Glasilo delovnega kolektiva tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
IZDAJA DELAVSKI SVET
TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »-BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
FRANC MEŠKO — predsednik; FILIP DOLIN AR j STOJAN KERBLER, dipl. ing., ANTON KOKOL, CIRIL MURKO, IVAN MA-ZERA, VOJTEH RAJHER, dipl. ing., FRANC VRLlC, VOJO VELICKOVIC, ANTON ZADRAVEC in odgovorni urednik STANE TONE J C, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
ŠT. 5
MAJ 1967
LETNIK V.
Ob dnevu mladosti
Novi člani organov upravljanja
25.	maj velja uradno za praznik mladosti. Mladi so Si ga izbrali za svoj praznik, ker na ta dan praznuje dan svojega rojstva eden najpomembnejših mož, ki jih pozna jugoslovanska zgodovina
—	tovariš Tito. Torej si mladi niso izbrali svojega praznika po naključju. Srečno naključje pa je, da je ta datum ravno v maju. Le kateri mesec v letu bi bil bolj primeren za praznik, ki je nekak sinonim za mladost, za veselje, za ljubezen?
Maj je mesec, ki tudi največjim pustežem vzburka kri v žilah; kar se še ni prebudilo v zgodnjih pomladanskih mesecih, se prav gotovo prebudi v maju. Maj je mesec, ki s svojim čarom vpliva na vse; narava poskrbi v tem mesecu, da se nam zaradi njene lepote in čara, ki ga izžareva, zdi vse lepše in čistejše; da smo izredno živahni in da se nam rodijo mnoge nove ideje, sveže in revolucionarne; da z novim poletom in * močjo izvršujemo svoje
-luttogvr.— -	-
Da, to je mesec maj, ki vpliva s svojim čarom na razpoloženje ljudi bolj kot katerikoli mesec v letu. Zato tudi ni naključje, da se praznovanje dneva mladosti ne omeji na en sam dan — na 25. maj. Že mnogo prej pričnemo praznovati dan mladosti, tako da skoraj ne moremo več govoriti o dnevu mladosti, ampak govorimo o mesecu mladosti, o maju.
Formalni glasnik praznika
—	štafeta mladosti je krenila na svojo dolgo pot že zadnje dni aprila. Zvezno štafeto so ponesli proti Beogradu mladinci iz Zagreba že 29. aprila. Sočasno je krenilo na pot tudi mnogo lokalnih, občinskih in šest republiških štafet, ki bodo izročile tovarišu Titu prisrčne čestitke in želje za osebno srečo in srečo njegovega naroda ob njegovem 75. rojstnem dnevu.
Prav letos so pozdravi in čestitke, ki jih občani naše domovine pošiljajo svojemu predsedniku, povezane z mnogimi, nadvse pomembnimi jubileji. Pred tridesetimi leti je postal tovariš Tito voditelj Komunistične partije Jugoslavije. Letos proslavljamo 50-letnico oktobrske revolucije, 30-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, ki je bil na Čebinah, 25-letnico prvih partizanskih brigad. 30-letnico prve pokrajinske konference SKOJ na Lontežu pod Komnom in 25-letnico pionirske organizacije. Vsi ti jubileji in še mnogi drugi pa so zelo tesno povezani z življenjem in delom tovariša Tita.
In kaj je najlepše darilo,
ki ga ' lahko ’ da mladina tovarišu Titu za njegov rojstni dan in za praznovanje teh pomembnih jubilejev? Dobro se še spominjamo besed tovariša Tita, ki je govoril o tem, če naj bo datum njegovega rojstva dah, ko učencem ne bo treba v šolo in delavcem ne na delo. Tovariš Tito je dejal, ko so ga vprašali, kako naj praznujejo njegov rojstni dan, približno takole: »Najlepše darilo, ki mi ga lahko da naš narod in naša mladina, za moj rojstni dan, je delo in delovni uspehi. Dragi mladinci, učite se! Vaši uspehi bodo najlepše darilo za moj rojstni dan.«
To so bile resnično iskrene besede, iskrena želja človeka, ki je najbolj srečen, če vidi delo in uspehe naroda, za katerega je žrtvoval vse svoje življenje; za katerega srečo in lepšo bodočnost je žrtvoval vsak atom svojih moči. To so besede človeka, ki sam ni poznal prostega časa, ki je bilo njegovo življenje, ena gama borba, delo in odrekanje za blagor naroda, ki ga je ljubil, ki ga bo ljubil do svoje poslednje ure. Pokažimo temu človeku, ki je bil v času vojne vsak hip pripravljen za svoj narod žrtvovati tudi življenje, da smo vredni njegovih žrtev in njegovega dela. Pokažimo mu, da smo narod, ki zna ceniti žrtve in biti hvaležen. Oddolžimo se mu s tem, kar si najbolj želi, ž aktivnostjo in delovnimi uspehi, z dvema stvarema, ki ju je vedno najbolj cenil in po katerih se je vedno odlikoval, D. F.
20. aprila smo v našem podjetju izvolili polovico novih članov v delavski svet in svete pro-■ izvajalcev delovnih enot. Na prvi seji delavskega sveta je volilna komisija poročala, da so volitve S potekale v redu in da je od skupnega števila vpisanih volilnih upravičencev glasovalo 1716 delavcev H ali 89 '%>. — 216 volilnih upravičencev je bilo odsotnih.
■	V DELAVSKI SVET JE BILO S IZVOLJENIH 30 NOVIH ČLA-
■	NOV, IN SICER:
■	iz DE .glinice: Janez Sukič, g Franc Meško, Štefan Dončec,
■	Martin Majcenovič, Ivan Mo-JJ drič ito Franc Junger za. ave leti gg in Mirko Hrenko- za enoletno B- mandatno dobo:
H
g S ie DE energetike: Andrej
■	Gornik in Rudi Mlinarič;
■	S'iz DE Aluminij : Adolf Ko-
■	si, Franc Pukšič, Ivan Kostanj njevec, Vinko Horvat, Ludvik,
■	Vorina, Jože Žnidar, Simon I Habjanič in Srečko Primožič;
■	— iz DE vzdrževalni oibrati:
■	Rudi Belšak, Mirko Adamčič, g Franc Jelen, Alojz Menoni,
■	Alojz Komik, Alojz Zupanič in
■	Ivan Pàlfy;
■	— iz DE .strojne službe: Stan-
■	ko Verbančič, Stojan inž. Ker-! bler in Vida Detiček;
■	—iz DE promet: Ludvik Mera sarič, Lovro Mesarič in Ciril
■	Murko.
g Tako dopolnjen delavski svet
■	se je sestal rua svoji prvi redni
■	seji 4. maja 1907. Na tej seji je g delavski .s^et izvolil verifikacij-
■	sko komisijo, sprejel poročilo Jj predsednika volilne komisije o g izvršenih volitvah,, vzel ma zna-B nje poročilo verifikacijske ko-5 misije, potrdil mandate novo g izvoljenim 'članom delavskega B sveta (razen enemu, ki ni bil na I seji), potrdil poročilo, predsed-B nika upravnega odbora 0 delu B upravnega odbora v pretekli ! mandatni dobi, dal razrešnico B dosedanjemu upravnemu odbo-5 ru ter izvolil novi upravni od>-
bor in stalne komisije delavskega sveta.
Za člane upravnega odbora je kandidiralo 15 članov delovne skupnosti, in sicer:
Miinkg Adamčič,-' Jože Cafuta, Ivan Gei'jovič, Franc Jelen • iz DE vzdrževanja;; . Stanko, inž. Debeljak in Filip, Dolinar iz DE osrednjo službe; Konrad Ferk, Adolf Kosi in Franc Pukšič iz DE aluminij ; Franc Meško, Martin Majcenovič ih Oto Težak iz DE glinica; Viktor Prelog iz DE promet; Veljko Vukičevič in Jože Zupanič iz DE energetika.
V	UPRAVNI ODBOR PA SO BILI IZVOLJENI:
Mirko Adamčič, Stanko inž. Debeljak, Ivan Gerjovič, Franc Jelen, Adolf Kosi, Franc Meško, Martin Majcenovič in Jože Zupanič.
ZA NAMESTNIKE ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA SO KANDIDIRALI IN BILI IZVOLJENI: Ivah Firbas, .Viktor Ra-zaben in Edi Menoni iz DE vzdrževalni obrati, Franc Junger in Ivan Modrič iz DE glinica, Ciril Kovač in Ivan Krajnc iz DE osrednje službe in Ivan Kostanjevec iz DE aluminij.-
V	stalne komisije delavskega sveta so bili izvoljeni:
KOMISIJA ZA POSLOVNI PROGRAM IN PLAN:
Anton Kokol, Vida Detiček, Viktor Prelog, Konrad Ferk in Ivan Beras.
KOMISIJA ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE (ima tri stalne člane, ki jih imenuje delavski svet, in dva člana, ki jih ime-
nuje SP DE tiste DE, kjer se tehnična izboljšava- uvaja); Stanko Verbančič — predsednik, (Nadaljevanje na 2t strani)
Tudi letos sprejem Titove štafete
v Kidričevem
Kot vsako leto doslej, so tudi letos mladinci TGÀ poskrbeli za sprejem Titove štafete v Kidričevem. Navadno je bil sprejem štafete mladosti pred upravnim poslopjem tovarne, letos pa je prispela štafeta v naš kraj popoldne, zato so jo občani Kidričevega, med katerimi je bilo največ pionirjev osnovne šote »Boris Kidrič«, sprejeli v naselju.
Najprej so prinesli pred svečano okrašeno tribuno mladinci iz Cirkovc lokalno štafeto, zatem pa še mladinci iz Kidričevega občinsko štafeto, ki so jo prevzeli od lovrenških mladincev.
Štafeto mladosti je pozdravil predsednik aktiva ZMS tovarne tovariš Milan Nežmah, ki je med drugim dejal: »V imenu kolektiva tovarne glinice jn aluminija Boris Kidrič, Kidričevo, in v imenu vseh družbenih organizacij na področju Kidričevega ter v imenu vseh občanov našega kraja ,— pozdravljam vas, nosilce štafete mladosti, ki jo nesete našemu dragemu tovarišu Titu za njegov 75. rojstni dan.
Štafeta mladosti je nosilec dobrih želja in prisrčnih pozdravov tovarišu Titu; je simbol mladosti in spominov na leta, ki smo jih na poti v lepšo bodočnost prehodili doslej pod njegovim vodstvom. Praznik našega dragega voditelja je hkrati tudi praznik vse mladine; ne samo 25. maj, ves mesec maj postaja mesec mladosti, mesec, ko lahko mladi pokažejo vso svojo dejavnost, vse sadove svojega dela; ravno delo mlade generacije pa pomeni najlepšo čestitko tovarišu Tit p.
Tovariši mladinci: ponesite našemu dragemu Titu najlepše pozdrave in ž.elje občanov Kidričevega za njegov rojstni dan. Želja nas vseh je, da bi še dolgo živel in nas vodil v nadaljnji izgradnji socialistične Jugoslavije.«
Po krajšem postanku je štafeta nadaljevala pot proti Ptuju.	D.
Varilca
Novi člani svetov proizvajalcev DE bi^SKlSHH
V svete proizvajalcev delovnih enot je bila izvoljena polovica novih članov za mandatno dobo dveh let, ker je polovici potekel mandat po uvel javljenem . rotacijskem načelu.
NOVI ČLANI SP DE GLINICE SO:
Stanko Gajšt, Oto Težak, Ivan Hrenko, Jožica Firbas, Stanko Kovačec, Stanko Brglez, Mirko Žuran, Anton Dobnik, Anton Repinc, Avgust Korošec, Janko Kolarič, Stanko Pišek, Franc Kmetec, Jože Selinšek, Jože Vidovič, Edi Avbel, Ludvik Per-ger, Jakob Šohar; nadomestno ža dobo enega leta je bila izvoljena Klotilda Letonja.
novi Člani sp de energetike SO:
Štefan Fuks, Franjo Ceci, Andrej Gornik, Jože Zupanič, Srečko Kramberger, Jože Rožman, Franc Lah, Ivan Marguč, Franc Mlakar in Andrej Merc.
