1. številka.
Ljubljana, v torek 2. jannvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12.  Upravništvu naj se bla-govo^jo pošiljati naročr-ne, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
Ker se je naročnina vsled odprave koleka nekoliko znižala, velja sedaj
„SLOVENSKI NAROD"
za ljubljanske naročnike  brez  pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ I En mesec . . . „ 1*90
Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— j En mesec . . . „ 230
IS2"   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje isto ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Novo leto.
Začelo se je novo leto. Če naredimo Slovenci bilanco za novo leto, če primerjamo to, kar smo učakali, z onim, kar smo pričakovali, nas obidejo žalostne misli, in obupati bi morali, ako bi količkaj verjeli, da je usoda slovenskega naroda odvisna od slovenske državnozborske politike.
Občni položaj slovenskega naroda se tudi v minolem letu ni čisto nič izpre-menil. Nikjer niti najmanjšega pozitivnega uspeha, ne jedne konkretne narodne pridobitve ne moremo zaznamovati v kroniko minolega leta Jedini veseli moment v tej dobi je, da se širi občna omika našega naroda, kar je zasluga slovenskega učitelj-stva, da se utrjuje narodna zavednost, in da napreduje emancipacija slovenskega naroda od duhovniškega gospodstva, kar se
je najsijajnejše izkazalo na dan občnega zbora kranjske kmetijske družbe.
Naš list bo tudi v novem letu zvest in požrtvovalen branitelj in glasnik narodnih in naprednih idealov. Znižali smo mu ceno kolikor smo mogli, dasi ne dobivamo nikakih podpor od vlade in ne zajemamo nič iz Lilienthalove zapuščine kakor gotovi klerikalni listi; znižali smo ceno lista, da mu tako omogočimo kar največje razširjenje, dobro vedoč, da se s tem največ stori za propagiranje naših načel.
Trdno pričakujemo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji našega lista, in da nam pridobe tudi novih. Slovenska inteligenca v mestih in na deželi ima naravnost dolžnost, da krepko podpira svoje glasilo in mu da sredstev, da uspešno izvršuje svojo nalogo.
Sedaj je to toliko bolj potrebno, ker skuša kranjska duhovščina pod vodstvom svojega škofa s terorizmom in z nasilstvi ugonobiti naš list. Pastirsko pismo je priznanje, da so klerikalna načela slaba in kvarna, zakaj če bi bila dobra, bi se klerikalizmu ne bilo bati kritike, bi se mu ne bilo strahu tresti pred nasprotnimi listi.
Ljubljanski škof je bil pred več tedni sklical dekane na posvetovanje, kako za-treti liberalizem na Kranjskem. Ugibali so dolgo, kako in kaj, in naposled našli pravo sredstvo: škof naj s posebnim pastirskim listom prepove liberalne liste. Ta žalostni pastirski list je jedini uspeh tistega skrivnostnega posvetovanja, in še ta pastirski list ne prinese škofu druzega kakor veliko blamažo.
Če stori vsak svobodomiseln narodnjak svojo dolžnost, če ostane zvest svojemu prepričanju in se oklene svojega glasila, potem dobi škof na svoje pastirsko pismo tak odgovor, da ne bo nikdar več prepovedoval listov. Škofu je treba pokazati, da vsa njegova škofovska avtoriteta v posvetnih rečeh nima prav nobene veljave,  da se svobodomiselno občinstvo za
njegove prepovedi neljubih mu listov toliko meni, kakor za lanski sneg in da  se ne da od njega ne od njegovih hlapcev ko mandirati in terorizirati.
Že to, da skuša škof z drznim terorizmom, z očitnim ščuvanjem zadušiti liste, ki ne trobijo v klerikalni rog, kaže, da je klerikalizam ves trhlen in gnil. Kdor je zdrav in krepak temu se ni bati kritike. Mi se je ne bojimo. Mi ne bomo naših somišljenikov rotili, naj ne čitajo „Slovenca". Nasprotno! Naj čitajo, čim dlje ga bodo čitali toliko bolje spoznajo, da je klerikali-zem v resnici znak duševne in politične inferijornosti in s toliko večjim oduševljenjem pojdejo proti njemu v boj.
V znamenji boja, ki nam ga je napovedal ljubljanski škof, stopamo v novo leto, goječ trdno nado, da se konča ta boj s popolno zmago napredne narodne ideje in s popolnim porazom protinarodnega kleri kalizma. Zvestobo za zvestobo, kličemo našim somišljenikom širom slovenske domovine in jih novic pozivljemo, naj se vsi do zadnjega oklenejo svojega lista, naj agitujejo zanj po vseh krajih da ostane močno orožje naših idealov.
Jedro židovstva.
V študiji o velenemcu Lagardeu opozoril je naš list (št. 190 si. 1. L), kako umejo Nemci uvaževati židovsko vprašanje.
Ako je to vprašanje pereče za Nemce, koliko bolj more biti pereče za nas! Neposredno je sicer med Slovenci prav malo Židov, ali komu izmed nas bil bi veliki vpliv židovski i na naše dežele neznan ? V Nemčiji je Židov 500.000, v naši monarhiji jih je štirikrat toliko, namreč okolu 2,000.000! Sploh je naša država na drugem mestu, kar se tiče Židov; največ jih ima — slovanska Rusija, namreč 4 do 5 milijonov; ker je vseh Židov na celi zemlji blizu 10,000.000 — menda najvišje število, kar je v zgodovini sploh kdaj Židov bilo —, ima sveta
Rusija malone polovico izvoljenega naroda v svojih granicah in v svojem varstvu. Večina onih 4 ali 5 milijonov zopet je v zapadnih gubernijah, posebno med katol'škimi Poljaki, kjer je vsak sedmi človek Žid; te gubernije se z opravičenjem imenujejo vagina Judaeorum, iz katere se to ljudstvo vedno rekrutuje in razširja na vse vetre sveta.
Po številu so sicer židje še povsod v manjšini: ali njihova moč po vsem svetu je velikanska : primeroma jih je malo, ali vendar ima ves svet ž njim posla dovolj .... Vsi narodi Žide sovražijo — ali židje so vkljub vsem preganjanjem močni, od dne do dne močnejši!
Vzemimo n. pr. samo našo monarhijo! Na Ogrskem, kjer je 730000, to je 4 18°/„ Židov, imajo oni vso moč v svojih rokah; ogrsko kraljestvo moglo bi se imenovati Judaeo-Madjaria, Madjari sami na sebi ne bi nič bili, ko bi ne bilo slovanske krvi in židovskega duha; kajti Slovani onkraj Li-tave so material za židovske in madjarsko-fevdalne interese.
Tostran Litave je blizu toliko Židov kakor Slovencev (!), namreč 1,150.000 ali 4 8° o (v Galiciji sami jih je blizu 700.000!) Da pa imajo tisočkrat več premoženja in vsled tega tudi vpliva na državno in družabno življenje kakor Slovenci, to pač mi zelo čutimo. Njih premoč posebno na gospodarskem polju oživotvorila je antisemitsko mogočno gibanje na Dunaju in po vseh drugih deželah, kjer je Židov in svojega prikrajšanja zavedujočega se naroda. In če so imeli v poslednjih letih Francozi — med katerimi je samo 70.000 Izraelcev ali 1 \° 0 — svojo Drevfussiado, imajo Čehi — v kraljestvu Češkem je več Židov ko v celi Franciji, namreč 100.000 — svojo hilsneriado; nedavno je akalemična mladež češka vse-učiliščnega profesorja, svojega nekdanjega ljubljenca, skoro kamnala radi židovskega imena!
Židovski narod je kat' exochen narod
LISTEK.
Naš obračun.
Sestavil Zad *vol j n osla v Optimistič.
Dajte mi prostora, gospod urednik, tukaj-le pod črto, da na „razvodju" starega • novega leta nekoliko pofilozofujem! Filo-?«}fija je že od nekdaj moja strast. Odkar pa imamo pri nas posebne revije za sho lastično filozofijo, sem popoln filozof, četudi brez doktorske diplome.
Kaj mislite, o čem Vam mislim pisati ?
