146 I •USíNWS apadi na podmornice iii Panamskem prekopu Japonci ujeli 60,000 brittkih vojakov v Sin-^ a poru. Japonske priprave za veliko ofenzivo proti ameriškim in filipinskim četam na Bataanskem polotoku. Rusi prodirajo naprej proti Smolensku. Moskva poroča, da so sovjetski letalci sestrelili 269 nemških bombnikov v zadnjih dveh tednih Balboa. Pansms. 17. febr.— leneral Frank Andrews, ameri-ti poveljnik v karibejski coni, oroča, da so ameriški letalci □topi 1 i nekaj nemških podmor-ic, ki »o napadale Udje za pre-ažanje olja pri holandskem oto-u Arubi nedaleč proč od vene-uelskega obrežja in cone Pa-amskega prekopa. Podmornice 3 potopile najmanj tri ladje. sektorjih so prodrle 30 milj daleč ter reokupirale več mest in vasi. / Izvestja, glasilo sovjetske vlade, poročajo, da se je samo 600 vojakov od nemške pehotne divizije 12,000 mož rešilo v nekem kraju centralne fronte. Vsi dru gi so bili ubiti, ranjeni ali ujeti. V včerajšnjih spopadih v zra- . _______ iku so Rusi sestrelili sedem nem- Andrews pravtd.sose n.pa-K ^ y v ! P™e" VJZ£\ "t vih dveh tednih tega mesec» so i zaliva Nichols pri Arubi, ki | Ru|j. nemikih bombnikoV, sami pa so izgubili 83 bojnih leUl. »ži 20 milj severno od venezuel- kega obrežja. London, 17. febr .—Padec Sin- apora, strategične briUke trd- , zdrobile nemški re- jave na Daljnem vzhodu, je w nu tn fpnntft Na severozapadni fronti so so- ov. Ti izražajo bojazen, da so aponci ujeli najmanj 60,000 volkov in zaplenili ogromne koli-ine orožja in bojnega materiala. \t lil,! o-t+.Miu rvol«im«nt» w Je Prišel na t0 fronto ak udarec Veliki IttUnijipo^ ' ^ Ud ^ Ejav^lukaj.š"j/h I napadli glavni sUn nemškega ar- madnega zbora v bližini Smo-lenska in pobili 600 častnikov in Vojakov. V nekem kraju te fron-. te so Rusi razdejali dvesto nem-Singapor so branile tri brit- ških tankov in motornih vozil, ke divizije, ena indijska in ena . ■ vstralska. Angleži L potegnili l«J*br-Vrhovno po- eč tisoč vojakov s singaporske veljstvo poroča da so se ruski ronte pred kapitulacijo. h^^^e poitojanke iz- jalovili, dečim so bili nemški na Wuhington, D. C« 16. febr»— rugke polije uspešni, zgleda, da se Japonci priprav-1 ¡ijo za veliko ofenzivo, da ao- Bombniki so »ipali bombe n« Brazilija začela utrjevati otoke Španska fasisticna grupa posvarjena Rio da Janeiro. Brasiliis. 16. febr. — Brazilska vlada je naznanila utrjevanje otokov Fer-nando Narhas z ameriško finančno pomočjo in odstranitev kazenskih kolonij, ki jih ima na teh otokih. Ti so oddaljeni 125 milj od brazilskega obrežja in leže ob direktni črti< med Brazilijo in Dakarjem, glavnim me stom francoske Zapadne Afrike. Zavezniške države se boje, da bo Dakar prišel pod osiščno kontrolo in postal baza osiščnih operacij proti Južni Ameriki. Brazilska vlada, ki vidi nevarnost invazije, je odredila e-vakuacijo otokov zadnji teden in jih proglasila za federalni teritorij. List Correiro da Manha, vodilna brazilska publikacija, je posvaril španske falangiste (fašiste) pred vmešavanjem v notranje zadeve držav zapadne hemi-sfere. "Izgleda, da so španski falanglati prevzeli vodstvo osiš-čne propagande", pravi ta list. "T« kontinent jim ne priznava pravice vmešavanja v politične zadeve." Roosevelt po-\AvsiraUja zadoooij- Churchill apelira za HVMKANADSKEl»« * repraentacij, T vojne napore Ekwkucije han• coskih talcev čez dvesto aretiránih v Rouenu Zavezniki bodo triumfi-rali v borbi proti sovražnikom KAMPANJA ?A VOJNO POSOJILO Ottawa. Kaaada. 16. febr.— Predsednik Rooaevelt se je pridružil kanadskim uradnikom v kampanji za drugo vojno posojilo v vsoti $600,000,000 in izjavil v rekordiranem govoru, ki so ga tu oddajali jbo radiu, "da je pred nami velita nevarnost, žalost in žrtve, toda naša stvar je pravična, cilj velik, naša moč ogromna in ta stalno narašča." Predsednik je pohvalil kanadske vojne napore im naglasi I, "da je Amerika ponosna, ker je Kanada njena soseda. Združeni narodi se bodo borili'Skupno proti sovražniku, dokler jte dosežejo svojega cilja. Sporazum med združenimi narodi pomeni, da bodo delali in trpeli skupno. Ko bodo dosegli svoj |cilj, bo solnce spet posvetilo vsemu svetu, na katerem bodo šibki varni in moČ-j ni pravični." Roosevelt je dalje rekel, da sta Amerika in Kanada tovariši-ci v velikem podvžfctju kot enakopravni enoti. "Svoboda, vaša in naša, je predmet napadov na več frontah," je dejal predsednik. "Vi in mi moramo odbijati napade na vseh frontah z vsemi razpoložljivimi «redstvi. Vloga, ki jo igra Kanada v borbi za svo- Page govori o skupnih posvetovanjih London. 16. febr,—Karle Page, posebni avstralski emisar v Veliki Britaniji, ja na zborovanju Britske legije v Bradfordu izjavil, da je Avstralija zadovoljna s soudeležbo in reprezentacijo v vojnem kabinetu britskega imperija, "formiran je bil le sistem medvladnih posvetovanj med Anglijo in dominioni v vseh zadevah, ki se tičejo vojnih operacij," je dejal. Ta sistem tvorijo obrambni odbori, ki uključujejo člane vrhovnih armadnih Štabov. Ti odbori določajo smernice glede vodstvu vojnih operacij na bazi prejetih informacij. Bistveno svojstvo novega u-stroja je predstavništvo domi-nionov v vojnem kabinetu. Tega tvorijo reprezentantje Anglija, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južnoafriške unije. enotnost v krizi enejo ameriške in filipinske c z Bataanskega polotoka. Ge-(in jih razpršili Nemci eo bom-leral Douglas MacArthur je in- bardirali iz zraka tudi koraka-ormiral vojni department, "da joče sovjetske kolone in uničili ovražnik zbira svoje sile in se skladišče bojnega materiala. Pospravlja za obnovo ofenzive, veljstvo je priznalo, da Je bil kontne japonske enote, ki so general Bauer, poveljnik nemške Itrpele velike izgube, so bile po- divizije na fronti pri Karkovu, lane v ozadje in njih pozicije ubit v bitki z Rusi. o zasedle sveže čete." I Kairo. Egipt. 