LEro XIV ŠTEV. 348 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 15. JULIJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 V ZNAMENJU PETROLEJA IN SLADKORJA Ameriški ali sovjetski vpliv na Kubi ? Petrolej in sladkor sta zaostrila na- naj bi vsaka prečistila okoli 300.003 ^tost med Kubo in Združenimi ame-f*škimi državami, ki se je pravzaprav ^opnjevala, od časa, ko je pred 18 jj^seci prevzel oblast nad Kubo Fi-^ Castro, že skoraj do skrajnosti, ^aj se je začela gospodarska in di-jjtamatska bitka med Ameriko in Ku-ki jo neki angleški list primerja *e z obračunavanjem med Veliko Bri-:ariijo in Naserjem, ki se je konča-0 z angleškim in francoskim vdo-toin v Egipt. Ne gre morda samo za ?etrolej ali sladkor, temveč za to, c'gav vpliv bo prevladal nad Kubo ltl_ celo nad Latinsko Ameriko, ame-tlaki ali sovjetski. . Ameriško ministrstvo za kmetijstvo v smislu pooblastila, ki ga je par-'jknent (Kongress) dal Eisenhower-!u. ustavilo nadaljnji uvoz sladkorja s Kube, kar pomeni, da Kuba ne mogla več izvoziti 740.000 ton svo-Ieša sladkorja v ZDA, to je količi-ki je še preostala od kvote 'JlS.SSS ton, določene za leto 1960. ‘‘■'Uščev ni samo izjavil, da bo So-vietska zveza z raketami pritekla na Pomoč Kubi v primeru oboroženega Potiska s strani Združenih ameri-sliih držav, temveč tudi, da so Rusi Pripravljeni kupiti okoli 700.000 kuponskega sladkorja, ako bo Amerika jes zavrnila nadaljnje kubanske po-S!ijke sladkorja. Pred meseci je bil Po Kubi sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan, napovedan je bil Orli obisk Hruščeva — menda za av-■Prst — in se je v zadnjem času raz-jnia vest, da pride na Kubo celo Ptoo Ce Tung iz Kitajske. kako je do tega prišlo? . Na Kubi obratujejo tri velike tu-petrolejske čistilnice, in sicer Te-ac°, Compania Petrolera Shell de jPrba, ki je lastnina družbe Cana-Pian Shell Ltd, in petrolejska čistil-jica družbe Standard Oil of New ersey. Petrolejsko politiko in gospo-?arstvo vodi kubanski Petrolejski in-eu ut; ta je pozval te tuje petrolej-ae čistilnice, naj prično čistiti so-jietski petrolej, ki ga v zadnjem ča-P uvažajo na Kubo v velikih koli-,lnah. čistilnice so odbile poziv kninske vlade, ker uvoženi sovjetski Petrolej konkurira njihovemu petro-6iu. Nato je kubanska vlada zapleta čistilnice in sledili so protesti Ptnerike in Velike Britanije, ki se J® čutila prizadeto z zaplenitvijo či-‘tilnice družbe Shell. ŠE VEČ PETROLEJA IZ SOVJETSKE ZVEZE , Po poročilu zahodnih listov je ku-Prrsko odposlanstvo pred nekaj ted-zaključilo v Moskvi dogovor gle- Piet 1959 s češkoslovaško je. v vsem letu dosegel 42.095 ton, v prvih petih JPesecih letošnjega leta pa je bil sko-jPj dvakrat večji. Ti podatki se nana-al° samo na promet po železnici, ne Ujemajo torej prometa po cesti, ki po-I aia iz leta v leto živahnejši; zlasti esa pride iz tržaškega zaledja mnogo cesti. Večji tranzit tudi čez Reko i v prvem tromesečju letošnjega le-a se je tranzitni promet čez Reko Zvečal na 949.494 ton ter je bil za ®-669 ton večji kakor v istem ob-01)ju lanskega leta. , ^ prvih treh mesecih lanskega le-ta je izvoz čez Reko dosegel 88.631 1»?' *el'os v Ptvlh treh mesecih pa } J•776 ton; uvoz 524.769 lani in ’'440 ton letos; prevoz med pri-. abišči lani 3.577, letos 5.901 tono in 6rabzit lani 195.848, letos 336.477 ton. isti tranzit se je letos povečal kar ^a 75°/o v primerjavi s prvim trome-,cjem lanskega leta. Izvoz čez Re-u se Je povečal za 99.145 ton med-■ ki ko se je uvoz zmanjšal za 105.329 ;0ri- Ta pojav je v zvezi z ugodnejši razvojem jugoslovanske zunanje 4 .1 ac v i 'Sovine. v celotnem tranzitu je bilo vkrca-, Sa na ladje 223.834 ton blaga, razsrjenega pa 112.543 ton. A3- Avstrijo odpade 60,8% eelotne-a tranzita, na češkoslovaško 21,8%, s Nladžarsko 16,30% in na druge dr-. S 1,40%. češkoslovaška je torej Pet prevzela drugo mesto v tran-tbeni prometu čez Reko. Največ (abzita so prevzele tuje ladje ^ 5-432 ton), to je 82,5%, medtem So jugoslovanske ladje prevozile to JV ton sovjetskega petroleja na leto. Te čistilnice so povezane z družbami, ki izkoriščajo venezuelske vrelce in dobavljajo petrolej Kubi. Družba Shell trdi, da kubanska vlada že od maja 1959 ne plačuje venezuelskega petroleja v tuji valuti, temveč v nezamenljivi kubanski valuti. Tako je zamrznilo že okoli 17 milijonov dolarjev izkupička tujih petrolejskih družb na Kubi. Meseca februarja, ko je Kubo obiskal sovjetski podpredsednik Mikojan, sta se Kuba in Sovjetska zveza dogovo- Fidel Castro, voditelj Kube rili, da bo ta pet let pošiljala na Kubo po 1 milijon ton petroleja na leto; petrolej bo Kuba plačevala z izvozom sladkorja. Sovjetska zveza bi lahko pošiljala Kubi še več petroleja. Ne bi ji bilo težko dobavljati na leto še po 2,5 milijona ton in bi tako zalagala Kubo z vsem petrolejem, ki ga potrebuje. Sovjetska zveza pridobi na leto okoli 140 milijonov ton petroleja in lahko izvozi oaz 30 milijonov ton. ONASSIS JE ZAVRNIL SOVJETSKO iPONUDBO Zdi se, da je vprašanje prevoza sovjetskega petroleja naj kočljivejše pri vsej zadevi. Petroleja imajo namreč Rusi dovolj, ne razpolagajo pa z zadostnim petrolejskim ladjevjem. Toda glede na to, da je po svetu mnogo petrolejskih ladij v razpremi, je tudi vprašanje prevoza rešljivo vsaj na daljši rok. Predstavnik Onas-sisseve plovne družbe v Montecarlu je izjavil, da so Rusi že večkrat pro-izvedovali pri Onassisu, ali bi bil pripravljen prevažati sovjetski petrolej, vendar je Onassis to ponudbo zavrnil. Kubanski petrolejski institut napoveduje, da bo še ta mesec prispelo s črnega morja 19 petrolejskih ladij s tovorom 200.000 ton sovjetskega petroleja. Petroleja več kot dovolj Zahodni strokovni tisk opozarja na okolnost, da bi spor med Kubo in Ameriko, ki bi mu sledil še večji dovoz sovjetskega petroleja na zahod, povzročil precejšnjo zmedo na petrolejskem trgu. Svetovna proizvodnja petroleja je lani znašala 976,935.000 ton ter je bila za 8% večja kakor leta 1958. Nasproti temu je potrošnja 796,000.000 ton; od tega porabi Evropa 30,1%. Svetovno petrolejsko ladjevje ima zmogljivost 61 milijonov ton. Sama Italija je lani pridobila 1 milijon 700.000 ton surovega petroleja, u-vozila pa ga je 25 milijonov ton in plačala zanj 270 milijard lir. V Italiji obratuje 35 čistilnic, ki so prečistile 26 milijonov ton surovega petroleja. Italija potroši na leto okoli 15 milijonov ton petrolejskih izdelkov, izvozi pa jih za 8 milijonov ton. Ugodno se razvija po svetu proizvodnja petroleja tudi letos. Saj je v prvih treh mesecih znašala 255,580.000 ton, to je 5% več kakor lansko leto. Vendar svetovna proizvodnja ne narašča s takšno hitrostjo, kakor.se je dvignila med letom 1958 in 1959. Njeno naraščanje je za 1,4% manjše. Revolucija na sladkornem trgu velikih dobav sovjetskega petro- Ja, ki naj bi deloma nadomestil ehezuelski petrolej, ki prihaja na sovjetski petrolej stane Kubo T- kakor trdijo Kubanci — manj, in l°er 83 stotink dolarja pri sodu ka-5°r petrolej, ki prihaja iz Venezuele, j porabi približno 3,5 milijona 0ri_ petroleja na leto, medtem ko šaša zmogljivost čistilnic omenje-ln treh družb 4,5 milijona ton na eto. Dr. Castro je od njih zahteval, '"IHIlillilllllllllllllllllllllllllir-iiiijiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiijiiiijiiijiiiiiii,m,|||,| Tranzit čez Trst povečan ..Tranzitni promet čez Trst je letos ŠVahnejši kakor lani. V prvih petih Mesecih letošnjega leta je dosegel 259 >soč 519 ton blaga, to je 80.357 ton več akor v istem času lanskega leta (179 isoč 162 ton). Razvijal se je tako-le: v oklepaju podatki o prometu v u-streznem razdobju leta 1959): v notra-“lost Italije 201.312 ton (170.962); Avblja 693.822 ton (400.464); češkoslo-!?Aa 70.797 ton (19.435); Zah. Nem-'la 61.227 ton (57.251); Jugoslavija 35 !soč 610 ton (34.307) in Madžarska 29 ‘‘soč 407 ton (20.418). Povečal se je zla-promet z Avstrijo (za 293.358 ton) s češkoslovaško (za 51.362 ton). Pro- Dr. F. Castro je že v svojem govoru po radiu zagrozil, da bo dal zapleniti ameriške, tovarne sladkorja na Kubi, katerih vrednost cenijo na 250 milijonov dolarjev ,v primeru, ko bi Amerika ustavila uvoz kubanskega sladkorja. Očitno si je svest škode, ki bi bila s tem prizadeta kubanskemu gospodarstvu. Kubanci, kakos vse države, ki izvažajo sladkor v Ameriko, zaslužijo z izvozom lep denar, ker plačujejo Američani sladkor po 5,50 stotinke dolarja za funt, to je po višji ceni, kakor je prosta cena na svetovnem trgu, ki znaša danes okoli 3 stotinke dolarja za funt. Ne gre za posebno koncesijo Kubi, temveč plačujejo Američani uvoženi sladkor tako drago le zato, da bi zavarovali domačo industrijo. Kuba izvaža okoli 3,1 milijona ton sladkorja v ZDA na leto. Ta količina ni všteta v kvoto, ki jo Mednarodni sporazum o sladkorju dovoljuje Kubi; zato bo prekinitev izvoza v Ameriko toliko bolj prizadela Kubo. Zadveva je toliko bolj zapletena,- ker bo moral zdaj Mednarodni sporazum povišati kvoto Kubi za izvoz na druga področja. Kubanski zavod za sladkor je letos imel srečo v pogledu izvoza. S Sovjetsko zvezo je bil sklenjen sporazum glede nakupa, v nekaj letih, 5 milijonov ton kubanskega sladkorja; poleg tega pa bo Kuba lahko izvozila več sladkorja tudi v druge države. Tako je zdaj Združena arabska republika izjavila, da je pripravljena prevzeti 50.000 ton kubanskega sladkorja. Svetovne zaloge sladkorja Od lanske svetovne proizvodnje sladkorja, ki je znašala 49 milijonov ton, je letos ostal nerazpečan prebitek 4 milijonov ton. Proizvodnja se je povečala, medtem ko je potrošnja nekoliko nazadovala. Svetovni izvoz sladkorja znaša na leto okoli 13 milijonov ton. Od tega prevzame prosti trg samo okoli 6 milijonov ton; od preostalega sladkorja prevzamejo največ Združene a-meriške države, in to, kakor rečeno, po ustaljeni ceni 5,5 stotinke dolarja za funt. Zanimivo je, da urad za sladkor Britanske državne skupnosti (Common-wealtha) kupi okoli 1,5 milijona ton sladkorja iz dežel Britanske skupnosti po ceni, ki je za 50% višja kakor cena na svobodnem trgu. V smislu pooblastila, ki ga je