič1 Ludvik 3. Škof Martin k* mm ' 4. Aleš Mfjpo t 5. Grden Anton Komisija za osebne dohodke: 1. Zaletelj Anttin 2. Kastelic Vera ; 3. Marič Franc 4. Škoda Ivan ">. Mravlja' Jožč. ' Komisija za periodični pregled strojev in naprav ter za odobritev obratovanj^; 1. Mendiževec Valentin 2. BUtkoirtč Martin 3. Kastelic Može ; Projektivni biro obratni Delavski svet Clani, izvoljeni v letu 1967: 1. Grom ing. Rado 2. Krajc ing. Milan 3. Babnik ing. Janez 4. Pečar Štefan 5. Kranje ing. Jože Novi člani: ' 1. Križarn, inti; Miklavž 2 .Havliček ing. Ljubo 3. Domnik Milan 4. Zakotnik ing. Alojz 5. Švab ing. And jelo 6. Stermenszky Bonie Predsednik ODS je Grom ing. Rado. , . . ) ».• •' Komisija delovna razmerja: 1. Babnik ing. Janez 2. Anžur ing. Marjan 3. Krajc ing. Milan Komisija za ugotavljanje krši tev delovpih dolžnosti in izrekanje ukrepov: 1. Kranjc ing. Jože 2. Bhbrtik ing. JtineVi' 3. Grom ing. 'Radoslav Komisija za osebne dohodke: 1. K rži n ing. Miklavž 2. Tepina ing! Peter 3. Udovič ing. Dušan Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: • 1. Pečar Stefan - 2. Švab ing. Andjelo 3. Hristov < irig. rPeter Skupne službe OBRATNI DELAVSKI 1 SVET' ■ • • • ■ ' •' Člani, Ižvčt^eiir v letu 1967; 1. Foršnarič Andra •, 2. Kalan ing. Dušan 3. Hočevar, franc 4. Slanovec jng. Aleksander 5. Lampič Zvonka 6. Perkp Adam . r ci 7. Logar Jožica i q Vj,,, -t Novi člani: „ i,- 1. Križan ,Anton 2. Močilnikar Lidija 3: Zevnik "finča . ‘ '4. Remec'' Aiek^ahde-i11 'V " 5! * Grčar' Janez " . ,'j 6. Ježek Anton 7. Bernik Marjan Predsednik OD.S je Križan Anton. Komisija za delovna razmerja: 1. Foršnarič Andra 2. Kosi Alojz - ' t" .-> 3. Bernik Marjan 4. Zevnik Tinca 5. Zorko Rafael Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti In Izrekanje ukrepov: f 1. Lopatič Franc 2. Miklavc Karel 3. Miller Kdrtrtid 4. Stempelj Jože r< - -' ut IVI 5. Valant Eanl , . Komisija za osebne dohodke: 1. Remec Aleksander 2. Drašler Rafael 3. Fujan Vinko 4. Kržič dr. Gabrijel , 5. Močilnikar Lidija 6. Tomec Rozalij* 7. Hrvatin jng. Jože - -Komisija za vgrslVS .»K delu: 1. Ciuha Franc 2. Adlešič Rudi 3. Ježek Anton 4. Žilavec Karel , ,, Komisija za družbeni standart in stanovanjske Zadeve: 1. Hočevar Franc->n I •>. > 2, Beltrajn Majda i ....... ». Sare ing. Janez 6. Mihelčič Miran r DOPUST NAJ BO RES DOPUST NE PA UTRUJAJOČ LOV ZA ZASLUŽKOM Poletje je tu, odprta so vrata počitniških domov, hotelov in gostišč v naših letoviščih na morju in v planinskih predelih. Sli bomo na dopust, eden prej, drugi pozneje, sem in tja, na morje in v planine, vsak po svojih željah in možnostih. Skoraj gotovo pa se bomo vsi izogibali hotelov zaradi (za naše žepe) previsokih cen. Pravimo, da ima delavec pravico do letnega dopusta. Lahko bi rekli, da izkoristiti dopust ni samo pravica, marveč celo dolžnost. Saj se delavec tej pravici niti ne more odreči, delovna organizacija pa zagreši prekršek, če delavcu izrabo dopusta onemogoči. Namen dopusta je, da se delovni človek sprosti, razvedri in odpočije od fizičnih in umskih naporov ter pridobi nove moči za nadaljnje delo. Ne ravnajo torej prav tisti, ki v času dopusta, največkrav v lovu za zaslužkom, spet garajo in pridejo z »dopusta« na delo bolj utrujeni, kot so bili ob odhodu. Naša delovna skupnost šteje okoli 2000 članov. Razumljivo je zato, da sredstva, ki jih plača kot nadomestilo za čas dopustov, niso majhna. Po podatkih bilance- jo naše podjetje lani izplačalo kot nadomestilo csčbnega dohodka med dopusti in državnimi prazniki vsem delavcem v bruto zndsku 2.474,037 din, na vsakega delavca v poprečju torej odpade bruto 1330 din. Skupaj je trdo »izgubljenih« za dopuste 252,861 delovnih