16. febr.—Brit- Druga vest pravi, da so Japon- Uki in avftrelski letalci so izvodi pripeljali težke topove na ba- jevali nfjvečjo bitko v zraku lansko, fronto in da utrjujejo nad libijako puščavo. Trideset ivoje postojanke. Transporti z oalščnih bombnikov je bilo se-rojaskimi četami so dospeli v se- streljeitih. rerozapadne luke otoka Luzona. Angieike podmornice so poto-Bataviu, Java.. 16. febr.—Ho- pile tri oeiščne parnike na Sre-andski brambovci skušajo pre- dozemakem morju, ki so pluli Miti izkrcanje japonskega vo- proti Libiji, enega pa poškodo-Itftva v pokrajini Palembang. I vale. Britako poročilo omenja Dfcrog 700 japonskih padalcev aktivnosti vojaških čet v pokra * je spustilo na tla v tej pokra- jini Acromi, ne pove pa, ali so Mni. toda večino teh so holand- bile te potianjene nazaj. Ce so »kf Čete pobile. (bile, se nemške in italijanske če- Nova nevarnost Javi, največ- * i^haJeJo na ozemlju, ki je od-lemu otoku holandske Vzhodne "mo 90 m»J 0(1 *iPtike lndij<>, se je pojavila s priho-lmeJe treh 1«k>IV»M vpjašKih transportov d vod#U'ttStju M» f-Jtf vojn{ urad Mum med Sumatro in BangkoiMliAmeriki Vse kaže, da bodo Japonci mA**?** n lt I, M> vse sile, da dobe pod svojo Tokio, 16. febr. — Polkovnik pontrolo bogata oljna polja v Hideo Ohira, besednik vojnegs Južnem delu Sumatre In straU- urada, je po padcu Singapora iz-l*rio. mornarično oporišče pri 1 javil, da bo Japonska strUAme-nurahaju. Japonski letalci sol riko In Veliko BrlUnijb. Ona bo *waj. metali bombe na Ma- zasedla tudi holandsko Vzhodno y »jambi in Palembang. Indijo in s tem dobile kontrolo ■ p m _ . nad materialom, ki ji bo omo- «•ngoon. Burma. 16. febr.-1 M uspetoo borbo proti sovraž- V zJpeni' ^^ ^¡SLUm M ^ vpjea^e «oncenvm;!^^^^ odr#dlle eksekuc»jo ha4jmi tradicijami. Vali uspehi 45 francoskih talcev, ki so bilij^ Uipchi velikega naroda. Ni prijeti po napadih na nemške trebl da bi jih hvajil( iahko pa vojake Ih vojaške posadke. Dvaj-1 re^em da gmo pono,ni na Vas. set" bo uatrtljenih v Toursu, 25 Kar §te itori|i je velikega popa v Rouenu. , | meni ¡n mj Bmo veseli, ker ste Več sto Francozov, ki so bili | naši sosedje.* Ako se vaši napo-~ L ' ri sodijo po potrošenih dolarjih, aretirani po ponesrečenem bom-1 bnem napadu na nemško vojaško poslopje v Rouenu, bo deportiranih v nacijska taborišča na Poljakem. V Parizu Je veliko pomanjkanje premoga in drugega kuriva. Na glavnem trgu Plače dr la Concorde so pobrali lesene kocke, s katerimi je bil ta trg parku ste že plačali v zadnjih dveh letih več nego v štirih letih prve svetovne vojne." Premier W. L. Maekenzie King je dejal, da se je kampu-^ nja za novo vojno posojilo pri Japonski uspehi udarec Holandceih Vojaške čete se bodo borile naprej BatavUa. Java. 16. febr.—fo-lom britske obrambe na Stnga-porakem otoku Je raiburil vojaške avtoritete na Um holand» skem otoku, toda izjavile sg, da se bo boj nadaljeval. Neki vojaški čaatnik ja delal, ciflt I^^MAO i^oJi^tt^iiii^ t 00 rile proti Jtponcem, Če pri V jih zavezniki zapusta. Holandske Vzhodna Indija ne sme priti pod kontrolo sovražnika. Vojaška avtoritete pričakujejo, da Jim bodo ameriški letalci in enote ameriške bojne mornarica pomagala v boju proti Jsponoam. "Holandske čete ne bodo nikdar odložile orožja in kapitu-lirah*' Je rekel vojaški častnik. "To velja tudi za slučaj, da na dobe pomoči od zaveznikov,M Domače vesti Nov tfrob v Peortii Peoria, 111.—Pred dnevi je tu umrla Mary Žabukovec, stara 56 let in članica društva 311 SN-PJ. Pokopana Je bila na svoj rojstni dan, ttne 18. februarja. Ii Otevelanda Cleveland.—Dne 12. t. m. Je bolnišnici umrla Rose Fink-Janik, stara 50 let ln rojena v Žužemberku. Zapušča moša in več sinov in hčera.—Istaga dne je v bolnišnici umrl Anton Novak, po domače Piretov Tone, star 55 let in rojen v fit. Vidu nad Ljubljano. V Ameriki je bil 29 let in tu aepušča leno in tri ičere— Qruilni Frank in Ana Klobučar je umrl novorojenček. Is Piaaaylvaalje Strabane, IHt.—Pokojni Frank Drenlk, o čigar smrti je bilo še poročano v Prosveti, Je bil dolgoletni poslovodja tukajšnje slovenska zadrutne prodajalna. Bil je član petih podpornih društev in med tami tudi društva m SNPJ.-Tt dni Ja umrla Mary Shell, roj. Koren, stara 51 let in doma I« Budanje vaai pri Vipavi na Primorskem, V Ameriko je prišl|.»rad SO lati in bila ja članica društva 138 SNPJ. Tu zapušča mo!*, brsta ln aastro, v •Urem kraju'pado Japonci zasedli Tha-| cilja potreben porar Ameri •j ko jim bo odprU pot|ke in Velike BriUnije, l"'«lutnje proti SitUngu in nMi «lavni točki ceste, ki vodi '»« ns KiUjsko in po ka------- »'ivs Slednja orožje, atrel» Ipodhf+l poškodbam h " bojno opremo. Ut%ico C|ty ,6 febr _ p,,^ in ameriški leUlci soL|k) ^ UonXerty^ prsvi. da je hrali japonske vojaške Jirri(.s Madduz ameriški leUlec. pri Paanu in na ozem ^g " * ■'iveh strani. Iz slednjega ^ odi železnica v Rangoon. I Sloviti ameriški letalec ki je, ko je služil v briUki leUl r*»d jspoqako kontrolo. ^ lih 16 nemških prsvi, ds ti leUlci kon- ^^^ poškodbam /rsčje nad Burmo | ______^ m^I ori leUlski ne- i« ltbr naprej preko Bele Ru-^-ri proti «tari poljski " olmaku. V nekaterih katere >e dobil pri leUlski Ruske čeu! sreči 11. februarja. M*dduicje prišel iz AngUje v Mehiko pred j nekaj »eaeci iS je vežbel mehiš-ke leutcb. | Strašile Is Napad na pikete lacortti Policaji niso hoteli poseči V bitko I Tacoma. Wiak., 16. febr —Sko- ro tisoč deUv- cev, Članov unija AiniftiAke delavske federt^tja, je naskočilo okrog 400 piJtetov, članov neodvisne unije, ln jih pognalo poldrugo miljo niza), Incident se je pripetil pred ladjedelnicami tu ln v Seattlu. Sllčen prizor v manjšem obsegu se Je lftočaano vršil pri to-vsrni Blrchfield BoUer Works, tri milje strsn. Policija, ki je bila pozvana v akcijo, m je u maknila v ozadje, ko so se bit ke pričele. Glavna grupa piketov pod vodstvom svojega beaednika Charlesa L. Brlkendorffa, ki Je bila tepena, m Ja umaknila ne glavno cesto poldrugo miljo proč, ko so člani unije ADF na* valili na njo « vzkliki: "Ne bo-diU beli Japonci!" in "Delaj, te za strica lami!" Člani unije ADF so ujeli več bežečih piketov, jih naložili na tovorne avU in jih odpeljali v ladjedelnice Ur jim ukazali, da sr morajo takoj lotiti dela Člani neodvisne unije so oklicali v stavko v znak protesta, ker je ADF odbila aehtevo glede včla-rijenja v separatni bratovščini. 