"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. NO —ST. UM iiUfj — ——-«Um matur Pwiihw t. I »off «t tlw »>t of fir• ruir i fct CkUano. BI.. u>4t t Im Act of Con*r«M «f Marek »rd. lit». tMICAliO. lit HtZKRITJr GERARDOV SEZNAM MLUONARJEV, KI KONTROLIRAJO ZED. DR2AVE. IE SENZACIJA SAMO ZA NEPOUČENE Kdor trdi, da se more v republikanski ali demokratski stranki delati za ljudstvo, ali se ju pretvoriti v ljudski stranki, govori neresnico ___ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE 28 AVGUSTA (AUC^J3T~M,) 1830 DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični Ust. at 3«*» W 26th *t. _LETO-VOL. XXV, VLADARJEV OEZELE "ZOPET UMORI V CHI C AG U Zedinjene države so najbo-gateljša dežela na svetu, z najvišjim življenskim standardom, z največjim številom avtomobilov, skoro vsaka družina ima telefon, radio, klavir in še marsikaj drugega, česar proletarci drugih dežel nimajo. Imamo tudi "slums", stotisoče propadajočih farmarjev, nad pet milijonov brezposelnih delavcev, kaos V premogovniški industriji, znižavanje plač vse križem, živinsko priganjanje pri delu, korupcije toliko kakor nikjer na svetu — zares, mi tvorimo čudovito deželo! Socialisti priznavamo, da je v tej deželi res bogastev — velikih bogastev ,kakor nikjer na svetu, živil na ostajaje, blaga toliko ,da se zanj ne more najti -trga — pa vendar ni vse tako lepo kakor bi izgledalo iz statistike, v kateri je navedeno, koliko bogastva pride povprečno na vsakega prebivalca. Zatrjujemo že desetletja, da so bogastva Zed. držav posest zelo majhnega števila ljudi, drugi pa morajo delati, da se profiti kupičijo in da se stekajo v korporacijske blagajne nova bogastva. Listi so pred nekaj dnevi obširno poročali o "razkritju", ki ga je objavil bivši am. poslanec v Berlinu J. W. Gerard. On pravi, da je v Zedinjenih državah 59 ljudi, ki tvorijo nevidno vlado, katera kontrolira obe politični tftranki in odločuje, kdo je lahko na republikanski ali demokratski listi kandidat za predsednika in v druge urade, ter kjdo ne sme biti. Odločuje, koga izmed kandidatov se lahko gmotno podpre, in katerim se naj izpodkoplje tla. James W. Gerard ni povedal socialistom ničesar novega. Ampak ljudstvu se zde njegova izvajanja "odkritje", zato so v listih izzvala mnogo polemike. Izmed mogotcev, ki vladajo Zedinjene države, so omenjeni v Gerardovem seznamu John D. Rockefeller ml.; Andrew Mellon; J. P. Morgan; John D. Ryan od Anaconda Mining kompanije; Henry Ford; James A. Farrell, predsednik jeklarskega trurfta; Chas. M. Schwab, načelnik Bethlehem Steel korporacije; O. P. in M. J. Van Sweringen, železniška magnata; W. W. Atterburry, predsednik Pennsylvania železnice; John J. Raskob, direktor v korporaciji General Motors; familija Du Pont; Daniel Willard, predsednik železniške družbe Baltimore & Ohio; Walter S. Giford, načelnik telefonskga trusta; Owen D. Young od General Electric kompanije; Thos W. Lamont, bankir v Morganovi kompani-ji; Samuel Insul), ki kontrolira mnoge public utilities korporacije v Chicagu in drugje po osrednjem zapadu; bratje Fisher od Fisher Bodies korporacije ; Daniel Guggenheim; Wm. Loeb; G. W. Hill od tobačnega trusta; Adolph S. Ochs, iz-! dajatelj dnevnika New York Times; Wm. Randolph Hearst, izdajatelj dnevnikov in maga-zinov; Robert R. McCormick, urednik čikaške Tribune; Julius Rosenwald, načelnik Sears, Roebuck kompanije, in cela vrsta drugih. ' Gerardovo število se bi lahko znižalo na kakih 15 fami-lij, ki kontrolirajo s svojo finančno mogočnostjo ne le politiko Zed. držav, nego tudi ostale milijonarje, ki jih navaja v svojem seznafitu. Gerard ne smatra, da je taka "nevidna vlada" v škodo Zed. državam, pač pa nasprotno. Pravi, da so se povzpeli kvišku s svojo sposobnostjo, bogastva pa so pridobili s svojo pridnostjo. i Bili so res sposobni, da so si uredbi kakršna je nagromadili novih milijonov, niso pa sposobni, da bi v tej krizi, ali v kakšni prejšnji, znali ali pa hoteli rešiti socialne probleme. Sposobni so varati milijone volilcev, da glasujejo za kandidate, katere jim oni postavijo. Sposobni so pod imeni dveh strank držati v volilnih kampanjah milijone ljudi v napetosti — za prazen nič, kot 'npr. za vrček pive, za "prospe-riteto", za ohranitev dobrih časov itd. Ko so volitve končane, kampanjski bluf prestane do naslednjih volitev, i O možeh, katere imenuje diplomat Gerard za vladarje Zed. držav, pravi, da se sami ne potegujejo za politične urade, toda odločujejo v ogromni večini slučajev, kdo naj kandidira na republikanski, in kdo na demokratski listi. Gerardova izvajanja so zanimiva vsled tega ,ker priznava, da sta republikanska in demokratska stranka v programu in stremljenjih eno. Ljudstvo, ki glasuje za njune kandidate, ima le malo ali nič izbirati. Preslepiti ga znajo že pred volitvami, ubijejo mu voljo za odpor, potem mu še vznemirijo živce s spretno in kričavo propagando v listih, kinu in na radio. Kdor politikov hvali oficiel-1 no republikansko ali demokratsko stranko ter navaja delav-e vanjo, dela to v svojem interesu in za koristi svojih bos-sov. Kdor pravi, naj se naši delavci začno uveljavljati v eni ali drugi kapitalistični stranki, z namenom, da "kaj dosežejo", je jako nespreten poznavalec razmer. V Zed. državah je zdaj samo ena stranka, ki zasluži, da se je delavci | oklenejo. In to je socialistična | stranka . —»f MANJŠE BANKE V ■T8"0*™ 11 TEKEM STANJU MILIJONOV LETNO Amerikanci mnogo potujejo) Finanin« zelo prizadela manjše denarne zavode. Mno-go bank, ki niso imele z*, doatnih zvez za tvojo pro- V Chicagu ni umor unijskega odbornika ničesar izrednega. Dne 20. avgusta sta bila ubita Charles Mulcahy in Bernard Ruberry,, voditelja plumberske unije, na stavbišču ob Western Ave. in Addison St., kjer so začeli graditi Lane Technical High School. Sla sta tja, da vidita, če kontraktor opravlja delo v soglasju s pogodbo z unijo, kakor trdi od- in mnogo zapravijo, pa ne tisti, ki se vozijo ob nedeljah v second hand fordih v "okolico", nego oni, katerim ni treba skrbeti za delo in zaslužek, ker jim ta priteka vsled dela dru-gih. Po raznih podatkih menijo, da potrošijo ameriški turisti v Evropi vsako leto štiri sto milijonov dolarjev. To ni malenkostna vsota, toda Amerikanci jo znajo dobiti od Evropejcev nazaj v pomočjo filmov, izvozne trgovine in posojili. Iz Zed. držav potuje poslednja leta tudi mnogo ljudi na obisk v "staro domovino", izmed katerih vsaki zapravi od kakih petsto do tisoč ali pol drug tisoč dolarjev. • denarja potrošijo v tekcijo, vrata. je moralo zapiwti Izgleda, da so se velike bančne ribe zavzele pojesti manjše banke. Ene se upirajo, druge i*> se pripravljene pogajati in tudi sporazum jim ne bi bil zopern, ene pa so propadle. V mestu Gary v Indiani so po navalu vlagateljev štiri banke zaprle vrata. V eni so imele večje ali manjše vloge vse delavske unije. V Kansasu sta zaprli vrata dne 15. avgusta dve banki "vsled ekonomske depresije". Ljudje jemljejo iz Največ malih bank ve¿ kot Pa vlagajo. Evropi ti- Vsled defravdacije je ena ban-stV ameriški*izletniki, katerim1 ka propadla v Hamondu, Ind. ni treba skrbeti če bodo še do- Na So?th SF?e v ?hiča*u je bili delo, kadar se povrnejo, ! Pehala poslovati banka, v kajti dokler bodo imeli razne kateriJ 80 l;rneh gorski delav-[ delnice in bonde, so jim "pla-^1 nad milijon dolarjev prihrankov. Bančni uradniki so gumen t o silobranu izmišljotina, kajti pri enemu odborniku so našli poleg listin le rožni venec, pri drugem pa malo razpelce, pa nobenega orožja. Kot po navadi, so tudi po tem umoru prišle na dan stvari, ki pokazujejo, kako doroosga korumpirane so oblasti v Chicagu. Graft vse križem, ki si ga dele uradniki, in pa kontraktorji, katerim se oddajajo dela, med seboj; potem hoče tudi ta kompaiija nekaj, druga nekaj; spomniti se morajo s "primernimi" vsotami tudi "politišnov", ki imajo besedo zraven. Ljudje plačajo in se zanimajo za baseball. Na sliki je baraka, kjer je bil umor izvršen. Če" zagotovljene. Boji med fašisti in komunisti v Nemčiji obdolženi površnosti, nesposobnosti in goljufij. Millard banka v Chicagu, v kateri imajo vloge mnogi Slovenci, je sedaj, ko to pišemo, še vedno v procesu računske preiskave. Medtem, ko člani di- V CHICAGU ŠE VEDNO "RAZKRIVAJO" Linglov umor v Chicagu je vedno nepojasnjen, medtem so se dogodili že novi, da je "senzacij" na izbero. Vsi listi vneto 'razkrivajo" in razpisujejo nagrade, zločinci pa so na pragu in se svobodno gibljejo. Radi lepšega tu in tam kakega aretirajo in je možno, da si enega izmed manjših izberejo za žrtev, ga obsodijo ter pošljejo v ječo. Dva mladinska in en ženski odsek v J.S.Z. po VIII. rednem zboru Mladinska odseka v klubih sta bila ustanovljena v Milwaukeeju in Johnstownu, ženski pa v Clevelandu V Nemčiji se pogosto prirejajo demonstracije, v katerih prihajajo v običaj padi. Prilik za pretepe iščejo posebno fašisti in komunisti. Policija, ki posreduje, navadno odnese svoj del batin in dosti- „ krat tudi kakega svojega čla- lUHlgreS StrOhOVne interna v bolnišnico. Večkrat se , . dogodi, da je kdo v teh izgredih | nacionale v Mocknolmu ubit, opraskanih, z razbitimi fizični spo- rektorija še zatrjujejo, da ne bo nihče vlagateljev izgubil so eni poznavalci postali že bolj pesimistični. nosovi in okrvavljenimi glava- Meseca julija se je vršil mi pa je včasi več sto "partici- stockhohnu, glavnem mestu pantov". Razen s pomirjevanji gVedske, peti redni kongres s količki je policija ob takih prilikah zaposljena tudi z aretacijami. Po osmem zboru JSZ. so V sredo 20. avgusta se je vr-posebno eni naši klubi zelo šila v uradu Proletarca izredna Korupcija razširili svoje aktivnosti. Ima- seja članov eksekutive z izrecna ostanein z njo aparat, ki jo jo priredbe, shode, sklicujejo nim namenom, da se ojača gi-neguje. Kapitalistični žumali- konference in se pripravljajo banje za zgraditev hrvatsko-zem je umazan in korumpiran za razširjenje svojega delo- srbske sekcije JSZ. Sprejete kakor je umazan in korumpi- kroga skozi jesenske mesece. sklepe na zboru v Detroitu in ran sistem, ki dopušča, da bo- Zbor v Detroitu je med dru- na tej seji se bo takoj izvajalo, gati tolovaji streljajo mirne gim sprejel načrte za povečanje Proletarec beleži vzlic silni ljudi v glavnem delu mesta ob agitacije za socialistično orga- krizi, ki je zadela naše in dru-belem dnevu ,in da ropajo ter nizacijo med mladino in med g0 delavstvo, znaten napredek, bogate s trustjaniziranim but- ženstvom. Prva dva mladinska in če se bo agitacija zanj na-leganjem bordeli in igralnica- odseka sta bila ustanovljena daljevala v enaki meri, ga bo mi dobiček pa si dele "gang- ed*n v milwauškem, in drugi v izkazoval tudi v tej polovici le-sterji", policaji in pa "reporter- johnstownskem klubu. Prvi ta. ii" zato da potem "razlagajo" ženski odsek je bil ustanovljen na' sen zaeiona 1 n e načine graft, v klubu št. 27 v Clevelandu. 