ur ali 32.381 delovnih dni,- v poprečju na vsakega delavca 136- delovnih nr ali 19 d"'. poleg rednega nadomestila' osebnih dohodkov pa podjetje plačuje delavcem, zg čas popusta še. takoimeturgarti regres (nadomestilo za prejšnji K-15). V ta namen je- bilo lani povabljeno v bruto znesku 654:734 din, v poprečju torej za vsa- ' kega delavca bruto 352 din. Tcr so precejšnja sfedstpa, ki jih moramo vsi j skupaj ustvarili v času redhega 'dem. Take izdatke more upravičiti samb njihov pravi namen; naj bi vsi delavci svoj čas dopusta res koristno izrabili in se vinili na delo pcilni novih telesnih in umskih sil. C. K. Že od leta 1955 imamo počitniško skupnost. Ta iz leta v leto skrbi za vsa tudi najbolj drobna opravila pri naših domovih, urejanju in poslovanju. Določanje cen dnevne oskrbe, pregledi zaključnih računov poslovanja, skrb za čimbolj-šo ureditev prostorov, izbor ustreznega gostinskega osebja, vse to in še drugo je delo počitniške skupnosti. Skupnost ima tudi svoj upravni odbor. Delokrog skupnosti je vedno širši in bolj odgovoren. Zakaj? Naši ljudje si želijo morja in svežega gorskega zraka. S komercializacijo obmorskega in sploh vsega turizma in gostinstva postaja počitniška skupnost podjetja tista, ki omogoča članom našega kolektiva zmerne cene v času dopustov ter s tem tudi dostop na morje ali v gore. Zmogljivosti, s katerimi trenutno razpolaga počitniška skupnost, so take: letos ni bilo pravih interesentov v omenjenih obdobjih. # Cene dnevne oskrbe so S ostale v primerjavi z 0 lanskim letom iste. Celo # ugodnejše so za družine. 0 Otroci do 15 leta staro-® sti imajo popust oz. pla- # čujejo starši le 75 °/o O dnevne oskrbe za otro-0 ka. Z ŽIČNICO DO KOCE Kako priti na Veliko planino? Zeio preprosto. Iz Ljubljane vozijo redno vsake pol ure avtobusi do Kamnika. Od tam do Žič' niče pelje tudi posebni avtobus. Z žičnico, ki vozi ■/. %rvy/0*tr. Veliku planina je idealna za nabiranje novih moči TUDI ZA NAŠE DELAVCE Morje in sveži Okusna notranjost prostorov v domu na Lošinju Velika planina 11 ležišč (dve koči); Ankaran 4 ležišča (tveekend hiša); Ficsa 38 ležišč (stavba in week-end hišice); Lošinj 60 ležišč (dve stavbi). Skupaj 113 ležišč. V svojem programu ima počitniška skupnost predvideno adaptacijo doma v Fiesi. Prav tako ima namen pridobiti nova ležišča na Gorenjskem. Obrat v Mariboru ima že zagotovljena sredstva za nakup ali izgradnjo koče na Pohorju. Samoupravni organi podjetja nesebično in po svoji zmogljivosti izravnavajo razliko v zaključnem računu počitniške skupnosti. S tem je omogočena nadaljnja ureditev naših domov in predvsem dobra prehrana. Vsa leta so bili naši počitniški domovi med glavno sezono zasedeni. Opažamo, da naši ljudje premalo izkoriščajo zmogljivosti naših počitniških domov v tako imenovani predsezoni in po njej. Tudi vsako uro, pridemo v nekaj minutah do »Šimnovca«. Od tam naprej s sedežnico do Zelenega roba. Pet minut peš hoje, pa smo že v naših kočah. Šimnovec je priznan hotel in nudi še tako razvajenemu gostu odlične gostinske usluge. Na Zelenem robu je manjše gostišče. Velika Planina ponuja nešteto možnosti za krajše "ali daljše izlete. Ključe in vsa druga navodila dobite v tajništvu podjetja. KAKO V FIESO IN ANKARAN In kako v Fleso? Tudi zelo preprosto. Iz Ljubljane imamo redno in direktno avtobusno zvezo prav do Fiese. Kdor bo potoval z osebnim avtomobilom, bo letos imel možnost postaviti vozilo pod senčno parkirišče neposredno ob week-end hišicah. Kopališče je od doma oddaljeno nekaj minut. Fieso priporočamo predvsem družinam z majhnimi otroki, ker je po-tar gorski zrak ::1 : I i > vanje krajše, ugodnost različne prehrane in tudi kopališče