gjpe stanovanjskih
blokov na Dolgem
polju so ostale ce-
le, čeprav so v ne-
deljo nizko nad nji-
ifii preletela letala
s celjskega letali-
šča, ki so hitrejša
od zvoka. Morda
ne verjamete, da
¡niamo v Celju tak-
šna letala? Dokaz
je v tem, da so se
pojavila prej kot
smo čuli zvok sire-
ne, ki je opozarjal
ljudi na zračni na-
pad.
OBETI NERAZVITIH
GOSPODARSKI NAPREDEK ZADNJIH LET JE MOZIRSKO OBČINO UVRSTIL MED »RAZVITE«, ČEPRAV JE PO
NACIONALNEM DOHODKU ŠE VEDNO POD JUGOSLOVANSKIM POPREČJEM. NOVI ZAKON O NERAZVI-
TIH PO MNENJU JOŽETA DEBERŠKA, MOZIRSKEGA ŽUPANA NE PREDSTAVLJA REŠITVE, ČE TA OBMOČJA
NE BODO PRIŠLA DO DOBRIH KADROV!
•	Mozirska občina je bila doslej tudi uradno
- nerazvita. Torej med tistimi, kjer je razvoj
v marsičem zaostajal od drugih. Toda v zadnjem
času je prav iz Gornje Savinjske doline prihajalo
mnogo vesti, ki so vznemirjale gospodarstvenike.
•	Šlo je predvsem za razvoj turizma, kme-
tijstva in industrije. Glede nato, da je bila za-
četna osnova enaka ali močno podobna marsi-
kateri v sosednjih nerazvitih občinah, smo zdaj,
ko je pred durmi tudi sprejem zakona o nerazvi-
tih naprosili za razgovor JOŽETA DEBERŠKA,
predsednika občine v Mozirju, da bi nam pojasnil
kaj je bilo odločilno za razvoj gospodarstva v tej
občini, da je odskočila od - nerazvitih.
Takoj v začetku bi vam vinjčani in Tolminci odslej v
najprej čestitali k napredo- družbi najboljših, oziroma
vanju, saj ste vi Gorenjesa- razvitih. Kako se počutite
kot žuipan razvite občine?
»Ne glede na sedanjo razvr-
stitev sem še vedno župan
— nerazvite občine.«
Toda po republiških krite-
rijih mozirska občina ne so-
dii več med nerazvite.
»Po teh kriterijih se v na-
ši republiki začenja razvi-
tost občin s Tolminom in
nami. Torej enači z Ljublja-
no. Pri tem moram reči, da
je naša občina po narodr.-em
dohodku in vseh ostalih kri-
terijih dosegla približno sla-
bo tretjino tistega, kar pre-
more in dosega neko močno
gospodarsko razvito področ-
je. Po narodnem dohodku
smo še vedno pod jugoslo-
vanskim poprečjem.«
Nadaljevanje na 6. strani
Celje, dne 28. oktobra 1970 — številka 43 — Leto XXIV — Cena 60 par
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
DIRIGENT GOSPODARSKEGA RAZVOJA GORNJESAVINJSKE DOLINE. JOŽE DEBERŠEK je
že šesto leto predsednik občine v Mozirju. Torej v obdobju, ki pomeni in predstavlja za
to občino največji uspeh v razvoju gospodarstva, povečanju narodnega dohodka. Po naj-
novejši vesti je prav zaradi tega »uspeha« mozirska občina postala »razvita«, uvrščena
med občine, kjer je sicer narodni dohodek tudi trikrat večji. Ne glede na razvrstitev
Jože Deberšek meni, da je še vedno predsednik nerazvite ..občine, zato se nenehno bori,
da bi obdržal zastavljeno politiko v občini, ker je gospodarski napredek zadnjih let nedvo-
men pokazatelj njene upravičenosti.	Foto: J. SEVER
VEČJA ODPRTOST SZDL
Na seminarju, ki ga je za
vodstva krajevnih organizacij
Socialistične zveze, za pred-
sednike sekcij in za člane iz-
vršnega odbora priredila ob-
činska konferenca Socialistič-
ne zveze Celje, sta govorila
tudi Janez Vipotnik — pred-
sednik republiške konferen-
ce Socialistične zveze in 2iga
Kimovec — podpredsednik
tega foruma. Oba sta imela
uvodno besedo k osrednjima
temama seminarja — o nalo-
gah občinske organizacije pri
uresničevanju dokumenta
»SZDL danes« in o odnosih
med samoupravno družbo in
religijo.
čeprav je bila zanimiva tu-
di razprava, bi radi zabeležili
nekatere misli predsednika
Vipotnika. Ko je namreč go-
voril o delu Socialistične zve-
ze, je poudaril potrebo po
njeni večji odpornosti, boljši
povezanosti z drugimi druž-
beno-političnimi organizacija-
mi, zlasti pa po hitrejšem
vključevanju v reševanje ak-
tualnih problemov, pa naj bo
tO v merilu občine ali kra-
jevne skupnosti. Tak način
dela bo zagotovil tudi več-
jo množičnost, saj sedanja
ugotovitev — da od razmero-
ma velikega števila članstva
aktivno sodeluje v Socialistič-
ni zvezi zelo majhen del —
nalaga pomembne naloge
prav pri spodbujanju družbe-
no-politične aktivnosti prebi-
valstva.