NOVI ČLANI SP DE ALUMINIJ SO:
Franc Flajs, Konrad Ferk, Franc Hergula, Franc Jerič, Boris Solovjev, Martin Petrovič, Ernest Andrejek, Mirko Vinter, Janez Pulko, Ivan Soršak, Stanko Toplak, Štefka Žnidarič, Ivan Vidovič, Feliks Irgl, Konrad Fladung, Franc Potočnik, Mihael Korošak, Štefan Bratov-ščak, Franc Vratič, Janko Špo-ljar.
novi Člani sp de vzdrževalnih OBRATOV SO: Viktor Brglez, Zvonko Klaj-derič, Ivan Gerjovič st., Anton Slešič, Ferdo Zupančič, Ivan Pišek, Stane Lampič, Slavko Marguč, Franc Mesareč, Franc Gotvajn, Mira Verbančič, Ivan Kopajnik, Albin Špehonja, An-
ton Fajfarič, Anton Arnuš, Milan Mojzer, Franjo Terbuc, Marjan Lovrenčič, Franc Širec in Rudi Bogdan.
novi Člani sp de promet
SO:
Franc Gerečnik, Ivan Pinterič
st., Anton Zadravec, Franc Pu-kšič, Anton Arnuš, Janez Štum-berger, Anton Šibila, Vinko Cuš, Franc Lačen, Alojz Marin, Konrad Posavec, Franc Bezjak in Ernest Kupčič.
NOVI ČLANI SP DE OSREDNJE SLUŽBE SO:
Cveta Adamčič, Adolf inž. Simonič, Franc Javemik, Alojz Kapun, Anton Vrabl, Boris inž. Gornik, Ljubo Keber, Milica Mojzer, Franjo Verbanec, Andrej Toplek, Valter Skačej, Albin Tomše, Franc Godec, Jože Srpič in Irena Draškovič. Tonka Murko je bila izvoljena nadomestno za eno leto. K.-n.
Volilni odbor deli volivcem volilne listke in jim pojasnjuje, kako morajo voliti. Iz volilne enote
osrednjih služb, volišče 1
novi Člani organov
UPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 1. strani) Stojan inž. Kerbler in Ivan Ozimek — člana.
KOMISIJA ZA KADROVANJE IN ŠTIPENDIRANJE: Alojz Zupanič predsednik, Ivan Gerjovič, Jože Brglez, Franc Vrlič, Oto Težak, Franc Kumer in Ludvik Vorina — člani.
KOMISIJA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA: Janez Sukič — predsednik, Rudi Belšak, Rudi Štelcer, Rudi Majcen in Branko Kolarič —- člani.
KOMISIJA ZA SKUPNO POTROŠNJO IN DRUŽBENI STANDARD: Miha Emeršič — predsednik, Jože Zupanič, Ivan Kostanjevec, Lovro Mesarič, Maks Tominc, Konrad Kramberger in Ivan Lajh /člani.
KOMISIJA ZA VARNOST PRI DELU: Mirko Adamčič -S|j predsednik, Ivan Jakomini ipBj tajnik, Janez Pulko, Srečko Kramberger, Janez Žuran, Ciril Murko in Alojz Zupanič — člani.
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE: Franc Vreže — predsednik, Vinko Klemenčič in Janez Sršen IBčliahai-
KOMISIJA ZA IZREKANJE VZGOJNIH UKREPOV ZARADI KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI: Franc Jelen — predsednik, Franc Turk — namestnik predsednika, Simon Pešec — član, Srečko Primožič — na-
mestnik člana, Ivan Modrič, — član,' Ernest Jamer, namestnik člana. /
NATEČAJNA KOMISIJA: Janez Sukič, Stane Lampič, Stanko Klinc.
UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKEGA DOMA: Peter Gegič -7- predsednik, Janko Krajnc, Ivan Firbas, Hedvika Pulko, Janez Sukič, Vinko Horvat in Stanko Klinc — člani, sezonski vodja počitniškega doma pa je član UO po položaju.
UREDNIŠKI ODBOR TOVARNIŠKEGA Časopisa »ALUMINIJ«: Franc Meško — predsednik, Anton Kokol, Anton Zadravec, Franc Vrlič, Filip Dolinar, Stojan inž. Kerbler, Ciril Murko, Vojteh inž. Rajher, Vojo Veličkovič in Ivan Maze-ra •— člani.
KOMISIJA ZA ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV:	Mirko
Adamčič predsednik, Rudi Belšak in Franc Lašič — člana.
KOMISIJA ZA ODPIS DROBNEGA INVENTARJA: Branko Kolarič ' vf# predsednik, Franc Novak in Jože Žnidar — člana.
Delavski svet je ma prvi seji razpravljal tudi o odgovoru na sklep delavskega sveta o poslovanju počitniškega' doma v letošnjem letu in v zvezi s tem tudi o predlogih vodstva podjetja in sklenil, da se razveljavi sklep delavskega sveta, ki je bil sprejet na seji dne 21. marca 1967, s katerim je določeno, da je treba dati počitniški dom v najem.
Delavski svet je sklenil, da bo v letu 1967 posloval počitniški dom kot organizacijska enota podjetja, kot je to določeno v statutu podjetja. — Določil je tudi cene oskrbnega dne za člane kolektiva in njihove svojce:
— v zgradbah »Lada in »Aluminij« za odrasle 20 N din, za otroke do 10 let starosti pa 15 N din, v vikend hišicah 15 N din za odrasle, za otroke pa 10 N din. Cena oskrbnega dne za tuje goste je od 40 do 55' N din, vse proste zmogljivosti je treba oddati tujim interesentom.
K.-n.
Na podlagi čl. 40 Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah daje volilna komisija za izvedbo volitev članov delavskega sveta podjetja naslednje poročilo:
delavski svet je razpisal volitve v delavski svet in svete proizvajalcev delovnih enot s svojim sklepom na seji 21. 3. 1967. S tem sklepom je bilo določeno, da bodo volitve 20. 4. 1967.
Na podlagi členov 16, 25 in 43 Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter čl. 67 Statuta podjetja je delavski svet določil, da bomo izvolili v posameznih delovnih enotah naslednje število članov DS za dvoletno mandatno dobo in za enoletno mandatno dobo:
v DE glinica 6 članov za dvoletno mandatno dobo in 1 člana za enoletno mandatno dobo,
v DE energetika 2 člana za dvoletno mandatno dobo, v DE aluminij 8 članov za dvoletno mandatno dobo, v DE vzdrževanje 7 članov za dvoletno mandatno dobo, v DE osrednje službe 3 člane za dvoletno mandatno dobo, v DE promet 3 člane za dvoletno mandatno dobo, skupaj 29 članov za dvoletno mandatno dobo in 1 člana za enoletno mandatno dobo.
Zbore delovne skupnosti podjetja v posameznih delovnih enotah je sklical predsednik delavskega sveta, in so bili:
v DE glinica 7. 4. 1967, v DE energetika 5. 4. 1967, v DE aluminij 6. 4. 1967, v DE vzdrževanje 6. 4. 1967, v DE osrednje službe 6. 4. 1967, v DE promet 6. 4. 1967.
Na vseh zborih je bila navzoča z zakonom predpisana kvalificirana večina volivcev in so bili zbori upravičeni predlagati popolne kandidatne liste.
Na zborih delovnih skupnosti v delovnih enotah je bilo veljavno predlaganih naslednje število kandidatov za člane delavskega sveta:
v DE glinica 15 kandidatov, v DE energetika 4 kandidati, v DE aluminij 12 kandidatov, v DE vzdrževanje 11 kandidatov, v DE osrednje službe 7 kandidatov, v DE promet 4 kandidati.
Skupaj je bilo predlaganih 53 kandidatov za člane delavskega sveta.
Volilna komisija je ugotovila zakonitost postopka pri predlaganju kandidatov, vse predložene kandidatne liste potrdila in jih razglasila.
Čas in kraj volitev je volilna komisija pravočasno razglasila. Volitve v delavski svet podjetja in v svete proizvajalcev delovnih enot so bile 20. 4. 1967 v času od 5. do 23. ure.
Volitve po posameznih voliščih so vodili volilni odbori, imenovani od volilne komisije.
Po pregledu volilnega materiala je volilna komisija ugotovila, da so volitve na vseh voliščih bile pravilne in da ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na rezultate volitev.
Volilna komisija je pregledala volilni material in ugotovila naslednje rezultate pri volitvah za člane delavskega sveta:
v DE glinica od 331 voH'imh—upraràcSnccv jc voiUo Sčo—nr*— 90,63 %,
v DE energetika od 121 volilnih upravičencev je volilo 114 ali 94,21 %,
v DE aluminij od 540 volilnih upravičencev je volilo 472 ali 87,41 %,
v DE vzdrž. od 439 volilnih upravičencev je volilo 392 ali 89,29 %,
v DE osr. službe od 330 volilnih upravičencev je volilo 286 ali 86,67 o/o,- .
v DE promet od 171 volilnih upravičencev je volilo 152 ali 88,89%.
Od 1932 vpisanih volilnih upravičencev je glasovalo 1716 ali 89%.
Skupno je bilo od'sotnih 216 volilnih upravičencev ali 11 %. Od tega je bilo opravičeno odsotnih 150 volivcev ali 7,76 %, neopravičeno pa je bilo odsotnih 66 volivcev ali 3,42 %.
Od skupnega števila 1714 oddanih glasovnic je bilo 78 neveljavnih, kar je 4,5 % oddanih glasovnic.
Dva volilna upravičenca, ki sta po volilnem imeniku glasovala, nista oddala glasovnic.
Spričo take udeležbe so volitve v smislu določila čl. 39 Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah veljavne.
Imena izvoljenih kandidatov za člane delavskega sveta je volilna komisija po ugotovitvi števila glasov za posamezne kandidate1 razglasila in vsem izvoljenim kandidatom izdala potrdila, da so izvoljeni v delavski svet podjetja.
Iz prve plenarne seje TOS
Tovarniški odbor sindikata je sklical 13. aprila 1967 prvo plenarno sejo TOS TGA, na kateri je obravnaval predvsem problematiko sindikalnih podružnic, volitve v organe samo-, upravljanja (sedaj so že za nami), vprašanje nadaljnjega obstoja počitniškega doma v Crikvenici, o nalogah komisij za izdelavo plana dela TOS ter o imenovanju komisije za izdelavo plana dela za mandatno obdobje 1967/69.
Plenuma so se poleg članov tovarniškega odbora sindikata udeležili tudi vsi predsedniki SP in sindikalnih pododborov, predsednik UO počitniškega doma v Crikvenici, sekretar OO
ZK TGA ter predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Najprej je predsednik TOS Franc Emeršič prebral poročilo 10 TOS za čas od občnega zbora do prve plenarne seje, iz katerega povzemamo nekaj vrstic.
Uvodoma je poudaril, da se je IO TOS sestal enkrat, sekretariat pa dvakrat in da so seje bile dokaj živahne in zanimive. Opaziti je, da se posamezni člani, predvsem predsedniki komisij, še ne znajdejo pri svo-jém delu, in da jim bo potrebno od začetka seveda pomagati.
Izvršni odbor bo. skušal, napraviti pri delu prelomnico in iti po novi poti. Delo TOS bi naj bilo usmerjeno prvenstve-
no na posluh članstva, kajti TOS ne želi nikakršnega dirigiranja od zgoraj, vsekakor pa bo pri tem potrebna precejšnja aktivnost IO sindikalnih podružnic, potiodborov in seveda vseh političnih organizacij. Koje govoril o prevzemu dejanskega stanja od prejšnjega odbora, je poudaril, da so naleteli tudi na nekaj ovir, ker niso-sprejeli vsega tako v redu, kot bi morali, zaradi česar bodo ustanovili inventurno komisijo, ki bo prevzela dejansko stanje,! vse nerabne predmete pa odpisala.
Komisija, za šport in rekreacijo se je sestala že dvakrat in obravnavala med drugim prob-
. , M
Feliks Pišek zajema vzorec gostega luga
Ali se zavedamo odgovornosti?
. lem letnega oddiha naših članov v počitniškem domu ter o pripravah na športno tekmovanje. Druge komisije se še niso sestale, vendar je plenum priporočil vsem predsednikom komisij^ da naj se čimprej sestanejo in izdelajo svoj program dela ter tako prenašajo svoje naloge na SP in pododbore.
Če že govorimo, da bo delo IO TOS odvisno od vsega članstva in da moramo prisluhniti najnižjemu, bo odgovornost 10 SP, da se večkrat sestanejo in rešujejo svoje probleme sproti, TOS pa obveščajo z zapisniki s svojih sej, o važnejših problemih pa takoj.