16. febr.—P r e m i e r VVinston Churchill je v svojem govoru po radiu, v katerem .je naznanil padec Singapora, apeliral za enotnost, ki Je v naaUll krizi najbolj potrebna. Največji zločin bi bil storjen, |e bi ae zdrušenl narodi pričeli kavsail med aeboj. To bi jih oropalo zmage, od katere uvlae njihova življenja in čast. Premier je dejal, da Je usmerjal svojo politiko s vidika vato-pa Amerike v vojno, "Amerika je zdaj v vojni," je rekel, "Njena skoro neizčrpljiva sila nam zagotavlja zmago, ne glede na to, kako dolgo bo U vojna trajala. Ne verjamem, ds je na svetu kakšno drugo dejstvo, ki bi se moglo primerjati Umu." Churchill je omenil, da je bila Velika BriUnija v najbolj kritičnem poiošaju v avgustu 1, 1940, po kapitulaciji Franetje. Takrat je oatala sama in akaro popolnoma rasorošeno, V avgustu naslednjega leU, ko ae Je sestal o predsednikom Roosevel-tom na sgodovinaki konferenci na morju, na kateri >U seeUvlla atlantski čarter, Je bila Amerika še nevtralna in raidvojen«. Bodočnost Velike Britsfllj* > Ukrat izgledala Črn«, Po vttfpu Združenih držav v volno «S Je pelošel Upremenl). Zde) ee u bore ns strani, Vallke Britanije ln drugih zaveznikov. ; "Ruske armade niso bile poražene in zdrobljene na koee," ja rekel Churchill. "Te prodirajo zmagovito naprej in pode sovražnika pred seboj. Celo v najbolj kritičnem momentu se rusko ljudstvo ni pričalo prepirati in izgubilo ni ««upanja v tvoje voditelje. Podpiralo Je vlado naprej In zdaj tanje uspehe. Japonci zdaj proglašajo veliko zmago in mi trpimo. Dbda popolnoma sem uverjen, d« bo končna zmaga naša." Churchill v svojem govoru ni omenil bega nemških bojnih U- dij iz BrasU in «Uril nI ničesar, da utihne časopise in javhoet, ki kritizirajo njegova vojno politiko. Lista Dally Mali in DaUy Herald sta pozvala, premUrj«, naj da brco vtem, ki «o odgovorni za poraze brltaklh armad. Stavka o letalski t_ • tovarni končana Driavni uradnik naznanil sporatum . Detroil, Mick.. 16 febr —Vle-tor C. Swesrmgen, drtevni delavski posredovalec, je nasna-nil konec stavke v tovarni Alu-minum Co of Amertoa, ki Ude-luje pritlkline za bolna letala. SUvka, v kaUrt je bilo udeleženih čez 600 delavcev, U neeUU, ko Je kom penija odbila zahtevo Kaikek mmvdukuje Indijce na boj New Delhi, indija. 1« febr — i leneral Ciang Kaišek, vrhovni poveljnik kiUjskih armad, se je vrnil v to mesto ia distrtku Pe-lava rja, kjrt je navduševal indijske vodiuije za boj proti o-sišCu na strani Velike Britanije. Kaišek )e imel dolg razg«>vor t JewaharUUffn Nehrom, načelnikom Vselndtjskega lueigraaa, o vojni situaciji. Pešavarski di-strikt je obiakel v spremstvu «eneraU Denninga, vojaškega poveljnike taga dutakta i š ' ~..... ■ 7 \ glede zvišanja plače. Hw«*anngen je dejsl, da je bil spor s zo m doaežeff s« konferenci med predstavniki linije aluminijskih delavcev, vOlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, in uradniki kom penije Detajli sporazuma nieo Mil objavljeni. toda unij« je pozvala vse stsvkarje, naj ae takoj vrnejo na delo. Eden delavec ja bil ubit V Uj atevki — Anthony Wteenlewski U Mt. Clemamae. Ubil ga je Chaaur Chojnackl 1« Kam tram-cka v prt-piru. Slednji je bil U-koj aretiran na obtoAbo umor« ln odveden v zapor, PROSVETA ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Uredniški in uprsvnilkl prestorl: S60T South Lawndale Ave. Office of Publicatlon: 2S57 South Lawndalw Ava. Talaphone, Rockwall 4904 IsíU^ daily exesft Saturdays, Sundsys and Holidays. f0—YEAR XXXIV. Cena lista Je $6.00 CnUrrt m aecond-oUM matter January IS. IMS. at th* poat-ordec at Chioaao. HiinoU. vmSmr the Act of ConaraM of March S. 1ST« CHICAGO. ILL« TOREK. IT. FEBRUARJA (FEBRUARY IT). 1S42 Subscription $« 00 Yearly STEV.—NUMBER 59 Acceptance for mailing at special rate poatafe provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1817, authorised on June 4, 101«. vsak dsn rasen soboft nedelj ft*«Jl _____ in praznikov. \ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT r GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE. PODPORNE JEDNOTE Orfan of and published by Slovana National Bene«! Society Ifaroènina ta Zdruiene drftave (laven Chicaga) in Kanado IS.00 no leée, SMI M pol lala. SI M ao ¿etrt letai so Chicago in Cicero 97.M sa celo lato. S3.71 ta pol Uta; aa iaoaeawtvo M OO. Subscription ratee: toe the United Staloa (except Chicago) sad Canada ttM per year. Chicago and Cicero S7J0 por year, foreign countries SSM par yoar. Cane eg lesov po dogovoru—Rokopisi dopisov la noaaroioalh ¿tankov sa ne vraiajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti drame, pesmi itd.) se vrnejo poéUJatolju to v sluieju. če je pettoiil AdvtMuirkfl ratas on egr aad unsolicited articles will mot be returned. Other such os stories, plays- poaass. etc.. will be returned f| by self addressed aad stamped envelope. only Neslo v na vso. kar Una stik s listom: PROSVETA 2SS7 &9 So. Lawndala Ave. Chicago. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS PROSVETA Glasovi iz TOREK, 17. FERRrAPt) naselbin Seja posnošne akcije ss sisri kraj Chlcsfo>—Vsi zastopniki društev in posamezniki «o vabljeni, ds se udeleže prihodnje seje postojanke št. 8 Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, ki se vrši v sredo, 18. februarja, v dvorani pod cerkvijo bojenje vseh pod jarmi jenih in zatiranih narodov. Naj živi duh svobode in demokracije za vse narode na svetu. Anion Jurca, 121. Iskss prireditve slovenskih društev v New Yorku . . New York^-Na redni seji sv. Štefana, 22 Place in Wolcott Združenih slovenskih društev v us Letošnje volitve so važne Prihodnjo jesen bodo volitve zs novi kongres in domače državne zbornice poleg -upravnih uradnikov v nekaterih državah. Volitve vsgh teh zastopnikov in upravnih uradnikov so vedno važne, izredno važne ps bodo letos, ko smo v vojni. Volitve članov federalne zbornice v Wash ing tonu bodo najvaž-nejŠe. Kajti novi kongres, ki bo letos izvoljen, bo najbrže poklican ns sklepanje bodočega miru. Od bodočega senata bo torej odvikno, kakšen mir bodo dobile Združene države po zmagoviti vojni—zmagovit, demokratičen mir ali polomijo. Tragično dejstvo je, da je Amerika zmagala z antanto vred v prvi svetovni vojni, a bila je poražena na mirovni konferenci. Amerika je pred štiri in dvajsetimi leti dobila vojno,-izgubila pa je mir—ln zato se danes vrši druga svetovna vojna. Zaman so najsijajnejše zmage na bojiščih, če pa zmagovalec zsprsvi zmsgo s skrpucsnim mirom, ki ni ne tič ne miš—in ki tskoj pripravlja tla za novo vojno. Amerika je zadnjič zapravila mir, ker so ameriški reškcionarji zvezali predsedniku Wilsonu roke še predno je prišla zmaga. Pri kongresnih volitvsh lets 1918 so reakcionarni republikanci dobili kontrolo v senstu in Wilsonovi pristaši so ostali v manjšini. Posledice je bils, ds je republikanska večina v senatu vrgla Wilso-novo mirovno pogodbo v koš in ns svojo pest sklenile z Nemčijo sepsrstni mir, s katerim je bila zsprsvljens ameriška zmags. Mirovna pogodbs, katero je sklenil predsednik Wilson z ostalimi zavezniki vred z Nemčijo, je vsebovala vstop Združenih držsv v Ligo nsrodov in sktivno sodelovanje v zunanjem svetu zs ohrs-no miru. Reakcionarni kongres v Washingtonu je pa baš to odločno zs vrgel ln sklenil, ds Amdrlka ostane umi zaae. Tako so ameriški nszsdnjski, ekonomski in socislni burbonci nsjgrše vrste, rszblli fronto miru in zasejsli seme dsnašnje strshovite svetovne v*jne. Ali nsj se to ponovi po današnji vojni? Ali naj se tragična zgodovina ponovi? Prav lahko se ponovi, če se niso smeriški volilci ničesar naučili od Mdnje vojne. Ameriški burbonci, ki so lets 1910 sabotirali mir, so še danes aktivni in neprenehoma silijo v »fcpredje. Ameriški izolacionlstl so še vedno na delu in mnoge "izpreobrnitve" med njimi po 7. decembru ne pomenijo nič; ti fakirji so pripravljeni "Ixpreobrnltl se" tudi tisočkrst, če je treba, ssmo ds prevsrijo sme-riške volilce. Yss—danes so vsi za vojno in zmago, kajti la tO je popularno. Vssko drugo stslišče bi zdsj pomenilo njihovo politično smrt. Tudi Lindbergh je dsnes zs vojno do zmsge in Wheeler in Fish. . . Vojno In zmsgo bodo poudsrjsli vsi do zadnjega v volilni kampanji, katera se prične čez dobre tri mesece. .. O yes, zdsj bodo vsi pobijali sovražnika—istega sovražnika, s ksterlm so še pred neksj meseci hoteli imeti mir in businessl Zdsj gs bodo vsi pobijsll z —Jezikom Ksj ps glede bodočega miru? Kakšen mir bodo poudarili? To je vprašanje, okrog katerega se bodo suksle letošnje volitve. Letošnje kongresne volitve bodo nsjmsnj strankarske To Je že povedal sam predsednik Roosevelt, ki je izjavil pred nekaj dnevi. da letošnje volitve nsj bodo nadstrankarske ln njegova Željs Je, ds ljudstvo voli one, ki sd že pokazali v preteklosti—torej pred 7. decembrom- -kracijo. Pomnimo, da brez boja ni zmsge. V tuksjšnji bolnišnici se ns haja John Stgvasnik, član našega društvs 267. Članstvu se priporoča, ds ga obišče. Vsi mu želimo hitrega okrevanja? Vsemu članstvu SNPJ pa priporočam, da zvesto delujemo zs večjo in boljšo jednoto s pridobivanjem novih članov, Proeveti pa sku šsjmo dobiti novih naročnikov. Anion Tratnik. 267. O rudarski katastrofi M t. Harris. Colo. — Ko sem vam zadnjič poslal Izrezke iz tu-kajšnjega Usta Steamboat Pilota, aem obljubil, da vam bom poslal podrobnosti o eksploziji v "tu-kejšnjem premogorovu. v kateri Je izgubilo življenje S4 ruder-jev. Tu bom malo opisal o našem rojaku Tony ju Skufcu. ki / izgubil življenje v tej katastrofi1 On je bil rojen leta 1903 v Pue-blu. Celo. Zapustil je ženo. štiri otroke, tri brste in eno sestro. Prejšnjs lets Je bil člen našega društva 34« SNPJ v Bear River Ju, toda tista "Hooverjeva pro-sperltets" Je revčka tako hudo zadela. da Je mofil pustiti društvo. kskor tudi njegovs žena in njegovi starši Mi smo mu po- bili kake okrožnice ali letake glavnega urada za otroke, s mu jih vedno poslali in ga q minjali. Ali ni mu šlo y glaj da bi Jih vpisal v društvo. Zakaj je bilo tako, ne v« vem pa, da bi jih bil lahko vp* in tudi sam ponovno pristof Ipr on je prav dobro delal i boss ali forman na nočnem ših Tako je naš nekdanji brat ki čal pot življenja. Tudi njeg mlajši brat je izgubil živijo pred 12 leti ravno v isti majni Tony Skufca je večkrat of minjal superintendenta, da j« majni plin, toda je dobil od| vor, da to ni nič, da bodo sti Uredili, ko majna ne bo deli Tako je v teh vražjih premog nikih: Če delavec vidi, da te ža nesreča, mu ne dajo priH da bi posvaril druge ali podi korake, da se nesreča prepi ker oni hočejo, da se o taki M ri ne govori. Potem, ko ^i sreča pripeti, pa pridejo in f gledajo in najraje zvrnejo U do na delavca, češ, da je oofc? In tako je vednp: le delaj < nes, ko majna' obratuje in imaš priliko, jutri majna ne obratovala; potem pa čakaj (bi ve, tedne ali mesece, da bo r na zopet delala. Tako plačo i premogar. Torej ni čudno, i nismo vsi milijonarji. Anton Dolia* Nekaj spominov ns Brtiia Oglesby, 111.