je dostopno otrokom. Turistično društvo v Kopru je pripravilo za delovni turizem tudi svoj Program in tisti, ki ne bi Prišli v Fieso, lahko dobijo yse informacije v Kopru, Pristaniški trg 7, telefon 21-358. Zvedeli smo, da ima Koper 600 ležišč pri privatnikih. Za prehrano je preskrbljeno v restavraciji Emona, v restavraciji Galeb in v Dijaškem domu. Celodnevna prehrana s tre-JPi obroki se giblje od 12,60 K-din do 14,00 N-din. Prenočišča pa po kategorijah J enoposteljno sobo od 9,50 K-din do 17,00 N-din. Kdor *eli oditi na izlet, ima hiožnost obiskati Lipico, Postojnsko jamo, Portorož, Poreč, Pulj (106 km), dolilo Soče (120 do 170 km) ali Pa se odpravi na že ustaljeno pot naših ljudi v Trst (20 km), Benetke (180 km) ltd. Novozgrajeni turistični ebjekti ob istrski obali od Portoroža do Pulja, so več 8li manj za naše delovne ljudi nedostopni. Zveza z Ankaranom je Drav tako ugodna kot s Fie-®o. Vse druge možnosti Slede prehrane, izletov, zabave so iste, kot v Fiesi, le z razliko, da je letos vstopnina na kopališče v Anka-ranu 2,00 N-din dnevno. Odgovarjamo vam tudi zastavljena vprašanja, kako pridemo najugodneje na Veliki Lošinj. V prejšnjih letih je podjetje z re-nervacijo urejalo prevoz naših zaposlenih na Lošinj, faradi vedno širše uporabe ?*ebnih prevoznih sredstev •* počitniška skupnost letos n* ugodnost opustila. Dva NASA DOMOVA NA LOŠINJU , Kolikor nam je znano, l^amo v tej sezoni urejeno Paljšo zvezo z Velikim Ločjem. Kdor potuje z osebnim vozilom, ima na razpoko trikrat dnevno trajekt nft •> "D/-v In {>» TD«-x l>no D mi? tirana cesta od Porozine do Velikega Lošinjb. Druge, ki bodo uporabili avtobus iz Ljubljane, seznanjamo, da je odhod avtobusa iz Ljubljane že ob pol treh zjutraj in so na Lošinju okoli 10. ure dopoldne. Ta zveza z avtobusom je tedensko vsak četrtek. Povratek z Lošinja je ob 16. uri popoldne prav tako v četrtek ter ste v Ljubljani okoli 23. ure ponoči. Glede na to, da imamo na Velikem Lošinju dva počitniška domova, ki sta si sicer narazen le nekaj minut, priporočamo zgornji doni tistim, ki želijo več miru, dom ob morju pa je za tiste, ki želijo spoznavati vrvež otoškega življenja, tržnic in sploh značilnosti obmorskega mesteca. Možnosti izletov po otoku so prijetno presenečenje, da ne omenjamo izbor čistih naravnih kopališč ob zalivih Velikega Lošinja. Prav tako se lahko odpravimo z ladjo na otok Susak, Rab in še kam drugam. Letovanje na Velikem Lošinju je priporočljivo za astmatike in za tiste, katerim zdravstvena služba priporoča naravno zdravljenje prav na tem otoku. Dobri plavalci, podvodni ribolov, in šo vrsto drugih športno turističnih možnosti bodo imeli tisti, ki obiščejo Veliki Lošinj ne samo v glavni sezoni, temveč tudi tisti, ki bi hoteli preživeti dopust jeseni. Opažamo tudi, da nekatere ekonomske enote premalo koristijo možnosti naših domov na Velikem Lošinju, zlasti za tiste člai)e kolektiva, ki so potrebni preventivnega zdravljenja, čeravno vsako leto obišče Veliki Lošinj iz našega podjetja približno 10 do 15 članov kolektiva, ki jih pošiljajo posamezni obrati. ® Vse druge in nadrobnejši še informacije boste do-® bili v tajništvu podjetja © pri tajnici glavnega di- # rektorja Tončki Pogačar • (tel. 310-725). Prostornejši dom na Lošinju je v sredini slike tik ob morju — spredaj so avtomobili. Priporočljivo za tiste, ki so radi v živahnem okolja Počitniška hišica v Ankaranu Fiesi, ki ga priporočamo predvsem družinam z otroki Terasa pred domom Zaliv v Fiesi z lepo plažo SMRT KOSI NEUSMILJENO V letošnjem letu, posebno pa v zadnjih mesecih je smrt krepko posegla med člane našega kolektiva in med naše upokojence. V marcu so v Olševku pri Kamniku