Poudarjeno je bilo, da ima sindikalna organizacija v TGA vse pogoje za zelo dobro delo, ki je namenjeno v pomoč delovnemu človeku. Če se bo delo sindikalne organizacije tako usmerilo, bo s temi idejami zastopalo interese delavcev, potem ne bo več slišati opazk in pripomb, češ, »kje je sindikat, kaj je sindikat in čemu še plačujemo članarino«. V razpravi, ki je bila zelo konkretna, temeljita in živahna, je predsednik najprej še enkrat poudaril, da si je TOS zadal trdno nalogo, da bo sindikalno delo res prilagodil željam in potrebam vsega članstva, pri čemer pa se je treba zavedati, da bo potrebno intenzivno sodelovanje z vsemi družbeno-političnimi organizacijami v kolektivu, v prvi vrsti pa z organi delavskega samoupravlj anj a.
Predsednik SP vzdrževanja je poudaril, da je njihova SP imela do plenarne' seje že tri seje, od katerih eno skupno z aktivom ZK (kar je zares hvale vredno) in da so na teh sejah razpravljali precej o kandidatih za organe upravljanja.
Nadalje je menil, da niti SP niti TOS ne bi smeli ostati pri dosedanjih uspehih in se z njimi zadovoljiti tako, da bi po preteku mandatne dobe spet poslušali očitke, da nismo nič delali.
• Glede dodeljevanj%j>,ompči.Je, 'thjnik TOS povedal, da bo TÓS imenoval komisijo, M bo izdelala pravilnik o dodeljevanju pomoči, sredstva za to pa bodo proporcionalno razdelili na vse podriižnice. Vendar pa je treba tu vedeti, je poudaril tovariš ■ tajnik, da z enkratno pomočjo né rešujemo socialnih proble-' mov posameznih članov naše delovne skupnosti. Predsednik pododbora elektrolize je poudaril, oziroma izrazil željo članov DE aluminija, da bi sindikat skupaj z organi samoupravljanja rfes intenzivno delal. Glede dotacij, ki jih razdeljuje, je menil, da bo treba več razprave, prav tako tudi o delitvi OD, kajti dosedanje razprave na DS so pokazale, da odločno; zahtevamo, da sprejemamo take samoupravne akte, ki ne bodo krnili pravic naših proizvajalcev. Sočasno se je tudi zavzel za to, da bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti sprejemanju ljudi v tovarno, Saj pridejo večkrat v službo taki ljudje, ki niso nujno potrebni službe in jim je le-ta le dodatni vir za njihove dohodke.
Glede usode počitniškega doma je bilo mnenje večine članov plenuma, da je bila usoda doma zapečatena s sklepom DS, vendar pa sodijo, da predlog ali sklep, da se dom odproda, ni najprimernejši. Člani plenuma so izjavljali, da v letošnjem letu ni bilo odziva zato, ker je bila cena za oskrbni dan.previsoka. Zanimalo jih je tudi, .kdo je postavil tako visoko ceno, ko pa po drugi strani opažamo, da imajo drugi domovi neprimerno nižje cene. Vsi so v glavnem poudarjali, da bi bila prodaja doma nespametna in nesmotrna poteza, ki je ne bi bilo moč z ničemer opravičiti.
Po daljši razpravi so člani plenuma enoglasno sprejeli sklep, da pošljejo delavskemu
svetu predlog, da dotna ne bi odprodali, temveč da bi poiskali vse možnosti, da bi dom obdržali in s tem omogočili članom kolektiva, da bi lahko primemo preživeli sVoi letni dopust.
Med drugim so člani plenuma tudi predlagali, da bi za tiste člane .naše delovne skupnosti, ki so /socialno šibki in nimajo dovolj sredstev, odobrili iz sklada skupne porabe del sredstev, s katerimi bi lahko takim članom pomagali, oziroma jim omogočili prijeten oddih.
Nadalje so člani plenuma sodili, da bi bilo potrebno pri dodeljevanju dotacij raznim organizacijam upoštevati predvsem privolitev vseh članov naše delovne skupnosti, saj je že vse preveč kritike na račun NK Aluminija in raznih drugih izdatkov, saj bi kazalo precejšnji del teh sredstev morda bolj pametno in tudi bolj upravičeno vložiti v oddih in rekreacijo širokega kroga članstva.
Predstavnik občinskega sindikalnega sveta je poudaril, da je iz poročila, ki ga je podal predsednik TOS, dobil občutek, da si je vodstvo sindikalne organizacije v TGA pravilno začrtalo smernice svojega dela. Ni namreč nujno, da bi sklicevali preveč sej in sestankov, važno je pravilno delovanje oziroma sodelovanje s samoupravnimi organi podjetja. Prav tako ni priporočljivo, da bi se pristojnosti sindikalne organizacije preveč drobile.
»Če se še dobro spominjam,« je dejal tovariš Kosi, »je bilo na vaši konferenci TOS precej govorä o obveščanju v kolektivu, mislim pa, da tu ni treba nobenega posebnega poudarka, saj imate na voljo kot najboljše sredstvo za obveščevanje vaš redni list ALUMINIJ, preko katerega lahko seznanite vse članstvo o tem, kaj ste delali in kaj nameravate Še delati. Govora je bilo tudi o nagradah, ki bi jih sindikalna or-gjpmy-iia . .podeljevala tistim sindikalnim funkcionarjem in aktivistom, ki bi se š'-svojim delom še prav posebno izkaza-
li.	Moje mnenje je, da ne bi smeli teh stvari gledati tako ozko in da za take namene ne bi oporekali sredstev. V, bodoče bi naj ostalo več sredstev pri sincMkalinih podružnicah. Kar zadeva dodeljevanje socialne pomoči, kot so to nekateri tovariši v razpravi poudarjali, pa mislim, da je nujno, da lete dodeljuje le sindikat, kajti ko se pojavi kakšen posebno kritičen problem, boste prav gotovo našli polno razumevanje pri vaših samoupravnih organih.«
Ob koncu so člani plenuma razpravljali še o nekaterih zadevah in sprejeli še nekaj sklepov. Omenim naj najvažnejše: imenovala je bila komisija, ki naj spremlja delo organov samoupravljanja 'ter delitev OD, dolžna pa je tudi dajati pripombe in predloge pri sprejemanju važnih aktov podjetja. Imenovana je bila tudi komisija za izdelavo programa dela. Za medobratno športno srečanje je bilo odobrenih 120.000 S dinarjev. Sprejet je bil sklep o praznovanju 1. maja oziroma o izvedbi programa, ki bo 28. 4. v dvorani restavracije ( to je že bilo) ter o predvidenem koncertu KUD »Branko Krsmano-vič« iz Beograda, ki bi naj v okviru tedna bratstva in enotnosti gostovalo v Kidričevem v času od 20. do 30. maja. Omenjeni koncert pa bo le v primeru, če bo TOS sprejel za to izredno dotacijo. Nadalje je bilo sklenjeno, da lahko sekretariat TOS odobrava sredstva v višini do 20.000 S dinarjev, IO TOS odobrava sredstva v višini do 100 000 S dinarjev, nad 100.000 S dinarjev pa odobrava sredstva plenum tovarniškega odbora sindikata TGA. Sklenili so tudi, da bodo za prvi'maj in
za 29. november obiskali bolne člane, ki so v bolnici, zdravilišču ali na domu, sekretariat TOS pa naj določi višino zneska za nabavo darilnega paketa, vendar za vse člane enako. Glede pomoči članom kolektiva je bil sprejet sklep, da bodo sredstva za pomoč članom kolektiva razdelili proporcionalno na SP, te pa so dolžne, da s socialno službo v podjetju ugotovijo stvarno potrebo prosilcev.
Delitev sredstev za enkratno pomoč naj ne bi presegla 200 N dinarjev. Govorili so še tudi o ustanovitvi koordinacijskega odbora za pomoč Vietnamu, ki bi deloval skozi daljše obdobje. Na predlog predstavnika ŽB terena Kidričevo je TOS dolžan imenovati v ta odbor tudi svojega zastopnika.
Sklenili so še, da je višina dnevnic za funkcionarje sindikata 4000 S din, v izjemnih primerih, kadar gre za daljša potovanja in pa nočnine v hotelih, pa je pooblaščen sklepati sekretariat TOS.
Sekretariat TOS pa je sočasno še zadolžen za kontrolo o porabi sredstev za potrebe godbene sekcije, porabo sredstev pa je treba prilagoditi višini dotacije, ki jo bo odobrilo podjetje oziroma organi upravljanja.
S tem sestavkom smo, upamo, dovolj obširno in jasno obvestili vse naše člane kolektiva o delu tovarniškega odbora sindikata, vse 'podrobnejše informacije, ki bi jih želeli posamezni člani naše delovne skupnosti, pa bodo razložili vsi člani plenuma, ki so to tudi dolžni, želeli pa bi, da bi se tudi člani kolektiva oglasili v našem tovarniškem glasilu s svojimi pripombami in predlogi o bodočem delu- naše sindikalne organizacije.
M. F.
, Volitve v svete proizvajalcev delovnih enot in v delavski svet so za nami, zaradi česar lahko danes že mirno analiziramo, kaj smo do sédaj sploh narèdili in kaj mislimo sploh delati vnaprej. lS(aša analiza in nekatere ugotovitve pa bodo še toliko lažje, ker so med tem časom že vsi sveti proizvajalcev delovnih enot izvolili svoje predsednike in namestnike ter razne komisije, to pa je storil tudi že delavski svet, ki je zraven komisij izvolil tudi novi upravni odbor, ki pa se je med tem časom že tudi sestal in izvolil svojega predsednika in namestnika.
Do tukaj je torej vse v redu in prav, zato pustimo to ob strani in se lotimo takoj -obljubljene , analize dosedanjega opravljenega dela, iz katere bomo lako izluščili ptedvsem tisto, kar ni prav, in kar se ne bi smelo dogajati v naši vsakdanji praksi!
Zato pričnimo kar pri prvih sejah svetov proizvajalcev de-
lovnih enot, na katerih je bilo -treba zraven predsednika . in namestnika izvoliti tudi vse potrebne komisije, ki morajo biti pravzaprav vezne niti vsega samoupravnega dela v delovni enoti.
Žal bom, kot vedno do sedaj, tudi tokrat začel kar pometat pred svojim pragom, to je pred delovno enoto glinice! Sočasno pa prosim tudi druge tovariše iz ostalih delovnih enot, naj skušajo primerjati svoje delo. če ni morda enako temu v glinici ali morda celo še boljše!!
Že v. predvolilni kampanji smo želeli izbrati po možnosti take kandidate, ki bodo zraven svojih vsestranskih sposobnosti, imeli tudi veliko volje do dela v samoupravnih Organih, saj brez te ne pomaga prav nobena, še tako velika in močna sposobnot. Prepričani smo bili, da smo v glavnem uspeli, saj. so svoje kandidature potrdili skoraj vsi predlagani s svojim podpisom, pozneje pa so bili tudi izvoljeni v te organe.
In prav potem se je pričelo tisto, .česar smo se sicer bali, nismo pa na to tako na široko računali! Masovno odklanjanje raznih funkcij v organih samoupravljanja je povzročilo trenutno zmedo, saj so delo odklanjali predvsem mladi oziroma na novo izvoljeni člani sveta proizvajalcev delovne enote glinice. Vsemogoči izgovori in razlogi so bili na prvi seji, samo da bi še na kar najlažji način izognili aktivnemu delu v organu samoupravljanja, ki pa bi moralo izhajati prav iz delovnih enot. Nekateri so poslali svoje poverilnice in anketne liste že pred prvo sejo SPDE in se te seje sploh niso udeležili, predtem pa so dali že tudi jasno vedeti, da ne bodo sprejeli prav nobene zadolžitve, ki bi jih vezala na kakršnokoli odgovornost. Kako so nekateri novo izvoljeni člani šteli za važno udeležbo na prvi seji, nam dovolj jasno kaže tudi naslednji komentar, ko je eden izmed novo izvoljenih članov dejal: »Tudi jaz ne bi prišel danes na sejo, če sliičajno ne bi imel opravka v tovarni k< Na vprašanje, zakaj tako, mi je dejal: »Saj so tudi ostali rekli, da ne bodo prišli na sejo!«
Brez dvoma pomeni teh nekaj besed precej več, kot se to morda kaže ria prvi pogled, kajti po teh tako jasno in prepričljivo izrečenih besedah bi se dalo lahko sklepati, da gre tukaj za namerno bojkotiranje prve seje sveta proizvajalcev delovne enote, čeprav morda to tokrat ni bilo tako! .