—Vsak ptič naj je zleti tja, kjer se zvali, p« star pregovor. Tudi mi Ija radi mislimo na kraj, kjer.I je tekla zibelj. Danes imaraj voljo, da malo napišem o i lem mestu Brežicah na njem Štajerskem. ^^ Imeli smo lep dvonaddl Narodni dom. Spodnji pro< so služili za gostilno in kav« vrt in pa,vilijen za glasbo. V< gem nadstropju je bila pa dvoHana, oder za i^.rr. čitall in sobe za tujce. Imeli smo krat domače zabave, tu u» tudi kaj izrednoga. kar bi ti lahko rekli—"elitnega". Ker je Prosveta delavski upam dosti pisati o "*kri# doktorjih, gospicah in gosp« nah, a vendar bom malo, «T bo hotel urednik priobčiti Med zadnjo vojno smo vi cah imeli slovenskega glavarja dr. Koropcir 1W F1 dober za vse. zelo prij»**® in ljubil je posebno -iružal* kulturne priredbe. . Lets 1920 je brežiška C« obhsjsls 30-letnico (Dalje na J «tranU ca Pred dvajsetimi V* (Iz Proevete, 17. februar)» Domače veetl. V Chk** nastopil orjaški 1" Matijev.« ki ft oglaial. o» železne palice. Delaveke veetl. V W*1* li.su /boruje rudarska uOiP I noxe ma Iv o. Genovska nomska konferenca .« za dva meseca. Sov letaka Raeiia 1 sovjetm* ae zaplenj«" zlatnina in srebrni" prehrano lačnih. ene stare domovine vesti iz ameriških vihov Lizbona, 3. febiwja. (Posebno poročilo The Christian Sci-ence Monitorju Davida Walker-«j^lz zanesljivih virov so pridevesti o oddelku angleške voj-¿e iz Nove Zelandije, ki se je mesece skrival v grških planinah in se mu je končno posrečilo najti vojsko generala Draže Mihajloviča in se ji pridružiti. Zaradi vojaških tajnosti ni mogoče poročati natančno o njihovi poti. Znano je, da so inženirji novozelandskih enot postavili pontonski most čez Savo v severnem delu Jugoslavije, tako rekoč pred očmi Nemcev. Potujoč skoraj izključno samo ponoči so te edinice, nekatere med njimi angleške, vodili, hranili in zalagali z orožjem Grki, ki so tvegali nevarnost, da bodo ubiti, samo da bi jim pomagali pri begu. Iz istih virov prihajajo poročila, da je ostra zima za nekaj časa ustavila delovanje Draže Mihajloviča in njegovih Jetnikov in redne vojske, ki pripravlja spomladi velik napad. Zaradi zadnjega četniškega gibanja je Hrvatska popolnoma oivobojena izpod italijanskih zalednih oblasti. Italijani so preveč zaposleni in se v tej pokrajini sploh ne smejo javno prikazati, kajti maščevanje jih čaka noč in dah. Dalje prihajajo vesti, da nameravajo Nemci pomladi napasti Dražo Mihajloviča in da za to pripravljajo nove divizije z novim oroižjem. in novimi motoriziranimi edinicami. e . Bern, 4. febr. (AP).—Pomanjkanje živeža v Evropi je silno In nevarno. Najtežje je stanje v Grčiji. Lakota v Grčiji je tako «trašna, da spravlja v skrbi ves svet. Huda lakota jfe tudi v Jugoslaviji. (Iz naših virov prihajajo poročila, da je vprašanje prehrane v Jugoslaviji zelo težko. Zlasti so težke okolščine preskrbljevanja z živežem v Dalmaciji, ki so jo zasedli Italijani. Pisma, ki prihajajo iz Dalmacije, govorijo o hudi lakoti, ki tam vlada.) . . . p- V ... — "Prijatelji Amerikanci" Washington, D. C., 5. febr. —"American Friends of Yugoslavia" nam pošiljajo sledeče: Naravno je, da so v tem težkem času, jto je isti sovražnik, ki je pred desetimi meseci zverinsko napadel in porušil Jugoslavijo, napovedal vojnp tej veliki demokraciji, vse naše misli usmerjene i^anjo—zemljo; kjer smo se rodili in ki smo jo sprejeli kot svojo domovino. Vendar—ne pozabimo tistih tisoČev hrabrih jugoslovanskih vojakov, ki so že mnoge mesece ujetniki v nacijskih ujetniških taboriščih. V teh žalostnih dnevih lakote in ujetništva je bilo prijatelj/stvo in uvidevnost Amerike njihova edina tolažba. Sovražnik, proti kateremu so se borili, je sedaj tudi naš sovražnik. Njihova stvar je sedaj naša stvar. Danes se njihovi junaški tovariši v orožju borijo osamljeni v planinskih višavah Jugoslavije. Njihova "tretja frent^" proti Hitlerju se še vedno drži. Za nj.e in za tisoče njihovih rojakov, ki so bili zaradi tega odpora mučeni in pozaprti v koncentracijskih taboriščih, ne moremo storiti ničesar. A vojnim ujetnikom je še mogoče pomagati. Imamo dokaze, da je ameriška hrana prišla do njih s posredovanjem ameriškega in mednarodnega Rdečega križa. Nujno in odločilno je, da z našo pomočjo nadaljujemo. Naša naloga je, da vzdržujemo upanje v srcih lačnih, brez doma, v strahu za uSodo svojih dragih, da tako dan miru pričakajo močni in hrabri in pripravljeni na nov svet, ne pa z občutki ogorčenja pozabljenega človeka. Nikola Tesla.« Louis Adsmlch. Zlatico Balokovič. go časa. To prijateljstvo je pokazalo svojo polno vrednost, ko je Jugoslavija navzlic strašnemu pritisku odbila pridruženje k osišču proti Grkom". Dejstvo, da je Jugoslavija odbila ponudbo osliča, Solun, kar je potrdil tudi jugoslovanski premijer Slobodan Jovanovič, najboljše dokazuje, da je prijatelstvo Jugoslavije in Grčije osnovano na iskrenih in prijateljskih odnošajih, ki jih bo sedanje trpljenje obeh balkanskih narodov še bolj utrdilo s krvjo in odporom. Ne pri Grkih in ne pri Jugoslovanih ni nobenega suma o pomenu bodoče jpovöjne stavbe balkanske zveze. Stanje na Balkanu zlasti pretresa Ray Brock v nekem dopisu iz Angore v The New York Ti-mesu dne 25. januarja, kjer daje zaključen je sporazuma'! je zelo zanimive poglede na raz- \oj odnošajev. Brock zlssti poudarja važnost podpisa balkanskega sporazuma med Jugoslsvi- Balkanski pogledi Washington. D. C.. 26. januarja (JCO). - Ameriški