kongres podelil predsedniku Eisenhower-ju, bo Amerika dajala prednost pri nakupu sladkorja deželam Haiti, Panama, Kostarika, Nizozemska, Formoza in Filipini. Uvoz kmetijskih pridelkov v gospodarske skupnosti Po podatkih FAO (Organizacije za prehrano in kmetijstvo) uvažajo države Skupnega evropskega trga in Evropskega združenja za svobodno trgovino več kmetijskih pridelkov iz držav izven teh dveh skupnosti kakor iz posameznih držav teh gospodarskih skupnosti. Gre za podatke iz leta 1957. To leto sta obe gospodarski skupnosti uvozili za 16 milijard 500 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov. Sedem držav Evropskega združenja za svobodno trgovino je uvozilo več kmetijskih pridelkov iz držav Evropskega skupnega trga, kakor jih je uvozilo šest držav te skupnosti iz Evropskega združenja za svobodno trgovino. Okoli 7% uvoza kmetijskih pridelkov v države Skupnega evropskega tržišča je prišlo iz Evropskega združenja za svobodno menjavo, medtem ko je 11% uvoza kmetijskih pridelkov v Evropsko združenje za svobodno menjavo prišlo pa iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Države Evropskega skupnega tržišča so uvozile 73% hrane in pijač iz držav izven te gospodarske skupnosti in izven Evropskega združenja za svobodno menjavo. Države Evropskega združenja za svobodno menjavo so kupile 78% kmetijskih pridelkov izven te skupnosti in izven Evropskega skupnega tržišča. GOSPODARSKI BLOKI SO ŠKODUJ-VI MEDNARODNI TRGOVINI Na Dunaju je sovjetski ministrski predsednik Hruščev govoril tudi v trgovinski zbornici. Tu je izjavil, da je ustvarjanje zaprtih gospodarskih blokov škodljivo svobodni mednarodni trgovini, ki koristi kupcu in prodajalcu. ir Se 10 let ugodne konjunkture Napovedi treh zah. gospodarstvenikov Trije znani zahodni gospodarstveniki, zahodnonemški minister za gospodarstvo prof. Erhard, predsednik Premogovne in jeklarske skupnosti Francoz Jean Monnet in predsednik Združenja angleških jeklarn lord Chandos so v svoji izjavi ameriškemu tedniku »U. S. News and World Report« napovedali še nadaljnji gospodarski prospeh v Evropi, oziroma v Zah. Evropi. Prof. Erhard je dejal, da bo še deset let gospodarski razvoj v zahodnih državah ugoden. Po njegovem mnenju se bo narodni dohodek vsako leto povečal približno za 4%. Ugodno bo vplivalo ozračje, ki ga je ustvarilo Evropsko skupno tržišče. Prvič v zgodovini bo ™0S°^e v Evropi zagotoviti ljudem boljši sistem socialnega zavarovanja in višjo življenjsko raven. Jean Monnet je izjavil, da privablja življenjskost zahodne Evrope vedno več tujega kapitala, zlasti ameriškega in angleškega. Ta kapital spodbuja k novim investicijam in gospodarskemu razmahu. V Evropi so še dane široke možnosti za razvoj poslov. Povišanje dohodka je omogočilo evropskim narodom množično potrošnjo. Lord Chandos je dejal, da bo gospodarski razmah Evrope omogočil povečanje potrošnje ameriških proizvodov. Ni verjetno, da bi se odnosi med Evropskim skupnim tržiščem in Evropskim svobodnim področjem tako razvili, da bi se dokončno ustvarila dva trgovinsko zaprta bloka. Bila bi velika nesreča, ako bi do tega prišlo. Nujno je treba ustvariti skupen trg za šesterico in sedmorico držav. Mednarodna trgovina lani in letos V svoji zadnji številki je »Board of Trade Journal« objavil podatke o razvoju izvoza v raznih državah; podatki se nanašajo na obdobje 1958-1953 in do konca marca 1960. Vrednost izvoženega blaga se je v prvem tromesečju letos povečala za 26% v primerjavi s prvim tromesečjem 1959 ter je dosegla 12.833 milijonov funtov šterlingov. Vse države so letos povečale svoj izvoz industrijskih izdelkov, vendar je treba omeniti, da so Združene ameriške države letos le nadoknadile, kar so glede izvoza izgubile v lanskem letu. Izvoz iz Anglije je napredoval za 17%, izvoz iz Francije in Italije pa za 59%; izvoz iz držav Skupnega evropskega trga kot celote je napredoval za 37%. Ugodna konjunktura v izvozu se ni ohranila na razveseljivi višini prvega tromesečja, temveč je začela v zadnjih mesecih popuščati. To velja zlasti za izvoz blaga iz Anglije. Letos je bil položaj konec prvega tromesečja v primerjavi z lanskim naslednji: Trst in Zahodna Nemčija Realistični pogledi bavarskega ministra Vrednost izvoza v milijonih /. 'šterlingov Spremembe v % Država I. trom. 1960 1959 1958 I. trom. 1960 1959 Anglija 2,186 7,864 7,463 + 16.9 + 4.5 Zah. Nemčija 2,412 8,377 7,775 + 29.5 + 11.6 Belgija - Luks, 810 2,730 2,486 + 32.7 F 9.8 Francija 1,355 4.176 3,617 + 53.4 + 15.4 Italija 648 2,027 1,735 + 56.2 + 16.8 Nizozemska 520 1,888 1,628 + 21.5 + 16.0 švedska 406 1,385 1,282 + 31.0 + 7.9 Švica 395 1,545 1,423 + 15.9 4- 8.6 ZDA 2,663 9,660 9,772 + 13.7 1.1 Kanada 656 2,377 2,232 + 40.2 + 6.5 Japonska 779 3,032 2,510 + 23.0 + 20.8 Skupaj 12,833 45,367 41,923 + 26.2 + 8.1 Prip.: Spremembe so označene v odstotkih in sicer v primeri S I. tro- meseč jem 1. 1959, oziroma z 1. 1958. Tc dni se je v našem mestu mudil bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Otto Schedl. Minister je. imel v trgovinski zbornici zanimivo predavanje. Govornik je poudaril podobnost položaja tržaške in bavarske dežele, ki sta ostali po zadnji vojni na skrajnem robu države: Trst na robu Italije in Bavarska na robu Zahodne Nemčije. V obeh primerih je. zguba zaledja sprožila nova vprašanja gospodarske narave. Rešitev teh vprašanj je po mnenju dr. Schedla v povečanju poslovnih in trgovinskih stikov z matično državo. Posebno vprašanje za ti obmejni pokrajini ustvarja ustanovitev Evropskega skupnega trga. Trst in Bavarska sta bila postavljena ne le na rob države, ampak na rob samega skupnega trga. Bodoči razvoj bo pokazal, ali bosta ti deželi imeli od ustanovitve EST kakšno olajšanje ali morda škodo. V zadnjem primeru’ bosta deželi morali zahtevati posebne olajšave, s strani držav, katerim pripadata. Ce se bosta oba gospodarska bloka, to je Evropsko skupno tržišče in Evropsko združenje za svobodno menjavo, končno le sporazumela, potem si bosta Trst in Bavarska, po mnenju dr. Schedla, prav gotovo gospodarsko opomogla. ZA DIREKTNO TARIFO TRST — ZAHODNA NEMČIJA Med svojim bivanjem v Trstu se je bavarski minister sestal s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Ti so ga zlasti zainteresirali za industrializacijo Trsta ter mu razkazali industrijsko pristanišče v Žavljah. Načeli so tudi vprašanje tarif ter se posvetovali o morebitni ponovni uvedbi direktne blagovne tarife med Trstom in Zahodno Nemčijo. Pobudo za to naj bi dala Italija. Na zadevno vprašanje nekega časnikarja je bavarski minister odgovoril, da je bavarska vlada v načelu naklonjena pobudi za izpeljavo naftovoda z jadranske obale na Bavarsko; sicer ni njeno mnenje odločilno, ker gre za zasebno pobudo. PROMETNE ZVEZE SE ODMIKAJO OD TRSTA V zadnjih letih je promet med Zah. Nemčijo in Trstom nekoliko napredoval. Med letom 1958 in 1959 se je dvig- GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj Ljubljana, v začetku julija 1960. Ko smo v zadnjem gospodarskem pismu govorili v »prehitevanju« v gospodarsU _n.\, - mislili na naglo investicijsko potrošnjo. Ugotovili smo v bistvu, da skušajo gospodarska podjetja čim hitreje in čim več sredstev vložiti v gradnje, v novo opremo, v rekonstrukcije in podobno, in to tako hitro, da ne gre v skladu z gospodarskimi načrti in da v nekem pogledu taka naglica ogroža skladen razvoj gospodarstva. Na drugi strani pa se je pokazalo, da pri nagli investicijski potrošnji podjetja niso dovolj skrbela za obratna sredstva. V našem gospodarstvu namreč velja načelo, da mora tisti, ki gradi nove zmogljivosti, to je nove obrate, jih povečuje ali podobno, istočasno s sredstvi gradnje zagotoviti tudi obratna sredstva. Tako se je dogajalo, da novi ali povečani obrati niso mogli začeti z rednim delom, ker niso imeli na razpolago dovolj obratnih sredstev. BRZDANJE PRETIRANIH INVESTICIJ Analize gospodarskega razvoja za prvih pet mesecev letos so pokazale v bistvu ugoden razvoj gospodarstva, zlasti povečanje proizvodnje, obenem pa so odkrile navedeni pojav, ki b: lahko postal v nadaljnjem razvoju negativen. Investicijska potrošnja čez zmogljivost zlasti čez predvidevanja v gospodarskih načrtih, dalje zelo veliko povečanje obratnih sredstev iz bančnih virov — vse to je povzročilo določene ukrepe, ki naj bi zajezili tak razvoj. Investicije naj bi se v prihodnje omejile na tisto, kar je bilo v letnem načrtu predvideno (skupno okoli 700 milijard), obratna sredstva iz bančnih virov pa naj bi ne presegla meje dosežene ob koncu aprila. Obenem naj bi se zmanjšal denarni obtok, ki se je v skladu s takim razvojem tudi precej povečal in je dosegel ob koncu aprila 18’ milijard (lani v istem ča- su 146). V Sloveniji naj bi se tako krediti za obratna sredstva gibali, dokler se položaj ne normalizira v višini okoli 270 milijard, kar je nad 34 milijard več kot v začetku ieta. PODJETJA BODO BOLJ NAVEZANA NASE Morda se bo komu zdelo čudno ■tako poseganje v gospodarski razvoj zlasti v politiko kreditiranja, čeprav vemo, da so podobni posegi značilni za vse države; vendar je treba pojasniti neko težnjo, ki se je ukoreninila pri podjetjih, to je, da so podjetja svoja sredstva, ki so jih z dejavnostjo ustvarila, v prvi vrsti vlagala v investicije in le malo (ok. 3%) za povečanje lastnih obratnih sredstev. Ostanek naj bi po njihovem mnenju krile banke, kar seveda samo povečuje emisijo in kar gospodarsko ne more biti zdravo. Z novimi ukrepi naj bi se takšen položaj odpravil in podjetja usmerila bolj na lastne vire, dočim naj bi banke krile ile izredne in pa kratkoročne namenske potrebe. Vsekakor navedeni ukrepi niso nekaj posebnega, pa tudi niso upravne narave, temveč so izrazito gospodarsko utemeljeni. Povezati pa jih je treba še s pripravami za nov bančni in kreditni sistem, katerih uveljavitev se pričakuje v prihodnjem letu. Osnovna teza novega sistema je enako obravnavanje obratnih in osnovnih sredstev, to je prenos tega na same uporabnike sredstev. Sedaj imajo skrb za strogo namensko uporabo sredstev banke, ki morajo