1 Mnogo članov iz vrst ameriške mladine imata kluba JSZ. v Detroitu, klub št. 1 v Chicagu, klub srbskih sodrugov v Chicagu in par drgih. Skoro vsi klubi se pripravljajo na prired- didira v politične urade na so- ____be kulturnega značaja, ki jih cialistični listi. Eni vodijo ži- FaŠistična je edina stranka v mislijo imeti v tej sezoni, in pa vahno kampanjo. Italiji. * Druge so bile zatrte, na agitacijske akcije. Kakor v Rusiji, tako sili tudi v OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA umore in korupcijo. Za čiščenje "plevela" fašistični stranki Cezdalje več mladih dopisnikov sodeluje v angleški prilogi Proletarca, ob enem se o-glašajo tudi v drugih listih, največ v glasilu SNPJ. Več slovenskih sodrugov kan- Visoka zapuščina James D. Phelan, bivši zvez-j ni senator Califomije, je zapustil $10,000,000 imovine raznim ustanovam in posameznikom. Italiji v edino stranko mnogo plevela, namreč sebičnežev, grafterjev ter drugih dvomljivih karakterjev, ki so ji v breme in v škodo. Kakor komunisti v Rusiji, čistijo od časa do časa svojo stranko tudi fašisti, in v obeh slučajih trebijo razen plevela tudi opozicional-ce — slednje mnogokrat celo bolj vztrajno in z večjim zamahom kakor pa takozvane slabe tipe. V Italiji se poslednje tedne vodi v fašističnih vrstah agitacija za pritisk na vodstvo, da naj z velikim "čiščenjem" kmalu prične. ALI STE PREJELI OPOMIN, d« vam je naročnina n. "Proletarca" potekla? Obnovit« jo čim-da si zasigurate ^dno prejemanje |¡. •ta. r Klubi in društva sklicujejo distriktne konference, izmed katerih imajo ene že značaj konvencije. Ena se je vršila prošlo nedeljo v Bridgeportu, osemnajstletna » kateri bo poročano prihod- Mrs. F. A. Fitzbauh, ki ima že njič, pennsylvanska in illinoi- enajst otrok. Tako se tudi ona ska-wisconsinska pa se vršita lahko ponaša z rekordom, kajti v nedeljo 28. septembra, ena skorogotovo je ona edina mati v Moon Runu, druga v Sheboy- v tej deželi, ki ima 11 otrok še ffanu predno je dosegla dvajseto leto . to7 ' starosti. Zapisnik osmega zbora JSZ.,| Poročila se je prvič ko je bi- 'Mednarodne strokovne zveze", ki je imela doslej svoj sedei v Amsterdamu. Na kongresu je bilo zastopanih 14 milijonov strokovno organiziranih članov iz vseh držav sveta- Poročilo o delovanju odbora je podal tajnik Sa-ssenbach. Razpravljalo se je na kongresu o delavskem gibanju t gospodarsko zaostalih deželah, dalje o borbi proti vojni nevar-nosti ter končno glavno o novem vprašanju, ki se doslej na kongresih ni obravnavalo, kakšen mednarodni gospodarski pVogram naj izvaja svetovni po-kret ob današnjem zapletenem razvoju. To vprašanje je važno zlasti zaraditega, ker. so vsa druga vprašanja: mezdna, delovnega časa, socijalne politike itd., v najtesnejši zvezi z gospodarskim razvojem in različnimi razmerami po posameznih deželah in kontinentih. K vsem točkam dnevnega reda so bile sprejete obširne resolucije. Ta kongres je z ozirom na svoje sklepe prav posebnega pomena za delavsko svetovno, strokovno in politično gibanje. ki je bil objavljen v prošli Številki, je napravil med Čitatelji in agitatorji zelo ugoden od- la 11 let stara. S prvim možem je imela 8 otrok, med njimi dva para dvojčkov in trojčke. V mev, ravno tako ga je dosegel drugem zakonu je imela tri o- tudi detroitski zbor, kar dokazujejo povečane aktivnosti. troke, skupaj 11. Sedaj živi z Nova trgovska pogodba med Italijo in Rusijo podpisana Med Italijo in Rusijo je bila prve dni v avgustu podpisana nova trgovska pogodba, v kateri si dajeta druga drugi mno- družino v Auburnu, Nebraska, ge koncesije. 11 O LET AR EC Glaseen iz flasega (JiiIbaitija f Mf /,Vt MJ >Vt Mf Mf Mf Mf »..Vf Mf /,Af Mf Mf Mf ' Af Mf Mf / W éYi é\*í>W >iVé\V liV éW k\'í IW é\*( *\'< é\'< é\ll *>V é'y i éW éf< *WétV é\'i ÉW 4W iiVéW I, Na sliki to množice socialističnega delavstva v Berlinu, ki manifeatirajo za mir in proti militarizmu ter imperialističnemu stremljenju nemških fašistov in junkerjev ter proti vladam, ki tirajo • svojo imperializtično-kapitalistično politiko svet v nove vojne grozote. Socialistična stranka v Nemčiji je najjačja v državi, toda nima še večine. V kratkem se bodo vršile nove državnozborzke volitve, in v pripravah zanje s« združujejo nacionalistične in druge buržvazne stranke za iborbo proti socialni demokraciji. Tudi komunisti store kolikor morejo, da oslabijo socialistično reprezentacijo v prihodnjem državnem zboru Socialistični voditelji pravijo, da pride vzlic temu socialistična stranka iz borbe jacja kot kdaj poprej. Suša, dež, ter o drugem dobrem in slabem uo. Potem, ko je stopila tudi ta dežela v vojno, 6o se potuhnili ter začeli oblačiti nase suknjo ameriškega patriotiz-ma. Še celo zdaj, ko ni vojne, "lo- Potrebujemo okrog tri tisoč podpisov. Od našega kluba se pričakuje, da jih dobi vsaj tri sto. Brez zadostnega števila podpisov bi naši kandidatje »j bili upoštevani, zato je potrebno ,da se pri napolnjevanju peticij žurimo. — P. O. Uspešen piknik kluba JSZ in Zarje v Clevelandu Cleveland, O. — Nad 500 ljudi je bilo na pikniku, ki sta ga priredila v nedeljo 17. avgusta klub št. 27 JSZ. in pevski zbor "Zarja" na Močilnikarje-vi farmi. Vreme je bilo čme-ravo, a proti popoldnevu je posvetilo solnce, izletni prostor se je polnil in razvila se je zelo prijetna zabava. Med nami se je zelo razvil sport baiinca-nja, katerega je bilo mnogo na tem pikniku. Kroglje je nam pripravil slovenski papirar G¿o. bole, Katerega priporočam našim rojakom. Igro "bin-go" sta vodila sodruga Sisko-vich in Komar. Dobitki so bili lepi in zato je vladalo zanje veliko zanimanje. Koi je bilo to končano, je nastopil pevski zbor "Zarja" pod vodstvom Mr. Ivanusha; zapel je štiri pesmi v veliko zadovoljstvo občinstva. Vsenaokrog so se culi vzkliki, "živijo Zarja!" O današnjem položaju je . . govoril s. Chas. Pogorelec, taj- slrani V thicagu mk JSZ, ki se mu }l J,e 8 ovenske PIaln ^eaIei' .8talno na dnev- kateri med našim ljudstvom, ki pa7V noiski senat Chas. Pogorelca ten zahtevajo, da naš zbor ne Uni1 rePUU,1Kan rodnosti. Apelirali so na Mr. nem redu radi tega, ker ni ... ^ ostali zvesti pobožnim na- ^aSi ol L^p in za «-topnika v illinoiski po- sme imeti imeiia "Zarja" in pa Vatro Gnila, ki je nominacijo čist ukom> ^ nkh da je bila t0 8lan8k* zbornici Cha8- Pogorel- da mora izročiti njim vse note sprejel ' . . . (m bil seve izvo- | Ampak kaj zato, če pa ima kazen božja. Za katere gre- *eJJ" ? £ ca. _ ter drugo imovino. Nabralo se Collinwood, O. — V Enako- ljen)* pravnosti, katere urednik in | Ker smo iskali glava je Vatro Grill, predsed- bi vodil po potih ink SSPZ., smo dne 19. julija narodne politike brali v uredniškem članku med ¿no dobili. Ni nas drugim: "Mi kot Slovenci ne kajti vedeli in razume« smo, - ^ ^ ruecaarjev , m su uuuu. v . .. razDa&let bi ško- "'^r 4" koncu vsega zmanjkalo. Na bomo rešili niti političnih niti so- da če kdo po nečem hrepeni, SeL.bi nadebuden po- 8VOj klub avgusta spet štiri no- hIvoU il Hni^n, .vnii^i.li na,om' nadalJe zapadno od S. Diklliku ie vladala orava ži- cialnih problemov Amerike..." in če išče, bo našel kar hoče! lltlč.no ambicijozen rojak pri-;ve člane. dovale še dol^° 8 8V°J,mi zh" ralifnmi. A v. Rn„lt piknlku Wada,a Prava Ž1 ski vodja mi posledicami. California Ave. med Roosevelt vahno6t razšli 8mo 8e ob za. ' ,n Protfo> « "¡ezn.ee, k,ju<;ku najbo|jáe volje na 6VO- potem zapadno od S. Western je domove. Poročevalec. «td. Kar pomeni, če se ne mo-1 Vedeli smo, da se ne bo držal druž®y.al deiavcem, ko pa je v tim, — "pusftimo politiko pri tistega, kar je pridigal pred rePutolikanski stranki vse pri-1 V tukajšnjem klubu JSZ. se . ------- ------------------ miru, pa tudi vi, preklicani ne- mesecem za nas. jetnejši veter, ki "piha" v na- ustanavlja dramski odsek. Ob- Cital sem Louis Shemmitzov Ave> med Washington Blvd. in bodi vas treba socialisti jo pu-1 Seveda je tak napredek ro- Predek ... Kaj naj sploh pri- ijublja za prihodnjo sezono d°Pis v angleškem delu "Pro- Roosevelt Rd. Ta distrikt torej stite, kajti nas je premalo, da jaka v politiki tolikšna čast, čakuje' če bi ostal v sociali- par predstav v povečanem De- svete", pa ne moram razumeti, vključuje vso slovensko našel-' . „ . , bi kaj šteli — v politiki — Bri- da je mili narod od samega ve- stlčnem klubu? Vpliva pri A- lavskem domu na Franklinu, ali je fant pisal za špas , ali bino v takozvanem lawndal- mreODa ISlOVenSKega (10-«ajmo se le za kulturo . . . kar selega iznenadenja pozabil na -™rikancih ne bi nikoli dose- • se gre resno. Ce za "špas", je gkem okraju zapadno od S. Cen- , je izrazito naša narodna last " slavnost s parado in da je či- geL Vpllv pa šteje — ^ kar V mladinski odsek istega slabo pogodil. Ako resno, je tra] Park Ave.t delo,-».. zapad-T ma na FarreUU Mesec dni pozneje so pri "E- sto prezrl sveto' nalogo o- |e P°zab,jena naša izrazito na- kluba je pristopilo osem čla-^ekje na vrhu nekaj poman- no od S. Califomut • - e. pa do Farre|1 Pa _ Na nakopravnosti" pozabili, kajjkinčati metropolo z zastavica-,ša narod"a kultura . . . nov. Več jih obeta pristop kljivega. Ali res m nikogar v cicerske meje; i.ad.. je vlju- Day v pondelj^k 1 septembra so nam pridigali, pa smo v nji1 mi, trakovi in tako ropotijo.! v d<>kaz nam je namreč to-; prihodnjič. Potrebo organizi- Broughtonu, Pa., ki bi lantu čuje ta distrikt Cicero, Berwyn bamo tu praznovali četrto c dne 18. avgusta čitali na prvi Imamo svojega ward-bossa, na- Skupina pevcev in pevk, ranja mladine so naglašali že Kit.