pokopali 70-letnega upokojenega veterana naših kurja-Varjev JANEZA POD-BREŽNIKA, ki je pred upokojitvijo 14 let delal v obratu CKV — Ljubljana. Dne 9. maja je pri nesreči na železniškem prelazu na Trati pri Šentvidu izgubil življenje 38-letni delavec JOŽE ZALAR, ki je bil 7 let zaposlen v našem obratu na Trati. Dne 13. maja je nenadoma preminil 55- letni komaj dva meseca upokojeni JOŽE DEJAK, ki je 7 let opravljal delo skladiščnika v obratu TEN v Vojkovi ulici. Dne 28. maja je prav tako nepričakovano končal življenje 41-letni ANTON KASTANETO, VK-električar, ki je polnih 16 let delal v obratu Elektromontaža. V maju smo v Mariboru pokopali tudi dolgoletnega člana kolektiva ALOJZA GREGORNA Član našega kolektiva je postal že leta 1947 in se s svojo pridnostjo kmalu prebil do naziva KV-delavca. Lani je bil med našimi prvimi 20-letniki, na kar je bil zelo ponosen in je šel v Ljubljano na proslavo kljub velikim bolečinam, z eno samo željo, da bo na slavnostnem posnetku skupaj s svojimi tovari-. ši. S svojo preprostostjo ih tovarištvom je vsem prirasel k srcu, huda bolezen pa ga je panogo prezgodaj iztrgala izmed nas, saj mu je bilo šele 43. let. Zadnjo žalostno vest pa smo prejeli iz Metlike, kjer "je 2. junija umrl 87-letni upokojenec FRANC STAJER, naš dolgoletni skladiščnik orodja v Metelkovi ulici. PO NESREČI PRI MONTIRANJU VENTILATORJA V HOTELU ADRIATIC V UMAGU Javni opomin delavcema in opozorilo proizvajalcu V letošnjem februarju je skupina dveh naših delavcev in 1 vajenca montirala v hotelu Adriatic v Umagu ventilator. Ko so delo dokončali, so naprosili S. F., kvalificiranega elektromonterja, da je elektromotor ventilatorja priključil na že obstoječo instalacijo hotela. Izvršili so še preizkus, da bi ugotovili, ali se ventilator vrti v pravo smer. Pri tem je Vinko Ceh, KV-monter klimatskih naprav, prijel z roko za držalo ventilatorja. V tem trenutku ga je udaril električni tok in mu močno poškodoval kazalec, prstanec in mezinec leve roke. Kako je prišlo do poškodbe, ki bi skoraj terjala življenje 21-letnega monterja klimatskih naprav? Iz zapisnika varnostne službe podjetja posredujemo naslednje elemente: Delovna skupina je dobila nalogo, naj montira v hotelu Adriatic ventilator in poskrbi, da bodo električarji obrata Etektromonta-že motor ventilatorja priključili. Ta ventilator je že prej bil montiran na tem mestu, vendar so ga zaradi tehničnih napak demontirali in poslali na Trato v popravilo. Ko so v delavnici napake odpravili, so naprosili P. S., naj ventilator priključi in preizkusi. Ta je elektromotor res priključil na že vpeljane žice v »pešel« gibki cevi, in sicer na sledeč način: modra, črna in siva so faze — RST, rdečo žico pa je priključil na mesto, določeno za nu- lo. V Adriaticu pa je elek-tromonter S. F. priključil ventilator tako, da je zvezal žice, ki so bile že vpeljane v »pešel« gibki cevi, na že obstoječo instalacijo po barvnem sistemu žic, ki je enoten za vso instalacijo v hotelu: črna. modra in rdeča so fazni vodniki, medtem ko je siva nula. Potem je S. F. odšel v strojnico in zagnal motor, da bi na ta način preizkusil, ali se vrti ventilator v pravo smer. To mu je potrdil Vinko Ceh in ga prosil, naj pusti ventilator teči, sam pa je pričel pospravljati orodje. Ko je pri tem prijel z roko držalo za ventilator, ga je vjdaril električni tok. Iz opisanega je razvidno, da je do nesreče prišlo zaradi nepravilne vezave žic v GOT razvodnici, ki je nastala zato, ker se je S. F. držal barvnega sistema vezave žic, ki obstaja, v hotelu, ni pa pomislil, da priključek na plošči motorja ni izvršen po istem barvnem sistemu. Po končanem delu ni preizkusil, ali ni ogrodje