po določenem postopku kontrolirati, če podjetja uporabljajo sredstva za namene, za katere so jim bila odobrena. Po novem sistemu jim tega dela ne bo treba več opravljati in podjetja bodo morala sama skrbeti za pravilno in skladno trošenje sredstev. REORGANIZACIJA BANČNEGA SISTEMA O novem bančnem sistemu še ni moči dati kakih točnejših pojasnili, (Spomini 15 ffc^ciškifi clijašfziii (ct o 55.504 tone, to je 17,5%. Proti koncu leta 1899 se je mala skupina slovenskih dijakov iz višjih razredov tržaške državne gimnazije pričela udeleževati telovadbe pri »Tržaškem Sokolu«, ki je imel tedaj svojo telovadnico na Korzu, na prostoru, kjer je bila kasneje zgrajena velika palača tržaške zastavljalnice (Monta di pleta), sedaj last Tržaške hranilnice. Telovadnica je bila v mali stari stavbi, ki je bila morda nekoč v uporabi kot skladišče in ki je imela svoj vhod z dvorišča. Udeleževali so se telovadbe izmed gimnazijskih dijakov, kolikor se spominjam, zlasti Rudolf Gulič, Milan Pertot in Lavoslav Cvetnic iz Trsta in pa Ernest Pipan iz škrbine; naš pred-njak je bil Humbert Mavrin, načelnik pa Josip Purnk. Izvajali smo ritmične proste vaje in sistematično stopnjevane vaje na orodju. Ko se je šolsko leto bližalo zaključku, smo ob nedeljah popoldne, prirejali izlete v tržaško okolico in se udeležili manjših društvenih javnih telovadnih nastopov, tako n. pr. v Lonjerju in v Bazovici. V nedeljo dne 4. julija 1900 je pa društvo priredilo večji »zlet« v Sežano in seveda smo pri tej prireditvi hoteli nastopiti tudi mi dijaki. K sežanski prireditvi je odšla iz Trsta velika množica ljudi z nedeljskim vlakom okrog 15. ure. Pridružili smo se ji tudi dijaki telovadci. Že na postaji v Trstu smo opazili v gneči potujočega občinstva tudi ravnatelja gimnazije, tirolskega Nemca dr. Pernterja, ki pri nas ni bil priljubljen. Upali smo, da bo morda nekje spotoma izstopil in da naše udeležbe pri telovadni prireditvi ne bo opazil, kajti za to udeležbo bi bili morali imeti njegovo dovoljenje. Toda ne, izstopil je prav v Sežani, obenem z vso množico, ki je bila namenjena k prireditvi. Na cesti pred postajo, nasproti tedanji Štolfov! gostilni, se je pa ustavil in tam opazoval sprevod telovadcev in drugih društvenih članov, ki so za praporom »Tržaškega Sokola« v dvostopih odkorakali proti trgu in morali tako mimo njega. Ker smo se mu pri tem mimohodu dijaki spoštljivo odkrili in ga pozdravili, je. lahko na lastne oči ugotovil kršitev šolske discipline in si zapomnil vsaj nekatere grešnike. Potem je bil telovadni nastop na vrtu tedanjega hotela »Pri treh kronah«, kjer je sedaj hotel »Triglav«, in zvečer smo se z izletniškim vlakom zopet vrnili v Trst. Naslednji dan, v ponedeljek, se je začela preiskava s strogim zasliševanjem. Razen mene sta bila obdolžena grobe kršitve šolske discipline tudi Pipan in Cvetnic. Nič ni pomagalo, da smo se sklicevali na to, da so naši nemški sošolci smeli nastopiti pri javni telovadbi, ki jo je priredilo nekaj časa poprej nemško društvo »Turnve-rein Eintracht« v gledališču »Penice«. Oni so imeli, tako nam je bilo rečeno, dovoljenje ravnateljstva za nastop, mi pa ne. Zasliševanje, ki ga je vodil sam ravnatelj, se je zaključilo z napovedjo, da bo o naši usodi odločila izredna konferenca profesorskega zbora, ki je bila sklicana za torek, tik pred zaključkom šolskega leta; kajti za četrtek je že bila na sporedu šolska maša v gimnazijskem oratoriju, s sledečo razdelitvijo spričeval. Redovanje je. bilo že prej zaključeno, zaradi tega sploh nismo bili v skrbeh, toda hali smo se, da bo izrečena morda naša izključitev iz gimnazije; kaj-li obtoženi smo bili ne samo, da smo korakali v sprevodu in se udeležili potem javnega telovadnega nastopa brez dovoljenja, temveč tudi, da smo nastopili v javnem gostilniškem prostoru, kar je dalo našemu disciplinskemu prestopku posebno resen značaj. Bili smo zares v hudi stiski. Tedaj je. na našo prošnjo posetil ravnatelja gimnazije starosta »Tržaškega Sokola« dr. Otokar Rybarž, ki se je zavzel za nas, da nas ne bi sploh ali pa vsaj ne prehudo kaznovali. Uspeh je bil ta, da nam je bil izrečen prav strog ukor in v spričevalu, ki smo ga v četrtek prejeli, nam je bil poslabšan red iz vedenja. Na izredni konferenci profesorskega zbora se je posebno zavzel za nas prof. dr. Karel Glaser, znani literarni zgodovinar in poznavalec sanskrita, ki je. poučeval na gimnaziji slovenščino in kot gimnazijski profesor prav tedaj odhajal v pokoj. Hudih posledic našega disciplinskega prestopka tedaj zares ni bilo, toda v naslednjem šolskem letu se je, sošolec Ernest Pipan v predmetu, ki ga je poučeval sam ravnatelj dr. Pernter, v filozofski propedevtiki, slabo odre^ zal. Naš telovadni nastop v Sežani torej le ni ostal brez kazni. Dr. O. ker je bilo doslej le govora o tezah tega sistema. Poleg omenjenega pa drži, da bo slonel novi sistem na dveh bankah, to ie na Narodni banki in njenem izpopolnjenem aparatu, ki bo kot emisijska banka postala banka bank in nosilec družbene kontrole, ter na komunalnih bankah. Poleg tega bodo nekatere specialne banke za posamezne gospodarske dejavnosti. Med njimi se kot nova zilasti omenja Industrijska banka; vendar bi bilo o tem kaj več govorit' še preuranjeno. V gornjih vrsticah smo se omejili v glavnem na vprašanje bančnega in kreditnega sistema oziroma na vprašanja, ki so s tem v zvezi. Vedno bolj pa se pojavlja vprašanje oskrbe proizvodnje s potrebnimi surovinami in reprodukcijskim materialom sploh in pa vprašanje zunanje trgovine. Doslej je redna preskrba s surovinami omogočala redno in naraščajočo proizvodnjo. Vendar pa se kaže, da se uvoz opreme v zadnjih mesecih ni znižal, kar ogroža redno dobavo reprodukcijskih sredstev za industrijo zaradi skrčenja deviz. Tudi v tem pogledu naj bi posebni ukrepi povečali izvoz, uvoz potrebnih surovin in opreme pa znižali na potrebno mero ter preusmerili del tega na domače vire. IZJAVA VODJE ITALIJANSKE DELEGACIJE Podrobneje o tem ne bi govorili, ker bi s tem zašli predaleč, zlasti pa na področje, ki morda ni tako zanimivo. Omenili pa naj bi obojestranske napore naše države in Italije, da bi v pogledu zunanjetrgovinske izmenjave dosegli čim višjo raven in to v nekem zdravem ozračju, ki ne gre samo za poslovnimi cilji, temveč tudi za tem, da »bi v okviru skupnih teženj dosegli resničen in trajen mir,« Tako' je te dni izjavil vodja italijanske panlamentarne delegacije, g. Salvatore Aldisio, ko je delegacija zapuščala Jugoslavijo. TEKMOVANJE ZA NAJVECJI USPEH PRI RIBOLOVU Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije je razpisala zanimivo tekmovanje — natečaj za največje uspehe pri lovu morskih rib. Prijavila so se lahko domača podjetja, ki tako s svojimi ribiškimi ladjami tekmujejo za nagrado 2,500.000 din, če pa samo izpolnijo določene pogoje in torej ne dosežejo največjega uspeha dobe 1,500.000 din. Povod za tekmovanje je dala ugotovitev, da so uspehi ribolova v domačih vodah vedno slabši, da postaja riba vedno bolj iskana kot živilo in ‘ da bi se s tem pripravilo podjetja k modernizaciji opreme. V tem pogledu namreč večina podjetij zaostaja za drugimi, zlasti pa 3a italijanskimi, ki po posebni pogodbi, lovijo tudi v jugoslovanskih vodah. Tako naj bi se torej dala vzpodbuda za zboljšanje stanja v morskem ribolovu in v industriji, ki predeluje ribe in ki mora sedaj uvažati velike količine rib celo z Japonskega in drugod. PRIPRAVE ZA NOV PETLETNI PERSPEKTIVNI NAČRT V letošnjem letu naj bi se zaključil prvi petletni perspektivni gospodarski načrt, in to v štirih letih namesto v petih. Ta načrt bi moral biti namreč izvršen šele konec J. (Nadaljevanje na 2. strani) nil od 128.976 na 134.445 ton; letos se je promet z Zah. Nemčijo ohranil približno na isti ravni, v prvih petih mesecih je znašal 61.227, lansko leto v istem času pa 57.251 ton. Glede same Bavarske naj omenimo, da obstajajo razni načrti za tesnejše povezave Bavarske s Sev. Italijo. Znan je načrt za graditev avtomobilske ceste med Juž. Nemčijo in Sev. Italijo čez Brenner ali skozi predor pod njim, poleg tega pa tudi načrt za graditev naftovoda iz Benekt v Munchen. Izvedba teh načrtov bi še. bolj preusmerila promet med Juž. Nemčijo in Sev. Italijo ter ga potisnila še bolj od Trsta proti zahodu. Med Poljsko in Ameriko Zanimivo je, da je Poljska široko odprla vrata gospodarskemu sodelovanju z Zahodom, čeprav je sama članica Sveta za vzajemno pomoč, v katerem so včlanjene vzhodnoevropske države. Na velesejmu v Poznanju se je predstavnik Združenih ameriških držav VValter A. Edwards, ki je pomočnik ministra za trgovino, na »ameriški dan« dotaknil razvoja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Poljska je v zadnjih treh letih prejela od Amerike 300 milijonov dolarjev kredita, kar je omogočilo nagel razvoj trgovinske izmenjave. Poljska je lani uvozila iz Amerike za okoli 70 milijonov dolarjev blaga, medtem ko se je poljski izvoz od leta 1948 povečal od 1,300.000 na 33 milijonov dolarjev v lanskem letu. Dana je še možnost za nadaljnje povečanje trgovinske izmenjave. Lani je obiskalo Poljsko okoli 10.000 ameriških turistov. Nenehoma prihajajo na Poljsko ameriški poslovni ljudje in industrijski izvedenci in ustvarjajo ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj izmenjave. Po izjavah ameriških in angleških razstavljavcev ni letos vsaj v začetku velesejma poljska javnost pokazala tako velikega zanimanja za litje proizvode kakor prejšnja leta; kljub temu se število kupčij z zahodnimi podjetji ni skrčilo. UVOZ TOBAKA V AMERIKO Lani so Združene ameriške države uvozile 688.100 stotov tobaka, to je 10 odstotkov več kakor predlanskim. A-meričani uvažajo predvsem orientalsko listje, ki ga uporabljajo za mešanje. nn nase nMm 3f£oš ix vrbja Kaj vse bi človek naredil, da bi njegov izdelek, delo njegovih rok ali možgan, prišel v modo. Potem bi se lahko res oddahnil, kajti uspeh bi bil njegovemu izdelku gotovo zagotovljen. Takšno moč ima moda! Ni važno, da je njegovo delo res pravi umotvor, lepo. praktično in ustrezajoče namenu. Moda