^ih»^^« !n Riversiudf; xVs,_ki iinate pc. letnico našega doma. Ker strani sledeče: "Prvi slovenski rod pa je za enkrat rešen. wardni vodja. Ker je v 23.' Naš rojak se sedaj lahko bra-wardi več Slovencev kot dru- ti s slavnim republikanskim 80 S ki je odstopila od originalne1 drugi. Želeti je mladim so- se .bi mu ne bilo treba obrača- ticijet obiščete rojake v tem iavnostjo obširnega sporeda ve "Zarje", toži prvotno, to je, drugom mnogo uspeha. Ce so ti s tem vprašanjem na jav- kraju jn druge državljane, pravo "Zarjo". Skupina, ki pridobili v mladinska podpor- nosit? Naselbini s svojo naiv- podpisati jo sme vsakdo v dru- iki stroški, katerih si v tem času ne moremo naprtiti, bomo ime- ZA ZAPADNO PENNSYLVANIA Socialistični klubi in društva PROSVETNE MATICE prirede v nedeljo 31. avgusta skupni piknik na vrtu pri dvorani draš. št. 295 SNPJ. bridgeville, pa. Vse jugoslovansko delavstvo je vabljeno na to priredbo. Nastopijo dobri govorniki. Na sporedu tekme in druge zabavne točke. Izborna postrežba jamčena. *ih narodnosti, so precinktni bossom Mashkejem, ki je ta- toži» Je na stališču, da če bi na društva nad sto članov, če- nostjo ne dela časti. Mladim zini> ki ima volilno pravico. H ob 8/zveč<>r pi^no zabavo odborniki smatrali, da imajo ko popularen, da je v eleve- ostala "Zarja" še naprej odsek mu bi jih ne štel toliko tu. sodrugom in sodružicam pnpo- p0\eg VSakega imena mora biti l , bo John Grebencev orkp-Slovenci pravico imeti vodite-'landskima dnevnikoma Press in kluba št. 27 JSZ., bo "izgu- mladinski odsek socialistične- rocam, naj mu pošljejo nekaj naveden točen naslov. -^=======«====^__bila" vpliv. See? Vatro Grill ga kluba! |socialistične literature s pnpo-1 . komrresni okrai v kate je bil eden tistih, ki ni hotel,| • ročilom, da jo prečita in če bo« ^ ^ da ostane pevski zbor "Zarja" Nedvomno je v Zed. drža- to storil ter rabil glavo, je mo- J* * ™ pri klubu št. 27, see? Kajti, vah precej rojakov, ki so se v &oče, da bo v Broughtonu eden zaDadno ' od c r'„trA) če bi ostal, izgubi vpliv pri re- svojih mladih letih umaknili več, ki bo vedel, kaj je socia- p&rk ^ 24th St. in k a publikancih — pardon, pri A- Franc-Jožefovi vojaški suknji lizem. merikancih — see? Sedaj pa ter jo pobrisali preko luže. Ta-lahko skupina, ki je odstopila kih ljudi je v tej deželi stotiso-od originalne "Zarje", svojo če vseh narodov. Zato tukaj Zavertnikove slike so nekaterim obtičale v želodcu in nalom, tako da je tudi v tem okraju vključena vsa slovenska naselbina od omenjene ulice do ster iz Clevelanda. Na to prireditev ste vabljeni vsi. Glede zabave bo preskrbljeno za stare in mlade. Postrežba bo dobra. Povabite s sabo prijatelje in znance. — F. K. ney, Lyons in Oak . Park. Peticije morajo biti vrnjene najkasneje do 8. septembra, bodisi tajništvu okrajne organizacije, ali pa tajništvu JSZ. s uiigmauie ¿¿arje , svojo ce vsen naroauv. ^aio iukhj ' -------- — cicera nadalie ves Cippro Ror Zarjo" pridruži republikan- do svetovne vojne ni nikomur jih ne morejo prebaviti So-. Proviao Rivei^idP Stirk skemu klubu, da bo večji vpliv prišlo niti na misel, da bo uve- druga Snoy in Kobi priporo- * ' ' ^ eiöluc' ÖUCK' — ako se pozabi na pridigo v dena prisilna vojaška služba, čata dobro odvajalno sredstvo "E." dne 19. julija. Vse to se Ali to se je zgodilo radi vojne, in s pomočjo članka v Prole-vam lahko zdi smešno, ampak ker je bilo prostovoljcev pre- tarcu se bo mogoče to bolezen je žalostno za metropolo. Seja malo. Potem je prenehala, in pregnalo . . . delničarjev SND. sama na sebi ljudstvo si je prav nič ne želi. i _ , * , ... še ni bila zadostni vzrok za Socialisti, kakor zavedno de-1 Delavske razmere? Jih ni. Člani kluba št. 1, ki nabirajo razdvojitev. Vzroki so ambi- lavstvo vobče, se po vsem sve- So zlezle Pod n,čl°' . peticije ,naj jih izroče ♦ajntttvu cije —,želje po napredku, pa tu bori proti militarizmu, ki je Krtača, j JSZ. v uradu Proletarca. ne po "narodnem napredku", ljudstvu veliko breme in v ne-' - če hočete stvar pravilno razu- varnost miru. Grozote prošle ß^nket SOC. mlüdinske li(*e meti. Sle videli, kako se lah- vojne še niso pozabljene. To- ® ko kupi "mačka v žaklju"? da če narodi ne bodo na stra-1 Chicago, III. _ Socialistična Kdor vam opeva "narod" in go- ž i, jih 'bodo mogotci, ki se igra- mjadinska liga (YPSL) priredi vori samo o kulturi in proti po- jo z njihovo usodo, zopet po- v soboto 6. sept. banket v litiki, ima polno pest same po- ffnali v mesarenje ter razdeja- Gwirtz-ovi restavraciji na 3145 litike. Kdor se sramuje roja- nja. kov delavcev in sili med politi-. Omenil sem ljudi, ki so se karijo republikanske ali de- umaknili Franc-Jožefovi vo-! za osebo. Govorili bodo socia-mokratske stranke, ni ljudski jaški suknji, toda eni so med' listični kandidatje v javne ura-prijatelj. On misli samo na vojno vzlic temu postali strast- de. Povabljen je tudi mil-svoje koristi, ne na vaše, see?, ni pristaši žolte monarhije in wauSki župan s. D. W. Hoan. Frank Barbič. se navduševali za njeno arma- P. O. Mladinski odsek kluba JSZ v Johnstownu ustanovljen Johnstown, Pa. — V mladinski odsek kluba št. 5 je pristopilo na ustanovni seji osem Članov in članic. Tajnica je Frances Langerholtz, zapisni-karica Caroline Kraitz in "Publicity Committee" vodita Ruth Zabric in Fanny Kraitz. W. Roosevelt Road. Prične se ob 7. zvečer.. Vstopnina je $1 ŠPORTNI ZBOR SNPJ., PIKNIK, TEKME, PLES v nedeljo in pondeljek, Ubor Day, WAUKEGAN, ILL. pod avspicijo društev št 14, 119 in 568 SNPJ. V Možinovem parku. Vstopnina 25c. Čitajte dopjs. Prva obletnica smrti Jožeta Zavertnika Brezposelni v New Yorku pred posredovalnico V sredo 28. avgusta, na datum te izdaje Proletarca" prva obletnica smrti Jožeta Za- ske narodne podporne jednote, kakor jo danes poznamo. Imel je mnogo osebnih neprijateljev vertnika, Z njim je preminul tudi med somišljeniki ,toda v najjačji borec, kar jih je bilo'bojih so vedno delali skupno, med ameriškimi Jugoslovani v predvojni dobi in pozneje. Bil je vodilni oblikovalec Slovenske narodne podporne jednote in osemnajst let urednik njenega glasila. Vse to je znano in ostane znano. O Jožetu Zavertniku so listi leto nazaj mnogo pisali. Tudi nasprotniki so mu priznali za- ker jim je bil skupni program več kot pa osebne simpatije ali antipatije. O Jožetu Zavertniku še ni bil napisan življenjepis, ki bi podal njegove solnčne in tudi senčne strani. Toda kadarkoli bo napisan, mu bo moral vsakdo, ki ljubi resnico, priznati, da je delal pošteno in da so sluge, in nasprotnikov Jože Za-1 mu bile v njegovih aktivnostih vertnik ni imel malo. ! interesi članstva SNPJ. prvi in Največ njegovega dela je v glavni cilj. Proti tistim, ki so SNPJ ter v njenem glasilu, — zasledovali le svoje osebne ko-dal je jednoti in listu vse svo- risti, je bil neizproeen. V de-je sposobnosti in moči. j lavskem gibanju je bil Jože Za- Jože Zavertnik je bil gradi- vertnik socialist. Temu pre-telj svoje vrste. Le z metoda- pričanju je ostal zvest do kon-mi, kakršnih se posluževal,. j ^ s taktiko, kakršno je vodil, je S svojimi somišljeniki pred . . , . Z I mogel napredni element pod četrt stoletjem je ustanovil straže' kar Je Poročilo, da so bo vršila v pondeljek njegovim vodstvom napraviti Proletarca in bil eden najaktiv- v petek zastavkali baseball tekma, med našim po večini klerikalno nejših njegovih sotrudnikov deiavci v8eK* podjetja, nekate- Slavnost se prične že v Klubom J. S. Z. L J®*^,ornik! ¡M** f. p«* / »o za oiogo vsekakor precej 60,11 im«l namen spraviti ta kamen Ali so ae že udeležili vsi čla- storili in imajo zanjo toliko ' poti do nJ®*ovik ¿«stihlepnih cl-ni klubov volitev odbora JSZ? zaslug, da so vredni priznanja ljev? Glasovnice so bile poslane.! ie pa napadov in nezauonic Kn 6,) A,U Je bila I4ldnj<4 'Ker 8o glasovnice individualne|*e vzrjno «¿ZTSZfi. SS^^l^T^ 111 jO mora vsak član podpisa-'min ,bo to resnico spoznalo i: ljudje ali «amo avtomat* ™umm ti, jih tajniki lahko pošljejo mu 'bo žaJ, da se je pustilo to-tistim, ki se niso udeležili sej, liko časa zavajati v škodo svo- Ko j« bila nadavno mU ta slika p rad »aha po« rado* al n ¡00 sa služba v Naw Yorku, jo stalo prod njo na tratoarja in »lici nad dva tisoč brosposolnih. V Naw Yorka, "najbof atojiam amariikam m«»tu", jo voi »tolito« dalave*v kros sasUiika. na dom. Kezultat glasovanje je poslati glavnemu uradu najkasneje do 15. septembra 1930. V eksekutivo kandidira deset članov; pet jih bo izvoljenih. V nadzorni odbor kandi- 7.) Ali »e "uporno" članatvo zaveda, da s podpiranjem ciljev lastnika glasila sramoti organizacijo, sa- . »"o sebe in glav. odbor? Ali «e član- N o be no^v ara n j e ne more bili -tvo zaveda, da krii lastnik poitne stave Z. D. s tem, da izdaja list z znakom in naslovom naše organizacije in to proti izrecnemu in uradnemu povelju glav. odbora? 8.) Ali se to članstvo zaveda, kaj je iniciativa ali referendum, da sc je organizacije. trajno. Tudi Staut je danes bolj oddaljen od svojih ciljev kot je bil ko je prvič zavihtel svoj bridki meč proti glavnemu odboru. .. . ... ., i j i i ■ ^ To je garancija, ......w dirajo trije. Vsakdo lahko gla- umazana borba ne bo slavi- «nora glavni odbor predno se ga od-suje za dva, tretjega člana v ltt smage. Za orjunske meto-1pok,iie »kui* odpoklicati, obt«-nadzorni odbor JSZ. , j« bilo priglašenih *a "konferenco" prošlo soboto. Ker sem prepričan, da to ni bila zadnja iT T ,7 "l™\ric*cl in "Koniarenca" — im "Hn^ J?.. * ba* om k«ten m najbolj vduSujejo za nai dom, za nal naro4- varja' f.) Zakaj je lastnik glasila cenzuriral dopiae članov naie organizacije? Zakaj je cenzuriral članke Tiskovnega odbora in brez vednoati glav. ali Tiskovnega odbora priob£e-val vse, kar je povzročilo ali poglabljalo razdor v organizaciji? 