Ne glede na vse to pa se po vsem tem odločno zastavlja vprašanje, zakaj prihaja v zadnjem času do vedno večjega odklanjanja funkaij v organih delavskega samoupravljanja in
CO pripravlja navodila, smernice in sprejema sklepe za gospodarjenje z družbenimi sredstvi
TAKŠNA OPREDELITEV JE VODILA V PRETEKLEM LETU ČLANE UPRAVNEGA ODBORA PRI NIIHOVEM DELU.
Upravni odbor je imel v pretekli mandatni dobi 26 sej, in sicer 14 rednih, 10 nadaljevalnih, eno izredno in eno žalno sejo.
Srečanje mladih v Kidričevem
V sili spoznamo sočloveka, smo že velikokrat slišali, in tudi srečanje mladih v našem kraju se je rodilo ob tragični poplavi v Zagrebu. Pred leti je Sava neusmiljeno preplavila glavno mesto sosednje Hrvatske. Takrat so mladi prebivalci našega naselja s skromnimi, toda iskrenimi prispevki, ki so jih poslali svojim vrstnikom v Zagreb, ki jih je vodna katastrofa težko prizadela, postavili temelj bodočim srečanjem.
Skoraj na vsaki seji je upravni odbor obravnaval zadeve iz proizvodnje, jih obdeloval in sprejemal ukrepe za gospodarjenje v podjetju. Posvečal je vso pozornost izvrševanju sklepov delavskega sveta in drugih organov upravljanja in pripravljal materiale za delavski svet. Upravni odbor je skrbel za zakonito delo svetov proizvajalcev delovnih enot tako, da je pregledal določila splošnih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev, ko so jih sprejeli sveti proizvajalcev delovnih enot, in o ugotovitvah obveščal svete delovnih enot ah pa delavski svet.
Upravni odbor je nadalje izdeloval smernice osnovne politike podjetja in preciziral osnove za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1967. Pregledal je tudi zaključni račun za leto 1966, in ker ni ugotovil nepravilnosti, ga je predlagal delavskemu svetu v potrditev skupaj s popisom sredstev podjetja.
Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu razdelitev dohodka.
V	preteklem letu je bil obračun osebnih dohodkov posében problem, ker osebnih dohodkov ni bilo mogoče obračunavati po veljavnih pravilnikih zaradi tega, ker ni bilo mogu* če predvideti za vse leto, kako bo podjetje poslovalo spričo dobave električne energije čez tega, ker je bila situacija okrog vse leto izjemna.
V	končni fazi je dohodek podjetja odvisen od proizvodnje- aluminija, to je od proizvedenih količin, kvalitete in cene. Vodstvo podjetja je redno obveščalo upravni odbor o rezultatih in razgovorih, M jih je imelo s predstavniki elektro gospodarskih skupnosti, pri čemer je dobivalo s strani upravnega odbora polno podporo. Znana je situacija v elektro gospodarstvu in kako potekajo razprave v skupščini o tej gospodarski panogi, M izsiljuje priviligiran položaj v našem gospodarstvu. Skupščino so bili izigrali takrat, ko je sprejela zakon o omejitvah dobave električne energije, ker je bil le-fta sprejet pod pogojem, da se v roku enega meseca pripravi in sprejme zakon o odškodninah zaradi omejitev električne energije. Sedaj sta minili že 2 leti od tega, zakona o odškodninah pa še ni.
Na področju interne zakonodaje je upravni 'odbor pripravljal in obravnaval osnutke splošnih aktov oziroma njihovih sprememb, ki jih je pripravilo vodstvo podjetja. Splošne akte je objavljal in obravnaval vse pripombe, ki so jih dali organi upravljanja in jih z mnenjem posredoval delavskemu svetu, ki je dokončno sprejemal splošne akte. Objektivnost stališč upravnega odbora glede splošnih aktov potrjuje dejstvo, da je delavski svet skoraj vedno sprejel stališče upravnega odbora.
Upravni odbor je skrbel tudi za to, da je podjetje poslovalo po sprejetih splošnih aktih. Nadalje je odločal o prošnjah in pritožbah v svoji pristojnosti, oziroma je dajal svoje mnenje k tistim prošnjam in pritožbam, ki jih je reševal delavski svet.
Upravni odbor je imenoval inventurne komisije, ki so popisale sredstva podjetja. Imenoval je tudi nekaj občasnih komisij, ki so preučile določene zadeve.
Zaradi sprememb zakonitih predpisov in na osnovi določil
statuta našega podjetja, so bili v pretekli mandatni dobi upravnega odbora pripravljeni in sprejeti naslednji splošni akti:
—	poslovnik' delavskega sveta,
—	poslovnik o delu upravnega odbora,
—	pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju,
—	pravilnik o delovnih razmerjih (dopolnitve),
—	statut (dopolnitve),
—	pravilnik o izplačevanju iz sredstev skupne porabe v gotovini za redni letni dopust (spremembe in dopolnitve),
—	pravilnik o dodeljevanju stanovanj (spremembe in dopolnitve),
—	pravilnik o varstvu pri delu (spremembe in dopolnitve),
—	pravilnik o koristenju sredstev sklada skupne porabe,
—	organizacijske sheme,
—	poslovnik o delu komisije za sprejem delavcev,
—	pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delovnih enot (spremembe),
—	pravilnik o požarno varnostni zaščiti,
—	pravilnik o koristenju sredstev sklada skupne porabe,
—	pravilnik o varstvu pri delu (spremembe in do-dopolnitve).
V pretekli mandatni dobi so zahtevale posamezne delovne enote, da bi spreminjali organizacijske sheme. Vse spremembe so težile k povečanju zasedbe delovnih mest. Težnja po povečevanju delovnih mest oziroma Zviševanju števila zaposlenih v posameznih delovnih enotah se je pojavila zato, ker
osebni dohodki niso odvisni od števila zaposlenih v delovni enoti. Upravni odbor je obravnaval tudi poseben problem koristenja rednih letnih dopustov v elektrolizi. Delovna enota aluminij je zahtevala povišanje zasedbe delovnih mest zato, da bi delavci lahko izkoristili redne letne dopuste, ko pa je upravni odbor predlagal, da bi koristenje dopustov lahko uredili brez povečanja zasedbe delovnih mest, t. j. z drugo organizacijo dela, so nastali v tem obratu problemi, M jih je bilo potrebno nujno rešiti.
Upravni odbor se je ukvarjal tudi z vprašanji družbenega standarda, predvsem o nadaljnji stanovanjski izgradnji; naše podjetje je namreč prevzelo izgradnjo 30-stanovanjiskega bloka v. Ptuju, ki bo dograjen in vseljiv še v letošnjem letu. Upravni odbor je razpravljal tudi o dotacijah društvom in organizacijam, o organizaciji toplega in hladnega obroka, o poslovanju počitniškega doma in o drugih zadevah s področja družbenega standarda.
Rešiti je bilo treba tudi najrazličnejše vloge, naslovljene na upravni odbor, kot so: odobravanje službenih potovanj v inozemstvo itd. Varstvo pri delu je posvetil vso pozornost. Upravni odbor je reševal zahteve svetov proizvajalcev delovnih enot za odobritev nakupa osnovnih sredstev in predlagal delavskemu svetu nakup osnovnih sredstev večje vrednosti.
Posebno pozornost j è upravni odbor posvetil nadaljnjemu razvoju podjetja in na mnogih sejah razpravljal o zagotovitvi sredstev za nadaljnji razvoj, rekonstrukcijo, večja popravila in sofinanciranje izgradnje termoelektrarne Šoštanj.
Iz vsega tega je videti, da je bilo delo upravnega odbora obširno in odgovorno.
Naslednje leto so učenci osnovne šole iz Zagreba povabili svoje, do takrat neznane prijatelje v Zagreb, da se jim zahvalijo za pozornost v sili. To je bilo prvo srečanje mladih iz vse države. Naslednje je bilo lani v Skopju, kamor so potovali tudi zastopniki naše šole. Letos je bila vrsta na osnovni šoli v Kidričevem, da organizira in sprejme v goste mlade prijatelje iz vse Jugoslavije.
V soboto, 6. maja, so prišli v Kidričevo predstavniki desetih šol iz naše domovine, in to: dve iz Beograda, Banje Luke, Križevcev, Kragujevca, dve iz Skopja, Slavonskega Broda in Zagreba. Prišli so, da bi obiskali svoje mlade prijatelje in prinesli s seboj del svoje ožje domovine. Vse tri dni bivanja v Kidričevem so imeli zelo bogat spored. Za uvod je bila otvoritev likovne in fotografske razstave, na kateri so učenci vseh sodelujočih šol'jórncfzmj svoje delo na tem področju. Razstava je bila na temo: »Moj domači kraj«. Zvečer je bil U9pel literarni večer, na katerem so mladi prijatelji brali svoja dela v materinskem jezi-!	ku. Lahko smo slišali več jezi-
«	kov naše domovine.
Mladi so se poskušali tudi v tekmovanju, ki je zelo dobro uspelo. Vzgojitelji — spremljevalci učencev — so imeli v nedeljo dopoldan strokovno posvetovanje o uspehih in izkušnjah poučevanja v materinskem jeziku.
Prebivalcem Kidričevega bo ostala nepozabna slavnostna akademija v dvorani, ki so se je udeležili tudi mnogi odrasli iz Kidričevega in okolice. Kot pravi umetniki so prikazali mladi svoj domači kraj in težke dni v zadnji svetovni vojni. V očeh gledalcev so se lesketale solze, ki so bile jasen dokaz, s kakšno močjo so mladi izvajalci pritegnili poslušalce in svoje gostitelje.
Na srečanje v Kidričevem bodo spominjala spominska drevesa, M so jih posadili pred osnovno šolo v Kidričevem. Vsako drevo nosi etiketo šole. Naloga in prijetna dolžnost naših mladih pa bo, da bodo skrbeli in negovali posajena drevesca.
Za zaključek srečanja mladih prijateljev je bil izlet na Pohorje, kije naredil močan vtis na mlade goste. Nepozabni so občutki vožnje z vzpenjačo na vrh Pohorja, saj je bila za marsikaterega to prva vožnja po zraku.
Polni prijetnih vtisov, novih poznanstev in naj lepših želja, so se v ponedeljek poslovili mladi in odrasli od svojih gostiteljev — učencev in vzgojiteljev naše šole. Poslovili so se tudi s prijetno zavestjo v srcu od nas vseh, našega naselja in
naše domovine Slovenije, saj so čutili, da smo si prijatelji in da se bomo še srečali. Verjetno nekje na drugem koncu naše širše domovine.
OPTIMIST
Prisotnost optimista je tolažilna, posebno v težkih priložnostih. Prijetno je gledati njegov veder obraz, poslušati njegove prijazne besede, njegovo hrabrenje.
Optimist je človek, ki gle- ; da na stvari z dobre strani. | Lahko se vprašamo, če je takšen način presojanja plod nekega zanosa ali pa je to > prirojena osebnost. Verjetno j obstajajo optimisti obeh vrst ali pa celo še tretje vrste, ki je mešanica obeh prej imenovanih, j
Zaželjeno bi bilo, da si pri-_r zadevamo postati zavedni optimisti, to je taki, ki se trudijo opravičiti svoj optimizem. Človek, katerega pojava oddaja zaupanje, zadovoljstvo in dobro razpoloženje, dokazuje, da je enkrat ; za vselej osvojil določena pravila v svojem obnašanju.
Tak človek si prizadeva:
—	da veruje v važnost in vrednost svojega dela;
—	da opravi svoje delo v redu in pravočasno;
—	da ne pusti za jutri, kar lahko naredi danes;
—	da si ne dela nepotrebne zaskrbljenosti;
—	da si skrbno pripravi bližnjo bodočnost, tako da. hi prepuščena slučaju;
':--r da ne kritizira na jalov, neploden način, ne toži brez razloga, da se zaveda, da ni ničesar popolnega. Ljudje so resnično nepopolni, ker imajo v glavnem• vedno enake osebnosti;
—	da ceni dosežene rezultate;
)— da zaupa v bodočnost., ker: zakaj bi moralo iti ravno vse narobe/ ,
( »L'optimisme« — Travail et maitrise - Paris)
Mikro stružnica v Franciji
Češko podjetje »Meopta«. iz Bratislave je konstruiralo miniaturni» stružnico, M je narejena talko, 'da 'lahko oibdidlujejo komade is premerom:0,,003 (mm. Stroj je opremljen e napravo, na kateri je sikala z 'razdelitvijo 0,001 mm. An mikroskopom, ki lalhlko- poveča dio 300-krait. Bri delu sltroj ne povzroča vibracij. Pogonski elektromotor prenaša pogonsko energijo na orodje preko elastičnega gm-mAjaiatega jermena.