tisk še vedno piše o ugodnem vtisku> ki ga je jugoslovansko-grški sporazum napravil na Balkanu in v raznih delih Evrope. Značilno je, da švicarski tisk, ki je edini svobodni tisk v Evropi, zlasti posveča paznjo podpisu balkanskega sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo V tem oziru so zlasti pomembni članki "Journal de Geneve" »n "Ncue Zuericher Zeitung", ki poudarjajo vsžnost podpisa pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo tako v sedanji dobi vojne kakor m povojno bodočnost Balkana »n balkanskih narodov. Ker oba naroda, jugoslovanski in grški, nadaljujeta svoj odpor na Balkanu, «berna zelo važno za dalj "ji razvoj situacije na Balkanu. Tudi ameriški listi posvečajo v «vojih uvodnikih sporszumu ve-1,k" paznjo. Washingtonski "E-M'ng Star" pravi v svoji številki dne 22 januarja, da je v spo-Numu, ki sta ga podpisali Jugo-k|avija m Grčija, mnogo dsljno-vjdnosti, v pomenu nsmreč, da M<> posvetili vso pažnjo skupni obtambi, skupni zunanji poli-ukl m pozneje skupni zunanji tj^-r., Ugledni washingtonski -"udarja dejstvo, ds tg špo-r> pomeni nov dokaz za ve-• 'nsgo zavezniške stvsri; in 'a /maga prišla, bo pome-^•cetek sodelovanja diplo-n gospodarstva balkan-'«kIov. V podobnem smi ' znani balkanolog R H •m v številki The Christ-knee Monitorja z dne 21. ? kjer pravi, da je bil balkanskega sporazuma '»«'•slavijo in Grčijo "ple-l*>teza . . . za povojno beh držav". ."Jugoslo-* lade. pravi Markham ,ir>l«o m marljivo borile 'anje edinstvo. Ti napori kr .nani 1. 1039 s pomemb-pMovitim srbako-hrvaš-'■»njmom. Grčija in Ju-■J« «te bili zaveznici dol- jo in Grčijo, ki je izzval preokret na Balkanu. Pravi, da utegne Balkan spomladi zopet.! postati središče vojnih operacij in služiti kot most za nemško bojeyanje proti Rusiji in Bližnjemu vzhodu. Brock prav tako navaja možnosti ruskega prodora čez Ku-munijo na Balkan. On misli, da je pošiljanje madžarskih in bolgarskih čet v Jugoslavijo, ki naj bi razbile delovanje jugoslovanske vojske, ki jo vodi general Draža Mihajlovič, prav tako priprava za pomladanski napad Nemeev, če bo sploh še mogoč. Nemčija je v ta namen, pravi Brock, zahtevala od Madžarske najmanj pet divizij in od Jlumu-nije štiri. Brock meni, da bo bolgarska vojska v glavneui za varovanje vojašnic in čuvanje "reda" v Srbiji, dočim bile rumunske in madžarske divizije odrejene za aktivno delovanje proti redni jugoslovanski vojski in za prodiranje čez Balkan v Rusijo. Toda v Rumunijl prav tako kakor v Bolgariji in Madžarski se opaža nezadovoljstvo in odpor, kajti omenjene države niso prav nič navdušene za nove balkanske ekspedicijc, ki jih osišče zahteva od svojih satelitov. Vojna—pravi Brock—se v Jugoslaviji uspešno nadaljuje.* Jugoslovanska vojska, ki jo vodi general Draža Mihajlovič, je zavzela vse položaje, ki so jih Nemci Vzeli Srbom v septembru prejšnjega leta. Grčija je zaradi lakote, bede, nezgod in bo-' ' vsa v uporu. V Atenah in v Pireju vsak dan umre nad 1500 ljudi, a grški uporniki se še vedno borijo v Traciji proti bolgarskim zasednim oblastem. Balkan, ki je vedno branil svojo neodvisnost, je združen z ostalo Evropo v sovraštvu proti Nemcem. tfa in tak Balkan, ki vedno vstaja za svojo svobodo, pravi Brock, je prejšnji teden našel novo Upanje v grško-jugoslovsn-skem sporazumu, ki je bil podpisan v Londonu, tako da balkanski strokovnjaki popolnoma upravičeno gojijo upanje, da bodo balkanski narodi prvi pri pravljeni za vstajo proti nem škemu osvojevalcu tisti treno-tek, ko bo Evropa pripravljena za upor proti skupnemu sovraž niku. Balkanski pogledi, ki jih Ima jo in priobčujejo ameriški do pisniki z Balkana in zlasti iz An gore, So uperjeni v Jugoslovane in Grke, ki vodijo borbo za svobodo in neodvisnost Balkana, pripravljeni za nove odpore in nove borbe. lut Tk/{ V porodnišnici Jurček pride obiskat mamico v porodnišnico, kjer se mu je rodila sestrica. Usmiljenka ga odvede tudi v spalnico novorojenčkov, Ko se vrne k mamici, ji za&epeče v uho: — Mamica, koliko jih pa vzamemo domov? Glasovi iz naselbin (Nadaljavsaja s t. strani.) obstanku. Slavnostna seja se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma. Preko dvorane je bila postavljena dolga miza, ki je bila olepšana z raznimi šopki cvetlic. Zbralo .sc je tam 65 članov Čitalnice, katere je pozdravil dr. Hudoliat, govornik pa je bil nekdo drugi, ki je govoril o obstoju in 30-letiu zgodovini te ustanove. $vojo nalogo je rešil častno in ploskanja ni bilo konca ne kraja. Popoldne je bila zabava na vrtu in v vseh gornjih prostorih. Qodba jo bila že-lezničarska—dO mož—iz Zidanega mosta. Tufll pevska društva so sodelovala, kpr je stalnost povečalo. Takrat je bjlo 15,000 kron čistega prebitka, iur je služIlo za povečanje knjižnice. Druga vfelika priredbo je bila, ko so prišli Rusi iz Ljubljane, (Jelpma begunci jn deloma študenti na univerzi, ki sč imeli svoj pevski zbor. Prišli so v Brežice, da so se seznanili in pokazali svoje narodne plese, godbo in pesmi. Omenim naj, da smo tudi v brežiškem okraju imeli ruske ujetnike. Pri nas sta bila dva sitneža, ki nista hotela jesti črnega kruha (iz ptrobov). Prosila sta "hlieba", a ga ni bilo. Pevcev je nastopilo 15, vsi enako oblečeni v temnordečih bluzah, visokih čevljih in čepicah. Pesmi so bile liudem nekaj neznanega, ampak glasbeno zelo dovršene in predvajane precizno. Ploskali so jim zelo. Neki umetnik je igrfcl balalajko—ruski narodni instrument — ob spremljevanju na klavir. Zelo so občudovali neko plesalko, ki je izvajala umetne ruske plese najprsj sama, potem pa skupno z nekim Rusom. Njena gibčnost In preciznost izvajanja je bila naravnost očarljiva. Takrat so bili prostori grozno natlačeni. Nadvse lepo je tudi