10.) Ali se članstvu ne zdi sumljivo ,da so med kričači in razdirale! aonierenca" — za "dosego miru v naselbini", «i jemljem prostost, navesti za prihodnjo nekaj nasvetov in to vziic strogi prepovedi mr. S., oziro- ne- mislečim priseljeništvom tolik- dokler ga ni delo za SNPJ. ter rl z n*v<*usenjem, nekateri pa deljo. Kakor smo obveščeni, šen preobrat, da je potisnil njeno glasilo popolnoma pri- ker 80 b,h v t0 P"»*ljem. "Lo- pridejo detroitski gostje že v cerkvene organizacije na dru- klenilo nase. Jože Zavertnik j»ln,h" Je °«taio Premalo, da soboto zvečer. Iz -Chicaga jih go mesto. Marsikakšno bitko je zasluži, da se ga zavedno de-se bl mo«io "»daljevati z obra- spremi Vinko Pink, v nedeljo izvojeval s svojo odločnostjo, lavstvo spominja, ker mu je dal toJl' Ker 50 oddelki pa pridejo izletniki iz Cleve- da mora zmagati za vsako ce- vse, kar je zmogel. Slika nje- dru* od dru«eK» odvisni. ni ponos in vse druge lepe čedinosti? 11.) Ali miali to članstvo, da je za ameriike Slovence bolj potrebo« delovati za "narodnjaitvo" in kome-dijantsko propagirati naio narodno pripadnost, kakor delovati za dela\ ske interese, za izboljšanje neznosnih ma mr. ceneta in drugega sličnega Sheboygan, Wia. —- Ko je °4obj* iz «^v11««1» "tana "mir in prišel g. Staut pred nekako aloino"t"- , # # dvemi leti iz Clevelanda v| Na dnevni red naj pridejo sledeča u k.,«. ^ ^ a, Milwaukee, ga je nam kmalu vprašanja,če razprava za bodoče 'brat- Z??** " I* bodočnoit člov*- zatem predstavila elevelandska lU0" P^uva-ije na glavni odbor ne vobče. Enakopravnost. Se malo in bo VIeU ve* d"Mfoceni čas: I 12 > Ali nimamo v naši naselbina FnuCJU ... — d bui nrilikn H«1 L) V koliko bi škodovalo naši ni ie britkih ilku*enj gleda landa, katere istotako privede UOOU1 81110 lual mi priliko, da Zvtxi uko w bivie giiuilo uituilo n delovanja raznih narodnih odrešeni- no. Ni se zadovoljil samo z govega dela je močna ob oddaljenosti enega leta od kar smo toliko časa, da je nasprotnika ga izgubili, kakor je bila, ko je more Družba je v lokalnih listih sem iz Chicaga Vinko Pink. ** Wnamo. Mnoge.je omre- smislu spletih reaoiucij, ti je, v'kov' kateri * ** usilili r • ---------i u ;i r----r-----------tk. raztrobila iziaVo da ne Preakrhlienn »e da bodo imeli Zl1 s SV0Jimi zavajanji, in za te duhu razrednega boja in učilo članr med na»' i» mamili ljudstvo z vihta- lepimi apeli, nego se je boril ljenosti enega leta od kar smo ^aK0J ; !! } \ bo treba še nekaj izkušenj, 8tvo» mora delavstvo organT njem n»r<>dnih zasuvic, ima ZIrati Poiiti^no in gospodarsko in pod nobenim pogojem iz Chicaga do sem znižano vož- . . ---------, — —.--------- „----•-----.------------- —- j- . . .. . * . . . * ■ j ■ i .u predno ga bodo spoznali. _ omagal in ga napravil neškod- živel, in ostane močna, dokler Pristatl v staro mezdo, in če se njo vsi, ki pridejo v skupinah ^ bne rZtjdt za obenem izobraževati v borbi za bolj. J * - """ J y še postave in odpravo kivičnih dru ljivim. Brez takega Jožeta bodo eksistirale naše organiza-Zavertnika ne bi bilo Sloven- cije in izhajali naši listi. svoj pri- "SLABI SOCIALISTI" dranom mu malo svatovati, kor sva •tara kamarata. John, po« nam a j taktiko naioga ¿upana Dan W. Ho«-na, ki ja is ljudstva, s ljudstvom in Drži sa svojih socialističnih principov, a bodi dostopan vsakomur. k, t raj» konferen- p. tU.ih krikih, ki M t.k.j moleli °'jkino vej'co v 8PraV0- v m«tu in "az»j z avti' na ka* nri fev ravno tamve- ** «''i-i-i» " Obljubljali So, da vsposcavijo terih bodo napis. SNPJ BASK- £ rom se dob. c o — ^J,. .taro mezdo (ko hitro bodo raz- BALL TOUKNAMENT. Zveier »« -rUIfl' UUUl tC1U _ ' J r««^ ^unn^ol. o flOi O 1 n \ li U. »l^cno 'luhoill SnoHai lil» J Najslabši socialisti so čika-ški. Ce se dogodi nespora-zum v odboru S. N. D. v Clevelandu — krivi so čikački so-cialisti! Ako ca .delničarj čer za večerom človek iz univerze naznani strmečim da je vsega tega kriva jo pošiljajo okrog cialisti. Socialisti sicer niso napačni ljudje — če niso čikaški, in pa, ikimi "••«»ialietJ", ki niso nič boljši če niso aktivni, če niso krop ne od naiih- Ti J* O0tani *Mmwm voda. Pri Ameriški Domovini Unom in hoAl «»•n*». <*a bo tudi in reorganizirani Enakoprav- milw»u«ka n.saibin. ostala svosta nosti nimajo nič zoper sociali- T#bi in Te Bodi s ijud-ste, če se nikamor ne pokaže- *tvom in *»o s taboj, in tako jo, če niso aktivni, če ničesar Uhko up,ti na p» a» ne kritizirajo, vsaj njih ne, če boi dal v rou onim» pot*m p» i* popa se ne ravnajo po teh lepih r" "«otov,j*n." pravilih, tedaj so obdolženi Tako se Je Jože krepko od-krivde za neslogo in druge pre- rezal- Bodi socialist po naši grehe — čikaški Enakega mišljenj milwauški Obzor. To'je list, tri kolone dolg komentar. Pa ki je za vse, ki odobrava vsa Je nepotreben, prepričanja, ki vse ljudi delavci takoj ne vrnejo, bo pri- ui so nam sporočili siljena tovarno zapreti, kar bo hod. število brezposelnih občutno Tukajšnja društva bodo po-povečalo. skrbela, da bodo gostje in sploh Delavci se temu strašiiu ni- vsi udeleženci čimboljše po-so dali upogniti. Izjavili so, streženi. Preskrbljena so jim da se ne vrnejo, dokler jim tudi stanovanja. V baseballu kompaiuja ne obljubi prejšnjo v nedeljo se spoprime team plačo. športnega kluba SNPJ. s Hrva- fiKpzi okno pisarne so zmiraj ti. Potem bo parada od SND. narodnih zastavic, bander m lepodonečih narodnjaških fraz, medtem ko so v reenici imeli pred seboj le svoje sebične in svoje oaebne interese? Rabite razum! Razsojajte vsako stvar na podlagi resničnega bratstva dobivanje pristašev. Laska se iabnih razmer? vsakemu, katerega upa prido-| 2.) Ali je bil razvoj, recimo SNPJ. biti, radodaren je ~s hvalo v ali kLSKJ., oviran zaradi delovanja listu in govori O slogi, o na-prvt na P°dia«i socialističnih, in dru- in pravičnosti in ne na podlagi anti- predku, o nepristranosti in ge n* podi,k«i vergkih p»ncipov? Kar p»tij do te ali one osebe, na podlagi ... i i ¿j , ko je bilo mogoče ,da je SNPJ, do- 1 podlih osebnosti! lakih rečeh. Ko Je prevzel sUla najjačja in najboljša podporna tuitajšnji list, zovai, motril, moči v iuu»ei'Uini — - .—.— ------ Kadar stopi pred vas ilan glavne- je pridno opa- organizacija med ameriškimi Sloven- g» odbora ali kateri drugi član tega ten^ai duševne ci» (ali onega društva, poslušajte mirno 3.) Ali bi JPZS. škodovalo, če bi in razsojajte na podlagi resnice in ne in razpieial svoje niti. tver je spoznal, da "jeno ^lo razžiria]o med U™-. x. , • ,, ...... stvom nauk resnice, namesto da raz- društvih in članstvu SNPJ. ¿lrja »narodnja*k(/ nestrpnost? bl uspel S svojimi načrti, sel 4.) Zakaj lastnik bivšega glasila Z vso Silo vrgel na JPZ Slo- ni podpisal pogodbe, katera mu ugodeno. Stavkovne straže so vem purku baseball tekma za detavcem naznanile veselo no- prvenstvo. Tudi v parku bo vico. vsaKdo z vsem postrežen. Zve- Značilno je, da so to zmago čer bo spet plesna zabava, izvoljevali mladeniči, ki so Vabljeno na priredbe obeh dni vposljeni v raznih departmen- je vse članstvo od blizu in da-tih te tovarne. Stari delavci leč. i Zagotovljeni ste lahko, so pač kolikor toliko resigni- da vam ne bo žal, ker se bo-rani in udani v usodo, četudi so ste dobro zabav ali, s pos^rež-ostali doma. A mladina, pol- bo pa boste istotako zadovolj-na energije, z življenjem še ni. Igralci bodo 1. septembra e * iški socialisti i volji, pa boš i zvoll n Tr^nk "*<>> -vedla svo- pri obedu v SND. na»i «ostje I8K1 socialisti. J ' v j . , L• jega položaja in svoje moči — Vsem izletnikom kličemo: 1- riljenja je ud. fb* ter zmagala s svojo odloinost- skreno pozdravljeni v našem Anna Mahnich. spoštuje, take, ki hodijo k maši, in tiste, ki ne hodijo, a vseeno ima zelo slabo v čislih čfkaške socialiste. To so ti res vragu stu in okolici imamo precej to- Cai jovejo okrog varen ; imamo tudi še tri pre- f6 Lokalna delavska zmaga La Salle, 111. — V tem me- zapisane duše, ki rjovejo jo. krogu I Organizacijo stavkovne stra- j _ že je tvorilo Kakih petdeset o- . v ... seb raznih narodnosti, med nji- PrVl ZMISkl Odsek SOCiall-mi tudi Slovenci, ki so bili v nji .v . častno zastopani. Delavske stra- StlCMga KlUba so bile pri vseh vhodih v kakor peklenščki in iščejo, koga bi požrli . . . V milvvauški naselbini je nekaj slovenskih socialistov, katerih število se množi, kakor je pričakovati. Obzoru to ne u-gaja. Pravi, da so milvvauški slovenski socialisti nič prida, to tudi nekaj drugih ker so jih Okužili čilkaški ne-'sti. bodijihtreba socialisti. Je pa tam en socialist, sodrug John Ermenc, ki kandidira v politični urad na socialistični listi. Cleveland, O. Na sestan- bloge. Svojih cujev ni p zal odkrito ,ker ne bi bil do-oil zaslombe. Vzel je v zaščito vse in vsakega, Ki je imel ke-daj ali ima zdaj kaKe mrznje proti gl. odboru Sloge ali proti posameznim članom odbora. Na eni strani je trdil, da odobrava delo socialistov, na drugi strani si je prizadeval in si da z demagogijo očrni njihovo deio. Pise proti politiki, če je delavska, in se poslužuje iraz, ki po njegovem mnenju pomenijo narod-njaštvo. Za tarčo vsega pa si je izbral gl. odbor Sloge. Postal je duševni vodja organiziranih napadov na glavne oilLor-niKe v društvih in si zelo prizadeval, da jih čimbolj oblati tudi v listu. Ker je on imel na razpolago jal ukaze glavnemu odboru, ne gl. odbor njemu navodila in naloge, in na podlagi osebnega prijateljstva ali nasprotstva. S tem boste prišli do zdravega prepričanja in našli jedro resnice. Ako bo vsak član to storil, se ne bo več ponovil oni Žalostni prizor, ki se je pripetil na neki zimski seji društva it 1., ko so se goto zaslepi j enci smejali in glasno govorili med govorom glav. predsednika, ko je blebetal nekdo izmed njihovih pripadnikov, so mu ploskali, ne da b» vedeli, kaj je govoril glavni predsednik. Spartak. mogovnike, ki so še ostalfod ?Varn° /T ku za ustanovitev ženskega od- nekdaj procvitajoie premogov- 1 80 vsake"\«. ki je hoiel no- seka y k,ubu Jt 2? fai, na_ _ _ niške industrije. Tovarni ein-1 fn' T"-"0 , u odložno' da de" vzoč tudi Chas. Pogorelec, ki list. v katerem je obrambi ovi- ka sta s 1. avgustom nazna- laV8'rV0 stavka 1,1 ostane "a je v Clevelandu na agitaciji, ral razmah, napade pa razple- nili znižanje mezde za 20%, slavklr doklel «ruzba ne ugodi . razložjl namene ter cilje so- tal na vse strani in iskal v ta kot je bilo v tem listu že poro^1 UpraV,4em:n zahtevam- Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli 1.) sp rajam a danar sa hranilna vloga ali sa tak oči račun proti najb^ljiemu obrastovanjn. posraduja najconajio dostavo danamib poiiljk U Amarika v domovino in obratno, posrodujo v vsoti gospodarskih aadavah hkro In po oonL Denar, ki ae namerava poslati v staro domovino, naj se nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamatad Bank of Now York, 11-16 Union Squara, Naw York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Mentcn, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruino banko v Ljubljani. ■ SBii'HUHMlMMMMHHMHHnHM t.) 3) čano. Delavcem je bilo odvze- ugodno- gali so Zma čast jim ! Poročevalec. Matthiessen in Hegeier zink Na Labor Day v Waukegan Co. je prva uvedla te drastične ukrepe za poslabšanje živ- j Waukegan, 111. — V nedeljo ljenskega stanja svojih delav- 31. avgusta in Obzor ga je indorsiral, ker je cev. Zadela je tudi premo- (Labor Day) 1 "naš človek", in Obzor je za garje v svojem rovu, ker ni u- naši dualni naselbini velike re 'naše ljudi" neglede kakšnega prepričanja so. Obzor je svojo taktifko zdaj uredil tako, da cialistične stranke. Razprava namen pomočnike, se mu je o vlogi ženske v današnjem posrečilo dobiti precej članstva javnem življenju je bila zelo na svojo stran, katero je zače- zanimiva. lo pošiljati proteste, zahteve Vabilu za ustanovitev žen- za odstop glavnega odbora, po- skega odseka se je odzvalo pre- tem se iniciativo, da se ga od- cejšnje število sodružic in sim- pokliče, in začel končno tudi z v pondeljek' patičark našega gibanja. Izvo- akcijo za sklicanje izredae .sept. bodo v ljen je bil provizorični odbor konference društev. Na vsak ženskega odseka, čigar pri-'način hoče prisiliti glavni cd- nijski. Ker je brezposelnost! či. Ce nam bi kdo pred 25 leti hodnja seja se vrši v torek 2. bor, da cfdstopi, in če to ne bi •itiskajo ljudje pravil, da bo S mesta od vseh srebrni jubilej velika, in ker pritiskajo ljudje pravil, da bo SNPJ. praznovala 1 sept. ob 8. zvečer v klubovih šlo, da se ga odstavi. Za raz-v industrialna meata nH v«ph «r^hmi inhilAi knt največja prostorih. 1 loge ni izbirčen. Glavni oi- Vsaka sodružica naj skuša bor naj se kaznuje z izključit-pridobiti za pristop prijateljice vijo iz urada, ne da se bi mu po godu. To je seveda takti- je mislila (dasi ni nihče odo- val, da bomo videli pod okri-'in znanke. Naš cilj je prido- na pristojnih instancah dalo ka slepomišenja, metanje pe-braval družbinega postopanja), ljem SNPJ velike mladinske biti v klub vse zavedne sloyen-1 priliko zagovora ali '1a se bi ska v oči, toda taka je politika da bodo delavci molče sprejeli priredbe, skoroda ne bi upali ske žene in dekleta v tem delu ga obložilo, kakor bi zahtevala industrialna tadla vse slovenske socialiste strani, je bil odpor proti druž- slovenska podporna organiza-v naselbini, samo John mu ie| bi jako otežkočen in javnost cija in ako bi nam kdo preroko- tistih, ki pravijo, da nimajo no- ta udarec ter čakali na ugod-1 bene politike. nejši čas, da se kompaniji po- Sicer pa ima zdaj besedo sta^ij,° po robu". Obzorov Jože Kopušar, ki v iz- daji z dne 14. avgusta piše: "Nai John — (njofovi "prijatelji bi to sapisali taitolot "Nai John verjeti, čeprav bi si želeli ure-( Clevelanda. S aničenje takih napovedi. Tu-1 lom in združenimi močmi bo-kajšnji društvi Sloga in Moška, mo sodelovale v borbi za iz-Delavci pa niso sprejeli u- Enakopravnost sta že prazno- boljšanje življenskih darca molče, nego so se z med-' vali prvo srebrni jubilej, in delavskega ljudstva, seboj no agitacijo organizirali' drugo 20-letnico, angleško po-, Anna Pengov, začasna taj-za odpor in v Četrtek 21. av- slujoČe društvo pa se priprav- niča. — gsta zjutraj so prvi delavci v.lja na praznovanje petletnice _____ " jas pa no sapiiam, kar John jo ras rolling mill stopili v stavko. | prihodnje leto. Ampak to ni nai .to jo nai človok. no «u * ,imi ®b mrm11 p* na .... . , i • . . • toplem. To je bilo pa res trpljenje. "Ne pomnimo, da b. kater. Ako b. z.wtnik d#lm| tako, kaUor drugi tloventki caeopit upri- d#Ujo pr«mogarji v Pen nsy Ivan i ji, zoril tak napad na glasilo čla- potem bi videl, kaj je teiko delo." nov Slovenske narodne podpor- lz te primerjave vidite, da ne jed noto in primerjal avobo- je urednik Am. Slovenca po- do tiaka v Proaveti — ttranit- pravil stavek '¿o spravljanju v žep petdesetakov" v toliko, da ska, se razljuti, da bliskajo o-čitki in neresnice na vse strani. vek~ Ako kakšna prismoda, ali zlobnež, opljuje delo nika in pa odbornik SNPJ. v Clevelandu opraviti z vprašanjem, ali je bilo pošteno, da je urednik Beniger priobčil Fa'b-janov izliv v Prosveti brez komentarja in proti določbam v pravilih SNPJ.? Pa ne, da bi si iskal — podpore in simpatije?! \ Prav nič bi mu ne škodovalo, nego koristilo, če bi se bil učil iz ' -zmazkov" v "Proletarcu", in Če bi to storil, se bi zavaroval proti napakam, kakršno sedaj • tago nespretno opravičuje. V enem stavku pravi: "Mrtvi ljudje se res ne morejo braniti proti napadom, toda če bi u* rednih Proletarca čital kritične širijo nje pUa največjih m oš v zgodovini. bi mmrdrn vedel, da se ajikoaro dela, njihove slabosti in kreposti ocenjujejo de najmanjših potankosti." Ali je bil Fabjanov dopis morda "kritičen Življenjepis" O Jožetu Zavertniku? Ali ga morda vsporeja v eno vrsto z onimi kritičnimi življenjepisi, kjer se "stvarno in dostojno" prikazuje življenja in dela velikih mož s kritičnega vidika? Nadalje piše: •"Urednike Prosvete se je že v kolonah Prosvete nazivalo s hlapci..." Ni pa povedal, da so dali u-redniki Prosvete dotičnikom odgovor po zasluženju, kakor bi ga moral dobiti dopisnik, ki blati mrtvega urednika, kateri je dal glasilu SNPJ .18 let svojega življenja. Zanimiv je tudi sledeči sta- karl marx Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Proveí C. STUKELJ vertniKa za SNPJ., naj gre v list brez komentarja — saj imamo "svobodo tiska", "našo najdražjo svetinjo", članstvo, bodi na straži, čujte, kako grme sovražni topovi, prvi napad, vsi v bran za svobodo tiska! 'Urednik Proletarc te je ču _ i>ruga stvar je, če jih kdo skuša Jožeta Z,a- potlačiti V hlapčevstvo ... In ured- nik Proietaica se bo prepričal, da niso vsi rojeni sa htapčevanje, četudi suaj mo.ua misli drugačo." Prvič, urednik Proletarca ne misli, "da so vsi rojeni za hiap-čevanje", in drugič, socialistično gibanje NOČE hlapcev ! Te radevolje prepuščamo onim, ki cu. til poklicanega, da ima on po- \ih Mi hočemo značaje, teb no pravico do tolmačenja ljudl' kl Jlm Je Prepričanje se Niti ENEGA STAVKA iz je vse, župa L. Beniger je v tistem odgovoru zaigral tudi na notko, katero se zelo pogosto sliši v Pravi: kar je Jože Zavertnik o svobodi tiaka, pa je »pregovo* kakor Proletarca ni navedel v potrdi- naredil, delal za plačo, ne pa ril." tev svoje izjave. Le naivneži zastonj. Ne, urednik Proletarca nima bi mogli verjeti, da je Proleta-1 Na ta dva dopisa, predvsem posebne pravice, niti je nima rec napadel — Prosveto. Ves na dopis v Prosveti, je Proleta- urednik, ki nekaj tednov slu-"odgovor" Proletarcu diši po— rec z dne 14. avgusta priobčil čajno nadomestuje glavnega kobalščini,—podoben je na las članek pod naslovom "Stranišče urednika Prosvete. In medtem, ^plTolnJulu^ll^ načinu, s kakršnim je "uniče- —ali svoboda tiska?" in Louis ko je urednik Proletarca prepn- r#ditviun klubov, posebno v Chi-! val" Proletarca bingeljski žur- Beniger je pograbil za besedo čan, da je svobodo tiska v šir- caga, kot katerim drugim kulturnim nalizem — in spada toliko v "stranišče" ter jo kaže okrog, šem smislu in tudi z ozirom ©rganisacijam. Ali je bil aaradi w- Prosveto kakor je spadal Fab- glejte, Prosveto primerja na pravila SNPJ. pravilno tol- «• upri'orj** v Proletarcu. ki janov dopis, radi katerega se stranišču! mačil, je enako prepričan, da £ ^ 'TTcvIu?" * " *V° ° sedaj Louis Beniger togoti na Demagogija prvega reda! je L. Benigerjevo tolmačenje Kaj imajQ naznanila v ProJ Proletarca namesto da bi bil V opravičenje Faibjanove-i rešeto, ki ne drži vode. sveti o kulturnih prireditvah so-1 sam popravil svojo napako. dopisa citira resolucijo o svobo- Proletarec je v omenjenem cističnih klubov skupnega z Urednik, ki pravi, "ne po- di tiska, v kateri je podčrtal, članku pisal samo o Fabjano- vprašanjem, ali je bilo pravič- mnimo, da bi kateri drugi slo- da je vsak dopisnik osebno od- vem napadu in o svobodi tiska. no in pošteno> da je L Beni.' venski časopis uprizoril tak na- govoren za zlorabo tiskovne Louis Beniger v svojem od- ger pnobčil izliv zi0bneža in pad na glasilo SNPJ . . ." (ka- svobode v jednotinem glasilu, govoru to čisto pozablja, pa kleriKalnega agitatorja proti kor ga je Proletarec), dokazu- ni pa podčrtal določbe v isti vle^e notri reči, ki nimajo s jožetu Zavertniku brez ko-1 je, da mu je zgodovina in raz- resoluciji, ki se glasi: predmetom nič skupnega. mentarja? voj SNPJ. španska vas, in da ^ "Urednik Prosveto P. priobči 1. Na primer, v enem odstavku Ce L Benigerju hudo. da v "odgovoru" ni bilo za re- " ^T praV1: se v Prosveti oznanjujejo kul- ns» luritiaira posamesne dane .društvo- "o dostojnosti časnikarstva bi se 'i\ui u r, w i . •« »o »P'^ «'^»i ^ -if o- dalo n^isati lepo poglavja Svoj. - P^editVe SOCiallStičnih Tudi Če bi Proletarec doticne- zaključke, posamesne odseke glavnega ¿mBn niso kaj prijazne. Tudi je pravilno, da ga je kakor ga je Proletarec. Doka- Pro8tor> ki porabijo nazna- mogoče postavil kakšno tiroii- tnico? Ce jo je, potem mi naj . , . . . ... , ---—» pove, kje je tisti proator, kjer prlobčl1 brez komentarja c, za nima in zato ga ni mogel nila 0 kulturmh priredbah na- ^^ ^ ^ _ ^^- g _ ah je nave6tl. ših klulboy je d()bro porabljen kdo izven krožka liber---- " ...... * -------- ae nahaja. Ali je mogoče kdaj lačne in in nage naaičeval in oblačil? Kaj je naredil takega ,da zatluži tako hvalo?. pese, Gornji citat PA JE DOKAZ, tudi v korist SNPJ. ... 