ventilatorja morda pod električno napetostjo. Do te poškodbe pri c’ _‘lu vsekakor ne bi prišlo, če bi bil priključek na motorju dostopen, viden tudi brez demontaže motorja. Lahko trdimo, da je to resna tehnična napaka, na katero je nujno opozoriti tudi proizvajalca. Ce proizvajalec opozorila ne bi hotel upoštevati, mora naše podjetje to napako odpraviti samo, kar je tudi uradno stališče Zavoda za zdravstveno in tehnično varstvo SRS. Varnostna služba podjetja je vložila pri obratu Elektromontaža predlog za disciplinski postopek zoper S. F., ker se ni prepričal, ali je ohišje ventilatorja pod napetostjo. Vodstvo obrata pa je obtožbo razširilo še na P. S., zato ker ni upošteval tehničnih predpisov za dela pri instalacijskih delih in ni vezal sive žice na nulo. Vinku Cehu so v bolnišnici v Izoli odrezali mezinec na levi roki, posledice na prstancu leve roke pa mu bodo s presaditvijo tkiva verjetno uspeli ozdraviti. Obratna komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov pa je obtožena P. S. in S. F. spoznala za kriva in izrekla obema javni opomin. Komisija je upoštevala več olajševalnih okolno-sti (dotedanjo vestnost pri ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ilodtee DRUGA STRAN MEDALJE Pisk miličnikove piščalke. Nato pregled dokumentov in kratko »zaslišanj e* o cestnoprometnem prekršku. Sledi neenakopravna »debata« o višini mandatne kazni. Miličnik: »Kje ste zaposleni?« Voznik: »V IMP.« Miličnik: »Kje, pro- sim?« Voznik: »V i-em-pe- ju . . .« Miličnik: »Poglej no, za to podjetje pa še ni- delu, nekaznovanost in težke delovne pogoje ter iskrenost pri obravnavanju) ter je zato izrekla sorazmerno nizke kazni. Težja poškodba pri delu se je pripetila še 11. aprila, in sicer na gradbišču Pivovarne »-Union« v Ljubljani. Zdravko Kolenc (21), KV-ključavničar iz Elektromon-taže, je pritrjeval OG ob-mejke na zid, da bi kasneje nanje pritrdil električni kabel. Pri tem je z ročnim svedrom za les zadel M* štirižični OG kabel, ki je bil položen poleg lesenega vložka v podometni izvedbi, in ranil izolacijo na dveh medfaznih vodnikih. Sveder je povzročil kratek stik, pri tem pa je nastal močan plamen, ki je delavca močno opekel po levi roki in obrazu. Zaradi te poškodbe je Zdravko Kolenc boloval 35 dni. F. C. Presežen plan v petih mesecih (Nadalj. z 2. strani) stroškov, ne pa tudi plačilo dnevnic. NAGRADA ZA VESTNEGA ŠOFERJA Šoferju Gabrijelčiču je upravni odbor odobril izplačilo enkratne nagrade kot priznanje za skrbno iri vestno vzdrževanje vozila, za kar je Gabrijelčič sprejel tudi značko in nagrado tovarne TAM. Ta sklep navajamo z namenom, da bi bilo raVhdnje tov. Gabrijelčiča za zgled vsem našim šoferjem. Novi upravni odbor, ki ga je izvolil CDS, se je sestal 17. maja in si za predsednika izvolil Toneta Primca. Na seji dne 13. junija je UO obravnaval zadeve, o katerih je razpravljal naslednji dan tudi CDS. Na dnevnem redu so bile naslednje zadeve: Pregled realizacije plana proizvodnje in prodaje, plan stroškov poslovanja in finančno stanje podjetja, posebej še obračun za 1. tromesečje. Ugotovljeno je bilo, da je plan proizvodnje in prodaje za prvih 5 mesecev in posebej za mesec maj v posameznih obratih in v podjetju kot celoti presežen. CDS je nadalje sprejel plan stroškov poslovanja podjetja in povečani Plan proizvodnje za obrate Maribor, Elektromontaža, TEN in Projektivni biro. AKONTACIJA NA »PRESEŽNI DEL« Sprejel je poročilo o finančnem stanju podjetja ter posebej periodični obračun za I. tromesečje. Podatki so ugodni, zato je CDS sklenil, da se takoj izplača delavcem akontacija na »presežni del«, in sicer v višini 35 %. Posebej je CDS obravnaval tarifno politiko obratov in podjetja kot celote ter naglasil, da jo je treba voditi enotno. Pristojne obratne komisije naj pregledajo najnižje osebne dohodke, ugotovijo pogoje za zvišanje in dajo ustrezne predloge centralni komisiji za osebne dohodke. sem slišal. Časopisi nič ne pišejo o vas .., kaže torej, da vam gre dobro . . 