K.-tn.
Jože Vaupotič pri nakladanju odpadnega boksita
za potrebe DE aluminij je odobril nabavo 2 grelcev za gretje žag' in štirih pnevmatskih kladiv v skupni vrednosti okrog 18.300 N din.
Ob koncu seje je delavski svet še obširno razpravljal o poslovanju počitniškega doma. Ker zadeve okrog poslovanja počitniškega doma niso bile popolnoma jasne, je delavski svet sklenil, da je treba takoj naročiti sezonskemu vodji počitniškega doma tov. Krajnčevi, naj prinese v podjetje vse pogodbe o oddaji prostorov počitniškega doma. Vodstvo osrednjih služb je zadolžil, da naj do prihodnje seje pripravi načrt celotnega poslovanja počitniškega doma v letu 1967 in ga predloži delavskemu svetu.
K.-n.
Z zasedanja delavskega sveta
Gradbena skupina pri tlakovanju ceste
LE TRI DNI PRED VOLITVAMI JE BILA SKLICANA DESETA — ZADNJA SEJA DELAVSKEGA SVETA V STARI SESTAVI. NA TEJ SEJI JE BILO POTREBNO SPREJETI SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPLOŠNIH AKTOV.
Delavski svet je razpravljal o poročilih o opravljenih službenih potovanjih v inozemstvo, in sicer direktorja podjetja, ki je potoval februarja v Avstrijo zaradi prodaje glinice, in direktorja podjetja in Ladislava ing. Michla, ki sta bila marca v Franciji zaradi ureditve nakupa katodnih blokov in možnosti nakupa predpečenih anod.
Delavski svet je poročila o teh službenih potovanjih skupaj z obračuni potnih stroškov potrdil.
Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard je do-
Kutnjaku v Kidričevem 15 delavski svet ni ugodil, temveč je potrdil sklep komisije o dodelitvi tega stanovanja Zvonku Kutnjaku.
Pritožbo Zvonka Mohorka je delavski svet zavrnil kot prepozno vloženo.
Za potrebe DE osrednjih služb je DS odobril nabavo enega računskega stroja, ki stane okrog 20.100 N din. Za potrebe DE promet je odobril nabavo 2 ročnih viličarjev in enega traktorja Ferguson T 35 v skupni vrednosti okrog 43.000 N din,
Jože Pukšič pri čiščenju Kelly filtra
delila stanovanje Milki Zajc in Zvonku Kutnjaku. Zoper to dodelitev so se pritožili: Danica Inkret, Drago Petkovič in Zvonko Mohorko.
Delavski svet je po obravnavi pritožbe sklenil, da še stanova? nje v Kidričevem št. 20, pritličje levo, ki ga je dodelila komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard Milki Zajc, dodeli Danici Inkret, stanujoči v Kidričevem 13.
Pritožbi Draga Petroviča na dodelitev stanovanja Zvonku
Mladina naše tovarne uspešno sodeluje s prijateljskimi aktivi IMS
ŽE OD NOVEGA LETA NAPREJ SODELUJEJO MLADINCI NAŠE TOVARNE AKTIVNO S PRIJATELJSKIMI AKTIVI DRUGIH TOVARN. ZA ZDAJ JE TO SODELOVANJE OMEJENO NA REDNA POSVETOVANJA MED VODSTVI AKTIVOV, ŽE V KRATKEM PA PRIPRAVLJAJO VEČJO AKCIJO, V KATERI BODO MLADINCI MNOŽIČNO SODELOVALI.
Najprej so začutili potrebo po sodelovanju mladinci iz Ruš, »Impola« in naše tovarne. Ti so pravzaprav samo nadaljevali tista, kar so pričeli že pod pokroviteljstvom sindikata- na športnih srečanjih in. posvetovanjih. To pa ni bilo dovolj, zato so pritegnili še mladince tovarne umetnih brusov »SWA-TY« iz Maribora in mlade iz tovarne emajlirane posode EMO iz Celja.
Doslej so se vodstva teh petih aktivov že večkrat sestala, vsakič v drugem kraju. Na teh svojih sestankih so se pomenkovali o naslednjih^ problemih, ki zadevajo mlade: splošna problematika mladih, mladi v organih samoupravljanja, mladi in zveza komunistov in mladi in kulturno zabavno življenje. Naslednja tema, ki jo bodo obravnavali še ta mesec; pa bo imela naslov mladi v proizvodit ji.
Na prvem posvetovanju v Slovenski Bistrici so se udeleženci posveta pogovarjali predvsem o splošnih problemih, ki tarejo mlade. Cilj posvetovanja pa je bil predvsem dogovor o tem, kako bodo tekla nadaljnja posvetovanja, kaj bodo s tem dosegli in kakšne teme naj obravnavajo.
Na drugem posvetovanju, bilo je v Rušah, so govorili o sodelovanju mladih v organih upravljanja. Ugotovili so, da
sodelovanje oziroma število mladih v organih upravljanja nikakor ni zadovoljivo. Ponekod pa je kar porazno (tudi TGA je med temi kolektivi). Ce imamo pred očmi; da bi se naj samoupravljanje nenehno razvijalo, so menili mladi, in da bodo krmilo samoupravnega sistema čez leta prevzeli v svoje roke mladi, se je nad problemom vsekakor vredno zamisliti.
Najbolj živahna je bila razprava na posvetovanju z naslovom Mladi in zveza komunistov (gostitelj je bil mladinski komite Kidričevo). Diskusija je izzvenela približno takole: vsakemu je jasno, da je in da mora še naprej ostati gonilna sila našega socialističnega1 razvoja organizacija zveze komunistov. Toda bati se moramo za kakovost te gonilne 'sile, če ne bo pričela biti plat zvona, in pomlajevati moramo svoje vrste. Saj je ravno mladih v vrstah ZK, po zadnjih statistikah, najmanj. Odnos ZM do ZK in nasprotno je problem, ki je od njegove rešitve v mnogočem odvisen naš družbenopolitični razvoj. Posebno ZK, pa tudi nam mladim ne more in ne sme biti vseeno, če bodo ustvarjalni potenciali mlade generacije rasli v ZK ali mimo nje.
' Mladim in samo mladim pripada prihodnost in zato mora-
Pravilnik o koristenju sklada skupne porabe je bil objavljen v celoti v prejšnji številki »Aluminija«.
Delavski svet ga je sprejel s tem, da je v 6. členu črtal besedilo 9. alineje, ki se glasi: »dajanje posojil drugim delovnim organizacijam za namene skupne porabe.«
9. člen pravilnika je spremenil tako, da se sedaj glasi: »O koristenju sredstev sklada skupne porabe iz čl. 6 odloča delavski svet podjetja; o dajanju raznih dotacij lahko delavski svet odloči šele po predhodni obravnavi svetov proizvajalcev delovnih enot.
O koristenju sredstev skupne porabe iz čl. 7 odločajo sveti proizvajalcev delovnih enot.
Enoti počitniški dom in samski doni uporabljata.. sredstva samostojno, glede na potrebe.«
Delavski svet je sprejel in potrdil spremembe in dopolnitve tekstovnega in tabelarnega dela pravilnika o varstvu pri delu v takšni obliki, kot so bile v javnosti.
Člani delovne skupnosti so že dalj časa dajali pripombe na prioritetni red dodeljevanja stanovanj v našem podjetju, ki je bil določen s pravilnikom o dodeljevanju stanovanj.
Tudi delavski svet je sodil, da bi bilo potrebno spremeniti določila o prednostni pravici do stanovanja, zato je komisija
za skupno potrošnjo in družbeni standard pripravila spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj. Bistvena sprememba je v tem, da lahko dobi delavec stanovanje šele po dveletni zaposlitvi v podjetju, vendar po enakem vrstnem redu kot do sedaj.
Delavski svet je spremembo pravilnika o dodeljevanju stanovanj sprejel v obliki, kot je bila v javnosti, s tèm da je zadnji odstavek 6. člena v celoti črtal, 18. člen pa dopolnil z novim 3. odstavkom, v katerem je določeno, da stanovanja v Kidričevem v naselju II. dodeljuje in zamenjuje direktor podjetja ali vodja splošne službe.
Delavski svet še v letošnjem letu ni mogel sprejeti gospodarskega načrta spričo okoliščin v zv;c$zi z nabavo surovin in energije. Planska zadolžitev za proizvodnjo v našem podjetju bi naj bila okrog 23.000 ton aluminija, okrog 18.800 ton zlitin in okrog 100.000 ton glinice. Predvidevamo, da bi na osnovi teh količin dosegli celotni dohodek okrog 30 milijard starih dinarjev in da bi poslovni stroški bili nekaj nad 25 milijard starih dinarjev.
Delavski svet je poslušal informacijo o gospodarskem načrtu in potrdil planske lastne cene za leto 1967 zato, da bo mogoče izvesti knjigovodske obračune.
S proslave ob prvem maju
Pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo
Otroški pevski zbor osnovne šole Kidričevo
Baletna skupina ptujske gimnazije
Proizvodnja glinice po Bayer postopku
MOKRO MLETJE IN RAZKLOP BOKSITA
V zadnjih dvajsetih letih prevladuje namesto suhega mletja boksita vse bolj mokro mletje boksita. Pri tem postopku mokrega mletja se ruda melje ob dodatku razklopnega luga. Glavne prednosti mokrega mletja so v tern, da ne rabimo dodatne energije za sušenje boksita v mlinu, znatno pa se zniža tudi potreba po energiji za mletje samo. Razklopni lug namreč v mlinu navlaži in razmoči boksit in s tem lahko prištedimo do 40% energije, potrebne za mletje. Če pa upoštevamo še razmeroma dragi pnevmatski transport boksitnega prahu pri suhem mletju, se nam mokro mletje še toliko bolj izplača. Dosedanja praksa je pokazala, da lahko mokro mletje gospodarno uporabimo za vse vrste boksitov.
Za mokro mletje boksitov uporabljamo kroglične mline z dvema komorama. V te komore je zatehtana določena količina jeklenih krogel in valjčkov različnih dimenzij, v odvisnosti od karakteristik boksitov, katere meljemo. Pri tem moramo material za krogle in valjčke skrbno izbrati, ker je obraba pri mokrem mletju mnogo večja, kot pni suhem mletju boksita. Vzrok te povečane obrabe je prav gotovo v tem, da so krogle v mlinu z lugom stalno čisto oprane in se zaradi tega med seboj močneje trejo s čistimi površinami. Prevelikemu trenju in obrabi se izognemo tako, da držimo v, mlinu suspenzijo s čimvečjo količino trdnih snovi, s tem pa sočasno lahko tudi močno zvišamo kapaciteto mlina. S tem varujemo tudi oblogo sten mokrega mlina. V mlinu lahko variiramo z gostoto brozge v velikem obsegu. Lahko si nameljemo brozgo, ki je takoj primerna za razklop, lahko pa se melje tudi izredno go-'sta brozga, katero po mlinu po- ' zneje razredčimo na zaželeno gostoto.
Iz skladišča boksita transportiramo drobljeni boksit s transportnimi trakovi v silos nad mokrimi mlini. Iz silosa gre boksit preko tračne tehtnice v mokri mlin. Tudi razklopni lug odgovarjajoče koncentracije kontinuirano dovajamo-v mokri mlin. Količina luga je odvisna od količine boksita na traku, regulira pa jo avtomatska tehtnica z odpiranjem ali pripira-njem avtomatskega ventila za razklopni lug. Boksit in lug mešamo v točno določenem razmerju, to razmerje pa je odvisno od kvalitete boksita, ki ga predelujemo.
Iz mlina dobljeno brozgo črpamo v poseben rezervoar pred razklopom, ki ima veliko prostornino. Tu brozgo skladiščimo in si ustvarimo zalogo, da lahko mokri mlin občasno ustavljamo. V rezervoarju je mešalec, ki skrbi, da se boksit iz brozge ne bi vsedal na dno rezervoarja.
Boksit in razklopni lug morata biti pomešana v točno določenem razmerju, da dosežemo čimboljši izplen. Da bi bilo doziranje čim lažje,1 je zaželje-no, da so koncentracija in molano razmerje razklopnega lu--ga ter kvaliteta boksita čimbolj konstantni. V evropskih 'tovarnah za proizvodnjo glinice razklapljajo böhmitne boksite z razklopnim lugom koncentracije 200 do 350 g Na20/lit in z molarnim razmerjem 3,2 do 3,8. Temperature razklepa so od 160 do 240° C. Proces raz-klopa poteka tem hitreje, čim višja je koncentracija razklop-nega luga in čim višja je temperatura razklopa. Pri tem pa je zvišanje temperature mnogo bolj učinkovito kot pa zvišanje koncentracije luga. Za razklopni lug visoke gostote pograbimo mnogo energije pri
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
vparevaniju, zato povsod skušajo razklapijati boksite z raz-klopnimi lugi čim nižje koncentracije.
Sam proces razklopa boksita se vrši v avtoklavih, to je posodah pod pritiskom, ki so med seboj kontinuirano povezane. Vsak avtoklav je opremljen z grelnim telesom in z mešalom. Avtoklavi so stoječi in imajo prostornino 30 do 50 m3. V Ameriki pa uporabljajo tudi ležeče avtoklave podobnih dimenzij. Gretje avtoklavov je indirektno s paro. Med procesom se grelna telesa obložijo s tanjšo ali debelejšo skorjo, kar zelo zmanjša predajanje toplote. Zato se taki avtoklavi izločijo iz pogona in se morajo grelna telesa očistiti. Nekaj obloge odstranimo z izkuhavanjem z vodo ali z lugom, ostalo oblogo pa odstranimo z žganjem z ace--tilenskim plamenom.
Ko pride brozga v deveti avtoklav, je proces razklopa že končan. Ta avtoklav zapušča suspenzija' rdečega blata in alu-minatmega, luga z molarnim razmerjem okrog 1,5. Z zvišanjem razklopne temperature lahko dosežemo še nižje mo-lamo razmerje. V industrij-
Ali ste se kdaj vprašali: »Kako delam?«
In če se to vprašate, ali lahko odgovorite: »Delam tako dobro, kolikor le morem!«
To je zelo dvomljivo, ker ljudje navadno uporabljajo le mali del svojih sposobnosti.
Če hočete povečati svoje uspehe, morate najprej priklicati in razgibati svoje neuporabljene ali le na pol uporabljene naravne darove s tem, da se vprašate: »Kako si olajšam delo?« Toda takoj za tem pride tudi vprašanje: »Kako opravim to delo bolje, natančneje?«, ker
skdh pogojih so že dosegli mo-larno razmerje 1,25. Pri takih nizkih molarnih razmerjih alu-minatnega luga je ta lug potrebno še stabilizirati. Dodati moramo še alkali j e in s tem zvišati molamo razmerje, da preprečimo izpadanje hidrargi-lita pii ohladitvi luga.
Suspenzija v zadnjem avtoklavu ima na koncu procesa temperaturo 230° C in je pod pritiskom 26 atm. Ta pritisk moramo znižati na atmosferskega, temperaturo suspenzije pa na 110° C. Za to uporabljamo zniževalce tlaka, v katerih postopoma znižujemo pritisk suspenzije. Soparo, ki se pri ekspanziji sprošča, pa uporabljamo za gretje sveže suspenzije v avtoklavih.
Tako ohlajena suspenzija zapušča zadnji zniževalec tlaka že skoraj pri atmosferskem pritisku in vstopa v posodo za redčenje. Tu se suspenzija razredči s pralno vodo z dekantacdjo. Z redčenjem zmanjšamo gostoto susnenzije, tako rdeče blato lažje dekantira, razredčeni alu-minatmi lug pa ohlajen v de-kompozerjih lažje razpada.
sj
je olajšanje dela na račun kakovosti le površnost.
»Kako opravim delo natančneje?«, je zelo važno vprašanje, človek si prihrani mnogo časa, če opravi delo dobro že v prvem poizkusu. Popravek napake, npr. v poročilu o proizvodnji, zahteva več časa, kakor pisanje šestih ostalih številk.
Če sestavimo vsa tri vprašanja: »Kako delam?«, »Kako si olajšam delo?«, »Kako opravim delo natančneje?«, dobimo pomen osebne sposobnosti, ki sé
Menjava tesnila na cevovodu
ALI PRAVILNO UPORABLJATE VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?
OSEBNE ZAŠČITE
PROBLEMI
VELIKO ŠTEVILO DELOVNIH' LJUDI NOCE UPORABLJATI OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV, KI SO JIM NA RAZPOLAGO.
Za tisoče pomeni tudi najmanjša ovira, povzročena pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev, pomanjkanje udobnosti pri delu, ideal pa jim je, da bi nosili široke obleke, mehke copate ali lahke čevlje ter da bi delali z nezavarovano glavo, brez zaščitnih očal in golih rok. Statistika kaže, da. je od 100 nezgod, ki so povzročile prekinitev dela več kot 24 ur, bilo:
Okrog 11,7 °/o poškodb oči. Te so nastale v glavnem zaradi vdora raznih okrhkov ali- tekočin v oči. Ce bi uporabljali zaščitna očala, bi najmanj 89 % teh poškodb lahko preprečili.
Okrog 34,3 °/o poškodb rok. Uporaba ustreznih zaščitnih rokavic bi to v veliki meri preprečila. -
Okrog 16,1 % poškodb nog, do katerih po vsej verjetnosti ne bi prišlo, če bi uporabljali zaščitna obuvala.
Te številke kažejo na izredno nujnost in važnost uporabe osebnih zaščitnih sredstev. ’
To žalostno dejstvo zahteva, da pregledamo vzroke takih razmer. To ni posledica neke slučajnosti, niti ni mogoče te-, ga pripisati negativnemu odnosu delavca do uporabe zaščitnih'sredstev.
Jasno je, da je osnova predvsem v, človekovem stališču. Taki vzroki se najlažje spoznajo, če vprašamo zainteresirane osebe, ki so sočasno tudi žrtve svojih predsodkov in pomanjkljive izobrazbe.
Predsodki só v glavnem znani. Predvsém so ljudje, ki so-
NADOMESTNE GLAVE NI V PRODAJI
V šestih letih, od 1961 do 1966, smo imeli na območju tovarne 52 poškodb, na poti v službo in ' iz službe pa 46 'nezgod.
Iz analize, posameznih prijav o nezgodah je razvidno, da poškodbe na. glavi nisto nastajale-samo na’ nekaterih delovnih mestih in obratih, marveč skoraj v vseh obratih, na prehodih in pristopih in v najrazličnejših okoliščinah.
Ce pogledamo številčno, stanje nezgod za to obdobje po obratih, dobimo naslednjo preglednico:
elektroliza	nesreč 18
promet	12
vzdrževanje	8
glinica	6
livarna	4
energetika	2
gozdna skupina	1
anodna masa	1
V tej preglednici	so zajete
poškodbe na predelih čela, te-	
mena, senc in na zatilnem delu.	
Vse druge poškodbe glave, na primer očes in lica, so izločene.
To število poškodb obravnavanega razdobja nas resno opozarja, da je vpeljavanje uporabe čelad nuja ne samo v elektrolizi, ampak tudi v obratu anodne mase.
-Ker
dijo, da so nezgode povezane z neko skrivnostno fatalnostjo. Takšno pojmovanje prehaja iz generacije v generacijo, ne da bi pri tem ugotovili verodostojnost tega. To privede do resignacije in pasivnosti, to je zanemarjanja obrambe. Nekateri delavci sodijo, da v rokavicah delajo počasneje in slabše in da zaščitna očala preprečujejo delavcu dober vid, in da so tudi ovira pri delu.
Na srečo je tako pojmovanje danes že prebrođeno, vendar ne smemo biti preveliki optimisti. Naš delavec ima še vedno premalo vzgoje o varstvu pri delu.
Drugi določnejši vzroki prihajajo do izraza v kritikah, s katerimi se v vsakem posameznem primeru podkrepi odbijanje uporabe osebnih zaščitnih sredstev.
Točke, ki jih večkrat navajajo, so:
—	varnostna oprema ni prilagojena prirodi dela;
—	ni dovolj učinkovita;
—	ni prilagojena telesu delavca in
—	preprečuje prosto gibanje.
Moramo priznati, da so takšni
ugovori večkrat (vsaj delno) upravičeni. Manjkajoča prilagojenost prirodi dela izvira običajno od prizadevanja, da bi z varnostno opremo preprečili nezgode vseh vrst, kar pa je pravzaprav nemogoče.
Oviranje gibanja prihaja odtod, ker izdelava ni zadostno preučena ali pa je oprema izdelana po meri povprečnega človeka, ki pa pravzaprav ni-, kjer ne obstaja.
Potem ko smo se spoznali z reakcijo zainteresiranih oseb, moramo poizkusiti spremeniti vse tisto, kar izziva njihovo opravičljivo nezadovoljstvo in ■ krtBkft...
V ta namen moramo opazovati problem osebne zaščitne opreme iz treh stališč: tehniško, psihološko in uporabno-
Tehniško, .stališče problema je najvažnejše. Ta sestoji predvsem iz preučevanja prilagojenosti varnostne opreme naravi nevarnosti z enè strani, in naravi določenega dela z druge strani. Vzemimo na primer oči, to je organ, ki je največ izpostavljen riziku in poškodbam. Popis sovražnikov je velik: prah, delčki materiala, dim, para, tekočine, kemijska izhlapevanja, razna žarčepja in udarci itd. Vse te nevarnosti zahtevajo- skrbno preučevanje delovnega mesta spričo vsakega posameznega obstoječega rizika.
Poleg tega je potrebno skrbeti za naravo samega dela. Zavarovanje oči na primer ne bo enako pri orodjarju, ki mora imeti možnosti za proste, točno določene gibe in precizna dela, in pri delavcu, ki na-tovarja pesek. Moramo se torej izogibati motnjam pri delu, tako da varnostna očala izdelujemo v najrazličnejših oblikah (po zahtevah fizičnih lastnostih posameznih delavcev).
Pri zavarovanju oči je to po-"■bno komplicirana naloga. Razdalja med očmi je pri posameznikih zelo različna. Nekateri ljudje se stalno znoje, drugim se solzijo oči, nekateri imajo goste obrvi in izbočene čelne kosti itd. Tudi koreni nosov so zelo različni. Kako naj pri takih pogojih zagotovimo prileganje, ventilacijo, široko vidno polje, nezameglitve stekel? Nastajajo pa še mnoga tehniška vprašanja poleg teh, ki smo jih omenili. Tehniške probleme ni lahko rešiti in to zahteva številne in točne raziskave, ki edine lahko pripeljejo do uspehov.
Psihološko stališče: anketiranje delavcev o zaželjenih lastnostih osebne zaščitne opreme je prvi korak na poti psihološke akcije, katere cilj je: prostovoljni pristanek delavcev za nošenje te opreme. Ce delavca vprašamo za nasvet glede zaščitnih očal, rokavic ali čevljev, ki mu jih je podjetje namenilo, bo malo polaskan. Ce pa še upoštevamo njegov nasvet, pa čeprav je bil povedan v obliki kritike, mu bo neprijetno odbiti uporabo takega zaščitnega sredstva. To je pot, s katero pridobimo zaupanje in s čimer delavca spodbudimo, da odstopi od svojih predsodkov in morebitnih posledic svoje zastarele miselnosti in izobrazbe.
Akciio prepričevanja je potrebno izvajati potrpežljivo iri uporno in pri tem uporabljati tri klasična pomožna sredstva: informacijo, dober zgled in propagando. Poleg tega je potrebno izkoristiti znano dejstvo, da stališče mojstra in preddelav-
Starejši delavci večkrat še danes delajo tako, kot so vedno delali, medtem ko so si mlajši delavci že pridobili nove nazore
ca vedno vpliva na delavce.’ Glede stališča uporabe je potrebno računati tudi z administrativno stranjo,' ker lahko privede nepriznavanje tega do zlorabe osebnih zaščitnih sredstev. V nekem podjetju so ponudili. zaščitne, rokavice,, za,..de-, lavce. Vodja obrata je na pol v šali na pol resno pripomnil: »Rokavice so praktične, pa se bojim, da jih bom moral naročiti za vse delavce.« V tem podjetju so izročili rokavice poslovodjem in v velikem številu delavcem brez vsake formalnosti. To je vsekakor predstavljalo izkušnjo z vsemi neugodnimi posledicami.
Katerim delovnim mestom je namenjena zaščitna oprema? Za katere operacije? V katerem času jo moramo uporabljati, kako jo koristimo? Koliko časa je predvideno trajanje te opreme? Po odgovorih na ta vprašanja je možno določiti verjetne potrebe in zaloge. Važna je pri tem organizacija razdeljevanja. Potrebno je skrbeti za posamezne predmete, za vzdrževanje, popravljanje in zamenjavo. To so enake operacije, ki veljajo za ves material in opremo. Različna mnenja obstajajo le v načinu delitve. Ta je lahko: zaščitno sredstvo delimo brezplačno ali na račun koristnika ali pa da koristnik nosi določeni del stroškov. Specifično opremo, kot so čelade, očala, varnostni pasovi, rokavice, predpasniki za livarje itn., je potrebno deliti brezplačno. Če pa gre za obutev, to je za predmete, ki jih lahko uporabljamo tudi zunaj tovarne ali gradbišča, pa je pogostokrat slišati mnenje, da zlorabo lahko preprečimo tako, da delavec nosi vsaj del stroškov za to opremo. Delavec običajno prihaja na delo v delovnih čevljih in jih ne sezuje, ko gre domov. Na prvi pogled je opravičljivo, da delavec nosi del stroškov za obutev. Pomanjkljivost pa je v tem, da pri takem sistemu ni mogoče generalizirati nošenja zaščitne obutve, pa je torej del delavcev še vedno izpostavljen poškodbam na nogab. ,
Spomnimo se, da odpade
16,1	°/o delovnih nezgod na poškodbe nog, pa se vprašajmo, koliko teh poškodb bi lahko preprečili z uporabo zaščitnih čevljev. Namesto da razpravljamo o prednostih in pomanjkljivostih posameznih rešitev, je enostavneje, da naredimo račun. Videli bomo, da se izplača dati zaščitno obutev brezplačno (pa tudi vsa druga osebna zaščitna sredstva).
V tem pogledu nočemo biti novatorji, ker je takšen sistem v ZDA zelo razširjen. Tam vsakemu delavcu pred nastopom dela pokažejo kolekcijo zaščitnih sredstev, ki so potrebna na njegovem bodočem delovnem mestu. Od očal, rokavic in čelad lahko po volji izbere ustrezen model. To je olajšanje za koristnika in sočasno dobra propaganda. Posamezne evropske tovarne so že pristopile k temu načelu im. ga z uspehom uporabljajo.
Tudi delovna obleka je povezana z varnostjo delavca. Njena uporaba se razlikuje od problemov zaščitne opreme, vendar je to vprašanje med seboj ozko povezano. Koliko nesreč je nastalo zaradi širo-
O brain a
Predmet: Nezgoda pri delu
Ponesrečenec: Mihael ■ Korošak iz livarne
Datum nezgode: 23. april 1967 ob 6.35
Kraj nezgode: Livarna, na prehodu med mešalnikom V-E in malo žago
Vir nezgode: elektro voziček
Vzrok nezgode,: nima izpita za upravljanje elektro vozička kršitev varnostnih predpisov
Ponesrečenec je v obratu livarne žagarrNa dan...nesreče. jg. samovoljno vozil elektro voziček z dvižnomizo, zato, da bi ga prestavil. Tako je s tem vozičkom vozil do neposredne bližine naloženega sklada aluminijastih odlitkov. Ko pa je spoznal, da se ne bo mogel izogniti trčenju s skladom, , je voziček zavrl. Kot je sam izjavil jé »baje« ugotovil, da zavore ne delujejo in da se zaradi tega ni mo-, gel izogniti trčenju,- Takoj nato' je hotel izskočiti iz vozička, vendar mu to ni uspelo, ker se je zataknil z levim hlačnim žepom za ročico, M služi za vključevanje prestav. Tako je ostal na vozičku, nato pa ga je tudi že miag pritisnil ob sklad odlitkov.
Po nesreči- sp priskočili nà pomoč vodja izmene in tudi drugi in ponesrečenca položili na tla. Ker je ponesrečenec tožil, da ga boli v trebuhu, je mojster sklepal, da gre verjetno za notranje poškodbe. Takoj je poklical obratno ambulanto in dežurni bolničarki na kratko razložil primer nezgode. Dežurna bolničarka je odgovorila, da mu lahko lažje in boljše pomaga, če ga pripeljejo v ambulanto. Tako je mojster ukazal prepeljati z miagom Mihaela Korošaka v obratno ambulanto, od koder so ga napotili na kirurški oddelek ptujske bolnišnice.
Ob stisnjenju je ponesrečenec utrpel nalom medenice in zmečkanine mehkih delov stegnenice, tako da bo verjetno v staležu najmanj 5 tednov.
Sama raziskava nezgode pa je ugotovila naslednje:
1.	Mihael Korošak nima izpita za upravljanje z elektro vozički in tudi ne za vozičke z dvižno mizo. Za upravljanje z vozičkom na dan nesreče ni dobil od svojih nadrejenih nobenega naloga — torej je samovoljno vzel elektro voziček in z njim upravljal. Dalje: tega dne je imela izmena na voljo tri iz-
kih jopičev, plaščev, predolgih hlač j frfotajočih kravat? če delavcu ne damo ria razpolago delovne obleke (kar je zeTo drago), ostane samo še vzgajanje in prepričevanje.
V tem primeru »vzgoja« ni prava beseda. Pravilneje bi bilo govoriti o »prevzgoji«, kar pa predstavlja mnogo bolj' kompliciran prijem.
Vzgoja v pravem smislu besede pride v poštev samo pri mladih delavcih, ki še niso pod vplivom predsodkov in slabih primerov ter jih še lahko vzgojimo za »proizvodnjo v varnosti«. Takoj na začetku- je potrebno uporabiti najzainesljivej-ša preventivna sredstva. :
Mladenič, ki je navajen na uporabo očal, čelade, rokavic-, in ki je bil že na začetku svojega dela oblečen in obut po zahtevah svojega delovnega mesta, ne bo nikoli vprašal, če je zaščitna oprema koristna. Pridobil si je že navade, ki predstavljajo idealno rešitev problema varstva.
( »Le problème des équipè-mehts imdividuelš ■ de protection«, Hommes et techniques, Paris.)
nezgoda
prašane vozičkarje. Kljub temu pa ponesrečenec ni štel za potrebno, da bi poklical enega od vozičkarjev. Tudi je verjetno »pozabil«, da je 19. oktobra 1966 sprejel pogonska, navodila obrata livarne, kjer je med drugim tudi na 41. stràni navedeno, da sme z elektro vozičkom upravljati samo delavec, ki ima izpit za tovrstna vozila.
2.	Glede zavor pa omenjam, da so po nezgodi sporni voziček ž dvižno mizo II-2' preizkusili, pri;čemer šo med drugim ugotovili, Ha 'so zavore brezhibne.
3.	Za sam prevoz ponesrečenca pa je ornembe vredna nerazumljivost dežurne bolničarke.
Prevoz ponesrečenca v obratno ambulanto
Ni jasno, zakaj ni prišla na mesto nesreče. Morda je sodila, da takšna poškodba ni tako nevarna in je verjetno pozabila na notranje poškodbe in na posledice, ki lahko nastopijo pri nepravilnem transportu pri tovrstnih poškodbah in brez strokovnega zdravstvenega nadzorstva.
4.	Ker je bil za nezgodo kriv ponesrečenec sam, bo obrat zoper Mihaela Korošala uvedel disciplinski postopek.
-ker
Rudnik urana v Sloveniji
Pold Zirovskim vrhom foliiziu. Gorenje vasi se intenzivno pripravljajo na oitvoiritev rudnika prirodnoga urana, kii tri po- predvi,(tavanjih zalčel obratovati čez dive leti. Na osnovi dosedanjih poldaltkov je ugotovljeno, da so po svetov-, ritti merilih odkrite srednje velike jin srednje .'begate zaloge ura'-' nove rode. Iz ene tane te roldé hi? lahko dobili. 1200 gramov prana Po; splošnem mnenju strokovnjakov je izkoriščanje že rentabilno, če je v eni toni rude več kolt 300 gramov urana.
r
PRENOSI - PRENOSI ■ PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI
ALI SE ZAVEDAMO
(Nadaljevanje s 3. strani)
kje ležijo bistveni vzroki vsemu temu? Morda ne bom rekel preveč, če ponovim misli mnogih prejšnjih članov SPDE in tudi ostalih članov delovnega kolektiva DE glinice, ki so na svoji konferenci samouprav-ljalcev DE odločno predlagali, da naj konferenca samouprav-ljalcev tovarne razpravlja o njihovem predlogu, da naj bodo seje delavskega sveta, kakor tudi ostalih samoupravnih organov, v popoldanskem oziroma prostem času. K temu jih je vodilo povsem jasno dejstvo, da so člani DS in UO iz proizvodnih obratov v neenakopravnem položaju s tistimi, ki delajo le od 7. do 15. ure, saj so prav v tem času vse seje samoupravnih organov, kot so DS in UO. Toda na konferenci samoupravljalcev tovarne so razpravljali vse drugo, samo to ne, kar so želeli in predlagali proizvajalci, zaradi česar je bilo precej negodovanja v kolektivu, predvsem še po tem, ko so izšli objavljeni zaključki v tovarniškem glasilu, v katerih ni bilo niti besedice o tem, kar so predlagali prav neposredni proizvajalci na svojih sestankih. Mislim, da bo vsekakor potrebno nekoliko bolj prisluhniti predlogom neposrednih proizvajalcev, kajti čimprej bo treba odpraviti neenakopravnosti .med člani organov delavskega samoupravljanja v proizvodnji (turnusu) in ostalih, ki delajo le od 7. do 15. ure, saj je tudi 32. člen poslovnika o delu DS namenjen predvsem le njim, ker se pač največkrat zgodi to, da član iz neposredne proizvodnje ne more na sejo prav takrat, ko dela, medtem ko je sicer na sejah le v svojem prostem času, ki pa prizadene le njega. O tem bo prav gotovo potrebno še resno spregovoriti na seji delavskega sveta in sprejeti ustrezne sklepe, ki bodo pravično uredili to neenakopravnost med člani organov delavskega samoupravljanja.
Seveda pa bi bilo krivično, če bi sedaj naprtili vso krivdo le na rame temu omenjenemu problemu, saj obstajajo brez dvoma še drugi, ki jih tudi ne gre spregledati! Mar smo se res tako uspavali na dosedanjih uspehih, ali pa nam je res vseeno za vse, kar se dogaja okrog nas, v kolektivu in tudi zunaj njega? Če bi temu bilo res tako, potem bi resno opozoril vse, ki tako energično odklanjajo vsakršno delo v samoupravnih organih, na morebitne posledice, ki bi se nam utegnile krepko maščevati za našo lagodnost. Tudi na prvi seji DS je bilo nekaj primerov, ko so nekateri hiteli s predlaganjem svojih delovnih sotovarišev v razne komisije DS, ko pa je padel predlog za njih, so odločno in energično odklanjali sprejetje kakršnihkoli obveznosti do kolektiva. In prav zaradi tega se resno sprašujem, kaj lahko naš kolektiv pričakuje od vseh tistih, ki so prišli v samoupravne organe le iz osebnih ambicij in želja, nikakor pa ne želijo aktivno delati v samoupravnih organih, oziroma ne marajo na sebe prevzeti nobene dolžnosti v vlogi samouprav-Ijalca, s tem pa seveda tudi odgovornost do vseh tistih, ki so jim dali svoj glas. Naj bo kakorkoli že, jasno nam je lahko le to, da smo prevzeli z izvolitvijo v organe delavskega samoupravljanja na sebe ogromno odgovornost, in da lahko vse. nerešene probleme rešimo le s složnim in razumnim delom, vendar pa vedno le pod parolo: »Ali se res dovolj zavedamo svoje odgovornosti?!!!«
F. M.
MLADINA...
<Nadaljevanje s 5. strani) mo, razumljivo, težiti za tem, da bo prihodnost čim boljša in čim srečnejša. V objektivnem interesu mladih je torej, da se zveza komunistov razvija in usposablja, da bo kot idejna sila delavnih ljudi tudi v prihodnje sposobna premagovati težave in usmerjati družbeni razvoj.