bilo, ko je prišlo iz Zsgrebs v Brežice pevsko društvo Triglav. Z njimi je prišel tudi neki gospod, ki je predvajtl slike med tem, ko so peli ljubljanski Slsvčki,-Slike so pradnašale usodo primorskih Slovencev in njih; krajev. Slavč-ki so peli tako lepo, da je lju dem kar srce poskakovalo. Ob 11. zvdčer so žalibog odpotovali nazaj v Ljubljano. Triglav je akademsko društvo, ki se je preselilo iz Cfradca v Zagreb. Ker so Brežice* blizu Zsgrebs—samo par «postaj preko meje—so Zagrebčani včasih prišli na izlet skozi Ssmobor, Grič in preko mosta, včasih pa tudi z vlakom. NsJ omenim, da je v Brežicah velik most preko Krke in Save, ki se tam skupaj stekata- Most je bil tretji največji v stari Avstriji in ga je zgradila vlada. V Krki blizu tega mostu se je kopal Frank Barbič—kakor tudi hčerka vlaškega popa iz Stojdrsge. To pevsko društvo Triglav je takrat uprizorilo v Brežicah igro CONJURER -by THE Low aflbqpfe1 n (ht til« M.îl.r h«»p — 2e res, toda vse naenkrat. V dekliiki ioli Profesorica^ Kako se glasi futurum glagola ljubiti? Učenka: Omožiti se. Preveč dobrega — Zakaj mi vračate ta izborni radijski aparat? Saj. lahko z njim dobite vse evroske postaje. ¡ ^'kma V lgrali so izborno, po-* '-j- sebno pa neki farmacist, tako da so nekateri trdili, da si je društvo izposodilo ume&ika iz zagrebškega gledališča. Peli so tudi lepe pesmi in ples in zsbava je bila vso noč. Brešičani so dsli Eddie Cantor Volunteer! to Aid Uncle Sam jestvine in vina na bufet, kjer so prodajali za korist Triglsvčs-nov. Uspeh je bil dobsr in odnesli so lepo vsoto denarja. Ns tistem progrsmu so bili tudi govori. Govoril je najsts-rejši člsn društva Jos# ftetinc, odvetnik iti predsednik Nsrod-negs doms. Govor mu je šel iz sres in predsednik Trlglsva ni mogel od ganjenosti govoriti, ds bi se zshvglil. Govornik:je v svojem govoru citiral pesnika Dsntejs: "Najhujša vseh je bolečin v nesreči'srečnih dni spomin . . ." "Nesrečs je zsdels to druitvo," je nadaljeval gbvQr-nik, "ker moro s Hudimi bolečinami v srcu gledati, ko je njihovega patrona Triglava ns Kranjskem oskrunil HallJsn s tem, ds je ns njegovi srednji glsvi zasidral svojo mejo, uropal Jugoslaviji velik del slovenske sem« Ije ln podjsrmil nsjbolj zavedne Slovence. Trlglsv pa kljub temu ponosno dviga svoje tri glave proti nebu ln pričakuje, ds bo spet izginil madež meje ^njegovih vrhov." Potem pa jo govornik zukli-csl: "Triglavčuni! Dvignit« tudi vi tri prste proti nebu in prise-zite, da ne boste prej mirovali ln se bojsvsll Iz uma bistrim mečem, ds bo zopet svobodna vss slovenska zemljs." Vsestransko so se odzvsli klici: "Prisegamo!" Ts prizor jo bil precej glnljiv in člani in drugi gostje so t* burno zahvaljevali. Nsto je sledila zelo lepa In neprisiljena domaČa sa-bava. Imeli smo tudi domače l|re za Rdeči križ in za domače revne otroke. Podane so bile nu pri' mer igre "Cigani", "Mluisi in njegova hči" itd. Vsega je bilo, tudi žalosti dovolj. Nekateri so Žalovali, ko je neki fslot vrgel bombo v spremstvo regentu Aleksandra, ko se je peljal k vojaški psradi v Belgrad. K sreči j« bomba prej eksplodirala. Ne-ksterl so žalovsll zs ministra Korošca, drugI sj?et zs notrs-njlm ministrom Mlloradom DrsŠ-kovičem. ki je bil ubit na cesti v gozdu pri Delhicah. Začelo se je prekucsvetl tu in tam. Pojgo nismo vedeli, kdo je res "kuče-gszds". Svet se vrti in tako se vrtimo tudi mi, in se bomo še vrteli—, tudi v Ameriki. Vztrsjajmo ln bodimo dobri in bratski J drufcim, ker tsko Ishko ustanovimo jo. Pojmlmo, da v Tkereea t peta V Minnesuti, kjer sem bil sa* pet ns kratkem potovanju, je ts-, ko kot se so s začudenjem ura-sili glavni odborniki ABZ ki so skozi Duluth potovsli na Ely na glavno sejo, namreč kam smo zimo zapravili. V Minnesoti je kar naprej mik» vreme, snega le toliko, da mladina ne bo pazabila svojega V4«st'l)e v sankanj i Ampak to vreme ni preveč zdravo za ta kraj, To je razvid' | no tudi iz tega, ker so v Duluthu vse tri bolnišnice natrpane z bolniki Največja bolnišnica je Ht. MarvV kjer Je 300 postelj ša odrešlene nad 40 ps malih p<»-steljic za novorojenčke in tudi za male bolnike. Druga bolnišnica po velikesti je St. Luke's, tretja pa Mlllerjeva, ki je brezplačna sa okrajne bolnike. V ta namen je pokojni bogstin in mecen Miller zapustil ogromne tisočake. ' 1 V bolnišnici St. Mary's, kamor mi večinoma prihajajo Slovenci, so sedsj sledeči b"inikl: Že več časa se v njoj nahaja mlsdi Celes-nlk, kakor tudi mladi Spehar, ki je bil pre* in de,no Ven- treba sto let, preden sU stvari gospodarska kriza je imela velik posUvili na svoja mesta, pa boste sjjoznali, da od^male Jugoslavije ni bilo mogoče priesjeetva-ti, da bi se vsi ti sp**, kTso (Cisto razumljivi, U ustavne borbe, ki so bile pri vseh narodih, kar hitro in v nekaj letih popravile in zbrisale. Amerika, Nemčija in lUlija so imele srečo, da so se mogle zecUniti v razmeroma mirnih časih, ko nanje ni bilo nobenega pritiska od zunaj. Imele ho tudi več časa za ufeaničpva-nje svojega zedinjenja. Jugoslavija pa je imeU to nesrečo, da sta ji tok njenega razvoja, presekala Hitler in Musoolini. Govoreč o tem razvoju zedinjenja je minisUr Snoj primerjal ameriški federalizem in federalizem, ki se ga je hotelo u-resničiti v Jugoslaviji. Mi smo nastali —. je dejal ?