'Da da Je on imbil šV°j° «""«»tni- Kakor je giupo Benigerjevo nov dop». je stvarna ,n dottoj- iko šluiho napad na Prol«^ lslotako bi bilo ne- ki -bi mogel reči : Kf^s .ua »A.IU.I »« - —■ "*• I . , . da je Proletarec priobčil ve- vem, kako težko je bilo tedeti Clanek v Proletarcu je bil rabljena na ta način, kakor je liko vei naznanil društev S. pri pitalnem ttroju in »prav- kvaren! I nobčil ga je, ker je bil Fabjanov dopis prvi, s ka- N. kakor pa prosveta na-1 ¡jati v žep petdeaetake. — omenjeni urednik objavil tak terim je bila zlobnežu dana pri- šlh. Benigerju najbrž ni Steve Fabjan, član drut. it. ?Joben naP,ad brez komentarja! lika, da je pljunil na spomin znano> da je bllo GIaailo SNPJ I 369 » I Konstatirali smo, da je v korist Jožeta Zavertnika, ne da bi nekaj časa mesečnik, in takrat Ta Fabjan je poslal enak vsakemuu ll8tu» če taklh lzlivov imel urednik, ki je tako priden je bll proletarec glavno sred-1 dopis tudi klerikalnemu Ame-, n7"oMuie' . . v napadu na Proletarca, eno fitvo za oglašanje jednotinih I rikanskemu Slovencu, za kate-| ^.f4eni»er Prav; v imenu u" samo besedo komentarja pro- društev. Tudi ko je glasilo' rega agitira. V slednjem listu fedništva, da je bil s tem "Pro- ti "izjavi", ki res ne spada pod SNPj. postaIo tednikf je Pro. z dne 7. avgusta se Fabjanov starčevim' člankom izvršen določbe svobode govora, nego Starec priobčeval mnogo dru-dopis glasi: 1 atentat na .vobodo titka v Pro^ v stranišče. štvenih naznanil, in so mu po- "V Prosveti vidim, k.ko ra.giašu. ^ ' ' ' lx x .. J^j' Td,a Je "svoječasno pri- Jiljana v objavo tudi sedaj, ko jejo. da bi ljudje kupovali neke slike z demagogično svečasnostjoobčeval Proletarec dolg zma- je Prosveta dnevnik. Nič sla-rajnega Zavertniluu Jas bi le rad kliče i "Clanatvo Sloventke na- zek". bega V tem. vedel, kakšne koristi bi neki imeli rodne podporne jednote naj bo Kdaj "svoječasno"? Pod ka svoji hiši. na itraii in ¿uva tvoibodo kim naslovom? p. še nisem slišal, d. bi kje poštar *°l. *vetinJ° Ce bi navedel naslov in čas naj SNPJ. proti Proletarcu. Vil kakšno sirotišnico ..li kaj podob- ^omn, naj, da je b. tedaj izvr- prio5čitve tistega ««zmazh» Dosegel ni z njim drugega ka- nega sa pomoč revešem Vso kar j. ^ prv, atentat (na SVobodo b[ bi,0 ysaJ nekftj poAtenogti v neprijeten incident, ki Pa nar^lil. je delal ta plai^_ a. pa ta- tiskn V PrOSVetl). odonvoril. Tnko n« 7. Homniro- o. * L: -f. Benigerjev "odgovor" je apel na reakcionarje znotraj in zu« (Nadaljevanje). Duhovno se je to izražalo v zavračanju idealizma in nagibanju k realnemu, praktičnemu, materijalnemu. Pričel se je boj proti idealizmu in se končal z zmago materijaliz-ma, vsaj za nekaj desetletij. V teh letih je delal Feuerbach za ateiziranje vere; telesni človek s svojim čutenjem in mišljenjem je postal središče vere in filozofij«. Ne dela vera človeka, temveč človek vero; mišljenje ali zavest moremo razjasniti iz bivanja, iz čutne eksistence človekove in ne življenja iz mišljenja. Feuerbach je torej enostavno potisnil v stran vse geglovstvo. Njegov sodobnik David Friedrich Straus je prostodušno skritiziral evangelije. Bruno Bauer je nameril svoj težak, filozofski top proti tradicionalnim krščanskim verskim naukom. Arnold Rüge, literarni vratar mladih Heglovcev je ustanavljal časopise. Možje, ki so bojevali filozofski osvobodilni boj, so izšli sicer iz Heglove šole, toda so vzeli od nje le one elemente, ki so odgovarjali novim idealom. Ti mladi Heglovci so se obračali proti pruski državi in so filozofsko utemeljevali meščansko svobodo. Storili so na filozofskem polju isto, kar mladi Nemci (Gutzkow, Börne, Heine i. dr.) v leposlovju; ubili so romantiko, mistično Sibilo reakcije. V tridesetih letih se je jasno čutila struja naravoslovnega materijalizma, prostoverske-ga mišljenja, cenjenja gospodarskih in tehničnih napredkov, nacijanalne svobode, enoU nosti in moči. Vse te struje so zadele mladega Marxa, ko je priše 1. 1836 na berlinsko univerzo. Postal je mlado-Heglovec in je razvijal dija-lektiko na socialno-gospodarskem polju.. V socijalni znanosti jo je dvignil na višjo stopnjo. Hegel ga ni več doživel. Morda bi umrl pogumnejši ali pa še bolj potrt. Heinrich Heine, ki je v tridesetih in štiridesetih letih pripadal Heglovcem, pripoveduje sledeč dogodek, ki čeprav morda ni resničen, vendar točno osvetluje izredne težfkoče mojstrovih naukov: Ko je Hegel umiral in so videli obdajajoči ga učenci, da so se zarisale v mojstrov obraz težke brazde skrbi, so ga vprašali po vzroku njegove žalosti tel* ga skušali tolažiti s tem, da so pokazali na veliko število občudujočih ga učencev in pristašev, ki jih zapušča. Med težkim sopenjem je odvrnil: "Noben moj učenec me ni razumel, edino-le Michelet, ali" — je pristavil s težkim vzdihom, "tudi on me je napačno razumel." (Michelet je izdal Heglovo "Zgodovino filozofije".) I. MARXOVA UČNA DOBA. 1. Stari ti in prijatelji. • Karl Henrik Marx je zagledal luč sveta v Trieru 5. maja 1818. Njegov oče, izobražen, finočuteč in priljuden 2id, je bil jurist; počasi si je opomogel iz tesnih razmer nemške rabinske družine in se zelo izuril v praksi. Ustvarjati si denar ni nikdar razumel. Mati je bila Holandka in je izhajala iz neke rabinske družine v Presburgu, ki se je — kakor že ime kaže — preselila iz Presburga na Madžarskem (danes je na Češkoslovaškem, op. prev.) v 17. stoletju na Holandsko. Nemški je govorila bolj slabo. Marx nam omenja neki njen izrek: "Ce bi Kari napravil mnogo kapitala, mesto da je mnogo pisal o kapitalu, bi bilo mnogo bolje." Leta 1824 je družina prestopila v krščanstvo. Krsti Zidov niso bili tedaj nobena redkost več. Prosvitljenost zadnje polovice 18. stoletja je spodkopala dogmatično vero mnogih izobraženih Judov in sledeča doba "kr-ščansko-germanske" romantike je ojačila in poetizirala krščanstvo in nacijonalno misel, čemur se tudi svoje vere oproščeni Židje niso mogli izogniti tako iz praktičnih kot duševnih razlogov. Asimilirali so se popolnoma, čutili in mislili so kakor najboljši njegovi krščanski in nemšlki sodržavljani. Marxov oče se je čutil za dobrega Prusa in je nekoč priporočal svojemu sinu, naj spesni odo velikega sloga na Napoleonov padec in zmago Pruske. Kari sicer ni ubogal tega očetovega nasveta, ali iz onega krščansko-germanskega časa mu je ostal do konca življenja nekak protižidov-dki predsodek ; Jud mu je bil ali grabežljivec ali pa nepridiprav. Karla so poslali v gimnazijo očetovega rojstnega kraja; 1. 1835 jo je dovršil z dobrim uspehom. A svojega duha si ni uril samo v šoli. Poleg gimnazije je obiskoval hišo tajnega vladnega svetnika Ludvika v. Westphalen, visoko izobraženega pruskega uradnika, ki je ljubil pesnika Homerja in Shakespeara in «ki je pazno sledil duhovnim strujam časa. Čeprav je bil že precej star, se je rad zabaval z živahnim mladeničem in vplival na njegovo izobrazbo. Marx ga je cenil kot očetovskega prijatelja, ki pozdravlja vsak napredek časa z navdušenjem in preudarkom resnice ... in ki je živ ddkaz, da idealizem ni nikaka domišljija temveč resnica." (Marx, "Dizertacija".) (Dalje prihodnjič.) odgovoru. Tako pa I dMMffO* oh onem dokazuje, da ni zau-In tako je "svoboda" tiska Kijo, katere se je poslužil, da- pati takih mest ljudem, ki jih rešena. * — —----— • - stonj. Ali je morda prešivljal siromašne delavce? Neki Turk i, Clevelanda se po- -™J --------- ^^ ^ ^^ Arabijo " «VOje kasetno teletu je v dopisnika i* Elisa- urednika, ki si na tako nepri- »eDi. pnee, neoziraje se na posledi-beth, N. J., ker je dotični dopisnik znan način tolmači svobodo ti- Kaj imata clevelaiudska dnev- ce. Bojujemo te za nekaj, kar naj pride, če-»ar pa te ni. Torej ne moremo voditi boja tako, kakor da bi že bilo, kar še ni. Boj te mora voditi na takem polju, kakršno je. ........illlllit A* PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. sibirski puntih Ruiki roman iz dni državljanske vojne feeffffffff^ffffm^f^^Vm^Mfl ff IMIIIMMM »»ffffTfff » MM» * (Nadaljevanje.) Sirokoobrazni vojak, ki je prej govoril in ko je ves ¿as stal molče poleg Bodriha, zakli-Če a plamtečimi očmi: "Vse na bajonete!" Zapovedujoče zveni trd glas. Bled kupček časnikov se stisne Se bolj. Dva, tri re-volverski streli padejo. Zategli, glasni smrtni kriki pretresejo prašni zrak in se izgube v stoglasovnem tuljenju vojakov. Bodrih čaka molče . . . Ko se je vse končalo, se vzpne visoko in njegov glas zveni po polku : "Sodrugi, jaz sem Ivan Bodrih — član revolucionarnega štaba sovjetske armade in sem od štaba poslan k vam. Poživljam vas v imenu revolucionarnega ljudstva, da greste z nami proti gospodi, proti kapitalistom in graj-ščakom, proti vsem, ki so naše ljudstvo stoletja sem tlačanili. Sodrugi . . Bodrih obmolkne. Z daljave zveni grmenje topov. "Sodrugi, slišite! To so naši polki, ki so udarili na Cehe !M "Hura!" Od prvega v vrsti stoječega pa do najodal-nejšega zveni po vsem polku, po celem prostoru in po celi vasi: "Hura J". Sirokoobrazni dvigne roke. "Sodrugi! Naj živi oblast sovjetov! Hitimo našim bratom na pomoč !M . . . Ko»je Bodrih vkorakal s svojima polkoma v Smolenko, je bilo vse končano. Ma-ksimovi jezdeci so dirjali čez polja in okrog vasi, lovili bežeče Cehe in zbirali orožje. Bodrih je poslal štabu poročilo o pridružitvi polka regularnih trup k vstašem. Maksimov oddelek je medtem zaprl Poljakom pot v vasi Znamenskoje, petnajst vrst od Mariinskoje. Poljaki so odskočili nazaj in zadeli na Kiseljova. ki je zapovedoval spuntanemu polku. Poljaki so se vrgli na levo. Tam jih je sprejel Bodrih s svojimi strojnicami. Desno jih je čakal Jacob Liskin in Molodih. Zaman so Poljaki poskušali pretrgati železni obroč. Zgubili so polovico svojih ljudi in so se morali proti večeru predati. Deset vrst od železniške proge se je slišalo grmenje topov. "Slišite, Maksim Ivanovič — grmenje topov." "Da. S petruhinom so se spoprijeli." "Tako bo." "Ah . . . Prepozno smo prišli." Patrulja javlja: "Beli obstreljavajo postajo Maksjutkina. Postaja v rokah vstašev. Za hrbtom belih je postaja Balejskaja — in ta je zasedena £amo od železničarjev." Maksim je poslal štabu poročilo in hiti k postaji Balejskaja. Zvečer je zasedel postajo. "Ste zvezani brzojavno » vlakom?" "Da." "Poleg tega je še kak osebni vlak?" "Dosedaj nobeden." "Govori resnico, drugače ti razbijem glavo r . Mladi brzojavni uradnik odgovori užaljeno : "Prosim, da se mi veruje, sodrug. Tudi