0, Vi ljuba duša, ki ste tako zagrizeni v tisto nesrečno politiko, ki nimate nikoli miru, ne podnevi, ne ponoči in zmerom premišljujete, kako bi jo povedali tam gori nad črto še bolj osoljeno! Vi boste na koncu preteklega leta gotovo spet tarnali, da Slovenci ne pridemo nikamor dalje; svoje pero boste pomakali v najčrnejšo pesimistično „Doppel-Copir-tinto". Jaz pa Vam pravim, da smo s preteklim letom v obče lahko zadovoljni! Seveda ne bom zamolčal tudi temnih stranij naše polpreteklosti
Torej poslušajte!
Mene veseli, da, kadarkoli se na Du-uaji izjemoma otvori tudi državni zbor, nikoli ne pozabijo povabiti naših poslancev! Jaz mislim, da je to pač velika čast za mali slovenski narod, in samo čudim je, da tega momenta v našem političnem
življenju niste še n i koli omenili! Pomislite, slovenski poslanec sme sedeti v parlamentu in sme celo gledati ministrom v obraz! — Ali ni to največja čast za nas?!
In kaj gledati — še glasovati sme slovenski poslanec, n. pr. za zvišanje vojaškega budgeta, proti odpravi § 14. in tako dalje. Apropos, ta § 14. je res nekaj veličastnega, in jaz kar ne morem razumeti; kako more filozofski izobražen človek dandanes še nasprotovati absolutizmu, ki je vendar „od Boga" ! —
Ker sem govoril o naših poslancih, dovolite, da se jih še enkrat rahlo dotek-nem! Rečem Vam, da sem z vsemi brez izjeme jako zadovoljen! V preteklem letu so se nekateri izmed njih tako solidno vedli, da niso nikoli motili idiličnega miru. S tem so nekateri samo dokazali, da so res slovanske (ne češke!) krvi ter da znajo izvrstno molčati. Čisto prav se mi zdi, da niso nič interpelirali zaradi znanih izgredov v Celju. Prosim Vas, Celje je „frerades Gebiet", in dognano je, da so se celjski Nemci vedli povsem mirno in dostojno, dočim so Slovenci in Čehi napadali! Punctum! Čemu torej interpelirati in sitnosti prodajati, ko „tako nič ne pomaga!"
Čehom je vlada preklicala tiste Nemcem krivične jezikovne naredbe. Jaz ta ukrep popolnoma odobravam! Prosim v/as, ali ni dovolj, da je ravnopravnost za nas Slovence na papirju — kaj treba ravnopravnosti še v dejanju!   In  Če za-
htevata kaj takega Wolf in Schonerer, potem se razume, da se jima ugovarjati ne sme! Prav pa ni, da so Čehi potem razsajali, kakor neolikani otroci, ker so jim vzeli tiste jezične naredbe! Ne, to pa ni prav! Prvič soliden državljan nikdar ne godrnja, ne protestuje in ne razgraja, ker mora vedeti, da kar ukrene kak efemeren minister, da je to emanacija božje previdnosti same; in drugič — no „quod licet Jovi, non licet bovi" ! Prosim Vas, to vendar ni vse eno, če razgraja in demonstrira Slovan ali Nemec! Nemec seveda sme, kako pa da, sme! — Slovan pa ne ! To je jasno!
Ne, Čehi mi res ne ugajajo več ! Pre-nemirni so in preglasni! To smo mi Slovenci čisto drugačni ljudje! Zmerom tihi, pohlevni, solidni in lojalni. Tako je prav ! Saj, čemu bi mi tudi demonstrirali, ko pa nam vlada n. pr. še nikoli ni vzela nikakšnih jezičnih naredeb, niti preklicala kakšnih koncesij! — Zato je tudi čisto logično, da so n. pr. slovenski poslanci takrat, ko so Čehi v parlamentu psovali vlado radi preklica jezičnih naredeb, lepo molčali in Čehom nikakor niso hoteli pomagati niti z mej klici ne ! Tako je prav! Kaj nam mar, kar se godi na Češkem! —
Ozrimo se torej po Slovenskem! Imenitno ! Povsod napredek! Slovenci imamo sedaj po Kranjskem. Štajerskem, Primorskem in Koroškem že deset slovenskih gimnazij, dve slovenski realki, sedem sloven-
skih meščanskih šol — in to leto se otvori v Ljubljani še slovenska univerza! \Vie \vir's so herrlich weit gebracht! Le to ni prav, da nameravajo zidati ljubljansko vseučilišče tam, kjer stoji sedaj takozvana vojaška bolnica in vojaška pekarija na voglu Dunajske in Franca Jožefa ceste! Moj Bog, tako spet pade jedna najlepših in najmonutnen-talnejših stavb stare Ljubljane ! Jaz ne razumem, da sedanji občinski svet nima oči za arhitektonske krasote tega erarskega poslopja ! To je naravnost vandalizem, da hoče mesto to staro relikvijo odstraniti! Po mojem skromnem mnenju se more ta krasna stavba na stran postaviti najslavnejšim poslopjem starega in novega sveta, kakor na pr. Parthenonu v Atenah, galeriji Viktorja Emanuela v Milanu, rimskemu Vatikanu, dunajskemu ali peštanskemu parlamentu, itd. No, pa kar je, to je! Tako pade jedna častita starina za drugo, ker jih ni ljudij med občinskimi svetniki in pa na ljubljanskem magistratu, ki bi imeli kaj čuta za lepoto stare vojaške bolnice! Tužna nam majka! Pravi Vandali smo!
Preteklo leto moramo prištevati vsekakor najznamenitejšim v naši slovenski zgodovini — in to zategadelj, ker se je bila v tem minulem letu prvikrat po preteku skoro 300 let ad majorem Dei gloriam sežgala slovenska knjiga! V srednjem veku se je z vnemo gojil šport avto-da-fe-jev, pozneje pa se je, žalibog, opustil. Morebiti doživimo še to, da se na kakem ljubijan
kapitalistov; on se pa udeležuje tudi skoro na vsakem polju napredka.
1. Izoliranost in izvoljenstvo Židov.
Gotovo je prezanimivo, razglabljati o naturi Židov. Kako je prišlo k temu, da ima ta narodič tako vodilnp ulogo v razvoju človeštva?
Kdor bi hotel dobro razumeti židovstvo, moral bi celo zgodovino zasledovati: videl bi odvisnost Židov od drugih plemen in narodov, pa tudi njih samorastlo kulturo. V tej prekratki študiji se historičnih črtic more le prav malo podati.
Da razumemo današnje Žide, treba se nam je vrniti do časa pismouka Esra, pod katerim je biblija bila zbrana približnje v obliki, kakor se nam je ohranila do danes, okolu 458 pred Kristusom; po vrnitvi iz babilonske sužnjosti bilo je ves narod hipno-tizujoče geslo: zakon; ali zakon, postavo razumeli so v postranskih stvareh, v pedantnem dlakocepstvu in v praznih formah; zastopniki te smeri židovskega razvoja bili so farizejci.
Akoravno se pa je ta smer prebujno med židi razvila, vender je iz njihovih svetih knjig razvidno, da sta prednika tega skaženega duha, namreč hebrejstvo in izra-elstvo, imela dosti plemenitejših prorokov. Glavni smoter judovskega ali farizejskega zakona je, Jude strogo ločiti od sosednih narodov in jih napraviti za tujce v vseh deželah razen v Palestini; („farizejec" po orientalistu Lagardeu pomeni isto kar „separatist".) _ (Dalje prih.)
W IJ ubijani, 2 januvarja Sprava mej Čehi in Nemci.
Poslanec Pacak je pisal v „Podv. Liste": Ne da se tajiti, da se s spravo mej Čehi in Nemci razmere takoj spremene. Ne da se nadalje tajiti, da bi imela oba naroda v kulturnem, gospodarskem in gmotnem oziru velik dobiček, da bi postala v tej državni polovici odločilni faktor in mogočna protiutež madjarski nenasitnosti. Narod in njega zastopniki si žele spravo, kajti od boja med Čehi in Nemci ima korist le Madjar.  Seveda se zdi sedanji čas marsikomu neprimeren za spravo, kajti češke rane še preveč krvave. Toda jedno je gotovo, da je sprava potrebna.  Brez Čehov in proti njim ni možno vladati, to je dokazala njihova poslednja obstrukcija, a tudi proti Nemcem ni možno vladati, to je dokazala njihova lanjska obstrukcija. Rezultanta teh dveh dejstev pa je sprava med Čehi in Nemci. Za spravo so se potezali že Taaffe, Badeni in Thun.  Čehi so se vselej udeležili spravnih konferenc, Nemci pa so pod Badenijem in Thunom vsako spravo principialno odklonili. Seveda, saj so Čehi zahtevali jednakopravnost in prvo mesto češčini v češkem kraljestvu! Tega pa Nemci ne marajo. Toda sprave ne bo nikdar možno doseči, ako ne bo češki jezik na svojih rodnih tleh, v staroslavnem češkem kraljestvu na mestu, ki mu gre po zgodovini in naravi. Čehi ne bodo nikdar sklenili miru le radi miru, nego le mir pravice in napredka
mile domovine. Ali imajo sedaj Nemci po stene namene? Tega Pacak ne ve. Mnogi Nemci bržčas, toda šovinistična večina ne Ti šovinisti pa so danes gospodarji med Nemci. Pacak zato ne verjame, da bi imele bodoče spravne konference kak uspeh. Tudi leto 1900 bo leto bojev.