je sicer plod človeških možgan, časa in okoliščin, v katerih živi in dela človek, a ima vendar lastne oči in lastno pamet; lahko dvigne pa tudi uniči najmočnejše podjetje, človeška stvar, toda v trenutku, ko se je spustila iz človeških in strojnih delavnic v ozračje, leti nezadržno, se širi in razleze po vseh kotičkih javnega mnenja, kakor živo srebro, ki se ne da zajeti. Prežene jo lahko samo nova moda, nova »kreacijam, kakor pravimo strokovno. Dvomljivcem, ki se zanjo ne zanimajo, ker jih je morda življenje že potisnilo v stran ali so se sami izločili iz življenjskega vrveža, lahko navedem za svojo trditev dokaze iz laštnega doživetja. Poglejte na primer tisto dekle v tramvaju, ki pestuje v naročju ne morda otroka ampak koš, pravi koš iz vrbja nekje ob Piavi. Tako je velik, večji kakor »fulovž«, kakršne so nekdaj pleli na Vipavskem, da so v njih hranili lešnike, človek bi mislil, da je v njem kopalna obleka in velika brisača za plažo; nikakor ne, kvečjemu ženski robček in še manjša ženska denarnica, kvečjemu še ruž. Ta »kreacijam ali jezikovno bolj pravilno »kreaturam torej ni ustvarjena za potrebo. Tudi ni verjetno, da je njen kreator segel po vrbju, da bi prištedil usnje. — Oh ne. saj moda ne gleda na cene. Namesto usnja bi sicer lahko uporabil plastiko ali impregnirano platno in lepenko, ako bi mu šlo res za varčevanje z usnjem. Nazadnje sem bil priča pravega zmagoslavja mode nad človeško pametjo. Ko je tisto dekle hotelo izstopiti, je strojnik prenaglo zaprl vrata in ta so avtomatično, torej brezglavo in res neusmiljeno stisnila veliki koš med svoja krila, ne meneč se ne za modo in ne za vzdihe nesrečnega dekleta, ki je k sreči že ušlo. Sopotniki so resno pomilovali ubogo dekle in nikdo se ni jezil na muhasto modo, ki je ustvarila prevelik koš, pač pa na sprevodnika! Opij mode je omamil vse in jim tudi vzel smisel za zdravi humor. Seveda se je vse srečno zaključilo, le košu je polomilo nekoliko reber. NE DA SE PREMLATITI V Linzu je neki novinar vprašal Hruščeva, zakaj hoče Rusija kupovati v Avstriji samo toliko, kolikor njej sama proda. Sovjetski ministrski predsednik mu je odgovoril z zgodbico. človek, ki se je najedel v gostilni, a nima denarja, da bi plačal račun, pokliče natakarja in ga vpraša; »Kaj storite s tistimi, ki ne plačajo računa? Natakar: »Namlatimo jiM. Nesrečni človek: »Pa dajte me«. »Jaz se ne bi rad dal premlatiti«, je nadaljeval Hruščev. »Jaz kupujem samo, kar lahko plačam. Združene ameriške države mi ne dajo dolarjev, Angleži tudi ne funtov šterlingov in Nemci ne mark. Med nami in Avstrijo je trgovina zelo razvita in mi bomo lahko tako nadaljevali«. m & S/žfU OB SMRTI ANGLEŠKEGA DRŽAVNIKA. Umrl je v 62. letu starosti angleški politik Aneurin Bevan, ki se je povzpel od navadnega rudarja do enega izmed najuglednejših angleških parlamentarcev in ministrov. Šest let je bil minister za narodno zdravje oziroma. delo. Pripadal je levemu krilu laburistov, to je delavski stranki. Neodvisni angleški tednik Observer ga prišteva med nadarjene in spretne politike, kakor so bili Pitt, Gladstone, Disraeli, Asquith, Lord George in Churchill. Imel je velik govorniški dar, ki ga je znal prav tako uporabljati v parlamentu kakor na shodih. Od leta 1957 je bil zunanji minister »vlade v senci«, to je opozicije. Konservativni Sun-day Times ga opisuje kot »magično o-sebnost«. V času. mednarodne napetosti na naši meji zaradi Trsta leta 1954 je potegnil, kakor vodja francoskih socialistov Mollet z Jugoslavijo. AVSTRIJA HOČE OSTATI NEVTRALNA. Hruščev si je v svojih izja-vah med svojim bivanjem v Avstriji privoščil kaj rad Zah. Nemčijo in A-meriko. Poslanika Zahodne Nemčije in Združenih ameriških držav sta protestirala pri dunajski vladi, češ da je bil pri teh izjavah navzoč tudi avstrijski kancler Raab in da je vse te izjave mirno trpel, čeprav je Avstrija nevtralna država. Kancler Raab je nato v avstrijskem radiu izjavil, da je avstrijska vlada dala razumeti Hruščevu, da se ne. strinja z njegovimi izjavami pro-li prijateljskim državam, ki jih je izrekel na avstrijskem ozemlju, in sicer ne samo proti Ameriki in proti Zah. Nemčiji, temveč tudi proti Italiji (v Celovcu). Med Italijo in Avstrijo obstaja sicer odprto vprašanje. Južnega Tirola, ki ga hoče Avstrija predložiti mednarodnemu forumu, toda med obema državama so sicer odnosi korektni. Kancler je naglasil, da hoče Avstrija ohdaniti svojo nevtralnost, ki jo morajo zlasti spoštovati tiste države, ki so podpisale avstrijsko državno pogodbo. Dodal .je., da se avstrijska zunanja trgovina ne bo preusmerila ter navezala pretežno na vzhodne evropske države, pač pa si hočejo ohraniti odprta vrata tudi v druge smeri. ODSTOP ŠKOFA DIBELIUSA IN PROTESTANTSTVO V VZH. NEMČIJI. Protestantski škof Dibelius je odložil mesto predsednika »Konference vzhodne Cerkve«. Kot vzrok je navedel okolnost, da se mora pripraviti na svetovno cerkveno konferenco, ki bo prihodnje leto v Delhiju. Dibelius je star 80 let in vodi protestantsko škofijo Berlin-Brandenburg. Že več let mu je prepovedan vstop v Vzhodno Nemčijo zaradi njegovega gledišča nasproti verski politiki vzhodnonemške vlade. Zato ni mogel izpolnjevati obveznosti kot načelnik konference, ki združuje vse protestantske škofe Vzhodne Nemčije. Poleg tega je bil v zadnjem tednu v Leipzigu sestanek Zveze evangeljskih župnikov, v kateri je včlanjeno okoli 200 protestantskih duhovnikov. Ti so na sestanku zahtevali, naj jih vlada prizna ža »delovno razumništvo« in pravico do starostnega zavarovanja. Tako je prišla do izraza volja do sodelovanja z vzhodnonemško vlado, ki ~ ga je Dibelius odklanjal. PREDSEDNIK SUDANA V JUGOSLAVIJI. Na obisku po Jugoslaviji je že več dni predsednik sudanske vlade ' Ibrahim Abud. V Beogradu se je v spremstvu predsednika Tita podal na otok Adi Ciganlijo, kjer so' ga sprejeli mladinci, ki gradijo velik nasip okoli otoka, da bi ga zavarovali pred poplavami. Ibrahim Abud je odpotoval nato v Sarajevo. Ogledal si je tudi jeklarno v Zenici in hidrocentralo v Jablanici. Predsednika sudanske vlade spremljajo minister za promet, mini-; ster za zdravstvo in minister za živinorejo. PEKO DAPCEVIC NA DUNAJU. Med . obiskom člana Zveznega izvršnega sveta in tajnika za promet Peka Dapčevi-ča ma Dunaju je veleposlanik Jože Zem-ijak priredil kosilo, katerega se je u-deležil tudi avstrijski minister za promet in elektrogospodarstvo Waldbrun-ner. Dapčeviča je sprejel tudi predsednik republike dr. Schaerf. Peko Dapčer vič si je na Dunaju ogledal zahodno železniško postajo, ranžirno postajo in še nekatera podjetja. IRAK NE TRPI IZRAELSKEGA ZEMLJEVIDA. V Iraku je prepovedano razobesiti ali sploh uporabljati zemljevid države Izraela. Za označbo te države so dovoljeni naslednji izrazi: »Palestina«, toda v tem primeru ne sme biti določno označena meja, ali »Zasedena Palestina« ali »Palestina, ki jo je, treba osvoboditi«. Pri uporabi zadnjega izraza oziroma zemljevida so lahko označene meje med Izraelom in sosednimi arabskimi državami. ŠE VEČJA NAPETOST MED AMERIKO IN ZSSR. Ker so Rusi sestrelili ameriško izvidniško letalo tipa R.B. 47, je zavladala med obema državama še večja napetost. Rusi trdijo, da gre za vohunsko letalo, kakor je, bilo letalo U2, Američani pa to zanikajo in trdijo, da je letelo izven sovjetskih teritorialnih voda. Rusi so ujeli dva člana posadke, medtem ko se je tretji ubil. TuUzem ZMOGLJIVOST ITALIJANSKIH HOTELOV Minister za turizem Tupini je med razpravo pred poslansko zbornico o-menil, da je italijanska turistična mreža štela v letu 1946 176.000 postelj, medtem ko je bil konec lanskega leta položaj naslednji: 31.131 hotelov in drugih gostinskih obratov s skupno 425.510 sobami in 737.569 posteljami in 121.195 kopalnicami. Lani je turizem prispeval k plačilni bilanci čistih 280 milijard Ur, ako odbijemo stroške italijanskih turistov v, tujini. V primerjavi z letom 1955 se je lanski doprinos turizma k plačilni bilanci povečal za 30°/o. Turizem v tem letu kaže še bolje kakor lani. Minister Tupini je v tej zvezi dejal, da bi morala vlada poskrbeli za finančna sredstva, s katerimi naj bi še bolj pospešili gradnjo gostinskih obratov in omogočili podeljevanje posojil pod u-godnimi pogoji za obnovo starih obratov zlasti na jugu. Mednarodna trgovina (j^ ZB PfVO BtOIllSkO bOliO iZ 1(01108 Nekaj o avstrijskem tobaku Med velesejmom je naše mesto obiskal generalni, ravnatelj avstrijskega tobačnega monopola (Oesterreichi-sche Tabakregie) dr. Schramm. Na tiskovni konferenci je opisal proizvodnjo avstrijskega tobačnega monopola ter se dotaknil notranje prodaje avstrijskih tobačnih izdelkov in izvoza. Med zgodovinskim pregledom je omenil, da so v Avstriji v 16. stoletju uporabljali tobak kot zdravilno rastlino ali pa ga njuhali. V Italiji je danes državna taksa na tobak višja kakor v Avstriji. Lani so v Avstriji potrošili 10, in pol milijonov kg tobaka. Od celotne potrošnje je odpadlo 85% na cigarete, in 3,5% na cigare. V prejšnjem letu so Avstrijci pokadili nad 9 milijard cigaret in s to količino presegli srednjo potrošnjo tobaka v Italiji. Avstrijski kadilci lahko izbirajo med 50 domačimi vrstami cigaret ter 36 vrstami uvoženih. Od vseh cigaret, ki so jih lani pokadili v Avstriji, jih je bilo 3,6°,'o tujega izvora. V Avstriji izdelujejo cigarete s filtrom pa tudi brez njega. Za cigarete brez filtra je zanimanje večje; saj so lani Avstrijci pokadili de 10% cigaret s filtrom. Letos se je zanimanje kadilcev za cigarete s filtrom povečalo, in sicer je potrošnja takšnih cigaret dosegla 16% celotne potrošnje cigaret. Avstrija izdeluje danes precej drugačne cigarete kakor pred vojno. Med tem časom se je namreč okus kadilcem spremenil. Pred vojno je bilo z orientalsko mešanico pripravljenih 80% vseh cigaret, danes pa komaj 2%. »Orientalske« so na primer »Egyptische III. Sorte«, ameriškemu tipu pa ustrezajo cigarete »Jonny«; lahek ameriški okus imajo tudi »Smart Export«, opremljene z acetatnim filtrom. Prav ta vrsta je v Avstriji najbolj priljubljena. Cigarete z mešanim okusom so »Austria 2«, »Austria 3:< in »Autria 10«, ki vsebujejo malo orientalskega tobaka in mnogo čezmorskega . »Regie Gold« so damske cigarete z zlatim ustnikom. Na tržaškem velesejmu so pokazali Tržačani največ zanimanja za cigarete »Smart Export«; prodaja teh je dosegla kar 60% celotne prodaje. Damskih »Regie Gold« je bilo prodanih 25%, orientalskih »Egypti-sche III. Sorte« pa 15%. Po sporazumu med obema državama bo tudi italijanski monopol pričel prodajati avstrijske cigarete Smart Eixport, in sicer p0 350 lir za Italija na razpotju Iz protesta proti glavni skupščini Italijanskega socialnega gibanja (MSI), v katerem se v glavnem zbirajo bivši fašisti, v Genovi so se po velikih italijanskih mestih razvili nemiri, ki so stali življenje desetih delavcev in nameščencev (v samem Reggio Emiliji 5 in Palermu 3); na Siciliji je bilo zaradi demonstracij aretiranih kar 108 ljudi. Nemiri so se začeli iz političnih razlogov in so bili v začetku naperjeni predvsem proti neofašistom, končno pa so dobili protivladno ost. Levičarske stranke ne zahtevajo samo razpustitve neofašistične stranke, temveč tudi odstop vlade, češ da sprejema podporo neofašističnega gibanja v parlamentu. Ministrski predsednik Tambroni je v senatu izjavil, da bo vlada odločno zavarovala mir in spoštovanje zakona in da ne bo dovolila, da bi zavladala ulica. Demonstracij v Rimu so se udeležili tudi nekateri poslanci, ki pripadajo komunistični in socialistični stranki. Država se je zdaj pomirila in beseda o usodi vlade gre parlamentu kjer pričakujejo ostro obračunavanje med opozicijo in vlado. Težko je presoditi, v kakšni meri so na razvoj dogodkov vplivale tudi socialne razmere, značilno je vsekakor, da je bilo na Siciliji mnogo aretiranih tudi zaradi poskusov, da bi vdrli v trgovine. M. Guerrini, ki v »Tempu« razlaga demonstracije v Genovi, je mnenja, da so sedanje politične napetosti vsekakor krive tudi socialne razmere. Pisec opisuje negativne gospodarske in socialne pojave v Genovi, kjer je sicer pomorski promet v zadnjih letih močno narastek V ladijski register je danes vpisanih 587 ladij, leta 1958 614. V zadnjem času se je med pristanišči Evropskega skupnega trga razvila silna konkurenca. Francoska in nemška vlada sta dali na razpolago milijarde za izboljšanje pristaniških oprem, medtem ko v Genovi ni videti napredka glede opreme pristanišča. Turizem v Genovi peša. Leta 1957 je bilo v Genovi 456.923 tujih turistov, leta 1958 387 tisoč 791, a število nočitev je padlo od 1,355.188 na 1,089.101. V osmih letih se je zmogljivost ladjedelnic povečala od 300.000 na 600.000 ton, toda naročil ni dovolj. Italija se ne sme oboroževati na morju. Med podjetji je samo Ansaldo v 13 letih odpustil 15.000 delavcev, Medtem se, število trgovin množi. Danes pride že na 42 prebivalcev ena trgovina. Povprečno živijo nova podjetja 4 leta; propadajo zlasti manjše trgovine. Seveda je težko presoditi, ah je v Genovi socialni položaj res tako slab, ali pa so Genovežani izkoristili to priložnost, da izbijejo od vlade nove koncesije. Genova sodi prav gotovo med najživahnejša pomorska mesta v Italiji, v katerih se promet močno razvija. Kaj bi morali napisati šele o Trstu, ko bi se lotil naših razmer po Guerrinijevem receptu. Zadnji nemiri v Italiji so nekakšen naraven izbruh ognjenika, v katerega notranjosti že dolgo tli. Tvorne sile odporniškega gibanja v vseh demokratičnih strankah, ki so ustvarile povojno Italijo, so začutile nevarnost, da bi jih sodelovanje med krščansko demokracijo in desničarji lahko spravilo ob dragocene demokratične pridobitve. Nesreča je v tem, da se krščanska demokracija še ne more odločiti za sodelovanje s socialisti ter je bila zaradi tega Tambronijeva vlada prisiljena opirati se v parlamentu ma desničarje, to je, na neofašistično skupino. Ker so se ji zdaj ponudili socialni demokrati, liberalci in republikanci je verjetno, da bo krščanska demokratska stranka odslovila Tambroni j a in s, temi sestavila novo vlado. zavojček 20 komadov. Ako bi te cigarete uvažali iz Nemčije, torej s področja Evropskega skupnega tržišča, bi bila njihova cena nižja. Avstrijski monopol ima namreč v Muen-chenu že od leta 1916 lastno tobačno tovarno. Italijanske cigarete »Na-zionali Esportazione« so v Avstriji cenejše kakor cigarete Smart m stanejo 35 grošev, Smart pa 45. v Italiji stanejo Smart 17,5 lire, medtem ko Nazionali Esportazione 12 lir. (V zadnjih tednih so v Avstriji začasno znižali ceno teh italijanskih cigaret, da bi hitreje izpraznili skladišča, ker bi se sicer utegnile pokvariti. ing. M. P. JUGOSLOVANSKI VELEPOSLANIK NA DUNAJU prof. J. Zemljak odide na drugo službeno mesto ter se je že poslovil. Poslovilnega sprejema se. je udeležil tudi kancler Raab. Illlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillililllllllllllf llllllllll!IH S hormoni pitana perutnina zdravju nevarna V mnogih državah so začeli uživati v zadnjih letih velike količine perutnine in piščanci so se začeli pojavljati vedno bolj pogosto tudi na evropskih mizah. Piščance so pričeli rediti z geslom: čim več teže, čim-prej, čimbolj ekonomično. Starinski način prisilne debelitve s pitanjem so perutninarji zamenjali z novimi metodami; tako n. ’ pr. primešajo o-trobom v pitališčih razne antibiotike, kakor auromicin, terramicin, penicilin, itd. Antibiotiki imajo lastnost, da pospešujejo presnavljanje hrane v meso in tolščo. S tem načinom, ki ni škodljiv za same pitance in za človeka, so bili doseženi dobri rezultati, vendar še zdaleč ne takšni, kakor z uporabo imenovanih »estrogenov«. S takšno krmo zmstoir' mške neverjetno naglo, tako da se v 2 — 3 mesecih njihova teža kar potroji. Ta način pa je škodljiv za človeško zdravje, kakor je škodljiv tudi za zdravje pišk. Estrogeni so ženski hormoni in imajo lastnost da v moškem telesu uničijo biokemične učinke tipične za moški spol. To pa dopušča, da se piščanci v kratkem času takorekoč napihnejo, greben ostane nerazvit, itd. Za človeka je uživanje mesa tako vzrejenih piščancev škodljivo, ker se delovanje hormonov nadaljuje še v človeškem telesu (kuha namreč ne uniči hormonov). Poleg vsega pa so s poskusi dognali, da so vsi piščanci, vzrejeni na ta način, po krajšem času crknili za levkemijo in za rakom. Nevarno je, da se tudi človek ob uživanju takega mesa, naleze teh neozdravljivih bolezni. Kanadska vlada je strogo prepovedala uporabo estrogenov v perutninarstvu. V drugi polovici junija je tudi italijanska vlada sprejela zakonski osnutek, po katerem naj bi se odpravilo pitanje z . ženskimi hormoni, vendar je bil njen nastop precej milejši kakor nastop Kanadske vlade, češ da v Italiji ta način vzreje v perutninarstvu še ni razvit. Tako so se škodljivemu olju, škodljivim testeninam, maslu, vinu, slaščicam, sadju, pijačam vseh vrst, kruhu, alkoholu, itd. pridružile še škodljive piske. Tudi angleška vlada je prepovedala uporabo hormonov za pitanje perutnine. ZSSR NE ZAHTEVA VEČ TOLIKO AVSTRIJSKEGA PETROLEJA Med obiskom ministrskega predsednika Hruščeva v Avstriji je sovjetska Predsednik nove zvezne republike Jožef Kasavubu. Predsednik vlade je Pa-irice Luniumba, ki je posebno hud nasprotnik Belgijcev. Po proglasitvi neodvisnosti Belgijskega Konga in po umiku belgijske vojske, se je v nekaterih predelih začelo hudo preganjanje Evropejcev. Najhujši je bil položaj v Južni deželi Katan-gi, kjer se, je domača vojska uprla. vlada pristala na to, da bo obrok petroleja, ki bi ga morala Avstrija izvoziti v Sovjetsko zvezo na račun vojne odškodnine v letu 1964, zmanjšan na polovico. Na račun vojne odškodnine bi Avstrija morala dobaviti Sovjetski zvezi H) milijonov ton petroleja. Od leta 1958, ko je Rusija prvič znižala odškodnino, je Avstrija dobavljala po 1 milijon ton petroleja na leto, toda z druge strani so Rusi brezplačno dobavljali Avstriji po % milijona ton svojega petroleja na leto; ta dobava je bila ukinjena. Septembra bosta obe državi sklenili novo trgovinsko pogodbo za pet let. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU Trg je natrpan posebno z domačo zelenjavo. Zaradi deževnega vremena prejšnje dni, sta šla sadje ih zelenjava slabo od rok. Posebna breskev je letos, v izobilju. Na trg •‘prihajajo letos tudi jugoslovanske breskve (iz Vipavskega). Letos dovažajo iz Jugoslavije tudi marelice. Zato je cena marelic na trgu padla. Iz Jugoslavije so prispele tudi prve borovnice in smokve. Cene na debelo (v oklepaju na drobno). Radič I. 160-220 ( 200-280), II. 60-100 (90-140); solata 40-50 ( 70-90); blede 20-60 ( 40-90); paradižniki 40-80 (60-120); fižol v stročju 100-120 (140-160); »tegobne« 80-180 (120-240); rdeča pesa 45-60 (70-90); melancani 100-120 (140-180); kumare 30-50 (50-80); bučke 2545 ( 45-70); grah 200 (260); paprika zelena 100-140 (140-180); sladko zelje 2545 ( 45-70); čebula 45-65 (70-90); česen 100-140 (160-200); korenje 40-60 ( 70-90); krompir 38-60 ( 55-80). Breskve I. 80-140 (120-200), II. 25-70 (50-120); hruške 70-120 (100-160); jabolka nova 50-80 (80-120), delicia 180-200 (240-280); marelice jug. 180-240 ( 260 do 300); borovnice jug. 200-250 (260-320); pomaranče 140-160 ( 200-320); limone 70 do 115 (100-160); smokve jug. 120-150 (160-200), domače 200-240 ( 24(h280); prvo grozdje na drobno 350 lir kg. Ubitih je bilo mnogo Evropejcev, med njimi tudi italijanski konzul Spoglia. Zaradi teh vesti so iz Belgije odposlali v Kongo več enot padalcev, ki naj bi rešili Evropejce. Medtem je deželni glavar Katange proglasil to deželo za neodvisno. Na pomoč je poklical tudi vojsko iz Angleške afriške zvezne države, toda londonska vlada je pomoč odbila. Osrednja vlada zvezne države Konga je prosila Združene ameriške države za vojaško pomoč, toda Američani so pripravljeni pomagati le, ako to sklene Organizacija združenih narodov. Katanga je najbogatejši predel Konga, kjer so bogati rudniki bakra, kobalta, cina, cinka, premoga, urana in tudi radia. Z dohodki teh rudnikov pokrije Kongo eno tretjino državnih izdatkov. Uran za prvo ameriško atomsko bombo je prišel prav od tod. Vse to bogastvo je bilo doslej v rokah belgijskih družb Societe Generale, Unione Miniere du Haut Catanga in Brufina. J*i*ni£p'ihtu& PROGA »NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICU« Pred časom je bila v Trstu ustanovljena nova plovna družba »Navigazio-ne Alto Adriatico«, ki je, prevzela posle družbe »Istria - Trieste«. Nova družba je preteklo soboto zopet uvedla redno zvezo na progi Trst - Pulj, in sicer z ladjo »Monfalcone«. »Navigazione Alto Adriatico« vzdržuje tudi zveze z Gra-dežem, Grljanom, Sesljanom, Miljami, Koprom in Novigradom. Na progi Trst-Pulj odhaja »Monfalcone« vsako soboto od pomola pri tržaški glavni ribarnici ob 6. uri; prihod v Pulj ob 13. uri. Iz Pulja se ladja vrača isti dan (sobota) ob 14.30 in pristane v Trstu ob 21.30. Med vožnjo pristaja v Kopru in Piranu. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Velebit 25. julija; Uljanik 28. julija, Učka 1. avgusta. — Indonezija — Daljni vzh.: Velebit 25. julija, Uljanik 28 julija. — Sev. Kitajska — Japonska: Velebit 25. julija, Uljanik 28. julija. — Sev. Evropa: Rijeka 24. julija. — Sev. Afrika: Hrvatska 16. julija, Črna gora 24. julija, Rijeka 24. julija. — Sev. Amerika: Hrvatska 16. julija, Črna gora 24. julija. — Perzijski zaliv; Vis 11. julija. -Južna Amerika: Nikola Tesla 12. julija. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 12. julija. — Dalmacija — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 8. julija. KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Risnjak 20. julija. — Mehiški zaliv: Marijan 28. julija. SPLOŠNA PLOVBA. V (orek, 12. julija, je odplula iz Trsta tovorna ladja Bled, in sicer proti Reki, da bi tam izkrcala preostali delu tovora. Ladja bo zopet v Trstu 30. julija ter bo natovorila razno blago. PROGA JADRANSKO MORJE — PERU. Po še nepotrjenih vesteh namerava kvarnerska plovidba podaljšati svojo tedno pomorsko progo Jadransko morje — Mehiški zaliv do Peruja. V ta namen naj bi naročila v jugoslovanskih ladjedelnicah 8 novih 10.500-tonskih ladij, ki naj bi dosegle hitrost 18 vozlov. W (Srda pojdi zdaj f Zgodaj zjutraj me spet pozdravlja lepa, tiha, mehka cesta, speljana tako kot se spodobi, da pride prav najbolj razvajenemu izletniku: levo in desno se odpira najlepši razgled po Italiji in Sloveniji. Velika za-ščitnica in zoprnica Bricev gora Korada je tik pred menoj. Korada ali kakor pravijo po domače Gendra, po razvalinah cerkvice sv. Gendre, ščiti Brda pred mrzlimi sapami s Krna in Matajurja, po drugi strani pa meša topli zrak razgretih goric in furlanskih ravnin s hladno sapo ‘ gozdov in sipa točo na rahlo trsje. Obkrožim na desno Gendro, ker nimam tišine nikdar dosti in se spustim po raznih starih vojaških cestah, ki so lepo zelene in obrasle, skozi neskončno dolg mlad bukov gozd v nižino. Samo bukovje, kot da nisem v Brdih, tik nad furlansko ravnino. Spuščam se, spuščam brez konca in kraja in zanavrh pridem za slovo na takšno stezo, na katero bi bilo ponosno vsako planinsko društvo, ki da kaj nase, na svoje vrtoglave steze in prepade. Brez pravega prehoda me vrže steza v krotko okolje njiv in brajd v Kožbani. Sprašujem po gostilni ljudi, ki hite k nedeljski maši. Ni ljudi ne za gostilno in ne za cerkev. V cerkvi niso zasedeni niti vsi stoli, ostali del cerkve zija prazen. Polovica ljudi je šla za drugim, lažjim zaslužkom po Sloveniji. Kmetje radi postrežejo poceni z vinom, ker ni daleč okoli nobene gostilne. Kdo pa naj bi v njej prešerno popivali? Pot se od Kožbane naprej še spušča, toda ne dolgo. Kolena več ne bolijo od neprestanega stopanja navzdol, zato pa se pojavlja vročina. Bila je dolga hladna pomlad, vetrovna in zato ljudje upravičeno tožijo zaradi suše. Okoli Hruševlja, Nebla izpod Višnjevika prihajam v prava Brda. Vinogradi so lepše obdelani in urejeni. Na križišču pri Peterneljih mi obstane korak. Stojim pred veliko stavbo, pred najbolj tragičnim spomenikom Brd v zadnji vojni. Nemci so zaprli 23 talcev v hišo in jo zažgali. Ne morem razumeti, kako je bila vojna beštija povsod navzoča in da je poiskala svoje žrtve v oddaljenih Peterneljih, ki so kot ustvarjeni za mir in tišino. še dobre pol ure in že sem v gostilni na Krožadi, tik pod Dobrovem, v srcu Brd. Katera šoferska duša, kateri sindikat Slovenije, ki obiskujejo pogosto Brda, ne pozna te gostilne in njene rebule. Nosijo jo s sabo popotniki za spomin v Slovenijo, toda dvomim, da jo njihovi domači poskušajo. Strašno so daleč Brda od vse druge Slovenije, huda je žeja na poti. V gostilni najdem domače Slovence, Furlane iz bližnje Furlanije in Italijane iz furlanskih mest. Razgovor se plete trojezično, kar v gostilni ni težko. Odsekani furlanščini dodaja italijanščina mehke samoglasnike, a domače briško narečje nasuje na vse to, kot ražljajočega gra-hu, še trdih zlogov. Blok je prav blizu, na Idrijci, ki je čisto drugačna kot gori v gorski soteski, ima tukaj široko prodnato krilo, prava Furla-nuta je, nič ji ni, šla je sirota v svet in ni ji krivice. Po ravni cesti je blizu do znamenite vinske kleti v Dobrovem. Okrogli stolp se dviga visoko, prav toliko globoko v zemljo, okoli in okoli pa vinogradi, eden lepšf bd drugega. Na Dobrovem je kakšnih deset novih hiš: stanovanjskih in za javne ustanove. Gledam jih in občudujem, ker sem v Brdih, in ker se nikakor ne morem navaditi, da bi bile v Brdih drugačne hiše kot so bile od zmeraj. Bodimo odkritosrčni — nobena arhitektonska Hepota, kot stara suha dekleta, previsoka in premalo košata. Polknice visijo na enem tečaju, šip ni vseh v oknih, omet je bil morda nekoč temno-moder, zdaj je kot nezorana njiva, brez barve. Lepo je, da ni kmečkih gnojišč v varni sanitarni razdalji petdeset metrov od hiše, na najbolj razgledni točki. Tako je po vseh Brdih, v vseh njenih 19 vaseh in zato je središče Bobrovega lepo s svoiimi novimi hišami, z lekarno, z uradi, z zdravnikom, s trgovinami in slaščičarno in še drugim. Tu je še velik grad, za katerega ne veš, kako naj bi ga smotrno uporabil. Gostilniški prostori, o-paženi z lesom, s težkimi stoli in mizami, s točilnicami, ki prevladuje kot slavnostna tribuna nad vsem. zunaj staro grajsko drevje pa senca, To v Brdih, kjer je bil vrhunec gostinstva v dveh vegavih mizicah in nekem stojalu za steklenice. Muhe so lačno brenčale pod stropom, ker niso imele kaj jesti. Tu v Brdih lahko piješ, kar prineseš s sabo, tudi lahko poješ, toda dosti več od konzervnih škatel ne boš našel. Kdor je pameten, naj gre zdaj v Brda, dokler ne zgradijo hotela, dokler ne bodo servirali zrezkov in pršuta; potem bo prepozno, potem bodo stal’ v vrsti avtomobili in motorji in za vsakim od tisoč briških ovinkov bo prežala nevarnost. Avtobus nas je odpeljal proti večeru iz Brd proti Plavam, vsi smo bili glasni, s šoferjem vred. Tako odhaja vsako vozilo iz Brd. Tihih potnikov ni. Rebulski mikrofon govori iz nas. Muti m, Izdvid Do pretekle nedelje je bila na slovenski gimnaziji (Znanstvenem liceju) v ulici Lazzaretto Vecchio izležena lestvica za imenovanje slovenskih profesorjev v bodočem šolskem letu. Kronisti pišejo o človeku, ki je v svojem življenju res »napravil kariero«, da je zlezel na najvišji klin poklicne lestvice. Tako kaže tudi profesorska lestvica, kateri izmed šolnikov ima prednosti pred drugimi. Seveda so tudi naši šolniki samo ljudje in to čutijo dijaki med letom in zlasti ob koncu šolskega leja. Zato je pač naravno, da se profesorji ob pogledu na lestvico zaskrbljeno vprašujejo, zakaj so ostali na zadnjem klinu, medtem ko so drugi zlezli visoko. Višina klina odloča v veliki meri, kakšno službo bo profesor dobil v bodočem šolskem letu. V Italiji je r: a ra reč navada, da morajo vsi nestalni profesorji vsako leto vlagati prošnjo za namestitev; med Slovenci stalnih profesorjev skoraj ni. Usoda naših šolnikov nam je res pri srcu iz dveh razlogov: zaradi njihovega socialnega položaja, še bolj pa zaradi uspeha slovenske šole. Z obeh vidikov je treba kritizirati današnji položaj slovenskih šolnikov. Šesto letQ bo kmalu poteklo od londonskega sporazuma in italijansko-jugoslovanski mešani odbor pridno zaseda enkrat v Rimu, drugič v Beogradu, toda vprašanje dokončne ureditve položaja našega šolstva in naših šolnikov se ne premakne z mesta. Določbe londonskega sporazuma res niso idealne, toda dajte naši šoli in našim profesorjem vsaj to, kar je, v njih! Mi smo vselej naglašaii, da je treba vprašanje naših šol rešiti z izjemnimi ukrepi, s posebnim zakonom, llalija ima sicer lepe osnovne določbe o človečanskih pravicah državljanov v svoji ustavi, toda od ustave do paragra-lov, ki pravno urejajo življenje njenih državljanov, je daleč, predaleč. Zdi se celo, da se čedalje bolj oddaljujemo od ustave v pravnem življenju. Čimbolj se oddaljujemo od prvega povojnega časa, ko so bile zaradi trpljenja med vojno svobodoljubne ideje še žive. Zato je danes toliko bolj potrebna uzakonitev našega šolstva, kar tudi jasno zahteva mednarodna pogodba, to je londonski sporazum. Splošni italijanski šolski zakoni ne morejo^ zagotoviti obstanka in prospe-^našim šolam. Najboljši dokaz za našo trditev je prav vsakoletna profesorska lestvica in toliko bolj letošnja. Po tej lestvici imajo namreč prednost za poučevanje slovenščine na slovenskih srednjih šolah tisti šolniki, ki so napravili izpit iz slovenščine kot tujega jezika po splošnih italijanskih šolskih predpisih, pred pravimi slavisti, ki so dovršili študije na slovenski univerzi, a jih še niso utegnili nostrifici-rati ^ na italijanskih univerzah, še v slabšem položaju so seveda tuji državljani slovenske narodnosti. Za pouče- Za enoten devizni tečaj v Jugoslaviji v Jugoslaviji se je mudil več dni predsednik Izvršnega odbora Mednarodnega denarnega sklada Per Jakob-son v spremstvu strokovnjakov. Pred odhodom je izjavil časnikarjem, da napravi Jugoslavija vtis dežele zelo dinamičnega razvoja. »Imam vtis,« je dejal g. Jakobson, »da odhajam iz dežele, ki je na razvojni ravni Zahodne Evrope«. Mislim, da razlika glede lastnine. in vodstva ne dela razlike na zunaj. Mednarodni denarni sklad je podelil finančno pomoč velikim zahodnim državam .kakor Vel. Britaniji in Franciji. Jugoslavija pripravlja načrt za devizno preobrazbo, da bi uvedla enoten devizni tečaj; zato se je kakor druge države obrnila na Mednarodni denarni sklad. Ta je, že prej poslal svoje izvedence v Jugoslavijo in Jakobson je zdaj prišel še sam. Nekako čez mesec dni bo Jugoslavija poslala denarnemu skladu nekatere statistične podatke; nato bo vprašanje uvedbe enotnega deviznega tečaja dozorelo. vanje slovenščine in zgodovine slov®11 skega slovstva imajo torej prednost sli, ki so pokazali'svoje znanje s teflj da so na primer dobro prevedli odstavek iz Manzonijevega romana slovenščino in s tem pokazali, da 9. bro obvladajo italijanščino, pred sla' sti, ki so najmanj štiri leta obiskovaj slovensko univerzo in na njej dipl°nl rali. Zakaj italijanska šolska oblast';1 tako vztrajno zahtevajo od teh sla' stov, da svoje študije nostrificirajo 4 itaiijanskh univerzah, kjer pač štuoJ slavistike ne more biti tako razvit ka kor na jugoslovanskih univerzah. ^ vezne nostrifikacije bi bilo treba sp'0^ odpraviti — to bi bila naloga bodoč'1 ga italijansko-jugoslovanskega kult111 nega sporazuma — ako hočemo oi>ra niti slovenske srednje šole na Tržaško111 in Goriškem na doseženi ravni. L. B’ ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTJ1 •eo‘ sporoča, da je bila razglašena P1'1 . nostna lestvica osnovnošolskega učitoo siva za prehodni stalež v smislu zak®' na štev. 248 z dne 13. marca 1958. Lest' vica je na ogled pri šolskem skrb111 šivu, pri šolskem nadzorništvu in 11 didaktičnih ravnateljstvih. KNJIŽNI SEJEM. Tudi letos je ^ v Trstu običajen »Sejem knjige« Pre: šolo v ulici Giustiniano. Na stojnic3’ je bilo razstavljenih okrog 80.000 knji?. Lani so na sejmu prodali okrog 30-0®" knjig. Iflabladvifi hoteli bs [Mpo^ocafi Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-°*3 II. kategorije. • Sedemdeset po*^’ Vse hotelske udobnosti. Enopostel)^ sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne oi 2200-2600 (davki in postrežba vklj1 čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in ^ pia tekoča voda, centralna kurja'1®, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon do 46. — Priporočamo obiskovale«® svoje obrate: kavarno, restavracij in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag* * 100 udobno opremljenimi sobami * partmani, sobami s toplo in mrzlo ^ kočo vodo, telefonom, restoranoffl domačo in tujo kuhinjo, kavarno, b® rom, salonom za bankete in konf«reD ce, vodiči in šoferji. Pomist za skupine! »GOSPODARSTVO«« izhaja trikrat mesečno. — ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. GepPa ’ tel. 38-933, — CENA: posamezna st^ vilka lir 30, za Jugoslavijo din R>-NAROČNINA: letna 850 lir, polic111® 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvi št. 11-9390. Za Jugoslavijo letna din, polletna 300 din; za ostalo ^ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča M P, ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIj^ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, 1 . rač. štev. 600-70/3-375 — CENE o0Ij^ SOV: za vsak m/m višine v širini 611 ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 ** Odgovorni urednik: dr. Lojze Ber« Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. .VISTA TRST, Ul. CirdnccI IS, tel. 29-if* Bogata izbira naočnikov, daljno-g ledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Zaloga vina in kraških pršutov HARCELLO SIEGA TRST - Via Romiigna 24 - Tel. 31-20? Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina : Kabernet, Refošk, Burgundec in Rizling Velika zaloga kraškega pršuta! Gospodarsko pismo iz (Nadaljevanje s 1. str.) 1961. Zato so v polnem teku priprave za nov petletni načrt, ki naj bi nosil pečat sedanjega, to je nadaljevanje istega tempa gospodarskega razvoja. Poudarek naj bi bil na nekaterih gospodarskih dejavnostih, ki naj bi pomenile nadaljnji korak k ustalitvi, in sicer: na gradnji elektroenergetskih virov oziroma e-nergetike sploh, na industriji za preskrbo kmetijstva z o-premo in drugim materialom in podobno. Zlasti naj bi bil poudarek na železarski industriji in seveda na dvigu in modernizaciji kmetijstva. - &j - KMETIJSKA ZADRUGA V MU Ul. Foscolo 1 - tel. 91i-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milie. Ul- Roma 1 Kludlme Vam vas potrebiilne xa viHOgiadBlštvo, poljedalatvo la ilvtnorajo! KMEČKA BANKA r. s. x o. j. 6 0 R I C A Ulica Unallt 14 Tatafoa 22416 Banka pooblaičana Ma poalo v aunanl trgovini NE0PLASTICA NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO Dve prodajalni: V. Ghega, 9 — Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje) V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga) * Lutke — igrače •— sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode — izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve. /en- tli' eiH’ kak 3 V do- avi; val> ijbJ" ;tva avi' na idii ka- Ob- lob )čf tuf' ira- era i. Tli ed- elj' ko jst- >ni- n« bil ■ed ■ah O )«3 dJ' pe od i'1' el to- /a. rjO i« pb ijo I « te- ( )»• rP- 11- 9, te- pa o« 60 to- id g. ik. A ie ir e vestnik SKDEŽ. TRST Ul. ICA F A R I O FILZI ST. «0/1. tec. eroN \t tSCO^TaOSPOmRSKRGA ZORI JZEN.TA Novi prispevki socialnega zavarovanja za Nameščence v gospodinjstvu Od 11. aprila dalje so z ministr-^irn odlokom določeni naslednji prispevki: . V občinah g nad 100.00J prebivalci, e gre za nameščence s celotno služ-mora prispevati delavec 220 lir, delodajalec pa 550 lir, skupni teden-znesek 770 lir; če gre za name-“denca s polovično službo, je treba Prispevati tedensko 680 Ur, od kate-|lP je 190 lir v breme delavca, 470 lr pa v breme delodajalca. Za na-peščenke s polno službo prispeva de-0(lajalec 390 lir, nameščenka pa 160 .‘J’ skupni tedenski prispevek torej 50 lir; za nameščenko s polovično ‘Pžbo mora prispevati delodajalec 15 lir, nameščenka sama pa 110 lir, kupni tedenski znesek v tem prime-U je 385 lir. Inf6 gre za občine z manj kakor UO.OOO prebivalci, veljajo pa nasled-nU tedenski prispevki: za nameščence s polno službo pri-Peva delodajalec 470 Ur, delavec pa ,.9° lir, skupni tedenski prispevek 660 lrl za nameščence s polovično služ-^ Pa znaša tedenski prispevek 550 ,’f' 0sem slutil, da bom dočakal njen konec. Koliko izletnikov in turistov bi pri-'abil tramvaj ali cesta, ako bi se na ’a način izkoristila zapuščena železnica proga, posebno v zimski sezoni, ko Se Boršt in Ricmanje prijazno sonči-a v zavetju k,raškega grebena! In za-^aj se turistom iz tujine skriva divje jOmantično in zgodovinsko sotesko od Boršta do Drage. No, naj si bo kakor hoče, poglejmo, kakšen je ta surogat za nekdanjo že-Kzniško zvezo. Na vsak način sem bil Popolnoma prepričan, da vozi avtobus v Drago skozi Bazovico, ker je cesta ®ez Bazovico edina, ki pelje v Drago. Ko sem stopil zraven glavnega kolodvora v avtobus, sem pričakoval, da "o ta takoj krenil na levo proti novi Cesti (ulica F. Severo). Motil sem se, zdrdral je naravnost naprej po nabrežja- A, tako torej, peljemo se proti podaji pri sv. Andreju. Tam nas je čakala »mularija«, ki je prišla iz kopali-Sca in ki je s kričečim živžavom na-Polnila avtobus; tam so vstopile tudi mlekarice s svojimi vrči. Vedel sem iz časov, ko je še vozila železnica, da nas bo »mularija« zapustila pri Sv. Ani, mlekarice pa pojdejo naprej v svoje vasi. Kako, k Sv. Ani? Saj vendar ni pri tej železniški postaji nobene ceste za avtobus. In napeto sem sledil kretnjam šoferja, ki je obračal na levo in desno in slednjič zavozil po ulici S. Marco naravnost k Sv. Jakobu in od tam po Istrski cesti na staro Katinar-sko cesto. Tu se je ustavil nad začetkom dirkališča, kjer nas ie zapustila kričeča, razigrana in razposajena »mularija«. To naj bi bila torej ta »nova« Sv. Ana? Kam jo bodo še prenesli, u-bogo Sv. Ano? Najprej je bila tam doli pred vhodom na stadion, kjer ima tudi svojo kapelico, potem jo je železnica prenesla precej daleč od tam, nad pokopališče in sedaj je že na Katinarski cesti. Zares se mi smili sv. Ana, ker je, patrona moje ranjke matere. Po novi Sv. Ani mi je bilo že jasno, da pojdemo čez Katinaro v Ricmanje in Boršt, vendar sem bil še vedno v dvomu, kod bomo šli iz Boršta v Drago, ker ni tam nobene take ceste. Iz Boršta nas je peljal avtobus naravnost proti Boljuncu. Ta pa. je lepa, tega pa zares nisem pričakoval! Kako pridemo iz Boljunca v Drago, vendar ne skozi solesko, saj nismo koze. Kmalu pod Zabrežcem pa se je avtobus ustavil, obrnil nazaj in šli smo zopet mimo Boršta in Ricmanj na Ključ in mimo Bazovice v Drago. Vožnja z avtobusom iz Trsta v Drago traja eno uro, torej prav toliko kakor iz Trsta do Gorice. Nazaj v Trst smo šli seveda prav tako: mimo Bazovice, na Ključ, Ricmanje, Boršt, proti Boljuncu, zopet Boršt, Ricmanje, mimo Katinare, nove Sv. Ane, Sv. Andrej, glavna postaja. Pri Sv. Ani je »mularija«, ki se je šla kopat, zopet napolnila avtobus s svojimi telesi, kričanjem in razposajenostjo. Ko sem se ob 2.30 popoldne vračal iz Drage, sem vprašal sprevodnika, ali bi lahko izstopil v Bazovici. »Ne, v Bazovici se ne smemo ustaviti, Bazovica ima svojo avtobusno službo.« »To vem, toda med Bazovico in Drago ni nobe- ne avtobusne zveze in ali nimajo tudi Ricmanje in Boršt svojih avtobusnih zvez?« »Naj hodijo peš iz Bazovice, v Drago, ali pa naj počakajo na zrakoplov ali še bolje na helikopter!