1 No, zato pa 50 dinarjev za prekršek ...!!« IZKORISTEK »Kaj boš letos med letnim dopustom?« »Se ne vem točno ... se še nisem fiksno dogovoril. Kje boš pa ti letos fušal...?« ODPRODAJA STANOVANJ FORUMI: » ... Stanovanjskim enotam gre pravica upravljanja, stanovanjskim podjetjem tudi pravica gospodarjenja. investitorjem raz- polagalna pravica, imetnikom stanovanjska pravica, uporabnikom pravica uporabe, temu in onemu pravica dati soglasje, stanovalcem predkupna pravica , občinam pravice...« » .. .vrednost ta, vrednost ona. obrestna mera, splošni prodajni pogoji, amortizacija, revalorizacija ...« » ... zastavna in vknjiž-bena pravica, mnenje javnega pravobranilstva, sklepi mestnih svetov, zakon ta in oni...« KUPEC: »Nehajte, za vraga, vse mi je jasno! Kupim!!!« Praznik dneva vajencev e za odbojko r strelišče. Že nudi sprošče-, mladost. Tu Tudi letos, kot že deset let nazaj, so sc zbrali naši' mladi, bodoči proizvajalci ln upravljale! ter strokov-»jaki našega podjetja. UO Podjetja je odobril 25. maj *ot dela prost dan za vse v®Jfuce podjetja in omo-8°iil, da se organizira sre-čanje vseh naših vajencev med seboj in hkrati z naj-visjimi predstavniki naie-Ba podjetja. Udeležba je bila letos Prav zadovoljiva. Res pa je, ua to omogoča spomladansko obdobje, ko je mnogo vajencev v Ljubljani v šoli. Prav iz tako velike udeležba pa lahko sklepamo na Privrženost naših vajencev skupnosti našega kolektiva mladini , Tako kot povsod, so se Stekali tudi pri naš "tajski dnevi. Bili so to resnično dnevi naših tMladiTi, Ni šlo samo za en dan mladosti. Mladi-110 IMP predstavlja našo delovno skupnost, Predstavlja dvejsetletno tielovanje in tradicijo Mladina je obogatena z a°lQoletnimi izkušnjami starejših. Ban razpoloženja in veselja se je pričel ze 20odaj. Megleno jutro *e je umaknilo majskega soncu. Krošnje dre-Ves. so ustvarjale vedno Prijetnejšo senco. Mla-Ul učenci v gospodarstvu se združili z naravo, jeno lepoto, soncem in močjo. Slavnostno je bil otvorjen dan mladosti. t-epo oblečeni, nasmejani. vedri in ponosni, so olepšali naravo z ne-?zabno krono polnega "tuljenja, čuta sigurno-tV’ samozavesti in svežine. Razmahnili so mlada rila in vnesn tekmovalno vzdušje na vsa igrišča. Tekmovali so — zmagovali so. Dokazali _?> (ta zhajo ne samo so-olovati, temveč tudi ‘■magovati. „ karava je bila čista, *aaovbljno razgreti ob-a?j mladih — srečni, jt ozdravi, govori, česti-aaja, nagrade in poh-• aJe, vse v enem sa-"teni dopoldnevu. Svoj so nadaljevali, osli so izpod Šmarne 0°re v mestno življenje. > ,vsem mladim v IMP da bi jih spremil0 e življenju eno farno veselje, čudovito razpoloženje ter nenehna želja po učenju in pju. Tako je bil dan mladosti tudi naš praznik. in podjetju nasploh. Velika zahvala za uspešno sreča-čanje pa gre tudi Soli za javno varnost v Vikrčah in športnem društvu Sava, ki so nam odstopili za ta dan (letos že drugič) proti minimalni odškodnini uporabo igrišča in garderobnih prostorov. Igrišče Sava v Vikrčah je na zelo prijetnem terenu pod Šmarno goro. Tu so veliko in i igrišče, i,_ in košarko 1 n ost, svežino, . smo imeli 25. maja že ob 7. uri zbor naših vajencev. Proti pričakovanju se ga je udeležilo 230, to je približno 90 c/o vseh naših vajencev. Ob začetku zbora je zbranim vajencem govoril tov. Lopatič. Poudaril je, da srečanje ni namenjeno samo sebi, ampak je njegov