—iz raznih državnih oblik, zato ni bilo lahko upravljati z' Istimi pogledi n. pr. Slovenijo in Črno goro, Hrvatsko in Macedonijo. Dobili smo centralistično drŽave. Da bi se vse to postavilo skupaj in uredilo centralno državo, je bilo treba mnogo časa. Vendar moram poudaritit da Slovenija ne bi mogla nikjer tako napredovati, kot je napredovalo v Ju-¡oolaviji (navdušeno ploskanje), lovenijo je doletela ta nesreča, da Je po prvi svetovni vojni iz- vpliv na Evropo. V letih 1932 in 1933 že je Hitler začel uresničevati svoj gospodarski načrt, svojo peto kolonp,in svojo propagando, z edinim ,ciljem, da bi v Evropi onemogočil vse gospodarske in politične sile. Hitlerju se je najprej posrečilo go- TOREK, 17. FEBR!Tj spodarsko zasužnjiti™^ male narode. Ko j,h njil gospodarsko, je bilo Z zasužnjiti jih tudi polit**! goslavija je bila v polnem spodarskem razmahu bj država, je morala prodaji? višek svojih gospodarskih 2 delkov, da bi mogla naprJi ti in živeti. Anglija in Fra^ za to niste bUi pripravljeni ste se dosti brigali za g(JSDor ske potrebe malih na«! Nemčija se je v tem času iZ vila kot kupec, ki je tem, da bi našel način, kakal zgrabil pridelke malih narod« Ko je Jugoslavija največ prKk lovala, se je Hitler ogUnii kupec, pripravljen pokupiu v. pridelke, ki so bili na razpok Jugoslavija je morala pr^J ker svojih pridelkov ni mogla J stiti na trgu v izgubo. Cena t* niči je bila 25 centov, mesu | Nemčija je v okvirju klirj pokupila vse. Plačala pa ni denarju, temveč obljubila, cU | plačala s stroji. Dala naj bi m orožje-in stroje. Pri razmenij jo velika Nemčija dolgovala jv goslaviji skoraj milijardo di narj^v in vagon pšenice nami plačala z enim pisalnim stroj« Za naše R^fleJke pi&mo dobiv li ne denarja, ne zlaU. Takoj« je Hitler zasužnjeval. Takoi ' postale njegov gospodarski pU Madžarska, Ftumunija in Jugo slavija. Do leta 1936 je Hitk imel skoraj vse v svojem polj« delskem in gospodarskem nacr tu. Ko je bilo treba gospoda sko podpreti male države, io bi le velike demokracije v tej g» spodarski vojni, ki jo je vodi Hitler, pasivne in niso uvideli posledic te vojne. Zraven gospo darske vojne je delala njegoi propaganda. Najprej dan dnem in potem uro za uro, noc dan, je delalo osemdeset nen kij radijskih postaj, zastruplj» joč v vseh jezikih vse narode Evropi, zelo previdno naznanji joč Hitlerjeve načrte in na m jem prvem pohodu ubijajoč m panje v demokracijo in odpa nost. (Dalje prihodnjK . ■ - TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dala Tlaka vabUa aa veoolloo In shoda, vialtnioe. fantka, kam j koledarje, lotake Itd. v slovenskem, hrvatskem, ofevoškaob . toškeok angleške» jeziku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJTPJ- DI TISKOVINE NAROČA V «VQJI TISKARNI Vse pojasnila daje vodstvo ^Hna Cm» smerae, oaftjsko Oslo pm«Š Pišite po Informacije ae aeslevt SNPJ PRINTERY 2M7 M S. LAWNDALE AVENtTE - CHICAGO. TEL. ROCKWELL 40S4 »/«.hlikovalac;Nemčiji je bilo treba sto let, preden se je uravnovesila. Prev toliko luliji. Od Jugoslavije se je zahUvalo ln pričakoValo. da mora v nekaj letih urediti se in izoblikovati v moderno državo. Preden so Srbi, Hrvati ¿n Slovenci prišli skupno drjavo, ao živeli v različnih rafcmerah In raznih navadah. Vae.tu.ae je moralo strniti In vživeti V eno državno šlvlj nje. V velikem navdušenju smo mlsllU, se te more zgoditi v nekaj letih. Tbds vsaka rast mora skozi fazne dobe razvoja, skozi sečetno borbo u vzdržan je ln za življenje, ki je vedno nai-težjo. čttoli str o borbah med Srb: ln Hrvati Vendar ti spori niso med Hrvati in Srbi ali Slovenci in Srbi Vse je bilo iiamjTiH bili ao spori dveh ne rodov, spori le te tem. da se najde boljša in najboljša p<* za skupno Mvlje-nje. da bi oe ustvarilo nekaj do-' " i • da bi se našel način In temelj, ne knlOrem bi Srbi. Hrvati in Slnteftei skupaj delali ia korist celote. Poglejte In roam, •Ijajte . 0 zgodovin. Amerike, kjer se je prav uko prelivale kri poglejt* v zgodovino Nem m Italije, ki jima je bilo Nemčijo in delno lulijo dar Je Slovenija v Jugoslaviji izredno napredovala, tako da je mogoče reči, da je skupaj z o-stalo Jugoslavijo napredovala prav z amerikansko hitrostjo, Ta izredni nspredek je bil viden. Minister Snoj poda po opiao-vanju Jugoslavije v dveh desetletjih jedrnat opis svetovnih in zlasti evropskih mednarodnih razmer. Evropa je — je dejal, že ve* let preden je prišU vojno, «vela v strahu in krizi. Ta atrah Je povzročal Hitler že mnogo pred časom, ko so padle Avstrija, Če-* koalo vaška, Poljska, Belgija in Francija Hitler je «e prod avo-jimi vidnimi uspehi vltvsl in prinašal strah med vse narode. Tik pred vojno je on peeUl skoraj vse evropske narod«, zlasti majhne, s težo svojega faapodar-»kegs pritiska in svoje pogubne propagande. Zdavnaj, preden je Hitler začel slaviti svoj« zmage na bojiščih, jih je s!a«l na poljih gospodarstva, diplomacije in propagande To se mu j« posreči-W> tudi zato, ker so mu vgMke de-I «i a Matije m veliki narodi s •vejo politiko šli na roka, Od ,QW do 1030 je Evropa jfe skozi strašne gospodarakev politične Jn diplomatske krize. Ameriška naročite si dnevnk prosveto Jl^1^ lll ***** •• tahb» aa Ust trLWrlillN članov ta aae tfrušias k sol nlaL Lisi Presvete ateae aa vse caek* aa člene ali aešlana MM • •no lstno naročnino. Ker pa ¿lani la plačejo psi sasisiatu t\M» r jU» le pritok k aaročnlid.iravo| sedaj o| v«ok«. -ii SaJeUat pzedreg aa šteae S1TPJ. Llat »sosveta Jo eate i* Ooleve |e v vsaki druHnl aekde. kt M sad šllal Ikl vsak daa. ^ hitro kateri «eh členov preneha biti ¿1» 'J?" i^®**11 ^ od d rutine ln bo zahteval ssm «voj 1* tednik, bode moral tisU član iz dotične družine, ki Je tako »kupno neročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniU upravniitvu lkU, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tep « stori, tedej mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narortllm Cena Uatu Proseoto Jot Za Zdruš. dršavo la Kanado SOJO Za Clcoro in Chicago |e STJI i SSatin— iS iZEL*_______z: S S tednlko ta „ t!! ! ¡¡¡SS £ • " %M Momt Order ta si aeročlle Prasvete. Ust ki )e FROiVETA, SITPJ, *ST Se. Lewedele Ave. Chicago, m. ta ga prlplšlle