Naši pevci v Slovenski filharmoniji
»Kljub težkim preizkušnjam ni slovenska pesem nik-dar zamrla. Niti takrat, ko je grozilo uničenje naroda, ki se je stolelja boril za svoj obsloj. Nasprotno pesem nas je reševala, s pesmijo na uslih so se delavci borili za svoje pravice, z njo so umirali naši borci in taici, s pesmijo so zinagovali. In še več, trpljenje je ustvarilo najlepše in najdragocenejše bisere, ter obogatilo zakladnico Ijudske-ga petja...« (iz uvodnih besed Angelce Kejžar, področ-ne sekretarke OS ZSS)
Polna dvorana, topel aplavz, cvetje, priznanja zboro-vodjem: dragemu gostu Radovanu Gobcu, debutantki Jelki Kovačič, priljubljenemu Venčeslavu Zadravcu, ne-storju Mirku Gorenšku, Miru Rozmanu in Antonu Gla-vanu, pa izvrstnim zborovodkinjam, zavzetim in ncpo-pustljivim Cilki Čermnelj, Tatjani Požar, Vidi Kopač in Sonji Sojer, pa Jožetu Gačniku in profesorju Janezu
Boletu - o vtistih o tem kulturnem dogodku nam pripo-vedujejo nekateri poslušalci BRANKO DOBRAVC, se-kretar ZKO mesta: ZKO LjuMjana Vič Rudnik je ena tistih zvez, ki zelo uspešno izvaja pobude ljubljanskega pevskega združenja: na občinsko revijo so povabili meša-ni pevski zbor Tine Rožanc z zborovodjem Radovanom Gobcem. Taka sodelovanja so zelo dobrodošla, kajti žai, zelo so redka. SLAVKO SLAK predsednik OK ZSMS: Vse te akcije so mi --všeč, saj sodeluje veliko mladih. Program koncerta v Filharmoniji mi je ugajal, mogoče je bil le malo predolg. Iskreno podpiram take akcije. Laj-kovčani so bili posebej še navdušeni nad pevskim zborom iz Brezovice. TATJANA BRANK, predsednica OK za družbene dejavnosti: Zame je bilo veliko presenečenje poslušati tako izvrstne pevce. Prav je, da nastopijo tudi tisti, ki se šele uvajajo. To jih bo animiralo, saj je na splošno nivo dokaj visok. RAJKO NAJZER, sekretar OK ZKS: Predvsem me je razveselila številčnost in mno-žičnost. Razveseljivo je, da poleg slovenske pesmi slišiš tudi pesmi iz jugoslovanske in svetovne zakladnice. In to dobro pripravljene in izvedene. Bil sem spremljevalec delegatov iz pobratene občine Lajkovac: delegacija je izrazila globoko priznanje tej zvrsti poustvarjalnosti. Bili so presenečeni, da tako lepo zveni zborovsko petje tudi iz neprofesionalnih grl.
SLAVKO MIHELČIČ, skladatelj: Tudi na druge revije hodim, zato lahko ugotovim, da je pevska kultura na Viču na dokaj visoki stopnji. Revija v Slovenski Filhar-moniji je zelo uspešna. Pa še to: pevsko podajanje je globoko občuteno. Čestitam! BARBARA SICHERL-KOFOL: profesorica glasbe: O trudu, naporih in odreka-nju, ki so potrebni ne kaže govoriti, ker jih pozna in ceni le tisti, ki je v teh pripravah kdaj sodeloval. Razveseljivo je, da je pevcev, ki so pripravljeni z veseljem sodelovati veliko (kritično pa je stanje zborov srednjih šol), čeprav je še zmeraj veliko zgolj IjuBiteljskega prepevanja, ki se bori z osnovami intoniranja, zlitosti glasov, ritmično strukturo in programskim izborom. Še vedno prevladuje doba titalnic pred deležem sodobnih avtorjev, ki scrv programih le redkost. Revija zborov občine Vič Rudnik predstavlja premik v smeri napredovanja zbprovske kul-ture. Cilka Čermelj, Tatjana Požar. Sonja Sojer so s svojimi zbori dokazali resen in predvsem strokoven pri-stop do dela. Ne nazadnje velja kot vzor omeniti nastop zbora pod vodstvom profesorja Janeza Boleta. MILKA PEČNIK, pevka: Razočarane smo bile, ker dvorana ni bila okrašena. Po prireditvi pa smo pogrešali družabno srečanje. CVETKO BUDKOVIČ, profesor glasbe: Že 25 let spremljam zborovsko kulturo pod Krimom, Polhov-grajskimi Dolomiti in na prostornih ravninah Barja. Iz leta v leto se dviga množičnost in kvaliteta. To je redek primer tako velikega vzpona zborovske dejavnosti. Pev-cem in zborovodjem velja izreči iskrene čestitke, pri tem pa ne smemo pozabiti na tehnično in strokovno vodstvo delavcev pri organizaciji teh koncertov. Nekateri zbori so dosegli zavidljivo stopnjo umetniškega podajanja (tako na primer zbor iz Brezovice), drugi pa k temu z vso odgovornostjo stremijo. ANGELCA KEJŽAR, sekre-tarka ZSS OS: »Prav zato je umetniško, Ijubiteljsko in drugo udejstvovanje delovnih Ijudi tista vez, ki krepi in jača notranjo kulturo — srčno kulturo. To pa morarao negovati, kajti srčna kuitura ni naprodaj, dobimo jo v dar, vcepi nam jo rod pred nami zato, da oplementeni prenesemo zanamcem. V tem je oaša obveza.«
POGOVARJALA SE JE JASNA ŠKRJNJAR