smisel v tem. da se vajenci med seboj spoznajo in izmenjajo izkušnje in znanje v teoretičnem in praktičnem pogledu. Letos je vajence III. letnika zanimalo predvsem, kako in kdaj bodo polagali zaključne izpite, kar so jim predstavniki podjetja tudi pojasnili. Po športnih tekmovanjih je,v imenu uprave podjetja spregovoril vajencem direktor obrata Elektromon-taže Kumše ing. Franc. Orisal je razvojno pot našega podjetja in pomembno mesto, ki ga zavzema v gospodarstvu. Dejal je, da ni vseeno, kjer.se kdo uči in izuči poklica. Vsak si lahko šteje v čast, da pe je lahko izučil pri tako ^renomiranem podjetju, kpt je IMP, še. zlasti, ker nudi naše podjetje vsakemu prizadevnemu vajencu tudi solidno zaposlitev. Položaj, ki ga bo vajenec pozneje zavzema! ni delovnem mestu in v družbi, pa je odvisen tudi od prizadevanj vsakega posameznika že sedaj, v učni dobi. Nato so bile razdeljene najboljšim vajencem knjižne nagrade. Za tem jc spregovoril v imenu samoupravnih organov podjetja tudi Miro Koželj, predsednik centralnega delavskega sveta, ki je vajencem čestital k njihovemu prazniku, in jim želel še mnogo uspehov pri bodočem delu. Objavil je tudi izid športnega tekmovanja in podelil najboljšim nogometnim- ekipam nagrade. Nato je povabil vajence na pripravljeno malico. Posebna teža tega zbora pa je tudi v srečanju vajencev z njihovimi predpostavljenimi; Vsi obrati so poslali na zbor svoje zastopnike, ki so. odgovar- Ing. Franc Kumše govori zbranim vajencem jali na vprašanja, ki so jih vajenci zastavljali. Srečanje vajencev ob dnevu njihovega praznika je pri našem podjetju že tradicija in to tradicijo bi veljalo nadaljevati. F. L. VAJENCI KOT ŠPORTNIKI Posebna talka proslave dneva mladosti je bilo športno srečanje naših vajencev. S športnim tekmovanjem so dokazali, da pe!eg teoretičnega in praktičnega napredovanja napredujejo tudi telesno. Zainteresiranost in požrtvovalnost v Igri je bila odraz njihove zdrave miselnosti. Tekmovanje se Je uradno odvijalo le v nogometu, odigrali pa so tudi lepe prijateljske tekme v košarki. Zelo zanimivo je bilo že pri žrebanju, ker se je prila^u« za tek- movanje samo 5 ekip, in sicer ekipe obratov CKV-Ljubljana, CKV-Maribor, Elektromontaže, TEN in Trate. Žreb je odločil, da se v predtekmovanju pomerita med seboj ekipi TEN in CKV-Ljubljana na eni strani ter Elek-tromontaža Ljubljana in CKV-Maribor na drugi strani; Trata pa se uvrsti v finale direktno. Rezultati predtekmovanja so bili naslednji: TEN : CKV-Ljubljana 2:1, Elektromontaža : CKV-Mari- bor 6:1. Finalisti so igrali vsak z vsakim po točkovnem sistemu: Trata : TEN 1:0, Trata : Elektromontaža 1:0, TČN : Elektromontaža 1:0. Končni vrstni red ekip Je bil naslednji: l. Trata 4 točke, 2. TEN 2 točki, 3, Elektromontaža brez točk, 4. CKV-Ljubljana brez točk, S. CKV-Maribor brez tačk. Tako so se uresničile napovedi nogometne ekipe Trata, ki je že ob žrebanju 'optimistično izjavljala, da je prvo mesto rezervirano zanjo. F. H. AKTIVNI ŠAH ISTI O šahistih našega podjetja beremo pravzaprav zelo malo, čeprav Je njihova aktivnost kar precejšnja. Kmalu po šahovskem sindikalnem prvenstvu občine Bežigrad je sindikalna podružnica podjetja organizirala šahovski turnir za prvenstvo podjetja, rta katerega »e Je sprva prijavilo okoli 20 članov delovnega kolektiva, turnirja samega pa se je udeležilo, je 10 prijavljencev, med katerimi Je zmagal Miran Wt-htitič z 8,5 točke pred I-tikom s 7,5 točke. Komaj so se polegli boji na domačem prvenstvu, se Je 6-članska ekipa podjetja, v kateri so nastopati Mihelčič, Rep, Maček, Dolničar, Škof In Kozinc, vključila v sindikalno prvenstvo Muljene ln s pol točke zaostanka zasedla med -H