Ker so ta izhodišča vsakomur več ali manj jasna, tembolj preseneča dejstvo, da je v Sloveniji le 10,4 odstotka mladih (do 25 let) članov zveze komunistov. Ta številka pa ni nič, ugodnejša v Jugoslaviji — mladih do 25 let je včlanjenih v ZK 12,6 odstotka. Na drugi strani» pa je med zaposlenimi Slovenci kar 200.000 mladih ali 35 odstotkov, da o kmečki, dijaški in študentovski mladini, ki bi bila zrela za vstop v ZK, niti ne govorimo.
Če pa primerjamo te številke še na ožjem področju, recimo v ptujski občini ali pa kar v naši tovarni, je slika^ še bolj porazna. V ptujski občini je samo 5,9 odstotka mladih (do 25 let), ki so člani ZK. Celo za upokojence je položaj ugodnejši (6,6 %>). V naši tovarni pa je med 150 komunisti samo 5 takih, ki še niso stari 25 let, medtem ko je mladincev v tovarni čez 200.
Tako stanje in stalna težnja dviganja starosti komunistov grozita, da se bo ZK, če ne bo sposobna preusmeriti^ sedanjega toka, spreminjala iz idejnega jedra v frakcijo naprednih sil.
Sklep mladih ob koncu posvetovanja je bil, da je čimprej treba nekaj storiti, da bodo mladi pričeli bolj množično vstopati v vrste komunistov. Saj to, da postaja ZK iz dneva v dan starejša, nikakor ni v skladu s cilji, ki jih ima naša socialistična družba.
Na četrtem posvetovanju, ki je bilo v Celju, so mladi obravnavali kulturno zabavno življenje mladih v delovnih organizacijah. Na tem posvetovanju so ugotovili, da je od vseh kul-turno-zabavnih prireditev _ za mlade še vedno'najbolj privlačen mladinski ples. Ponekod je ples edina zabava mladih. Seveda se marsikje ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, vem dar so mladinci menili, da naj tovarniška mladina goji predvsem športne in rekreativne dejavnosti, vseh drugih kultur-no-zabavnih panog pa naj se lotevajo skupno z vaškimi aktivi. Seveda pa si mora mladinsko vodstvo na vse načine prizadevati, da bi zbudilo pri mladini zanimanje za kakršnokoli kultumo-zabavno dejavnost, saj bo le tako lahko odvrnilo mlade od pohajkovanja in zapadanja v huliganstvo, ki je predvsem posledica dolgočasja in nezanimanja za svet okoli sebe, so ugotovili mladi.
Sodelovanje med petimi mladinskimi aktivi obeta, da bo poživilo dosedanje relativno mrtvilo v vrstah mladih. Vsaj to so pričakovali mladi, ko so pričeli izmenjavati • izkušnje med seboj. Iskreno želimo, da bi bilo res tako!
Dof
ALI PRAVILNO
(Nadaljevanje s 6. strand)
izraža v: več pravilnih rezultatov z manj napora.
Zanimanje za samega _ sebe vas mora pripeljati do želje, da veste, kakšna je kakovost vašega dela in kako ga lažje obvladate? Toda te želje in namene morate gojiti. Navadno ljudje šele med tridesetim in šestintridesetim letom starosti kažejo prostovoljno zanimanje za izpopolnitev svojih osebnih sposobnosti. Nekateri seveda nikoli ne pridejo do tèga.
Od petnajstega do petindvajsetega leta so ljudje razsipneži časa in moči. Ker imajo prebitek energije, ne čutijo potrebe za načrtovanjem svojega dela z namenom, da bi si prihranili napor. Učijo se razmeroma lahko in ne iščejo boljših načinov učenja. Kupujejo obleko za zunanji videz in zaradi mode, ne zaradi kakovosti in dolžine uporabe. Ni jim mar vrednost blaga, ki ga dobe za denar. To so bolj leta hitrih dejanj, kakor premišljene sposobnosti. Ne razmišljajo o uspešnosti in učinku.
Zgornja vprašanja nam pomagajo, da dosežemo prej uspeh kot bi ga sicer. Nekoliko pozno je pričenjati s tridesetim letom, čeprav je tudi to bolje kot nikoli.
Kaj je »učinek«? To je zelo pogosto napačno uporabljen pojem za povečano proizvodnjo ali znižane stroške, v resnici je pa to le razmerje med tistim, kar porabimo, in tistim kar za to dobimo. »Dober učinek« ne pomeni, da morate delati s takšno silo, da vas delo podere. Dober učinek pomeni, da ste opravili razumno količino dela na lažji način. Pri strojih je to odnos med porabljeno energijo in proizvodnim uspehom in se da natančno izmeriti.
Pri človeku je pa »učinek« osebna zadeva. Potrebno je, da uporabi vse svoje sposobnosti, da pride do uspeha s kar najmanj porabe in težave. Zato je tudi dobro, da na neki način ocenite svoj učinek, da bi vedeli, kako napredujete; vsi ljudje to vedno želijo. Če o tem samo ugibate, lahko pridete do popolnoma napačnega mnenja. Domišljavci se precenjujejo, skromni so prekritični, mnogi pa tega sploh ne delajo.
Telesni napor je težko meriti, vendar obstajajo postopki, da na osnoid izdihanega1 zraka in njegove sestave izračunamo porabljeno energijo v kalorijah za določeno delo. Tako se je pokazalo, da je težje vleči neko breme, kakor ga porivati pred seboj. Hoja z devetdesetimi koraki na minuto je najracionalnejša. Žaganje drv porabi dvakrat toliko naše energije, kakor hoja po ravnem, ta je pa zopet petnajstkrat lažja, kakor po stopnicah navzgor. Hoja navzdol porabi petkrat več energije kakor po ravnem. Pisanje na pisalnem stroju porabi enako energijo kakor pranje posode ali za petino več kakor oblačenje. Najbolj primerna hitrost na kolesu je tista, pri kateri obrnemo pedale enkrat _ vsaki dve sekundi. Pri tem' je izkoristek le 15 %> celotne energije, ki jo dovajamo telesu, in tudi pri modernem avtomobilu je le 20 Vo
Ta merjenja kalorij so zelo znanstvena, vendar ne povedo ničesar o občutkih napora, dolgočasja, obupa, izgube hrabrosti in drugih stanjih človeškega bitja. V delo vnašamo mnogo več, kot le kalorije telesne energije; človeška bitja so več kot stroji za pretvarjanje energije.
Mnoge naloge, ki zahtevajo težke napore, skoraj ne rabijo kalorij. Množitev številk na pamet kot npr. 382x36 potrebuje le štiri kalorije na uro. To energijo da pòi orehovega jedrca in celo zapiranje pisem porabi več kalorij. Za meritve gnjavljenja, dolgočasne enoličnosti aM brezuspešnosti nekega dela ni merila.
Tak napor ocenimo posredno po gotovih pojavih, ki jih spremljajo: glavobol, utrujenost, nestrpnost, nespečnost, nepazljivost, nervoza, nerazpo-loženje, razdražljivost, bolečine v križu itd. Vse to je lahko posledica dela, se pa ne izraža v energetskem obračunu telesa. To so znaki napetosti, ki jih pa
osebna učinkovitost in sposobnost lahko priduši.
Kadar hočemo v proizvodnji izraziti učinek, uporabljamo kapaciteto, oddelka ali tovarne. Če npr. neki stroj lahko proizvede 3000 kosov na uro, delavec pa napravi le 1500, potem je izkoristek komaj 50 %. Tak način ocene ne upošteva niti kalorij niti napora.
Ta procent mogoče ni prava mera za oceno učinka, je pa zelo praktičen, ker ga lahko sledimo dan za dnem. Vendar pove več o uporabi stroja ali naprave kot o učinku človeka. Delavec je mogoče sposoben za zahtevnejša dela, npr. v knjigovodstvu, stoji pa ob avtomatu •in pritiska na ročico. To je izguba, ker ne uporabljamo prirodni dar tam, kjer bo njegov učinek koristnejši.
Sam način dela, posebno takega, ki se stalno ponavlja, se s časom menja in izmaliči. Kakor pri vodi, se raven s časom vse bolj in bolj niža. Delovne navade izgube višino, padajo kot teče voda navzdol, dokler zopet ne uporabimo kompresorja podžige in spodbude.
Delo, ki postane stereotipno — vsakdanje, je delo majhnega prenosa, brez pravega cilja. Počasi se degradira in izrodi, učinkovitost in prizadevnost ohro-me. Začetek tega je popolnoma naraven in skoraj neopazen: v nadurah delamo bolj počasi, ker je delavec že utrujen, in ko Se nadure ukinejo, se delavci ne vrnejo na prejšnjo hitrost dela, ampak nadaljujejo tudi ob normalnem delovnem času s_ počasnim delom in to postane' osebni standard. Po razdobju nadur, dopusta in bolezni morate stremeti, da dosežete svoj prvotni tempo. Zberite se prej, dokler ne padete in dokler to propadanje ne postane trajno.
Če se poboljšajo delovni pogoji, se dogaja, da dolgo pasa
ne pride do poboljšanega'ličinka, ki bi moral slediti tem poboljšavam. Ljudje so se naučili, da delajo na en način — postali so stereotipni — in so potrebni méseci, da to premagajo.
Mrtvilo stereotipnosti zelo izziva prizadevne in stremljive ljudi. Namerna »postanost« pa je drug pojav. Delo se namenoma zadržuje, naredi se le tisto, kar delavec sodi, da je dovolj, to pa je znak zelo nizke morale. Pojav te »postanosti« je navadno znak slabega vodstva.
»Postanost« je znak upora : ljudi, po navadi, proti vodstvu podjetja ali načinu dela. Pri tem lenoba sploh ne pride v poštev. Po teorijah bi tu morala pomagati norma, toda v praksi ni tako, ona včasih celo poslabša vso stvar.
Najbolje uporabljajo svoje sposobnosti ljudje, ki imajo neki cilj pred seboj. To zelo pomaga pri delu, posebno če ste si postavili cilj sami. Če postavlja oilj pred vas vodja, starši ali učitelj, se pri tem vedno nekaj izgubi.-
Previsoko ali -preobilno postavljene naloge lahko vzamejo človeku vso hrabrost, zato je dobro, da se razdelijo na manjše deleže, npr. tedenske ali dnevne. Prav je, da človek dela za svoje velike sanje, toda ni prav, da iz tega napravi moro, ki ga tlači. Svet je več kot navadno delovno mesto.
Kakršen je že vzrok vaše napetosti, nikoli ne boste dali najboljšega dela, dokler napetost ne popusti. Napetost je zapora vseh nagibov. Stremljenja, želje in cilji morajo biti usklajeni z dejanskimi zmožnostmi, da popusti ta zapora. Med drugim je v vaši bližini vedno eden ali drugi, ki vam je zoprn, vedno so tudi taka dela, ki jih ne delate radi. Od časa do časa so tudi najboljši šefi ali učitelji sitni ali celo razdraženi. Dobro je, da ste pripravljeni tudi na take napetosti in napore. Če nekaj že vnaprej pričakujete, bo to manj delovalo na vašo sposobnost. Pomagajte svoji storilnosti s tem, da se izogibate napetosti ali da jo prekoračite.
Ljudje dosežejo najvišjo stopnjo tistega, česar so zmožni, če uporabljajo svoje najboljše sposobnosti kadarkoli je to mogoče in na najuspešnejši način. Vaša storilnost bo velika, če boste imeli voljo da izvršite določeno delo, če boste vedeli, da ga morete narediti in končno, če ga boste tudi res naredili.
Dobro opravljanje kakršnegakoli dela zahteva od človeka samodisciplino in naslednje veščine:
cijo),
—	dobro izbiranje pravega branja,
—	pomnjenje tistega, kar je tega vredno,
i.tria koristno učenje,
—	učinkovito načrtovanje in organiziranje dela,
—	iskanje olajšanega načina dela in
—	razvijanje veščin in natančnosti.
O tem pa drugič.
-el
Letno kopališče že odprto
Prvega maja so prvi najvnetejši kopalci že imeli priložnost zaplavati v topli vodi bazena v Kidričevem. Takrat so namreč prvič odprli bazen za letošnjo kopalno sezono, ki bo trajala do pozne jeseni.
Prvi vtisi: kopališče in prostor okoli njega, sta lepo urejena. Dela tudi bife, v katerem gostinsko podjetje »Haloški biser« prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, cigarete, sendviče itn.
Kopališče je odprto od jutra do večera, ob nedeljah in delavnikih. In kar je najvažnejše: cen niso zvišali, tako da se bomo lahko tudi letos poceni kopali.	D.