Rusija v Aziji.
Medtem ko sekajo Buri Angliji hude rane, si utrjuje Rusija v Aziji svojo moč vedno bolj. Sibirska železnica se je v zad njih dneh zopet podaljšala; dovršil  se je namreč zadnji, 301 vrst dolgi  kos trans-bajkalične železnice in danes je Peterburg zvezan s skoro 7000 vrsto dolgo železnično progo z Wladiwostokom ob Tihem oceanu. Ko se je 1. 1891. začela delati ta železnica ob prisotnosti tedanjega prestolonaslednika sedanjega cesarja Nikolaja II. v luki Zlati rog pri WIadiwostoku, tedaj Rusija še ni vedela, ali bo mogla ta svoj velikanski načrt dovršiti, ker   ji je delala Anglija povsod velike zapreke.  Ruski diplomaciji, ki je pač med vsemi sedanjimi najgenial-nejša,   se  je posrečilo spodkopati upliv Angležev na Kitajskem tako radikalno, da sme sibirsko železnico zvezati s Pekinom. Kajti šele potem, ko bo imela Rusija vso severno Kitajsko pod  svojim mogočnim vplivom, šele tedaj ji bo možno obračuniti z Anglijo ter dobojevati  z  njo  borbo v Aziji. Velikanska je moč sedanje Rusije v Evropi in Aziji, a ta moč  le  še narašča dcčim moč Anglije peša in pada. Bodoče stoletje bo nedvomno stoletje slovansko.
Vojna v Južni Afriki.
Ladvsmith in Mafeking se ne bosta mogla več dolgo držati. V Ladvsmithu razsaja mrzlica in general \Vhiteje tudi bolan. Streljiva že jako primanjkuje. Vendar pa so ondotne dolgočasne angleške dame vzlic temu neizpremenjene po svoji neslanosti. Obč. svet Ladvsmitha je namreč na zahtevo teh finih dam naprosil generala \Vhita, naj prepove svojemu vojaštvu ob nedeljah kopati se, češ, da to čestite dame shokira. White pa je to zahtevo ladvsmith-skih dam energično zavrnil, češ da je nedelja edini dan, ko se morejo njegovi vojaki malo oddahniti in skopati, kajti le v nedeljo ne bombardirajo Buri mesta. Ker bo mesto Ladvsmith itak kmalu padlo v oblast Burov, bodo imeli takrat čestite dame priliko še večkrat shokirati se, kajti Buri imajo uprav klasično priproste nazore o javni morali. Iz Mafekinga so skušali Angleži 24. in 26. decembra uiti, a Buri so jih obakrat hudo pretepli in zadrevili nazaj. Angleži so imeli 109 mož mrtvih in ranjenih, Buri pa 2 mrtva in 7 ranjenih. — Angleži bi se menda sedaj radi vgnezdili v portugalski Delagoa-bai, da bi delali ondi sitnost raznim trgovskim Iadijam, ki dova-žajo baje Burom proviant. No celo lord Roseberv protestira javno v „Times", da se smatrajo živila za kontrebande. Buri so za dve leti docela preskrbljeni s proviantom, tako da jim Angleži s te strani ne morejo škoditi. Streljivo in orožje pa si tudi delajo
skem trgu sežge na grmadi kak svobodomiseln Slovenec. Bog daj!
Pred kratkim ste tu-le gori nad črto hudo ropotali, ker je najnovejši pastirski listi javno prepovedal naročiti se na „Narod", „Rodoljub" in „Ljubljanski Zvon". Rekli ste, da se s tako prepovedjo dela naravnost trgovska reklama za „ Katoliško tiskarno". Meni pa se ta prepoved zdi pametna in logično-naravna. Če igrajo na Kranjskem nekateri duhovniki vlogo natakarjev in komijev, ne vem, zakaj se ne bi smeli pečati s kolportažo svojih časnikov! In v današnjih modernih časih se prav lahko zgodi, da bo prodajal po ljubljanskih ulicah g. dr. Janežič „Slovenca", g. dr. Lampe „Dom in Svet" in g. dr. Ušeničnik svoj „Katoliški Obzornik". Zakaj ne? —
Z zadovoljstvom zabeležujem, da se našemu narodu niti ob periferijah nikjer ne godi več najmanjša krivica. Visoka vlada skrbi zato, da je Slovenec povsod ravno-praven — še pri davkariji!
Štajerskim Slovencem se ne more goditi boljše, kakor se jim godi sedaj. Primorci so popolnoma ravnopravni Lahom. Koroški Slovenci pa počivajo kar na samih rožicah. Ker škof Kahn ne zna slovenski, je dobil za koadjutorja slovenskega posvečenega škofa in partibus infidelium. Tudi Rim nas odlikuje. Pretekle dni je romal prevzvišeni nadškof dr. Missia preko Dunaja v „večno mesto*, da je prejel tam
kardinalski klobuk. — Najvažnejši dogodek novejšega časa pa je to, da smo dobili za Božič nove ministre! To je epohalnoga pomena! Jaz ničesar rajši ne čitam, ko imena novih ministrov. Prepričan sem, da bodo ti novi možje vladali v duhu naprednem. Dobro poučeni dnevnik „Arizona-Kicker" ve povedati, da so na Dunaji na praznik Nedolžnih otrok otvorili novo kavarno, krasen „Cafe chantant", ki nosi na pročelju zlat napis z velikanskimi črkami: „Zum Paragraf Sieben-plus-Sie-ben". Originalen secesionističen napis — kaj ne? Dunajčan pač ve, kaj je „chic". —
Prsti me srbe, da bi Vam zinil še katero o svetovni politiki, toda bojim se, da bi mi zaprli usta, ker ste tako skopi s prostorom. To Vam je tako znano, da je rodil slavni mirovni kongres v Haagu najlepše sadove. Dokaz temu je krvava vojska v južni Afriki. V tej vojni napreduje angleška armada tako hrabro proti Kap-stadtu nazaj, da angleški generali že na glas molijo. Angleška je domovina liberalizma, če pa že takšni okoreli liberalci in framasoni molijo, no, potem morajo že vedeti, zakaj . . .
Dovolj za danes! Želim samo, da bi se nam Slovencem v novem letu tako imenitno „dobro godilo", kakor v starem letu, potem se smemo brez skrbi pripravljati na svojo — zadnjo uro.
v svoji domovini. Drugih poročil ni z bojišča. Vojaški poročevalci sodijo, da namerava general Buller v kratkem zgrabiti Bure na gori Inhlawe.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 30. decembra. Seji je predsedoval župan Hribar, Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Komove in Prosenc.
Po poročilu obč. svet. Žužka so bili odobreni niveli za hodnik pri hiši Cecilije Kavčnikove v Vegovih ulicah, na Sv. Petra cesti in na Radeckega cesti in posestnici Kristini Schinzlovi v ta namen dovoljen prispevek 150 gld. iz regulačnega zaklada; glede preložitve poljske poti ob TOnniesovi gramozni jami za pokopališčem je bilo sklenjeno, da mora firma Tonnies pridobiti toliko sveta, da se odpre druga, 4 m široka vozna pot, in da mora firma sama to pot urediti; priziv Ivana Pintarja radi podstrešja v hiši Marije Borštnikove na Dolenjski cesti št. 4 je bil odklonjen, sklenjeno je bilo, odpreti Čopovo cesto, ki bo vodi'a od Res-Ijeve ceste v Miklošičeve ulice in naposled je bila mestna vožnja za leto 1900, 1901 in 1902 oddana Eliji Predoviču kot najcenejšemu ponudniku.
Po poročilu obč. svet. Turka je bilo sklenjeno oddati dobavo stavbnega lesa za dobo 1900—1902 Ivani Tavčar ; dobavo klesarskih del za isto dobo Alojziju Vodniku, in dobavo posipalnega materijala Albertu Vodniku in Jakobu Trpincu.
Po poročilu obč. svet. Ko m ovca je bilo sklenjeno, ponuditi Luki ŠoV>cu na stolbi za škodo, ki se mu je i. ^ila povodom gradnje mestnega doma, 350 gld. in nekatere potrebne poprave izvršiti v lastni režiji.
S tem je bil končan dnevni red javne seje. Predno se je začela tajna seja, se je župan v daljšem govoru spominjal letošnjega delovanja obč. sveta ter podal o njem kaj zanimivo in poučno sliko.
Danes — je dejal župan — ima obč. svet svojo 35 sejo v letošnjem letu. Ako se pomisli, da so nekatere seje trajale po 3l/a in 4 ure, se mora priznati, da je imel obč. svet polne roke dela. Še več dela pa so imeli odseki, zakaj skoro vsak dan je imel kak odsek sejo. Z mirno vestjo se ozira obč. svet danes nazaj na svoje delovanje in reče lahko, da je v polni meri izvršil svojo dolžnost.
Uspehi tega delovanja se vidijo pri vsakem koraku. Mi sami tega niti ne zapazimo tako, kakor tujci, ki se tem uspehom kar ne more načuditi.
Po delovanju obč. sveta je Ljubljana dobila širje in lepše ulice in mnogo javnih nasadov, kakršnih celo nekatera večja in bogatejša mesta nimajo. Javni snažnosti se je posvečavala vsa pozornost, in ker je obč. svet za prihodnje leto določil v ta namen večjo svoto, se bo lahko še več storilo, vsled česar bo Ljubljana še zdra-vejša postala. V tem oziru sta vodovod in elektrarna jako mnogo pripomogla. Poraba elektrike rase tako, da je bilo treba nov stroj postaviti. Kako ugodno vpliva vse to na zdravstvo, je vidno iz uradnega izkaza statistične centralne komisije. Ljubljana, ki je pred nedavnimi še veljala za eno najne-zdravejših mest, je danes v zdravstvenem oziru mej cislitvanskimi mesti tretje. Samo v Inomostu in v Opavi so boljše zdravstvene razmere, povsod drugod so slabše. Iz tega se najbolje vidi, koliko je obč. svet storil za asanacijo mesta, v katerem oziru je tudi od delovanja tržnega komisarja dobrih uspehov pričakovati.
Delovanje občinskega sveta pa je bilo tudi v druzih ozirih plodonosno. Pripravilo se je vse, da se začne na spomlad graditi ubožnica in hiše iz grofice Stubenbergove ustanove, ljudska kopel je skoro dozidana, z uravnavo Rimske ceste je mesto pridobilo jako lepo cesto, podaljšale so se Blei-vveisove ulice, napravili sta se - Miklošičeva cesta in Sodiške ulice in sezidani so bili razni kanali. Najvažnejše pa, kar se je storilo, je sklep glede električne železnice. Občina je dosegla jako ugodno pogodbo. Varščino je firma že vložila, načrti so tudi gotovi in je s tem zajamčeno, da se začne železnica prihodnjo pomlad graditi.
V prihodnjem letu je treba zgraditi šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, in treba se bo lotiti z zgradbo mesarskega mostu.
Naravno je, da se tako obširno delovanje ni moglo vršiti na stari tesni pod-
lagi, na kateri se je delalo skoro do potresa. Nova doba zahteva novih sredstev in vsled tega se je obč. svet odločil za najetje posojila v znesku 800 000 gld. V listih tistega kalibra, ki grde vse, kar dela občinski svet, se seveda veliko piše, da dela občinski svet dolgove. Dotičniki ali nimajo nič pojma, kako se dela drugod in ne vedo, da se mora denar najeti, ako se hočejo delati investicije, ali pisarijo tako zgolj iz zlobnosti. Kar je občina doslej investirala, jej vse donaša lep dobiček in dobi svoj čas občina vodovod, dve kasarni in elektrarno brez bremen in z lepimi re-servami v last. Te investicije se s klavnico vred vse jako dobro obrestujejo, povrh pa bo 1. 1902. ostalo mestni občini od loterijskega posojila 18 do 20.000 gld. dohodka.
V očigled takim uspehom naj le kriče tisti, katerim je naloga ščuvati, razsodno občinstvo ve, da je mestu bilo delovanje občinskega sveta v korist.
Tudi na socialno-političnem polju je občinski svet nekaj vstvaril, namreč posredovalnico za delo in službe. Tudi glede te so se našli ljudje, ki so trdili, da so oni občinski svet prisilili k temu sklepu. Kadar sem slišal to bahanje, sem se spomnil pravljice o vozniku, ki je zvrnil voz. Žaba je prišla iz luže in regljala, ko so ljudje voz postavljali. Po končanem delu pa je rekla, hvala Bogu, da sem regljala, drugače bi voza ne bili po konci spravili.
V gospodarskem oziru je občina prišla do stalnega proračuna. Regulirale so se plače redarjem, uradnikom in slugam in zdaj bo možno z enakim proračunom ra-čnnati. Pri današnjem sklepu blagajnice se je konstatiralo prebitka nad 5000 gld., a s svoto 11068, ki se je iz prebitkov mej letom izdala znaša ves prebitek 16200 gld. Vrh tega se je 54.000 gld. neporabljenih kreditov naložilo v mestni hranilnici. To ugodno stanje mestne blagajne, daje najboljše nade za prihodnost.
Ko sem prvič storil obljubo — nadaljeval je župan — tedaj sem dejal, <. bo ena glavnih mojih nalog, varovati s venski značaj Ljubljane.   Dejal sem tua. da hočem biti pravičen Nemcem. To vel; še danes, a nekateri Nemci zahtevajo preveč od nas. Dandanes se povsod gleda n . zunanji značaj mest.   Tako delajo drugou tako moramo delati tudi mi.  Veselo je da je obč. svet soglasno odobril napravo samoslovenskih napisov.   S temi napisi se Nemcem ni storila nikaka krivica. Z Nemci se uraduje nemški, toda naša čast zahteva, da  mora Ljubljana  imeti samoslovenske napise.   Ako ima malo kočevsko mestece samonemške napise, ako so skoro vsi javni napisi na Kočevskem samonemški, koliko bolj mora potem to načelo veljati za Ljubljano.   Stvar še ni rešena, a upati )e, da deželni odbor pritrdi volji obč. sveta.
V tem oziru, da pokaže Ljubljana svoje slovensko lice, se je v minolem letu še nekaj storilo. Pri gasilnem društvu se je namreč uvedlo slovensko poveljevanje in to po iniciativi obč. sveta.
L. 1896. — končal je župan — sem izrekel željo, da bi prišla opozicija v obč. svet. Letošnje leto jo je prineslo. Včeraj se je pojavila kot stvarna in dala obč. svet. Senekoviču priliko, svariti pred neslogo. Ljudje zunaj obč. sveta žele, da na stane razpor, ne mestu v korist, ampak v njihovo strankarsko korist. To so elementi, ki mestni upravi ne dajo nikdar dobre besede, a želeti je, da se jim odreče posluh.
Želeč, da bi bilo delovanje obč. sveta tudi v prihodnje tako kot doslej, in da bi bili uspehi tudi tako ugodni kot doslej, je župan želel vsem obč. svetnikom srečno in veselo novo leto. (Živahni dobro-klici.)
Podžupan dr. vit. Bleivveis se je zahvalil županu na njegovi izredni delavnosti in skrbi za občino, kakor tudi vsemu magistratnemu osebju, in zagotovljaje žu pana, da lahko vedno računa na obč. svet ki bo odslej z veseljem storil svojo dolž nost, je županu želel srečno in vesele novo leto.
Na to se je začela tajna seja, v ki*. teri se je razpravljalo o nekih personalnih zadevah.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 januvarja. — Osebne   vesti.  Za poročnike v rezervi imenovani so naslednji domačini
gg. Pavel Auer, v dragonskem polku št. 5; Josip Princ, v pešpolku št. 96; Josip Jaklič, v pešpolku št. 27; Edvard Po gačnik, v pešpolku št. 53; Kari Gabriel, v pešpolku št. 96; Milan Paternoster, v pešpolku št. 79; Franc Potočnik v pešpolku št. 17. — Zdravnik g. dr. Peter Košenina v Ljubljani je imenovan zdravnikom okr. bolniške blagajne v Št. Vidu.