jaz sem proletarec." "Dobro. Ostani pri aparatu. Kolikor hitro dospe kakšno poročilo — javi. Ta dva f odruga ostaneta tu." Pol vrste pred uvoznim signalom se je proga razdrla. Kratko pred svitanjem je prišlo poročilo od Kiseljova. "Tri vrste od železniške proge so postavljeni naši topovi. Vlak se bo v jutru obstreljeval." Maksim je šel k obrazu. Potrkal je u-radnika po plečih. "No, fant, ne spi. Takoj boš imel delo." Maksim gre na peron in koraka gor in dol. Kadi cigareto, eno za drugo in napeto posluša v somrak. Za stepo briznejo krvavordeči solnčni sno-povi čez nebo. In s prvimi žarki zagrmi v daljavi strel topa. "Eden . . . dva . . . trije .. . štirje . . ." In zopet: "Eden . . . dva . . . trije .. . štirje . . ." Maksim se nasmehne. "Naši štirje topovi delajo.". Zbeži k aparatu: "Brzojavi: Rdeči se bližajo postaji. Potrebna največja naglica »drugače prerežejo umik." Pri aparatu vlada sedi vojak. Poleg njega polkovnik, poveljnik oddelka. "Bolejskaja kliče, gospod polkovnik : "Rdeči se bližajo postaji. Potrebna je največja Jaglica, sicer nam preprečijo umik." "Vse?" "Ničesar več?" Baterija je obstreljevala vlak z veliko skrbnostjo. Streli so padali v neposredni bližini. V naslednjem trenutku lahko najdejo vlak. "Hudiča! Od kod so prišli ti rdeči? Od kod artilerija?" Polkovnik je stopil sam na lokomotivo. "Nazaj! Polna para!" Strojevodja potegne za ročaj. Nasprotnik je spremenil smer strelbe. Začel je obstreljevati progo, siedeč hodu vlaka. Polkovmk^je sunil glavo iz lokomotive in pogledal riaz&j. "Polno paro!" Vlak je dirjal. Granate so eksplodirale čisto v bližini. "Hitro, hitro!" 2e se vidi postaja. Uvozni signal je odprt. Se eno vrsto, še pol vrste . . . V strašnem grmenju in žvenketanju, lomljenju in škrtanju železnega ogrodja so se zadušili divji kriki z grozo objetih ljudi .... Lokomotiva, vozovi so se nakupičili eden na drugega, prevračali, razbijali . . . Vpognjeni in razbiti deli železa, lesa, roke, glave, noge, stoki . . . S postaje planejo Maksimovi jezdeci. Deset polkov združenih trup Kiseljova in Petruhina se je postavilo v vrsto pred postajo. Rdeči prapori plapolajo, bajoneti se jliše, topovi roiljajo* Kiseljov in Petrunin jezdita na čelu štaba, pregledujoč polke. "Sodrugi, naša borba se bliža koncu. Sovjetske čete so že ob Irtišu. Kmalu bodo plapolale rdeče zastave naše delavsko-kmečke republike. Naj živi oblast Sovjetov!" Na kmečkih, zaraščenih obrazih drhti smehljaj, oči se zasolze. "Hura!" V polnem bojnem redu koraka polk za polkom mimo štaba. Prva delavska armada koraka svojim bratom za Uralom nasproti. Za reko^Irtiš vzhaja rdeča zvezda. (KONEC.) $HRI KNIIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za poliljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilil« o cenik ali pazite na onega, ki izide od časa do časa ▼ Proletarcu. Prva Jugoslovanska restanracija domaČa kuhinja Otto and Jerry MiSkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoma Slovencem v poset .................Iii» Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street i Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. S konvencije K. S. K. J. V nedeljo 17. avgusta je bilo lyons in McDonough, župana na deseti cesti, ki tvori mejo »Pest VVaukegan in North Chi-mod VVaukeganom in North cago, nortčikaški policijski na-Chicago, potrkavanja kakor 1 v čelnik itd.. Pela sta B.movec stititm kraju" , vse v počasi in Miss Grahek, predsednik o-sprejemanja delegatov konven- mizja pa je bil Rev. Butala, ki cije Kranjsko^slovenske katoli- službuje na waukeganski far:, ške jednote. Od 4. zjutraj pa Razen teh so bili tudi domači do 2. popoldne so potrkavali govorniki. Čast nagovoriti go-zvonovi svojo pozdravno pe- ste v imenu JSKJ. je imel njen sem. Ob 10. dopoldne se je podpredsednik Paul Bartol, ker začela slovesna maša, ki je je tako želel predsednik te jed-trajala do 12:30. Pel je tudi note Anton Zbašnik, kajti sled-1 Hanovec. Svečanost je bila ja- nji je delegat KSKJ. Sploh je ko pompozna, da bi napravili bilo na banketu veliko hinav-čimvečji vtis na delegate in ščine, kot je že navada. Ljudje delegatice. Kot vidim, Banov- ai nadenejo maske, pa govore ca povsod vabijo. Tudi na i., kar ne mislijo, ali pa kar tja-hovem banketu je pel. Na nje- vendan. govem koncertu v VVaukeganu Delegatic je na konvenciji pred meseci, kakor tudi na ¿ta- mnogo, toda se smatrajo_rabljevem in ge. Lovšetove, pri-1 zumnej^e vsaj — da so zapo-jateljev od fare ni bilo. Koncert ¡atavljene. Le tu in tam je bila je bil Banovčev, pa bi se spo- kaka imenovana v konvenčne1 dobilo, da bi prišli. S tem, da odbore ,"da bo tudi ena žen-1 ga dobivajo v cerkve, ga iz- ska zraven". Ene so se vsled! rabljajo v reklamo svojega tega zelo pritoževale, ampak zdaj v drugi "blok". Tudi svoje za povratek, pa je bila zavržena z ugotovitvijo, da on ni tak ičlovek, ki bi bil še vreden postati član tako dične katoliške jednote. Matija je bil zelo je- seje so obdržavali, kjer so ko- ™bantl' ,n rek,ii°' v Ji bojne načrte/ Tako se je JC ™ ^ \ Chlc**?' ** zgo.Jilo, da sta se našla skupaj d* ** ° P" v enem bloku Zbašnik in ter! ^L ^ X ^T^ V ne, potem je obstojala G*h,0* uu,"su' Kli aa 0DJav,t' sveti. Veliko razprave so imeli r*. di vprašanja centralizacije bolniške podpore. Sedaj imajo ena društva centralizirano. blok in pa Zalarjev blok, o-krog katerega se je zbirala posebno "stara garda". Glavni sfror je bil radi "posvetnega poželjenja" po stol- ____ _ . OM . ikih. Spov' dni listki so „a kon- En T , ^'T«"0 J« vencijih KSKJ. "potrebna" hLJ.I P , pasovom, stvar. Vsi delegatje in dele- J» ¡° ' gatice so prišli na konvencijo i . ¿! «I » , izpovedani in z odp,.«enimi' Kr-nj^slovenska ka- grehi ter izvoljenimi pokorami t0,1*ka Jedn0ta 08tane' Deba" — pa so vsi vseeno očitali grehe in slabe nekrščanske last- nosti. Tudi med duhovniki samimi je bilo precej nesloge in zavisti. to o "kranjski" opišem prihodnjič, ravno tako volitve odbora in drugo. — Poročevalec. ZNAMENIT ZDRAVNIK PRIPOROČA Sheboyganski Cerne jim je za- "Chicago, 111.—Trpel sem zadnje ča- meril ,ker ga gospodje en^at niso povabili medse na neko lr08il0. kšefta. V nedeljo 17. avgusta ob 2. popoldne, ko je bila maša in ju"ina končana, so se razvrstili v parado na piknik v M< /i- bolj med seboj in v pogovori z de'egati, kakor pa na konvenciji. Poročila glavnih odborr4...ov so bila na rešetu dva dni. Enim novtm park1;. Vitezi svetega odbornikom je bilo,zelo vroče. Jurija so marširali v uniformah Predsedniku Grdinu so dali pri-:n bridke sablje so imeli pripa-; znanje za njegovo delo, ki ga sane. Tudi brez godbe niso vrši za KSKJ., bolj ostri pa 30 bili. Osem svetih in ameriških bili z gl. tajnikom Zalarjem. zastav je "ponosno vihralo". V povorki so bili najbolj zastopani otroci cerkvene šole in sta- Rev. Cerne iz Sheboygana je oster in za glavnega tajnika je imel nepohvalne besede. Taj rejši člani tukajšnjih društev j nik Zalar ni eden tistih, ki se K. S. K. J. Delavcev je bilo bi podal kar takole, kajti pri-v paradi prav malo. Jim pač šel je na konvencijo pripravni bilo za tak pomp. Nedelj- ljen s pristaši, s katerih pomoč-ski del konvencije je bil zaklju- jo se' je branil. Fajmošter čen na pikniku z neuradn> i' Cerne je zelo kritiziral nespo-debatami in kritikami. Razen sobnost jednotinih uradnikov svete maše ima tudi KSKJ pri investiranju imovine. Pra-probleme, ki so od tega sveta vijo, da so ene viožbe v bonde in se je treba z njimi jako po- tako riskirane, da se je bati svetno ukvarjati. velike izgube, nekaj pa je že V pondeljek 18. avgusta so šio v vodo. Tolažijo se, da bo-otvorili konvencijo z mašo ob do tudi druge jednote prišle v 8. zjutraj, zborovanje pa kako neprilike. Krivdo za izgube se na neprebavnosti in deloma na i reve g ju, čigar vzrok J« bila zaprtje :n slab apetit . ,. . ... . .. TR1NERJEVO GRENKO VINO Kot po navadi, je bil tudi na me je re4ilo tega Btanja akoro ukoj< tej konvenciji Matija Pogore-Dr. O. W. Junek, Chicago Medical lec. Bil je dolgo let član K. S. SchooL" K. J., pravijo, da eden njenih1 z» ojačanje rednega delovanja iv- najstarejših članov, pa je prišel JLodca' .črev' in iolc*' J J . j j • Trmerjevo grenko vino redno triKrat v spore s frančiškani, uredni- dnevno. v vseh lekarnah.-Dept. n. kom Zupanom in Grdinom, da je končno ne vem ali odstopil, ali so ga tudi oni silili ven. Sedaj je pripravil nekako resolucijo, ki naj bi mu ugladila pot i _ __ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ z i Richard J, Zavertnik i ODVETNIK. ■ 2552 S. Central Park Ave.f ■ Chicago, III. i (blizu 26th St.) | Tel. Crawford 8200. Sodrugom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. aa vri« v tak prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. . ihajajte redno na seje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vsgoje in v borbi za nasa prava. : Urad v mestu: 160 N. LaSalle St., soba 1100. V zvezi i odvetniki Rodriguez A Molony. M aim Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s mešanim blagom. Peči in pralni stroji naAa posebnost. Tel. Herminie 2221. uro pozneje. Ker poverilni odbor ni bil še gotov s pregledovanjem spovednih listkov, so ostali čas porabili z avtomobilsko vožnjo v Mundelein, kjer so jim razkazali zavode, v ka loflh se vežbajo bodoči vitez» vojskujoče se cerkve. Zvečer se je vršil banket, na katerem je bila visoka in nižja duhov ščina ter zastopniki posvetne oblasti in katoliški proletariat. V imenu kardinala Mundeie r.a je pozdravil delegacijo škof Bernard Shiel in ji dal svoj blagoslov. Slavnostnih g »vor-nikov je bilo precej, toda do btfede so prišli »oziroma so jo dobili le tisti, ki imajo kako "čast". Povedal je svoje v "ognjevitem" govoru Tone Gr-aina, konzul Kolumbatov.č, ar-žavni pravnik Smith, poslanca vale drug na drugega. Delegacija je bila razdelje-r.r v tri "bloke". Ker med njimi ni bilo načelnih razlik, so pripadniki prestopali zdaj v ta, • i • OGLAŠEVALCE V PROLETARCU Milwaukee Leader Največji ameriški socialiati-Ini dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri meseca. Naslov: 528 Junean Ava. MILWAUKEE, WIS. John Metelko, 0. D. Preiičemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. wm. b. putz Cicero's | Florist ( OLDEST ) Cvetlice in venci za vi« slučaje. 