ekipami 3. mesto v IY. lig*. Kljub temu, da je bila med najbolj discipliniranimi, je prav zaradi nepredvideno odsotnosti dveh Igralcev na dvoboju z ekipo t>Železničar II« izgubila 2 partiji brez borbe, kar se pozna v končni uvrstitvi. V dneh od 18. do 23. maja pa se je petčlanska ekipa v postavi Pelko, Rep, Dolničar, Skol in Bukovac udeležila mednarodnega ša. bovškega festivala v počastitev dneva mladosti v Puli ter zasedla kot edina sindikalna ekipa Iz Slovenije v svoji skupini odlično 4. mesto rped 16 ekipami. Želeti je. da vsi, ld imajo smisel in voljo za šahiranje, okrepijo ekipo, ker bo le tako lahko dosegala Še lepše uspehe.. M. M. moštvo Trate UTRINKI OB DNEVU MLADOSTI • Nekateri učenci v go- ■ spodarstvu. imajo že svoje Jeklene konjičke. So pa ; med njimi tudi taki. ki so ■ prišli na proslavo 1 lastnl- i ml »tički«. (Mesečna .riali grada nčenra znaša od 18 ! do 30 starih tisočakov)', ' • Za gospodinjska oprn-; vila pri pripravi in razde- ljevanju malice na proslavi e ■■■■■■»■■■■■■■aBBBBielBenacee! so imeli smisel samo učenci Elektromontaže. Drtigl so bolj navajeni, da jim pač. nekdo streže, .»Ni slabo biti postrežen-«, so dejali. • »Don Juani« letos ni- so prišli na svoj račun. Trdijo, da je bilo premalo nežnega* spola in še to, kar jc prišlo na igrišče, je prišlo te osemletke. . , • »Stnri« sl niso mogli kaj, dd se ne bi dotaknili žoge in ta s tako vnemo, da si jo eden temedk tnjih zvil nogo, drugi izgubil sta- vo pri strelih enajstmetrovke, tret>l pa je odšel domov s črnim pečatom žoge .beli srajci. • Sodnik na nogometnem igrišču je bil strog, brezkompromisen in objektiven. pri štirih dobro merjenih udarcih v prečko, pod prečko, znotraj prečke in še enkrat v prečko, ni priznal gola napadalnemu moštvu. Taka so pač nogometna pravila, čeprav so vrttsti »navijati« hotali iz-BiJljti od sodnika vsaj en KRALJICA MAOUHA VZKL /K DEL NIZOZEM- SKIH PRIIMKOV VELIK gORSKI VRH 1 ruelma hrišumkei, KAM H J i&zA SAMO- GLASNIKA DORA ERAH C O SR A El S AT EL J! CA O KOK V SREOO-[ZEMLJO domače Živah PTICA pevka ZASTRUP. L JE MU E KRAJ V ITALIJI RIMSKO &OŽANST. SLONOVI ZOBJE OLIMPIJSKI KOMITE ZBIRALEC PODA T~ KOV PODOBNA PREDLOGA TITAN IVAN CANKAR gRŠRA ČRKA VELE - MESTO ZRN DELOVNA SKUPINA KUTINA kvarto- pirec TV DELA VEC VODNJAK DIVJAD POET SOVRAŽ- NICA KOVIN NAŠA ARO stalnost gos pod ZLITINA Aoo PRISLOV AZIJSKA DEŽELA Z ID Sil TEHNIK. lil NAS I PESNIK. SUKANEC DENARNA ENOTA RECEPT X/ oblika POMOŽNE G A gLAgolA S KHE~C! ~*~ srsa 53S5. era? ATA ■ RIBA * IH1- - - i 6jn17. Črka KONJSKA HOJA MiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiiiM^ Za križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki našega »Glasnika«, smo prejeli 29 rešitev, od tega le 6 pravilnih. Med temi je 'komisija, ki so jo sestavljali dr. Gabrijel Kržič, Edvin Stepančič in Slavko Ža- gar, izžrebala 4 običajne nagrade, ki jih prejmejo: 1. Plestenjak Marjeta — TEN 40 din; 8. Foršnarič Marko — Elektromoiitaža 30 din; 3. Lopatič Franc — Skupne službe 20 din; 4. Remžgar Dana — Skupne službe 10 din. Rešitve današnje križanke je treba, kot običajno, poslati na tajništvo podjetja, Ljubljana, Titova 37, z navedbo priimka, imena in matičnega obrata reševalca, in sicer najkasneje do 15. avgusta. MMIIIIIIOIIIIIIIIIIIIlillllHIIIIIIIIIKIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMllllllllllllllllllllimilllllM IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrij' skega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na 8 m®* seča v 2500 Izvodih. Uredništvo in oprava: Ljubljan* Titova 31. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tis* in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani