Št. 3.
V Trstu, sabota 8. februarja 1879.
Tečaj IV.
,Edinost" i*haja vsako drago in ćetrio subota vsakega meseca in velja za Tr?t vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po poŠti vse leto, 2 „ 40 , polu leta . 1 , 20 • , . četrt . , —. 70 Za oznanila, kakor tudi za »poslanice* se plačuje zauavadue tristopne vrste:
8 kr. oe se tiska 1 krat 7 , » . „ 2 krat • 6 „ „ , „ 3 krat Za veče orke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v taliukarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvederu pri Bertolina, V okolici: Na Opčinnli v loteriji, na Prošeku pri g. (Jorjupu, v Bar-koli pri g. Ani Takan in v Ila-r.ovici pri Ani Tuš, v Kkcduji pri Kr. Snncin M. Mftgdaleni zg. .T. Ježu.
Naročnina in vna pismu naj se pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte nuovo N\° 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
,V edinosti ,jc mni ".
Na tla vržene ustavoverske kamenite table.
Naša državna zbornica je bila minoli teden pozorisče omazanega perila ustavo-verne stranke, kolovodji laži liberalnosti so udrihali slepo drug druzega, raztrgala se je plahta, za katero so Slovane na steno pritiskali.
Ustavoverska večina je imela vedno umazane roke, na kterih so madeži krvavih žuljev davkoplačevalcev.
Razdraženi ustavoverni kolovodji, kte-rim so ljubljanski nemčurji repe nosili in prikimovali, bili so vedno voljni, ko je šlo za kak švindel, ali za dovolitev kakih železnic, kterih koncesije so jim polnile žepe.
Ko so pa vlaki drdrali po njih, bila je izguba in ustavoverna vlada je morala milijone plačevati. Ustavoverci so pokrivali tudi golufije pri železnicah ; še je v dobrem spominu Offenheimova pravda na Du-naji, pa bila je tako rekoč vdušena in vitez nesrečne buko vinske železnice podrtih mostov hodi prost in ima na Dunaj i svojo krasno palačo.
Ustavovercev zgodovina o dobi njih vladanja je strašna. Banke so rastle ko gobe iz tal, da jim skoro imen niso mogli več dajati, vse je šlo na golufijo, židje so plesali okrog zlatih telet, saj jih je ustavoverna stranka podpirala, podku pij evala je du-najske časnike, da so hvalili ničeve banke, in tako izvabljevali denar ubogim poslom, skrbnim gospodarjem in vsacemu, kedor nij videl sleparije.
Ta ustavoverna svojat je slekla očito na tribuni svoje perilo ter ga prala, da je blato letelo na pravičnega in krivičnega.
Taka ustavoverna stranka je vladala v Avstriji in še ni konca, možje levice imajo vsi oskrunjene roke, le malo je izjemka, podvzetnikov židovske lastnosti nahajamo največ mej njimi in ti zdaj drug drugemu očitajo krivdo, ktere nobeden neče vzrok biti.
Še skele strupene rane dunajskega kraha, po vsem svetu znanega, še objokujejo otroci svojega očeta reditelja, žena oplakuje svojega sopruga in stara mati svojega sina, da ga je umoril krah, potisnol mu je revolver v roko, da si je olajšal tužne bolečine vsled izgube ogromnega pre-
moženja, ktero je vsled kraha zgubil, za-tisnol je za vselej oči, da ne bode videl uboge matere, ktere podpora je bil.
Kako zaboli soprogo bogatega trgovca, zdaj služabnico, ko vede otroka na sprehod in vidi na drevesu ob cesti v drevesni skorji nezaraslo srago vrvi, na kteri je dušo zdihnol oni, kterega je naj rajši imela.
Strmelo gleda liči v motni Dunav, tam na bregu je nje obupni oče zadnjikrat stal, potem ga je požrl mrzel grob, v kteri ga je krali potisnol.
To so britki spomini stranke, ktera je Slovane za mnogo let nazaj potisnola, hudi spomini uboge raje, ktera je dve polni leti točila kri v potokih.
Ustavoverna stranka v državnem zboru si je postavila spominek, kakor Herod, ki jc hotel zlo, ki mu je dozdevno pretilo, s tem odvrnoti, da vse otroke pokolje.
Kakor se velikanska povodenj počasi poleže in celo odjenja, enako je konec stranke, ktera je Slovanom v Avstriji vsiljevala svoje kamenitne table, na kterih ni bilo druzega pisano, razen: Ustava, kdor jo ne sprejme, ne bo zveličan, po uzrokili se ne sme popraševati.
Kosci kamenitih tabel leže v prahu, na posameznih odlomkih vidi Slovan točke ustavovernega korana, kteri je v Avstriji nemogoč.
Tu je §. 19. trikrat prečrtan, tam je zopet Šolska postava s tajnimi ukazi namazana; židovski duh veje še tu in tam, ali sever brije močneji in počasi se razkadi vse. Toča, ktera je minoli teden na ustavo-vernem polji padala, vzbudila je občni pozor, ustavoverci so si dali spričevalo nezmožnosti ter dekretirali svojo vladanje za onemoglo, propalo, nemogoče. Pisali smo v zadnjem listu, da bomo morda uže novo ministerstvo imeli, ko pride list v roke naročnikom. To se nij še zgodilo, ali čas je blizu, ko bo novo ministerstvo čez noč po električni žici državi naznanjeno, i potem nastopi kmalu Čas, ko na razvalinah kamenitih tabel ustavoverstva dobe vsi narodi enake pravice.
Potomcem pa v spominu ostane, ko bodo zasedali poslanske stolove: Zdaj pred toliko leti je v tej zbornici vladala stranka, katere žalosten spomin se je le še s tem ohranil, da se po nekterih siromaških družinah pripoveduje, da so bili leta 1872 bo-
gate, pa dunajski ustavoverni krah je spu-stošil enako kobilicam vse blagostanje.
Minola je doba kamenitih tabel, opešali so ustavoverni Mojzesi, delajmo i enjmo, da
nikdar več iz grobov ne vstanejo.
------^fgg«.--------
Ustna izročala o mestu Trstu.
Načrtal J. dr. Loser, prevel A. V.
Tržaško prebivalstvo je v 150 letih od 6 na 130 tisoč duš narastlo, večinoma po neprestanem dohajanji tujcev. Množina novih elementov jc polagoma premenila vlastito živienje starih meščanov.
Napravljanjc soli je popolnem jenjalo i s tem vlastitost tržaškega solinarja. Kibji lov in poljedelstvo sta iz mesta izginola in s tem gotovo tudi stara ustna izročila one vrste meščanov. Nagel in velikansk napredek v trgovini in oberti so prouzročili v prvi vrsti prislici, koji se pa niso dosti menili za običeje in navadna opravila domačinov.
Dandanes nij več pravih potomecev starodavnega ljudstva, le tu pa tam je še kaka izjema pomešana in poizgubljena mej mnogobrojno množico tujih naseljencev. Iz tega je razvidno, da meščanom uže nad s to let manjka ugodne podlage, da bi mogli hraniti i širiti stara ustna izročila.
Kmečko prebivalstvo se bistveno nij spremenilo, pa ker je uže od nekdaj bilo različno po jeziku in običejib, in se nij brigalo mnogo za to, kar se v me stu godi, zato se tudi pri njem niso mogle ohraniti krajne tradicije.
Nič bolj srečne niso okolične specijalne tradicije, ker ljudstvo, vedno zatirano in pritiskano, navezano je bilo bolj na skrb. da si pridobiva in zagotavlja vsakdanji kruh. Nij tedaj čudo, da je to ljudstvo ostalo brez spominkov na minolo dobo mej poetičnimi elementi in na dotične spomina vredne do-godbe.
Malo ohranjenih tradicij, ki zadevajo Trst in njegovo bližno okolico, nikoli se nij zbralo in objavilo. Sem ter tja se kaj o njih omenja v knjigah, kojim je pa ves drugi namen. Nekatere se tu v prvič zaznamijo. Ta poskušnja pa nij popolna, potrebuje mnogih dodatkov in gotovo tudi poprav. Blagovoljni čitatelj, koji bi se čutil o tej
t
stvari zvedenega, in ako nc misli stvari že sam objaviti, bi pisatelja teh vrstic zelo u-8tregel, ako bi mn hotel priposlati primernih dodatkov, pojasnil ali opazek k temu, kar se tu objavlja. Ti spomini se potem pomnože, popravijo in predelajo in tako vrede, da bodo rabili ljudskim učiteljem, katerim nže postave velevajo, naj v svojih šolah uče tudi domače tradicije, katerih pa vselej in pri vseh pri rokah ni j.
Skromno tukaj zbrano gradivo more se primerno v štiri poglavja razdeliti:
/. Izročila o fizičnem zemtjepisji.
Izročila o prvi najdalnt zgodovini
mesta.
.7. Izročila o sre.doveskei zgodovini.
t. Izročila o krščanske) veri.
1. Izročila fizičnem zemljepis/i.
t. Iatrovo adrijatično ustje. — Istra, h karerej je spadal tudi Trst, je po sporočilih grških in latinskih pisateljev dobila ime od reke „Ister" (ali Istro), koja bi bila pretakala isterski polutok in se izlivala v Jadransko morje ne daleč od Trsta. In ker se je zdoljni Dunav imenoval „Ister" lahko je bilo v onih časih, ko so se jako malo potovali, menjenje razširjeno, da se z enim ustjem izliva v naše morje.
Omenjeni pisatelji so ohranili to izročilo z različnim menjenjem; nekateri poročajo o združenji morja z Dunavom po površji zemlje, drugi pa menijo, da se je to združenje godilo po podzemeljskih poteh. Fo boljih preiskavah so proglasili za neresnično prvo trditev in poprijel i so se le druge, opirajoč sc na to, ke imajo Juliške planine mnogo podzemeljskih jam, katere sprejemajo in oddajajo mnogo tekočih vod, ter sklepali so, da je združenje le po tej poti verjetno. Sli so s to svojo trditvijo tako daleč, da je nek ozbiljen pisatelj imel premnoge kraške jame le za poskušnje starih „Kolkov" da si narede za svoje ladije kanal od Dunava do Adrijc.
Najbrže pa je tej tradiciji dalo povod često omenjeno potovanje „ Argonautov", ki so baje po Dunaou in Savi v te kraje prišli. Ta tradicija menda omenja le to, da je ono starodavno ljudstvo od zdoljnega Dunava čez vzhodne plauinc semkaj prišlo; drugo je vse najbrže pisateljev domišljija. Gotovo pa je, da so Istrani na obalih imeli Kolke za svoje čez Kras došle pradede.
CDalje prihodnjiv).
--------
Našim volilccm.
Cas hiti, nc vrne se nikdar in zamujeno se ne da več popraviti. Anglež rabi izrek: čas je denar in vidi se pri Angležih, da jim je raba časa pripomogla da večjega blagostanja.
Volilci, še leže volilne liste pri okrajnih načelnikih in v drugih javnih krajih na ogled, pobrinite sc, da vsak pogleda, je li ▼pisan ali ne, tudi mora vsak le nekoliko izbujeni poskrbeti, je li njegov sosed ali
prijatelj vpisan, ter nemudoma na to delati, da nklamira in zadobi pravico.
Sedanje razpoložene volilne liste so zelo po manj kij i ve, izpuščenih je mnogo vo-lilcev, posebno v okolici. V vsaki vasi je kak naš politični prijatelj in ud društva „Edinosti", vsem tem na srce polagamo odgovornost, ako ne spolnijo svoje svete dolžnosti, namreč, opozarjati tiste, ki niso vpisani v volilno listo. Enako poživljamo vse naše poverjenike, da za druge reklamirajo volilno pravico, namreč, da jim sestavijo re-klamarijo, podpisati pa se mora vsak sam, če ne zna pisati, morate se podpisati dve priči, on pa se podkrižati.
Volilci! op ozornjemo Vas tudi na to, da se ne daste zapeljati, od nekterih nezadovoljnih kričačev, ki grde bivše poslance, bodite gotovi, da so plačani, ali pa iz sovraštva za svoj dodiček delajo proti lastni krvi in lastnemu narodu. Poslanstvo okoličanov ni lahko, ker mej laško mestno večino nemorejo druzega doseči, nego da možato protestirajo in zabranjajo stvari, ki bi slovenski okolici po laškem receptu škodovale. Volilui gorenje okolice, ne dajte se zapeljati, bodite možje, kakor ste do sedaj bili, volite le tiste, ktere vam politično društvo nasvetuje, in po vseh slovenskih pokrajinah od Adrije do Save, od Soče do Drave bodo vas spoštovali naši vrli bratje rekoč : Dokler na obalih Adrije taki možaki stražijo, ni se nam bati pogube. Toraj volilci pozor! na delo, naj pojenja vsako o-sobno mrženje, ob času boja bodimo edini in vzemite si k srcu naše geslo „V Edinosti ye moč" in v tem geslu zmaga.
-------
Dopisi.
-S Krasa.
V nedeljo je drdralo 5 vozov tržaških pevcev skoz Repentabor v Dutovlje, da se peljejo v Štanjel k veselici, ktero je napravila tamošnja županija v prid reservi-storn, ki so se iz Bosne vrnoli. V Dutovlje dospevši ustavili so se pevci pred hišo obče spoštovanega župana in poštarja g. Stoka, trobojnico obesli na okno, mej tem pa se je pod milim nebom dolga miza z okusnim teranom pevcem postavila, da so se okrepčali. Krepki tržaški zbor zapoje: „Oj Banovci" in potem „Narodni venec"; kar naglo sc je skupilo staro in mlado, in za odhod so trčili pevci s rasami na zdravje g. Stoku, kteri je tako gostoljubno sprejel tržaški pevski zbor. G. Dolinar se mu je še posebno zahvalil in hajd dalje ; zastava zavilira v vetru in brhki konjiči so se spu-
• t	•	X
stili v dir; živio! g. fetok, donelo je, koje za nami bila gostoljubna hiša našega spoštovanega Stoka. Skoz Koprivo in dalje je vihrala nad vozom trobojnica. V Štanjelu so morali gotovo zapaziti od daleč vozove, kajti pri prihodu v Štanjel je bila vsa vas na nogah. Pevci so stopili z vozov in bližali se hrabri četi 15. reservistov, kteri so v vojaškem redu in v bosniških rudečih kapicah
se zastavo na čelu prišli sprejemat trža-čanov.
Ganljivo je bilo, ko ste se poljubile tržaška in štanjelska zastava. G. J. Abram pa je nagovoril došle goste, kteri so potem pevajoč popotnico „Banovci" korakali mej množico pred hišo g. Kočevarja. Po zraku je grmeče odmevalo živio ob ozidji starodavnega Štanjela.
Sobane v prvem nadstropji so bile vse prazno opravljene; ko je vse sedlo, začel se je program: G. župan pozdravi zbrano občinstvo, povdarja poziv cesarjev in hrabrost vojakov, ter se zahvali za mnogobrojno vdeleženje gostov ; živio je odmevalo po dvoranah.
Pevci nastopijo in krepko zadoni „Morje Adrijansko", globoko so segale besede v srce: kriv je ptvji meč; ptuji meč je ugonobil Slovanstvo, ali domač naš svitli meč na duševnem, in jeklen na bojnem polji pridobosta, kar je stoletja izgubljeno bilo.
Tombola sc je potem vršila točno in urno. Četrto točko pa so zopet tržaški pevci hvalevredno zvršili, peli so „Venec aa-rodnih pesmi"; omeniti moram, da je ta pes cm morala ponavljana biti, kajti pela se je tako ubrano, lepi nje prelazi so posebno mični.
G. Dolinar nastopi in povdarja izgledni čin stanjelske županije, ki se je tako blagodušno in hvaležno spomnila domačih reservistov, ki so šli na cesarjev klic za-pustivši drago in blago, svobodit naše južne
v
brate. Štanjelska županija, tako je povdar-jal, bodi vzor vsem drugim ter napil njej, ko zvezdi, ktera ne sveti le na Krasu, te-muč po vsem Slovenskem; živio je donelo od ust do ust.
Potem se je pela pesem : „Vrh goram", vrlo dobro in s tem je bil program veselice dovršen.
Zdaj je bila skupna večerja, vse je bilo dobre volje, vršili so so govori in na-pitnice, g. Suc, deželni poslanec, govoril je. o današnjej veselici ter povdarjal domače reserviste, 15 jih je bilo, ki so šli v Bosno in enoliko se je zdravih domu vrnolo.
Tamošnji č. g. vikar je govoril jeder-nato povdarjajoč omiko, da se vse premalo stori, navedel načert, po kterem bi se prosto ljudstvo hitreje izobraževalo, priporočal branje dobrih časnikov in knjig, njegov govor je občinstvo pozorno poslušalo. J. Abram je nazdravil tržaškim pevcem in se zahvalil, da so prišli od daleč sodelovat. G. duhovni pomočnik Golob je mej mnogimi zdravicami nazdravil časnikarstvu in njegovemu zastopniku g. Dolinarju. Anton A-bram je deklamoval „Slovenski junak" pošlo vljenje vojaka v boj gredočega, s kratka, bilo je vse veselo. Počastili so to veselico najbolj izobraženi od blizu in daleč ; rodbina slavnih Fabijanijev bila se je vsa vde-ležila.
Cas je hitro mineval, kazavec je uže kazal 12, ko so se tržaški pevci začeli na odhod pripravljati. Poslovili so se od ne-
t	v
pozabljivega Štanjela in hajd čez gore v Trst. Pijača je bila izvrstna, potrežba iz-
gledna, posebno pa gre hvala gospej Ho-čevarjevi za okusno izvrstno kuhinjo.
Stanjelska županija pa je v svojo kroniko zabilježila nepozabljivi dan 2. februarja ; naj jo bog ohrani se ronogaja leta !
Slovansko podporno drnštvo.
V Trstu j 8. februarja.
V nedeljo 2. februarja je sklical znani g. Sandri nekov zbor, da bi ustanovil novo laško delalsko društvo, povabil je z Mozetičem društvenike slovanskega podpornega društva. G. Gerdol Juri, denarničar si. društva, se je tudi vdeležil in je z odra povedal udom, da g. Sandri hoče od njega denar imeti in sicer še več, nego ga je od udov prejel.
Povedal je tudi, kako sta ga pritiskala Sandri in Mozetič, da bi jima bil dal denar, pa ni ga hotel, rekoč, da mora z vplačano mesečino ubogih delalcev vestno gospodariti. Udje so ga pazljivo poslušali in mu pritrjevali. Mej tem stopi v dvorano čudeč se predsednik g. Dolinar, ter hipoma inter-pelira, kako društvo tu zboruje, ker vidi zgoli svojega društva ude zbrane. Ko mu Sandri odgovori, da je to laško društvo, da ni slovensko, prej vstanovljeno, reče g. Dolinar : Zvedel sem od gospoda, ki tu predseduje, da ni moje društvo, v laško se jaz ne vpišem, toraj zapustim ta zbor. Okoličani ! kedo je vas pozval in kaj pričakujete od novega društva, jaz zapustim to društvo, to ni za mene; kdor je mojega menjenja naj gre za menoj, in, glejte, v tre-notku je bila dvorana prazna in g. Sandri je predsedoval praznoti.
G. Sandri pa je obečal delo in kruh delalcem, pa ga sam najbolj potrebuje kakor tudi Mozetič. Okoličani, ne verujte onim, ki mnogo obečajo, ker pregovor pravi : Kdor mnogo obeča, malo da.
Slovansko delalsko društvo je edina podpora ubogim v bolezni, da imajo zdravnika, zdravila in vsakdajno podporo v denarjih iz društvene blagajnice, ne zbirajte se na Sandrijev klic v nikakoršno delalsko društvo, mi imamo uže svoje društvo, tega
se držimo in dobro bo nam. Črni Jurij.
-----
Kritični politični pregled.
Mej tem, ko ta list drdra po cestah i železnicah na vse slovenske kraje, jemlje slovo staro ministerstvo ter je novo na porodu. Ne vemo še imen tittih mož, ki prevzetno težko, ozbiljno državno vlado, tudi nij še gotovo, ali bode prihodnje ministerstvo le to nalogo imelo, da pripravi novo pot novemu ministerstvu, ali stalno ostane na krmilu: vse to še nij znano, gotovo pa je, da konec jemljestara politika, ker se je sama nadživela. Pridobitev Bosne i Ilrcegovine jej je dala smrten udarec. Obsodila jo je večina avstrijskih državljanov, onemogli nje privrženci so jo sami iz-
dali, meč, ki je osvobodil in Avstriji pridobil dve lepi deželi, ta meč je presekal gordonski vozel, na katerem je visela.
Lop i lop na one, ki turško kulturo tako precartano ljubijo!
Vsaka vest iz osvojenih dežel jih pobija ter jim mir i pokoj jemlje.
Prazno je bilo njihovo upanje, da naša vojska zapusti Bosno i Hrcegovino, ko mir stori v njih. Ne, te deželi ostanete naši. Organizacija se je v njih začela, sklcneno i potrjeno je, da se ima izdelati v Bosni sedem glavnih cest.
To je prav, ko se v Bosni izvrše občila, potem se bo svet čudil nje bogastvu, potem bo še le po pravici „zlata Bosna*, potem umolkno nepoklicani trobentači, ki v eno mer nevednemu i zlomišlječemu svetu oznanjajo, da Avstrija nc more nositi tro-škov, katerih treba vladanje te dežele. Le malo let dobrega gospodarstva, pa bode Bostia Avstriji zlata jama.
Zunanja naša politika, ki je pred malo dnemi prekopicnola naše ministerstvo i večino državnega zbora strapila ter jej sapo zaprla, približuje se vedno bolj ruskim i-deam. Zato pojdemo spomladi v Novi pazar i Mitrovico, potem pride sama ob sebi prilika, da posegnemo do Soluna, tistega v slovanskej zgodovini sijajnega mesta, iz katerega sta sv. brata Ciril i Metod prinesla Slovanom Kristovo vero. Pri takem dogodku bi nemški cesar Viljem, da jc na našem mestu, po pravici navdušeno vskliknol: „Pre-čudne so božje sodbe"!
Crnogorci Še vedno nemajo v popol-nej posestev onih zemelj, katere jim jc priznala mačeha berolinska pogodba i gotovo bi se morali zanje zopet bojevati, da nij Rusija govorila ozbiljne besede i pretila tur-škej vladi. Sedaj se nekaj kaže, da Turčija odstopi Crnogorcem Podgorico, Spuž i Žab-ljak, ker vojake iz teh krajev umika i ker so se Turci začeli seliti iz njih v druge kraje.
Berolinska pogodba ima sploh kratke noge, kakor vse take pogodbe, katere so oprte na silo : kdor ima moč, ta se malo meni zanje. Uže so se nekoliko spremenile posamezne točke omenjene pogodbe i vse kaže, da se še bolj spremene, Angležem na veliko jezo i sramoto. Angleži so se strašno ustavljali zedinjenju bolgarskega naroda v eno državo, a zdaj je taka pocloba, da se to vendar le zgodi.
Angleži so hoteli bolgarski narod razcepiti, da bi jim možno bilo, molzti ga in odirati, a reči se se obrnoli drugače; Bolgari hočejo biti združeni i se hočejo raz-cepljenju z orožjem braniti.
Oni, naslonjeni na mogočno i narode osrečevalno Rusijo, ne bodo dosti prašali Angležev, kaj ti poreko, i zdaj še toliko manj, ker vedo, da sejimjudežev otočanov nij dosti bati, toliko manj, ker se jim je celo v Avfganistanu začelo slabo goditi. Potrosili so veliko milijonov, da so podkupili nektere rodove, da so jim pomagali v vojni, a zdaj se uže treso in umikajo ter po-žigajo za sabo živež i strelivo, katero so
saboj pripeljali, pa ga v naglici nijso mogli spraviti v varno zavetje. Kramarska njihova lakomnost je povzročila tudi v Afriki vojno nanje. Angleži so tako lakomni, kakor je bil Judež Iskarjot, zato pa bodo imeli tudi njegovo osodo: pride in blizu je dan, lo bodo viseli otrpli pod zelenim drete-som, ker so z njer/a sadje kradli.
Na Francozkem je bil izvoljen nov prvosednik republike i nastopilo je tudi novo ministerstvo. Ta promemba je povzročila na Nemškem velik strah i dela preglavico Bismarku, da išče najtesnejše zveze z Rusijo in Avstrijo.
Nas more ta promemba le veseliti, ker je Slovanstvu zelo koristna.
Na vshodnem Ruskem, blizu Ilvalin-skega morja, je res črna kuga, vendar doslej nij prestopila prejšnjih inej i nadejati se je, da kmalu neha, ker vedno manj ljudi na njej zboleva; prikazala pa se je neka enaka bolezen tudi v Macedoniji i poročila pravijo, da je umrl bolnik, katerega bolezen je imela take prikazni, kakoršne se nahajajo pri kugi. Ce je to res, potem bi lehko pretila tudi našim deželam nevarnost ; zdaj še nobene nevarnosti nij, in ako bi sc res zgodilo, kar Bog obvaruj, potem priporočamo pred vsem drugim mirno srce in snaž-nost, ker to je najboljše varstvo pred vsako kužno beleznijo.
---OOO
Domače stvari.
Primorski Slovani. Prihodnji mesec bo slovesno praznovala vsa Avstrija 25. letnico poroke presvitlega cesarja in cesarice, mi tržaški in primorski Slovenci ne smemo zaostati, stopimo tudi mi v vrsto ee-stilcev. Naše politično društvo za Primorsko izdade poziv od Goratana do dalmatinskih otokov, kako naj Slovanjc, čuvaji Adrije, pokažejo zopet očito, da so zvesti državljani in neomahljivi, ko morsko obrežje.
Treba je, da se uže zdaj začne pretre-savati v posameznih občinah, da se do časa določijo potrebni koraki.
" Slovcnci na Primorskem, vzemite na znanje to predhodnje naznanilo in pokažite, da smo edini, enih misli, enega naroda in enega vladarja.
Slovenski trgovci, pozor! Po večkratnih žalostnih skušnjah štejemo si v dolžnost, da se obračamo do slovenskih trgovcev, kteri trgujejo zlasti z lesom v Trst in jim navedemo žalosten slučaj, ki zadosti jasno kaže, kako lahoni spoštujejo naše trgovce le takrat, kader jih potrebujejo, da od njih dobre zaslužke vlečejo. V kavarno
h F.....u, poleg velike kasarne zahaja
vse polno mešetarjev, mej temi pravi Ja-honski cvet, ki ume z sladkimi besedami naše trgovce prav lepo zvabiti in jim daje obilo zaslužka. Ko pa zapuste Trst, rogajo se jim : Mostri di schiavi, vražji sužnji so zopet nam napolnili žepe i. t. d. pri tem neusmiljeno grde naš narod. Ti lahonski
inešetarji ščnjejo na vse načine nas narod in zabavljajo pri vsakej priliki na vse, kar je narodnega.
Da so mej temi tudi obrezani židje, to se ve. Pri tej priliki pa jemljejo našim lastnini sinovom, ki davek plačujejo, košček kruha ter se jiin še rogajo. Trgovci, ako imate le iskrico domorodnega čuta v sebi, spomnite se, da sitite s tem, ko dajete zaslužke ptujcem, ptuj nehvaležen žc-lodce, daj vas in ves narod za vaše novce grde. Palackijev izrek je bil: „Svoji k svojim14, delajte enako vi in videli boste, da boste kmalu zabili klin v zabavljivi golta-nec, iz kterega je dosedaj strupeni lahonski strup bruhal na Slovanstvo in Avstrijo.
Kadar pridete v Trst, vzemite domače zveste mešetarje in ako jih ne poznate, nas-vetujenio jih radi. Da smo to omenili, potrebno je bilo zaradi grdenja slovenskega naroda.
Baron Karol Pascotini, od prijateljev in nasprotnikov spoštovan, je umrl v Trstu minoli vtorek. Imel jo mnogo domačih in inozemskih redov, dočakal 82 leto; nikdar ni vina pil i nobene pijače razen vode. Bil je dvorni svetovalec in predsednik več društev za blage nameue, vedno pravičen in radodaren, naj starši patricij tržaškega mesta. Zagovarjal je v mestnem in deželnem zboru večkrat slovenske pravice in glasoval z okoliškimi poslanci. Bodi mu zemljica lahka. Pogreb njegov je bil sijajen, kakoršnih se malo v Trstu vidi, kar je dokaz, da so nesli k večnemu pokoju moža, kakoršnih je dan danes malo več.
Slovesno sprejet od svojih faranov in županije je bil v obče spoštovani č. g. dolinski dekan Jan, ko se je vrnol od deputacije z Dunaja. Uže več dni so bili nabiti možnarji ter vžigalno železo vedno gorko; posamezni mladenči pa so stražili, ke-daj se pripelje v Dolino g. dekan. Ko ee je prikazala kočija, kar v trenotku je bilo vse na nogah, možnarji so zagrmeli in oznanjevali, da se je vrnol oni, kteri je s cesarjem govoril ter se radostnim srcem vrnol. Vse ga je obsulot občinski zastop ga je pozdravil ter mu izrekel najtoplejšo zahvalo. Dolina je postala središče mej Istro i Trstom.
Naj bode v izgled drugim občinam in najde naj posnemanje. Da potomcem ostane na veke v spomin sijajni tabor, postavijo vrli Dolinčani sredi vasi na trgu, kjer je bil tabor, kamenit spominek, ki bo pričal, da je tabor polomil rebra Italiji Irredenti.
Novega šolskega ogleda dobomo v
Trst, namreč iz Zadra pride nek Carič, kteremu je „Narodni listu jako slabo popotnico dal. Pri nas na Primorskem potrebujemo Slovana za Šolskega ogleda a ne lahona, kajti še tako nekteri učitelji zatirajo v mladih srcih narodnost, katero gojili bi jim morala biti sveta dolžnost. Učitelj, ki zatira narodnost, izdajica je narodu i državi.
Draga braca, Dalmatini, znamo, da Vam ni žal, da ste izgubili čovjeka, koji ni bil za Vas, ne zavidamo Vam vrlega našega zemljaka z Šolarja, koji z vami enako misli i enako čuti. Kukavica, koja dolazi amo, neka prolazi mejo i ide v so sednjo državo.
Neka osoba, ktera se posebno o tem odlikuje, da v vseh štirnajstih laških listih sama sebe hvali in si daje razna zvoneCa imena, hoče na nos na vrat mej tržaškimi Slovenci prvenstvo dobiti in celo — čujte! združiti okolico s Trstom v bratovski slogi. Poznamo mi to človeče še od takrat, ko je bilo v društvu kamnosekov, ko jo pa tam sramotno propalo, vrinolo se je v društvo težakov, obstoječe se samih Slovencev. Tudi tukaj je svoje roke umazavalo, danes pa se omenjeno društvo, kterega poverjenik je ono človeče bilo, za ušesi praska, ker se je seznanilo z osobo, ki uživa žalostno ime. To človeče hoče danes okoličanom napraviti laško društvo, kterega predsednik bi le ono biti smelo. Gospod „majstro", za kterim imenom je časi še mnogo priimkov, hoče nas Slovence v Trstu in v okolici osrečiti, obeča delo, zlate hribe in doline, a žalibog, zdi se nam, da tega sam najbolj potrebuje. Smešno je, da hoče prav on Slovence za dobre Avstrijce preetvariti, ko smo znani povsod ko najzvestejši državljani in smo vedno kazali najgorkejše sočutje slavnej dinastiji, bodi si v boji ali doma.
G. Sandri, hodite in pripravljajte svoje rojake, Lahe, da bodo imeli pravi avstrijski čut; vi niste našega naroda in mi vam nič ne upamo, za vami ne stoji noben drug, le trije ali šli rji vaši prevrženci brez zaupanja in brez zaslug. Vaši izgledi in vaše ime sta ograja, ki odbija vsacega, ki je le nekoliko pogledal v vaše obližje.
Ljudstvo je naše, ono stoji za nami ter bode slušalo svoje zaupne vodje. Vse krinko in barve, v ktere se oblačite, nič ne bodo koristile, ker vas poznamo. Kar se pa tiče vaših velikanskih načrtov, te morete le nevednim kazati, previdni obsojujejo vase besede in vaša dela. Vi pišete o sebi v laškem listu, ako bi bilo delalsko društvo v vaših rokah ostalo, bilo bi se razvilo. Videli in čuli smo tudi, kako se je razvilo društvo težakov in sicer tako, da so morali vas odstraniti, zakaj ? to se pokaže pri sod-nijski obravnavi. Ako pa ste vi zares spoštovana osoba, zakaj vas ni volilo za predsednika društvo, kteremu ste se sililij naš urednik se je odpovedal vsacej volitvi, pa je bil pri vsem pritisku vaših pristašev z veliko večino izvoljen.
Naše polje ni za vašo travo.
Ud slovenskega podpornega društva.
Glas Črnogorca, politični list na Ce-tinji, je začel zapet izhajati. V zadnjej številki je pisal v uvodnem članku obširneji, da 0 rnogora ni zadovoljna se sklepom be-
rolinskega kongresa, kajti vsaka ped zemlje, ktero so junaški črnogorski sokoli pridobili, pomočena je bila junaškoj krvjo, a vsled sklepa berolinskega odtrgali so jim mnogo pridobljene dežele.
Ali pogum ne zapušča Črnogorca nikdar, zatoraj se bodo vedeli v priliki hrabri sokoli za svojo zgubo odškodovati.
Vsa Društva bi morala imeti omenjeni
list.
Petje.
V tiskarni J. Krajcu v Novem mestu prišle so ravnokar na svitlo: „Cerkvene pesmi", Mašne, Marijne in Sv. Telesa, za mešan zbor, vglasbil P. H. Sattner. Zbirka obsega v lični obliki 16 lahkih, dostojnih pesem; naročeva se pri g. J. Krajcu, ali pri skladatelju samem v Novem mestu, ter stane 50 kr. Kdor pošlje po nakaznici 50 kr., dobi jo iranco. Učitelji, organisti in cerkveni predstojniki, sezite po njih.
Naznanilo.
Vsem čestitim udom „Slovanskega podpornega delalskega društva" se daje na znanje, da bode prvi občni zbor, kakor hitro visoka vlada potrdi pravila, ktera je podpisani uže v potrjenje vložil. Cas in kraj občnega zbora se naznani v „Edinosti" za časa. Vsi čestiti udje so proseni, naj nabirajo novih udov društvu, ki ima blag namen, da pomore ubogim bolnim slovenskim delalcem.
Ivan Dolinar predsednik.
Vabilo.
„Slovansko podporno delalsko društvo* bo imelo v nedeljo 16. februarja ob polu enajstih v rosetijevi dvorani občni zbor. Udeležite se obilo zboru, okoličani in slovenski delalci v Trstu, držite se svoje hiše, domačega ognjišča, in ne dajte se zapeljati in oslepiti praznim besedam nekterih dvomljivih ljudi, ki nem&jo ni zaupanja, ni imena.
V nedeljskem občnem zboru se vam pojasne domače društvo.
Ivan Dolinar predsednik.
PoziT.
Vse one naročnike, ki nam še od mi-nolega leta dolgujejo, vabimo vljudno, naj poravnajo svoj dolg, ker je nam jako teško izdajati list, ko moramo sami zalagati tiskovne stroške. Delo velike sitnosti, brez števila potov in poleg tega se zgubo trpeti, to more le tak dolžnik mirno gledati, ki nema dosti srca. Prijatelji našega lista pa vabimo, naj širijo naš list, ker le s tem na obalih Adrije v trdimo stan svojim potomcem in narodni trgovini.
Uredništvo.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.