5134 W. 25TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. .................I, Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, bOaWt. 1724 S Sheridan Rd.v No. CMcaro, III. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh Is nale pekama. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, Četrtek In petek od 1. pop. do 8. zvečer. Te4., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" Stane ma celo loto $«.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (k) je treba sa novo društvo. Naslov xa lisrt ia za tajništvo 1«: 2667 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ************************** Frank Mlvšek i Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Offics hours at 3724 W. 26th Stree' Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 DaUj at Hlavaty's Dm* Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily, Except Wed. and Sunday only b> appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLAŠER. lastnik. i VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefön Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice >a pUse, »vadbe, pogrebe itd. ker oglašajo v Proletarcu J/.'.W.V/.'.ViV.'.V.V.V.V«^ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem josikn. Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovca. =3* Sto izvodov za dva dolarja I V agitacijzke namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veeelico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence • priporočilom, da naj te nanj naroče. Pošlji t® naročilo prave» č a sito! Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Off d en Ave. (Ofden Bank Rldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. svečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. ivečer. Tel. Crawford 2893. Tel. na doma Rockwell 2816. ■MMM2aib> v m ——> Slabe case se lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. t v ¥ /M ,yt 'At V» Vt ¥• itVf M» 't Adam Mllkovlč« SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA | • Vm pravic« piiiig»a in Dimondvilla visu ci»nen pogreb na pokopališče v Kock isprings. Nagrobni govor sta imela predsednik društva št. 134, SLpenor, in predsednik društva ši. 10, Kock Springs. V imenu družine in ostalih sorodnikov pokojnega izrekam pri srčno zahvalo vsem za darovane vence, cvetlice, izraze so-žalja in vsako pomoč v veliki nesreči in žalosti, llvala tudi vsem, ki ste me pričakovali na postaji v Kock bprings in me zopet spremili, ko sem se vračal. — Ti pa, dragi naš Louis, ki si mnogo pretrpel v življenju, naj ili bo nnren počitek. Onranimo Te v blagem spominu. Martin Gorenc. 25-letnica SNPJ v Indiana- Prvi piknik federacije SNPJ v Chicagu nega odbora je, da je proti Škodljivcem na straži, in da izvrši napram njim tvojo dolžnost, katero mu nalagajo pravila Chicago, III. — Cikaška fe-| l>opunik pravi, da .o mi gL odbor- derariia SN1>J v kateri so nikl n»ro*lU' n*J k** napiiom tudi o deraclja oISl J., V kateri sc |n4Uncah (pi4rdon, feldkaplan vendar društva Slavija, Nada, Delava \ ne bo bkal niUvetov pri nevernih •©- Pioneer in Sunglare, priredi cialiatih) in vprašuje ¿emu naj bi inj- svoj prvi piknik V nedeljo 14. .ciative ile po instancah. septembra na Keglovem vrtu v I K«r vidim» , d» »«»i«*» odgovora 1 \i7; 11 t? n»»o mogli, ali pa niso hoteli razu- Willow bpnngsu. Vstopnina , nMJ ¿m aluvliJo M oluj4ltnJ like zasluge za narod in za dično JPZS, pa bi bil gotovo izvoljen. Ampak kot je razvidno iz njegovega odgovora ,je dotična iniciativa brez vrednosti, zato bom moral i« nadalje pretakati bridke solza l Čudi ae in vprašuje, kdo je zakrivil, da nisem bil izvoljen v glavni odbor, ker sem tako bistre glave. Seveda, saj se ves narod čudi in kar kameni od preailnega začudenja . . . Prav saup«o povem prijateljem in so-bratom okrog "O.", da so zakrivili moj poraz glavni odborniki sami is razloga, ker so se bali dobiti v svojo sredino "kaplana". Odgovarja mi na nasvet št. 1 (kaj pa nasveti št. 2, 3 in 4....) in pravi: Ali so ni godila krivica naioanu sol», uradniku, kar ga jo glavni «rad bo tal v slici voda utopiti, potopiti in jo glasilo odstavil proti «klopu konvon-cijo? Ta je bosa. Laatnik ni hotel podpisati pogodbe in pogojev, kakršne je navedla konvencija, dasiravno je na konvenciji sam izjavil^ da je zanj sprejemljiva, in to radi določbe glavnega odbora, da velja ista samo sa ono loto. Ker pogodba ni bila podpisana, je Obzor avtomatično prenehal biti glasilo JPZS in ne more biti glaailo, dokler pogodbe ne podpiše. Glavni odbor ga ni mogel odstaviti, niti ga ne more najeti, dokler se ne izvrši sporazum na podlagi sklepov konvencije, ki so še v veljavi. Br. šef se jezi tudi na Prosveto, ker priobčuje dopise članov SNPJ., da se branijo pred napadi in razgrinjajo demagogijo tukajšnjega "generalnega štaba", ki hoče dobiti v svoje krenv-lje JPZS. Prosveta izhaja v interesu članstva SNPJ. ne pa za privatne koriati in ambicije ljudi ,ki delajo narodu le kvar, zato ne krši ničesar, nego le vrši svojo dolžnost, če priob-čuje obrambne dopise poštenih mil-wauftkih članov. V svojih določbah ima nalogo boriti se proti nazadnjaškemu elementu in stori kolikor more, da se moč zavednega delavstva širi. Ker me hoče br. šef prepričati, da piše tiste neslane dopise John Veršnik sam, mu odgovorim le, da so mi dobro znane take osebe, ki dopuščajo, da se jih podpisuje pod dopise drugih, samo, da se njihovo ime "blišči" v "cajtengah". Joo Vidmar. LABOR DAY SE LAHKO OGNETE! 7 miles an hour _ ties an hour Poslužite se na LABOR DAY odprte železne ceste l^abor Day — trije prazniki skupaj za izletnike, golf, za obiske prijateljev in sorodnikov, za vožnje v letovišča v čikaAkem okrožju! Kamorkoli greste, poslužite se najlagljega, bre«krbnega načina — prost pred gnječo na cestah. Labor Day prošlo leto je ot'iezn eno največjih gnječ na prometnih cestah. Letos le na njih več avtov kot kdaj poprej. Vozite se rajše na brzih, pogostih interurban električnih vlakih. Pustit« sadaj druga s hitrico 70 milj na uro. Nič signalov, ki U-stavljajo, ne cvilečih zaviranj. Ven zgodaj, doma zgodaj. To vam da resnično zabavo. Za pojasnila o odhodu vlakov na vseh treh progah okličite Telephone Randolph 8200 E AST— C*tt4ft Son t A Sitrt mU Srn li Bend Rsilrmä NORTH—C»« mnd Mi/u*mhtt Kmlr—d _liaiaw>a west— Càusg» Amr^m oi B/ght *«W C-mpmnj ( T%i S**Ut Lintt) Železne ceste vedno odprte Kako si ie človek ustvaril Boga Študija na podlagi imperialističnega naziranja zgodovina. m JOHN KERACHEK. PROSTO PREVEDEL I. M. (Nadaljevanje.) Iz ozadja te religije jm inKChj worse; the auto industry here faces a and e8cort thcm to Waukegan. grave situation When winter set* in, Sunday.8 am it look as if the wheels of uufcisliy game between the Sport, Club of in niir <• 11 \/ U/l I I hu ul u .tan. u*.ll ... r in our city will be at a stand still. Ford Motor Co. is still laying off large groups of men and hiring back a few to take their places at lower Waukegan and a Croation team of the same city. Following this, a parade of cars bearing signs of the SNPJ. Championship game will be wages Many men with^ families j held. Tfae de wil, ^ from are out of work from b to 8 months. |the s. N. Home and will go into the They need jobs, and need them downtown digtricU and back For badiy, but taking the bread away the eveni Ja,.kle and his accordian from one family and giving it to , wU1 entertain the visjitors with dam>e another is not doing the cause any good. Harvey Firestone agrees with music. On Labor . - ,, ~ ... , Lauur Day, Sept. 1st, ^ HI Ch^pion^hip ball game will plenty of work for everyone. I hope they are right in their thinking. Reflections By "LINDY" LOKAR. Chas. Pogorelec, secretary of the Jugoslav Socialist Federation and manager of Proletarec of Chicago, spent a week with friends here in Cleveland. We hope Chas. enjoyed his stay here. e John McDonald, witness in the Mooney and Billings trial has been sent home with his story camplete. Ess telle Smith, repudiation witness, closed her testimony but is subject to a recall. the be played. For this occasion the committee has rented Mozina's Park. Here it will be seen who the 1930 champs will be. There will also be other entertainment to ammuse the friends and visitors. The evening will be spent dancing to a good orchestra at the S. N. Home and of course, biding one another fareweJl as it will mean the end of the two day program. It is hoped that lodges from near and far will be well represented at this celebration. A good time is ! sured Machinery Machinery in the United States census office, operated by 1,000 clerks, is now doing the work that formerly would have required 10,-000 employes. The machine was first used! in 1890 and has since been FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave.f Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cone smerno. Poatraiba točna. Personally I think The National Berger Memorial Edition of Th° Milwaukee Leader gives the best piece of literature about Victor L. Berger ever published. One year developed.—Max Hayes ago, death took away this leader. Today, many that hated him mourn his death. Victor Berger founded the Milwaukee Leader and his wishes were that it may grow and prosper. This publication rightfully belongs in Ranch Home « ■ h I "New Leader** il $ angleiki socialietMni tednik. !> Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljie ure je van angleiki socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ra tudi vi. Naročnino sani sprejema "Proletarec". asu ss»»»»»»»»»s»»»»»»♦♦♦*> At their convention in Detroit an ____r__________________„ ______... old age pension system and the the home of every worker. The high- establishment of a "ranch" home in est tribute that can be paid to him is the west for aged members was to work and carry out his ideals. favored by the Amalgamated Meat • I Cutters and Butchers Workmen's Senator Thomas D. Shall, a Re- International union.—Cleveland Citi-publican from Minnesota reveals that »en. '■'•■«•'<• '•-