« Odpravili so torej železniško službo in niso izkoristili zapuščene proge za cesto ali tramvaj. Dobro, kakšen položaj je nastal zaradi tega? Izgubo je utrpela samo Draga, ker vse druge prejšnje železniške postaje imajo svojo avtobusno zvezo. Poskrbeti bi bilo torej treba samo za Drago. Rešitev te naloge je zelo preprosta: eno od ba-zovskih avtobusnih prog bi podaljšali do Drage, prav tako, kot so eno že podaljšali do Peska. Nekaj pa je vendar pridobila Draga z na novo uvedeno avtobusno progo. Medtem, ko je bilo treba prej hoditi na precej oddaljeno železniško postajo, prihaja sedaj avtobus v vas pred samo gostilno, kjer sem popil črno kavo. Ker ima gostilna lep vrt za goste in ker sem se tam prav dobro počutil, bi bil rad sedel v senci še nekaj časa. Toda avtobus, ki prihaja tja ob drugi uri, odhaja v Trst že pred drugo uro in pol, naslednji pa šele ob osmih zvečer. Kaj naj bi počel ves ta čas? Napis pred gostilno mi je sicer predlagal, naj bi šel po na novo zaznamovani stezi na Veliko steno, toda tam sem bil žc pred loti in sem bil vesel, da me milijarde kobilic niso požrle. Pa še drugo ugodnost nam nudi nova proga, in sicer to, da se za 110 lir lahko eno celo uro vozimo v avtobusu, kar je seveda zelo poceni. Med vožnjo tudi vidiš ves Tržaški zaliv, Breg, Kras in Drago. Kozinska proga je le podaljšek te proge do Kozine. Avtobus se vrne iz Drage zopet navzgor do glavne ceste Bazovica - Kozina in po tej v Kozino, od koder se vrača navzdol do Drage, navzgor do Bazovice, navzdol do Ključa in Boršta, zopet navzgor do Ključa in končno navzdol do morja. Vse to, namesto da bi izkoristili zapuščeno železniško progo, ki gre skoraj po ravnem in naravnost iz Trsta v Drago in na Kozino. Drago Godina Novosti v italijanski radioteleviziji hlvuhif sati,ti n /jfli/ii/fi IH. ŠTIRILETKA ZA RAZŠIRITEV OMREŽJA Na osnovi štiriletnega načrta za razširitev radiofonskih in televizijskih naprav, ki ga je družba RAI začela izvajati lani, so za nove naložbe določili znesek 30 milijard lir. Od tega so lani porabili nekaj nad 5 milijard lir. Tako so na radiofonskem področju postavili 267 novih ojačevalnih naprav UKV (ripetitori a modulazione di fre-quenza) ter 7 za srednje valove, na televizijskem področju pa 81 ripetitor-jev ter dva nova. oddajnika. Uredili so tudi vse potrebno za drugo televizijsko mrežo z oddajniki in antenami na zvezi Milano - Rim - Palermo. Povečali so snemalne, študije v Turinu, Milanu, Rimu in Neaplju. Tako bo mogoče že v prihodnjem letu začeti z rednimi oddajami na drugem televizijskem omrežju. Ko bo družba izkoristila nakazila štiriletnega načrta, bo popolnoma izpopolnjeno radiofonsko in prvo televizijsko omrežje, ter bo razpolagala z drugim televizijskim omrežjem. Imela bo 22 televizijskih snemalnih študijev, ki bodo opremljeni z najsodobnejšimi napravami, Takrat bo razpolagala s 681 UKV odajniki ter s 354 televizijskimi. NOV SEDEŽ TUDI V TRSTU Po izvedbi štiriletnega načrta bo imela družba tudi lastne sedeže v glavnih pokrajinskih mestih. Lani so odprli dva nova sedeža v Bariju in Pescari, čez nekaj mesecev pa odpro nov sedež v Boemi. Napredujejo priprave za postavitev novih sedežev v Neaplju, Rimu in trstu. Kot je znano je prepustila tržaška občina RAI v ta namen zelo lep stavbni prostor za Novim gledališčem na vogalu ulic Fabio Severo in Ci.cerone. POSTOPNO ZNIŽANJE TELEVIZIJSKE NAROČNINE Upravni odbor družbe je. zaradi ugodnega gospodarskega razvoja ustanove v letu 1959 predlagal občnemu zboru delničarjev nadaljnje znižanje televizijske naročnine za zasebnike od 1. januarja 1961, Tako bodo znižali s prihodnjih letom dosedanjo naročnino od 14 na 12.000 lir na leto, vključno z državno pristojbino, ki znaša 2.000 lir. Družba bo prejela od vsakega naročnika le čistih 10.000 lir naročnine, v kateri je obsežena tudi naročnina za morebitne radijske aparate. Televizijska naročnina se je v zadnjih štirih letih znižala od 18.000 lir v letu 1956 na 12.000 lir v letu 1961, to je za eno tretjino, Ker znaša čista radijska naročnina brez državne takse 2450 lir na Jelo, televizijska in radijska pa skupno 10,000 lir, odpade na naročnike, ki imajo tudi radijske aparate, na televizijsko naročnino dejansko le 7550 lir brez, državne takse. Zanimi/a je primerjava med naročnino ,ki jo plačujejo v Italiji za radijske in televizijske sprejemnike z naročnino v drugih zahodnih državah: radio radio-TV Vel. Britanija (BBC) 1745 5235 Zah. Nemčija 3575 12515 Francija (RFT) 2540 9525 Italija (RAI) 2450 10000 ŠTEVILO RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH NAROČNIKOV Ob zaključku lanskega leta je imela družba 7,586.810 naročnikov, med temi samo televizija 1,572.572. Predvidevajo, da bo število naročnikov ob zaključku letošnjega leta doseglo 8 milijonov, od katerih bo 2 milijona televizijskih. Lani se je število naročnikov povečalo za 6%. Povprečno ima 60“/o vseh italijanskih družin radio ali televizijo, samo televizijo pa približno 15% družin. — ok. lll!ll!l!!l!lltllllll!llll!ll!lllllllll!l!lllli:il!l||!l1l||||!ll!l||llN||(l!llllllllllllll!lll!lllllll!lll fcciolru — J/THINKI ŽIVLJENJSKI STROŠKI SE DVIGAJO Po podatkih Osrednjega zavoda za statistiko so se življenjski stroški v Italiji povišali ob maja lanskega leta do maja letos za 2,8%; indeks potresnih cen je v tem času naraste! za 2,3 odstotke. Naraščanje, življenjskih stroškov v prvih štirih mesecih letošnjega leta je treba pripisati dviganju cen naslednjih vrst blaga: goveje meso, svinjsko meso, šunka, ribe, olivno olje, maslo, mleko, sir, povrtnina, stročnice, a-grumi in suho sadje. Zvišale so se tudi cene oblačil, drugih vrst blaga, stanarine in uslug. Po vsej verjetnosti se bodo cene na trgu v bodočih mesecih še povišale, in to zlasti sadja, ki ga je letos razmeroma malo. Pričakuje se tudi veliko povpraševanje s strani turistov zlasti za časa olimpijskih iger. V današnjem razgibanem času mora bili človek čvrstega zdravja in močnih živcev. Kdor nima teh dveh osnovnih lastnosti, ki mu pomagata da lahko nemoteno izvršuje svoj poklic, kmalu podleže. Prav zato pa potrebuje vsakdo vsaj enkrat v letu nekaj oddiha, da se um ri in si svoje zdravje popravi. Za ljudi, ki ljubijo mir in naravo in jim ni za šumno zabavo, je za tak oddih najbolj idealen kraj, kjer so lahko v neposrednem stiku z naravo. Eden takih idealno mirnih krajev je Bohinj na Gorenjskem v Sloveniji. Leži v srcu Julijskih Alp in je že dolgo vrsto let priznano alpsko klimatsko letovišče. Bohinj je skupno ime za doline z naselji okrog izvira Save Bohinjke, v širšem pomenu pa ime za hiibe in visoke planote nad temi dolinami. Za turiste, ki pridejo v ta krpj na oddih, je najbolj privlačno Bohinjsko jezero. Narava je tukaj tako veličastna, da človeku ob pogledu na to krasoto za trenutek zastane dih. Ni za vsakega tak kraj, toda kdor zna uživati v Objemu narave, se bo od tod vrnil spokojen in čvrst na duši in telesu v vsakdanji vrvež življenja. Bohinjsko jezero meri po dolžini 4100 m, po širini pa 1200 m; največja globočina je 44 m, površina pa znaša 33 kv. km. Voda je izredno čista, smaragdno zelena in temnomodra ter doseže poleti temperaturo do 22 stop. C. Zato je kopanje v poletni vročini nad vse poživljajoče. Poleg tega ima letoviščar priliko za ribolov, urejena so tenis-igrišča i. dr. Več hotelov skrbi za svoje goste, da se v vsakem pogledu prijetno počutijo. Res je, tam ne boste našli šumne zabave; mirno vam bo potekal čas vašega oddiha, pa saj ste si tako tudi želeli. Približno na polovici obalskega pota boste opazili ho- tel »Pod Voglom«, na zapadni strani jezera pa stoji bolel »Zlatorog«. Bivanje ob Bohinjskem jezeru daje turistu priliko, da se povzpne na bližnje vrhove Julijskih Alp. Vsak si bo gotovo ogledal najbližje naravno čudo, slap Savico. Do slapa je samo kakih 20 minut hoda in ta kratek napor se bogato izplača. Slap Savica je izvir Save Bohinjke. Voda pada iz višine 60 m z mogočnim šumom v kotanjo, nakar smaragdno-zeleni valovi z bobnenjem nadaljujejo svojo pot do jezera. Ce si hribolazec, se povzpneš na Komno (2000 m) in od tod k Sedmerim Triglavskim jezerom. Sicer pa: Kamor pogledaš, od povsod te vabijo temni gozdovi in sinji vrhovi, da se jim predaš v njih mirno zatišje in uživaš njihove krasote. Glede prireditev, ki jih ima turist priliko gledati v Bohinju, omenjamo »kmečko ohcet« in »kravji bal«, ki ga priredijo o priliki povratka živine s planin. Ima pa Bohinj tudi krasne smučarske terene, zato tudi pozimi številni športniki radi obiskujejo ta prelepi kraj. —oni— NEPOSREDNA MEDKRAJEVNA TELEFONSKA ZVEZA. Telefonsko podjetje TELVE je v zadnjem času moderniziralo sistem medkrajevnih zvez. Zdaj lahko dobiš zvezo avtomatično, torej brez posredovanja telefonistke. Kdor želi govoriti z nekom iz videmske pokrajine, zavrti številko 0428 in nato številko, ki jo želi klicati. Za pokrajino Červinjan in Gradež je treba pridati št. 0431, za Gorico in Tržič pa 0429. TELVE je poleg lega uvedla še napoved točne ure. Odgovor daje magnetofon. Motel PAliACE PORTOROŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-13! Pomorski prevozi dolge in obalne piovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »PIranka« Ottile XVII. MAtfOBSKI TEDEN-011311.7.-8.8.1960 Vse za človeka - družino - komuno Hmitma in moinoU nakupa predmetov Uroke potroSnje, ( kakor tekitila - praktičnih oMaeitnih ptedmeloo, unij enih I Udelkoo, pohiSloa in opreme za poipodinj&too. Prikaz potjedeMiih Urojeo in opieme^za kmetijiloo / Petika modna reoija - prikaz iodoSnega oBlačenja [ pozor POZOR POZOR! Od sobote, 16. julija v vseh trgovinah organizacije Obleka alpagatex Magnoni - Tedeschi 12.500.- traiiicinnalna razprodaja po najnižjih cenah Mahaj primerov i Poletne obleke volne jhanerossi1 h. 11.5(1(1 Poletne volnene obleke 7.5011 - 0.500 Poletne obleke iz česanih vlaken 0.500 Pnletne obleke iz najlinejše česane volne 12.000 - 17.500 ,Blue jeans‘ (kovbojske hlače) 750 ■ 1.100 Poletne hlače 1.000 - 2.300 Volnene poletne hlače 3.500 - 4.500 Poletni jopiči Volneni jopiči Oežni plašči ,niaho( 2.000 - 3.200 4.200 0.000 0.000 - 10.000 Dežni plašč Lilion 4.000 Dežni plašč nailon Rhodiatoce 5.300 TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861 Toldha SILA JOŽEF U VO Z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 Telefon 55-689 Zdiavle in bddiU t/am nudijo- K Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope. Sjedinjene države Amerike, u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Yorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa. Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 35 brzih i modemih bro-dova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-kih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«