— Umrla je gospa Zofija Pfeifer roj. 'Tomažič, soproga gospoda višjega rač. svetnika Pfeiferja v starosti 55 let N. v m. p !
— Slovensko gledališče. Iv. Strauss je imel torej besedo tudi na našem odru. Čuli smo njegovega »Netopirja", ki je— kakor pravijo tisti, ki poznajo Straussa bolj nego mi — najboljše delo, ki ga je ustvaril njegov plodoviti duh. »Seid umschlungen, Millionen!" In res objemajo njegovi valčki ves veseli svet: V tem žanru je Strauss velik, in po vsi pravici mu sodi naslov „Kralj valčkov". Peli so torej „Netopirja". Najizbirčnejši, rajnatančnejši kritik — dunajska dvorna ?pera — je izrekel o »Neto-pirju" veleugočno kritiko: sprejel ga je v svoj repertoar, '.n. kaj naj rečemo mi ? Kra-tkomalo ga uvrščamo v število tistih redkih operet, ki so jih peli, in ki jih bodo peli na slovenskem odru. Svoje ošabno mnenje o opereti smo izrekli že lansko leto o neki priliki — pri rKlarici na vojaških vajah", če se ne motimo — torej je nečemo danes ponavljati. Ali človek je časih rad lahak in se rad zabava. Duša mu pije živahne glasove, a je ob tem mirna. Ne dvignejo se njeni valovi čo vzburjenja, no, tu in tam zatrepeče v nji kaka struna, in misli vzlete od težkega življenja tja nekam v razkošje in lahkoživot . . A ta hipna nenormalnost je brez vsakršnih posledic. Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! Pa naj nas nihče ne razume napak! S tem hočemo le reči, da pridemo iz gledališča taki, kakršni smo šli vanj, a vendarle smo preživeli nekaj veselih trenotkov. Zato pa smo tistim, ki nam •in provz ročaje zanj hvaležni. ..Netopirja"
i igrali prav lobro. Če bi imeli več izku-rj. bi ga igrali gotovo boljše.  In če bi Smelo naše osobje v žilah dunajsko kri, bi i igralo še boljše. Pred vsem moramo po Hvaliti ono vztrajnost, ono čudovito pridnost, s katero so se priučili nekateri in nekatere slovenščine.  Po vrsti, kakor jih imenuje gledališki list, o.nenjamo osobje s potrebno in zasluženo pehvalo:  G- Desari je prav krepko pel in živahno, temperamentno igral. Gdčna. Car ne r i je bila v petju in igri izborna Rozalinda. Gosp. Inemann je igral tako, kakor bi :ie bil nikdar Hamlet. Kako je ta mož razneličen, to je čudovito! Nad vse ljubezniva in lepa je bila gdč. Noe m i. To je bil Orlov.-jki — nežen in eleganten princ od nog dc glave! G. Lebeda nas je prav zadovoljil zlasti z ono resignacijo v zadnjem aktu. G. Danilo je bil spet v strugi, kjer nekaro najbolje plava. Gospod Pavšek je bil nekoliko podoben Vašku v „Prodani nevesti\ Gospa Polako v a pa je imela svoj večer.  V nji tiči neko posebno življenje, ki jo d-la velesimpatično, in ki ji je dalo in ji bo p-ihranilo ono priljubljenost, katero uživa med našim gledališkim občinstvom. Gospa P Jakova je pač živo življenje našega gledališkega življenja. Gospod Housa ima hvaležno ulogo. Izrekli bi mu hvalo brez vsakega očitka, da ni nekoliko pretiraval. Prav čedno je pel g. P o 1 a š e k. Druge uloge so statističnega značaja, vendar so jih smatrali igralke in igralci resnimi, zatorej je bil tudi vtisk najpovoljnejši. Vendar hočejo biti nekateri — presmešni. Do-vtip velja le toliko časa, dokler se prevečkrat ne ponavlja. A tisto brezizrazno ljubljansko frazo „Punca pa taka!" smo čuli v tolikih variantah, da smo je bili siti do grla.  Gledališče je bilo nabito polno. Tako tudi sinoči, ko so   ponavljali »Rokov-njače".  O njih .smo že toliko govorili in pisali, da se nam ne zdi potrebno, ponavljati že povedanega.  „Rokovnjači" so magnet, ki ga ne bo snedla rja.   Pa moramo biti zahvalni g. G o v 6 k a r j u, da nam ga je skoval. G. Inemann nam je vrlo ugajal. Nandeta menda še ni tako igral! Gg. Deyl, Danilo, Orehe k in Housa so bili izvrstni. Gdč. Ogrinče va, gospa Danilova iu. gdč. Slavčeva so igrale izborno. Ali d* —hvalimo g. Verovška? Na njem igra 'elo klobuk! Kako je prirastel g. Verovšek občinstvu k srcu a to svojo najboljšo ulogo, dokazuje viharni aplavz, s katerim ga je snrejelo občinstvo takoj, ko se je pojavil na odru. In tudi pozneje se mu je ploskalo
l neumorno. Pesem o vinu je zapel brez vsake skušnja in priprave gosp. Polašek prav dobro in zasluž. zato vso pohvalo. „ Vojaki"
i so jo rezali v prvem dejanju tako, da so morali ponavljati ljubko koračnico. Pa komu ne bi ugajali, ta lepa kompozicija našega Parme? „Rokovnjači" napolnijo pač vsaj še jedenkrat naše gledališče!        —a—
— Sokolov Silvestrov večer se je 1 etos obnesel v vsakem obziru prav sijajno in bil živ dokaz simpatij, katere uživa to društvo. Odlična družba se je zbrala v telovadni dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Reditelji večera (dr. Kušar, Jagodic in J. Nolli) so poskrbeli za zanimiv, raznovrsten program, ki se je izvajal brez najmanjše zapreke na splošno zadovoljnost. Trgovsko pevsko društvo pelo je prav krepko pod spretnim vodstvom g: Razingerja in se je morala „Luna sije" (bariton solo g. J. Nolli) ponavljati. Tudi ostale zbore je občinstvo živahno aklamovalo. Gospoda režiser I n e m a n in Housa sta zabavala občinstvo z dvema humorističnima točkama „Prikazni v naravi", v kateri je g Ineman kot nsolnce" razvijal drastično mimiko in »Moderni avtomat", z mnogimi jako dobrimi aktuvalnimi dovtipi. Občinstvo jima je izražalo prav živo svojo zadovoljnost z glasnim ploškom. Mnogo smeha je vzbujal „Ulajnar od koprolu* iz starejšega sokolskega šaljivega repertoarja, ki sta ga izvajala gg. J. N o 11 i in P u š prav drastično, in katerega krvavo-tragično osodo je s prav primernimi slikami ilustriral g. Veble. Mimogrede naj omeniš da je drugi del iz Levstikovega peresa. Vojaška godba je svirala ves večer prav neumorno. Najimenitnejša točka pa je bila krasno aranžirana velika alegorična živa podoba ob polnoči „Novo leto", katere se občinstvo kar ni moglo nagledati, in se je moral zastor zopet in zopet dvigniti. Bila je res krasna in gre posebno priznanje vsem, ki so sodelovali in jo tako lepo izvedli. Mej damami omenimo gdčno. Vračkovo, ki je bila dražestno novo leto in gospe Housovo in Veble (genija) v skupini raznih stanov in narodov, ki pozdravljajo novo leto ob zvokih krasne sokolske koračnice, pa so sodelovali člani Sokola. Novoletnico govoril je prav krepko podstarosta dr. Kušar ter posebno poudarjal narodno odločnost, katero gojiti je v prvi vrsti naloga čilega Sokola, iz katerega srede naj se širi sokolski duh po vsej domovini, da „Slovencem lepše zvezde bodo zasijale!" Po polunoči se je mladina veselo zasukala in se je razvila prav živahna prosta zabava.
— Šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredita prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu" sijajno veselico. Oba odbora, zlasti pa ženski pod vodstvom pr^ zaslužne gospe Vere dr. Šlajmarjeve, se trudita že dlje časa, da bode vspored ves lice zanimiv in zabaven. Odboia pa bode nodpiral tudi velik venec krasotic, ki so se že lani na Prešernovi slavnosti odlikovale na vsestransko pozornost. Na vsporedu je petje, vojaška godba, šaljiva loterija in še marsikaj druzega, česar danes ne smemo povedati. Glavni odbor diužbe sv. Cirila in Metoda želi, da mu sežejo letos Slovenci še krepkejše pod pazduho, zato ne dvomimo, da bode veselica šentpeterskih dveh najmarljivejših podružnic prav izvrstno obiskana.
— Slovensko časopisje. „Mir" izhajal bo odslej kot tednik, in sicer vsak četrtek.
— V štajerskem  deželnem zboru
se je v soboto vnela živahna razprava. Pri budgetnem provizoriju je znani razgrajač posl. Walz govoril o celjskih izgredih, napadal drja. Sernca in drja. Dečka in zlasti oeljske sodnike, češ, da so krivično sodili, in da za Nemca v Avstriji sploh ni več pravice!! Zavračal ga je posl. Robič, ki je namignil, da utegnejo slovenski poslanci zapustiti deželni zbor, v katerem jih čakata samo krivica in nasilstvo. V tej seji je vladni zastopnik pojasnil, da se je izplačilo zvišanih učiteljskih plač zategadelj zavleklo, ker vzame i zračunanje mnogo časa.
— Ivan Grohar, akademiški slikar, prišedši te dni iz Monakovega, je dovršil za romarsko cerkev „Marija Pomagaj" na Brez j i na Gorenjskem dve altarni sliki, kateri bodeta od jutri naprej razstavljeni na brezplačni ogled v dvorani tukajšnjega »Katoliškega   doma"   na Turjaškem
trgu. Opozarjajo na to razstavo, pridržujemo si obširneje poročilo o teh najnovejših ve lezanimivih slikah Groharjevih v podlistku tekom tega tedna.
— V Kamniku se je v nekem javnem lokalu neki višji davčni uradnik prav ne-lepo znesel n^d našim listom. Repenčil se je, da je list „od škofa prepovedan" in je dva iztisa raztrgal. Ker mislimo, da mož ni bil povsem trezen, mu hočemo za danes prizanesti, drugič pa tega več ne sto rimo.
— „Gospod" ne vtegne. Z Rakeka se nam piše: Dne 15. m. m. umrl je v ljubljanski dež. bolnišnici Rakovčanom zelo priljubljeni občan imenom Puntar vulgo Dragar. Na njegovo poslednjo željo pripeljan je bil na Rakek in tudi tu pokopan. Pogreb moral bi biti v nedeljo, 17. t. m., a naši priljubljeni gg. duhovniki iz Cerknice so rekli, da bode pogreb v ponedeljek, ker nimajo časa, radi shoda, koji se je vršil v Cerknici G. kaplan je na leci oznanil, da je zborovanje „našega" gospodarskega društva. Gotovo bi se bil tudi pogreb v ponedeljek vršil, ako bi se ne bil tukajšnji g. S- v Cerknico potrudil. Po težki borbi pridobil je duhovnika, in pogreb se je vršil ob trdi noči. Res lepo! Ni čuda tedaj, ako vera peša, kakor smo že večkrat čitali. Kakor se vidi, je res dandanes duhovnikom več politika in kons. društva, kakor pa njih služba.
— Pri občnem zboru kamniške čitalnice dne 31. decembra 1899 se je izvolil odbor tako-le: Predsednik iznova gospod Josip Močnik, podpredsednik g. Ivan Fajdiga, blagajnik g. Anton Pintar, tajnik g. Hinko Rebolj, knjižničar gosp. Josip Štele. Odborniki gg.: Drol, Me-sner, Žargi in Jensko.
— Občni zbor „Narodne čitalnice" na Vinici imenoval je dne 30. decembra, g. Fran Juvanca, učitelja na Vrhu častnim članom »Narodne čitalnice" na Vinici. V odbor so bili izvoljeni gg.: Joško Bergant, predsednikom, Ivo Šutej, podpredsednikom, Franc Blinc, blagajnikom, Peter Malic, odbornikom, Ivan Cvar, tajnikom in knjižničarjem in g. Franc Mihelič, odbornikom.
— Štrajk premogarjev v Koflachu in Voitsbergu. Dolgotrajna pogajanja mej premogarji in lastniki premogokopov v kuflachškem in voitsberškem revirju so se razbila. V nedeljo so premogarji soglasno sklenili, da začno z današnjim dnem splošen štrajk. Pripravljali so se nanj že dlje časa in poskrbeli, da ne dobe podjetništva drugih del avcev. Vsled tega je v Gradcu in v okolici nastalo tako občutno pomanjkanje premoga, da so bile nekatere tovarne primorane ustaviti vse delo. Graški župan je brzojavno vprašal v Ostravici, če bi bilo dobiti za zmrzujoči Gradec premoga, a dali mu niso niti odgovora.
— Mestna posredovalnica za delo in službe prične poslovati jutri, dne 3. t. m. Pisarniški prostori se nahajajo v mes tni h iši na s pro t i vodnjaka v pritličji na levo, Uradne u r e s o od 8. ure zjutraj do 1. ure p o p o • ludne in od 4. ure popoludne do 7. u r e z v e č e r. Za vpisovanje in posredovanje se vplača 40 vinarjev ali 20 kr. in zadobe delavci in posli s plačilom te pristojbine pravico skozi 4 tedne zahtevati posredovanje.
— Okrajno sodišče v Kobaridu je včeraj začelo poslovati. Kobaridu in okolici je z ustanovitvijo tega sodišča močno ustreženo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1899. leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 886 strank, 821,082 96 K, 624 strank pa dvignilo 384,49584 K, V 4 četrtletju 1899 dovolilo se je 217 strankam posojil 883.660 K.
— Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo na Bledu v nedeljo 7. janu-varja 1900. leta v gostilni g. J. Ažmana v Zagori ca h. Začetek ob 6. uri zvečer.
— Kuga med kapuni je nastala na Štajerskem. Vsled tega je zlasti po farovžih zavladala velika žalost.
— Obesil se je v nedeljo popoludne okoli pol 6. ure zvečer Franc Kerže vulgo Maslar, posestnik na Opekarski cesti št 12. Najpopred si je hotel z nožem prerezati vrat, a so mu njegovi otroci odvzeli nož. Na to je šel na cesto in so ga morali otroci voziti s sankami po cesti. Mej tem je šla njegova žena na policijo, da bi moža, pred katerim si tudi domači niso bili življenja
svesti, odpeljali v norišnico. Ko se je žena vrnila, je bil mož že mrtev. Otroci so ga bili samega pustili iti v hišo in ker ga ni bilo več ven, šel je njegov sin v hišo in ga našel viseti za jermen, kateri je bil privezan na neko železo pri peči. Sin je sicer takoj odrezal jermen, a oče je še zdihnil in je bil mrtev. Franc Kerže je bil 52 let star.
V zadnjem času je bil postal jako razdražljiv in v mlaju vsakega meseca se mu je skoraj vsakokrat mešalo.
— ,,Nodari me je zapeljal, da sem hotel brez posa v Ameriko", je dejal Jurij Božič, 20 let star kmečki fant iz Soherij, ko ga je na ljubljanskem kolodvoru prejel policaj zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti.
— Vlom. V noči od 30. na 31. t m. je neznan tat vlomil v barako Rudolfa Peterlina na sv. Jakoba nabrežji in mu ukradel 2 para škornjev in 2 para štifletnov. Tat je pustil na mestu tesarski svinčnik.
— Povožen pes. Včeraj popoludne je pri železniškem prelazu v Latermanovem drevoredu povozil vlak lovskega psa c. kr. deželnovladnega svetnika dr. Zupanca.
— Umobolna ženska. V nedeljo zvečer okoli pol 6. ure, ko so ravno prihajali ljudje iz šenklavške cerkve, je pred cerkvijo neka umobolna ženska, ki je bila ušla iz norišnice na Studencu, vpila, ker so jo peljali na policijo, da jo odpošljejo nazaj na Studenec.
— Razpisana služba. Služba poštne in brzojavne odpraviteljice pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Mokronogu z 1. svečanom 1900. Plača 62 kron. Prošnje v enem tednu na ta urad.
Telefonićna in brzojavna poročila.
Dunaj 2. januvarja. Cesar se je odpeljal na lov na Štajersko, od koder se vrne v petek. Koj po njegovem povratku se začno priprave za imenovanje definitivnega ministrstva.
V obče se smatra kot zagotovljeno, da bo Korber načelnik nove vlade. Ta se imenuje šele v drugi polovici meseca januvarja in bo na pol politična.
Dunaj 2. januvarja. V odseku za mornarico ogrske delegacije sta se vladna privrženca Rosenberg in Toro-skaj odločno izrekla proti ekspanzivni politiki grofa Golucho\vskega in proti pomnožitvi mornarice, povdarjaje, da naj vlada najprej skrbi, da se monarhija ne izpodrine z balkanskih tržišč.
Dunaj 2. januvarja. Danes zjutraj ob 8. uri je bila obešena Julijana Hummel, ki je bila pred nekaj tedni obsojena na smrt, ker je svojo 51etno hčerko neprestano in tako nečloveško trpinčila, da je umrla. Njen mož, ki je bil tudi obsojen na smrt, je pomiloščen na dosmrtno ječo. Julijam Hummel se je včeraj naznanilo, da je obsodba na smrt potrjena. Smejala se je na glas in rekla „hvala lepa". Ponoči je večkrat prav mirno spala Kadar se je zbudila, je molila rožni venec. Davi je spila kavo in snedla dve žemljici Ko so jo pripeljali pred vešala, je stopala mirno, mrmraj e samo: „Jaz sem nedolžna. u Vsa procedura je trajala le 8 minut. Od 1. 1809. je to prvi slučaj, da je bila na Dunaju ženska obešena.
Praga 2. januvarja. „Nar. L." javljajo, da je z včerajšnjim dnem 57 mestnih in nad sto kmetskih občin ustavilo izvrševanje opravil prenesenega delokroga. Njim so se pridužili vsi češki okrajni zastopi.
Praga 2. januvarja. Na Žofijskem Ostrovu se je na Silvestrov večer primerila velika demonstracija. Vojaška godba ni hotela svirati „Hej Slovani". Občinstvo je vsled tega sikalo in toliko časa klicalo „Abzug", da je godba odšla. Občinstvo je na to pohitelo na most, podrlo ondu stoječi črno-rumeni drog, strgalo z njega vihrajočo zastavo in jo vTglo v vodo.
London 2. januvarja. Pri Koles-bergu se je v petek vnela mej Angleži pod vodstvom generala Frencha in mej Buri bitka, v kateri so bili Buri po dvadnevnem boju premagani. Angleški naskok je bil tako silen, da se Buri niti v redu niso mogli umakniti. Buri so morali bežati in so Angleži zasedli Kolesberg.
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali Za družbo  sv. Cirila In Metoda: G. Matilda Sebenikar v Rakeku 67 K 20 vin. in sicer 60 K za prodane razglednice, ostanek pa iz nabiralnika. — G. Ivan Valenčič v Trnovem 8 K namestu novoletnih voščil. — G. Jakob Tomec, mestni nadkomisar 10 K mestu venca na krsto prijateljeve soproga g. Sofije Pfeifer.  —  G. in žener Ivan Zbrizaj 2 K v oprostitev novoletnih voščil. — G. L en če 2 K iz nabiralnika pri „Be lem volku". — Skupaj 89 K 20 vin. — Živeli vsi darovalci, posebno pa še rodoljubna gospa razpro-dajalka razglednic!
Od novoletnih voščil odkupili so se v korist mestnim ubogim v Ljubljani: Ces. svetnik Ivan Murnik. Ivan Frisch s soprogo. Kavčič & Lilleg. S. Pogačar. Brata Pollak. Cassermann. Ka-všeka nasl. Henrik Kom. Otto Bayer. Elija Pre-dović. J. C. Roger senior. Šlajmer. Deželnega sodišča predsednik Albert Levičnik s soprogo. Alois Krenner, tovarnar v Škofji Loki. Josip Dobida, višji fin. svetnik s soproga.
Odkupiii so se o prid družbe sv. Cirila in Metoda od novoletnih voščil v Radoljici naslednji gg.: Ernest Ferk, c. kr. sodni svetnik. L. Fiirsa-ger, trgovec. I. Gabrijelčič, gost. in po s. na Brezjah. Vinko Hudovernik, gostilničar. Janez Novak, dekan. Jan. Sartori, trg. in pos. Dr. Janko Vilfan, odvetnik, Janez Wurnik, kipar in pos , vsi po 4 krone. I. Bulovc, trg. in pos. I. Čebulj, c. kr. davčni pristavj Fran Rekar, c. kr. sodni pristav. Hugo Roblek, mag. farm. Ed. Vencajz , c kr. davč. pristav. R. Winkler, duhovnik, vsi po 2 kroni. Lj' Stiasnv, učitelj, 1 krono.
* Lekarnarja Brad>-ja kapljice za želodec, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceljske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Zahvala.
Povodom božičnice na I. mestni slov. otr. vrtcu, blagovolil je slavni obč. svet ljubljanski podariti vsoto 150 gld. v napravo obleke ubožnim otrokom. Poleg tega so podpisanej izročili še nasledne dame in gospodje vsoto 71 gld. 50 kr. Kj. prevzvišenosč g. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič 5 gdl., velecenjena gospa županja M. Hribarjeva 5 gld., preč. g. prof. I. Gnjezda 5 gld., učiteljsko osobje mest. slov. osemrazrednice 7 gld. a 3 gld. darovali so: gospa Fr. dr. Tavčarjeva, g. L. Pirčeva, g. A. Skabernetova, g. M. Dolenčeva, g. dr. D. Majarcn, a, 2 gld.: gospa I. Gogola, g. N. Grošeljeva, g. M. Bončarjeva, g. I. Malijeva, g. M. Polakova, g. I. Souvanova, g. L. dr. Hud-nikova, g. I. Supančičeva, g. I. Terčekova, g. M. Druškovičeva, g. M. Velkavrhova, g. I. Knez : veleč, g. župnik M. Malenšek 1 gld. 50 kr., h 1 gld.: g. ML Bleivreis pl. Trsteniška, g. A. dr. Zarnikova, gspdč. I. Arce, gspdč. K. Martinak, gspdč. J. Lo-zarjeva, g. M. Predovičeva, g. M. Černetova, g. dr. L. Požar, g. dr. J. Stare. Slavnemu obč. svetu ljubljanskemu, kakor tudi vsem tu navedenim velikodušnim darovateljem in gospodičnam učiteljicam mestne slovenske osemrairednice za njih obili trud ob priliki priprave te božičnice, izreka v svojem kakor tudi v imenu obdarovanih otrok najiskrenejšo zahvalo
Zofij s* Cii'uni voditeljica I. mest. slov. otr. vrtca.
V Ljubljani, 30. decembra 1899.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 30C-2 m. Srednji zračni tlak 73G0mm.
ci Q	Čas opazovanja	Stanj e barometra v mm.	Tempera-! tura v °C.	Vetrovi	Ntbo	-* >
30	9. zvečer	7378	55	si. zahod	jasno	a
31 n	7. zjutraj 2. popol.	7396 740-7	5 9 bL zahod jskoro jas. 97 sr. jzahođ oblačno			a o o
	9. zvečer	741'	7-7	si. jzahođ	oblačno	a
i.	7. zjutraj 2. popol.	7423 7425	69 100	si. jzahod skoro obi. sr. zahod del. jasno		a o o
»	9. zvečer	7421	7-8	si. vzhod	pol. oblač.	g
2. »	7. zjutraj 2. popol.	739 6 737-6	48 102	sr. jug si. jzahođ	oblačno oblačno	■ a 1°
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljka 64°, 7-8° in 82°, normale: —26°, —2-6° in 2-7°.
XDui33.3.js2ssi "borza
dne 2. januarija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .   . 98 K 45
Skupni državni dolg v srebru .   . 98 „ 35
Avstrijska zlata renta..... 115 „ 30
Avstrijska kronska renta 4°/0   •   • 98 „ 75
Ogrska zlata renta 4°/0..... 115 „ 40
Ogrska kronska renta 4°/0   ... 94 „ 40
Avstro-ogrske bančne delnice   .   . 921 „ —
Kreditne delnice....... 372 „ —
London vista........ 121 „ 37Vi
Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 „ 07'/a
20 mark.......... 11 „ 81
20 frankov   .  /....... 9 „ 66 V,
Italijanski bankovci...... 44 „ 70
C. kr. cekini......... 5 „ 72
I
I
Potrti od najgloblje žalosti javljamo podpisanci vsem sorodnikom in sočutnim prijateljem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere, tašče, sestre in tete, gospe
Zofije Pfeifer roj. Tomaž ič
ki je v ponedeljek, dne 1. januarija 1900, ob 3. uri zjutraj nenadoma v 55. letu svojega življenja, mirno v Gospodu preminula.
Pozemski ostanki predrage rajnice se bodo v torek, dne 2 t. m. ob polu 3 uri popoldne v hiši žalosti, Šubiceve ulice št. 5, svečano blagoslovili in potem na pokopališču pri Sv. Krištofu položili v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi Marijinega oznanenja.
Predrago rajnico se priporoča pobožnemu spominu. (6)
V Ljubljani, 1. januarija 1900.
Vran P Triler, c. kr. višji računski svetnik v p., soprog. — Vera Timi-xeM roj. IMeifer, hči. — Ivan To-■itu>i<-. mestni župnik v Škofji Loki, brat. — Fran Taunr*. c. kr. oficial fin. ravnateljstva, zet. — Vanria. vnukinja. — Ana Tu mazi c. netjakinja.
1
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem v svojem in v imenu svojih ostalih sorodnikov, da je nam premih in predragi oče, odnosno tast, brat in stric gospod
Josip Žitek
gimnazijski profesor v pokoju
dne 30. decembra ob 4. uri zjutraj v 68. letu svoje dobe nenadoma v Gospođu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 31. decembra ob 4. uri. popoludue k večnemu počitku položili
Svete maše zadušnice se bodo brale v kapiteljski cerkvi in pri čč. oo. Frančiškanih.
V Novem mestu, 30. decembra 1899.
Dr. Vladimir Žitek, odvetnik, — Bogumil Žitek, c. in kr. nadporočnik, — Egon Žitek, stud. iur., — Avgust Žitek, stud. phil., sinovi; — Jakobina Žitek roj. Munda, sinaha. (3)
iz dobre hiše se sprejme v prodajalno z mešanim blagom. — Kje ? pove upravništvo „Slov. Nar.\ (2-1)
Crin d'Afrique
naravnost dovoženo 23B&-2
Gius. Pel osi, Trst.
K novemu letu 1900:
Raznovrstna bogata zaloga
koledarjev, različnih trgovskih in kopirnih knjig, papirja itd.
Vizitnice, zavitki in listovni papir s tiskom ter druga manjša trgovska naznanila se takoj, lično in ceno izvršujejo
pri tvrdki (2319-3)
Karol 1*111«
Važno za
obrtnike!
Matko Malovič, mizar v Rudolfovcm na Kranjskem, opozarjam č. gg. obrtnike in iedustri-jalne podjetnike, čast. gospodo sploh, kateri si mislijo nabaviti najcenejšo gonilno moč z« stroje, vodovode, električne razsvetljave i. t. di naj se odločijo za
„Petrolin-motor".
Meni je postavil tak motor tukajšnji rojak g. Karol Maintinger, izvedenec v tej stroki in zastopnik za Avstro-Ogersko. Moj motor deluje izborno že dalj časa brez najmanjših napak, gonilna moč stane za eno konjsko silo 3 kr. na uro.
Ker sem z motorjem vsestransko popolnona zadovoljen, izrekam tem potom najtoplejšo zahval) za tako dobro in zanesljivo blago. Gospodo:.i obrtnikom vsestransko prav toplo priporočam, «.a se v tej zadevi obrnejo le do njega, ter jih zagj-tavljam da bodejo nabolje postrežem z dobrini nasveti, kakor tudi z dobrim in poštenim blagom po najnižji ceni. Naslov mu je: (2298—i)
CARL MAINTINGER, VVIEN
I., Seilerstatte, Liebenberggasse Nr. 1
Učenca
iz dobre hiše, 14 let starega, sprejmem takoj.
F. Skušok a-U
trgovina z mešanim blagom v Metliki.
Damam
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
lekarnarja Piceoli-ja
Glycerin-Creme.
I flaeon SO ki. (2322—1) Vnanja naročila proti povzetju.
Najboljša pijača
za rodbine !!!
Za praznike
priporočam (2261—7)
izvrstna izvozna in granatna piva
češke delniške pivovarne v Budjevicah vxa.l>ojili po St> jaJteldeiiie«.
Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Ditrich, Ljubljana
Marije Terezije cesta štv. 2.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Novo za trgovce
in poljedelce!
Po razpisu visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 18. julija 1899, št. 1''.599, in po vznanji slavnega magistrata v Ljubljani z dne 28. julija 1899, št. 25.255, se sme
doktor pl. Trnkoczy-jev
Prašičji redllni prašek
prosto prodajati v vseh prodajalnicah.
Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tol-šče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma itd. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 25 kr., pet zavojčkov samo 1 gld.
Dobiva se pristno samo s to varstveno znamko v vseh lekarnah, drogerijah in pri vseh trgovcih. Zahteva naj se potem izrecno doktorja pl. Trnkoczvja prašičji prašek z gorenjo znamko. Če bi ga ne bilo dobiti v gorenjih prodajalnah, piši pod naslovom:
lekarna Trnkoczy, Ljubljana
na dopisnico za 5 vinarjev in se potem z obratno pošto originalna zmes dopošlje. Preprodajalci dobe per Cassa 40% popusta Ako se vzame 15 zavojev po poštnem povzetju ali če se vpošlje naprej 2 gld. 25 kr. je embalaža prosta (5—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1, oktobra 1899. leta.
Odhod iz LJubljane jot ko1 Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po uoči osobni vl*k v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfVste. Ljaimo; če« Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 w. zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj j čhs Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. —• Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, P.eljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budej-vice, Pizenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vire, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri f>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob •>. uri 55 in. zvečer. —
Prihod v LJubljano ju* kol Proga is Trbiža.
Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Franfuvih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Punja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausrseea, Ljubna, Celovca, Beljnka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopu-ludne osobni vlak z Dunaja vi:i Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevic, Solnogrpda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob ježem, Lend-Gastema, Ljubša, Celovca, Lienca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobai vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri b" m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri ic 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. ko', v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvačer. (4)
T anilBSbi skladišču oblet
v   I^juh Ijxani
na voglu sv. Petra in Reseljeve ceste 3
z3.raa.slsa. daraska Iforifelscija.
za polovico znif-<na.     (2343—2)
"* S£i. in naprej zimski Crni otratniki.
črni in modri. J*  ••   .»      n       jopi«««* pcJžite. •*  n   »      » •>       ! „      s kožušnim
ovratnikom.
A ,,        deltliNki llgiipir |iIuh«>.
podšit.
..       lio#.ti!«aat iiuruimii o%-i'uiiiEli. novotč. „      ..        «ib«*i   imitacija a*ti*a-lian o\raliaiU. podšit. .. fin«*  •»*Iti«» jo|ii<*r. pod«
site s kožušnim ovratnikom. 9>      tt       «1 a nt* Iti liavclolt z ovratnikom, rokavi^ in kapuco. n      ..        kolr^iii  pluH«*.  podšit s kožošnim ovratnikom. „ kolesni  plat««*,  podšit s
kožušnim ovratnikom v barvah. ,      ..        fini clolajk ovratniki, pod-šiti in z vrpcami. Obleke za gospode dečke in otroke v največji izberi po čudovito znižanih tovarniških cenah.
Prosim za mnogobrojen obisk, nikdo se ne sili, da kaj kupi. Z velespoSlovanjem
Oroslav Bernatović.
*
o ■ o II
It
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
izd.ela.Tra, in zalega elel^tričz^ilb- svetilih
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
priporoča prečastiti duhovščini, gg. hišnim posestnikom in slavnemu občinstvu svoje lastne izdelke električnih svetilk, kakor tudi svojo veliko zalogo različnih lestencev, svetilk itd. v raznih oblikah in velikostih iz vseh največjih tovarn. Nadalje priporoča vse semkaj spadajoče steklene in
porcelanaste predmete. Kar bi se po želji stranke ne dobilo v zalogi, naredim ali preskrbim v kratkem času. ._-J.
Najnižje cene. ^2253-6)
Stare petrolejske avetilke, leMlenee »vernike  itd. prenaredim za eleklrirno Mvetljavo hitro in poceni
Uzorci in ceniki vseh velikih tu- in inozemskih tovarn so na razpolago.
Majcene fl&e knpiš pri izdelovateljn.  <^Q "
Izdajatelj in odgovorni urednik: J
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".