Skladno s temi nalogami
bi morala občinska organiza-
cija posvetiti potrebno po-
zornost tudi delu sekcij. Sek-
cije, kakršne poznamo doslej,
so predvsem stalna oblika de-
la občinske konference. Večja
dinamičnost pa bi terjala
ustanavlanje občasnih oblik,
ki bi glede na problem, za-
radi katerega so ustanovljene,
povezovale k delu člane us-
treznih poklicev, delovnih
področij ali krajevnega ob-
močja.	I. B.
FRANĆEK FRAKELJ
Mej-duš, fantje! Kisle obraze proč, integrirali
se bomo pa konec. Tri penzije skupaj bodo
ravno dovolj, da bomo en teden dobro žive-
li... potem pa do prvega zopet tako, kot smo
že itak navajeni!
NAGRADA
F. KRIŽAJU
Na petem tednu slovenskih
dramskih gledališč v Mari-
boru, ki je potekel kot Boršt-
nikovo srečanje, je prejel na-
grado za najboljšo režijo
(Veronike Deseniške) režiser
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Franci Križaj.
Borštnikova nagrada pome-
ni toliko večje priznanje, ker.
so na tej manifestaciji sode-
lovala vsa slovenska gledali-
šča. Pridružujemo se čestit-
kam-
DANES RAZPIS VEtIKE
NAGRADNE AKCIJE
TEDNIKOVI
PARI
NA 4. STRANI. SODELUJTE
TUDI VI - EN NOVI NA-
ROČNIK VAM LAHKO PRI-
NESE LEPO DENARNO NA-
GRADO!
POKLONILI SE JIM BOMO
Hladna jesen spet prinaša
dan, posvečen umrlim naj-
dražjim. Ni človeka, ki bi ta
dan ne imel komu prinesti
na grob rož, prižgati svečko,
ali vsaj v spominu poroma-
td, kam daleč, kjer mu gomila
pokriva koga najbližjih.
Kot vsako leto pa je 1. no-
vember — Dan mrtvih — pri-
ložnost in sveta dolžnost, ko
se kot narod spominjamo
padlih žrtev osvobodilne voj-
ne, borcev, internirancev —
vseh, ki so v terni boju žrtvo-
vali največ.
Po vsem našem območju
bodo ob spomenikih, grobni-
cah in osamljenih grobiščih
žalne svečanosti. Po že ustal-
jenem običaju se pri tem
opravilu vključuje zlasti mla-
dina.
V Celju bodo osrednje ko-
memoracije že v petek, to pa
zato, ker je sobota prost dan
in tudi šole prost dan.
Pri grobnici narodnih he-
rojev na Šlandrovem trgu bo
komemoracija v petek ob 11.
uri, v »Starem piskru« ob 12
uri, ob grobnici padlih bor-
cev NOV na Golovcu pa ob
16. uri. Na vseh treh kome-
moracijah bo sodelovala mia-
dina s programi, godba ko-
lektiva EMO, predstavniki
družbenopolitičnih organiza-
cij pa bodo položili vence.
Na podoben način se bodo
oddolžili spominu prvoborke
Hermine Seničar na mestnem
pokopališču, posebna delega-
cija bo odšla tudi na Fran-
kolovo, na grobišče žrtev
Gradec pa bodo letos odšli
predvsem učenci in dijaki iz
celjskih šol.
Občinski odbor Zveze bor-
cev vabi občane k sodelova-
nju na žalnih svečanostih v
spomin junakom, ki smo jim
dolžni največjo zahvalo za na-
še svobodno življenje.
DEKLICA PRED PRIKOLICO
Triletna MARIJA NOVAK je v Rimskih Toplicah
prečkala cesto v trenutku, ko je iz Zidanega mosta
pripeljal s tovornim avtomobilom in prikolico 34-
letni JANEZ JERICEK iz Žabje vasi pri Novem
mestu. Voznik je zaviral, vendar je zaradi spolzke
ceste prikolico zaneslo. Otrok je umrl na kraju
nesreče.
MOPEDIST IN AVTOMOBILIST
ANTON MEDVED, 24, iz Celja je v Črnovi pri
Velenju hotel prehiteti tovornjak in mopedista.
Pred začetkom prehitevanja ju ni opozoril z zvoč-
nim signalom. Mopedist je medtem nakazal spre-
membo smeri v levo. Pri trčenju je mopedist GA-
BRIJEL PODPEČAN, 58, iz Velenja dobil lažje po-
škodbe na glavi, roki in nogi.
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
FRANC PLANKO, 18, iz Male Breze se je peljal
z mopedom brez izpita proti Marija Gradcu. V bli-
žini gostilne Pušič se je zaletel v pešca MIHAELA
HOLCARJA, 28, iz Marija Gradca ter ga zbil po
cesti. Hoflcar je dobil pretres možganov, lažje po-
škodbe pa je dobil tudi Planko.
NESREČA V VOJNIKU
Voznik osebnega avtomobila JANEZ ZALOŽNIK,
33, iz Stražice pri Frankolovem je v Vojniku pričel
prehitevati tovorni avtomobil. Zapeljal je preveč
na levo in na robu ceste zadel ALOJZIJO PLAJH-
NER, 47, iz Vojnika, ki je hodila peš. Dobila je
lažje poškodbe.
Z NEPREDNOSTNE CESTE
Po neprednostni Celjski v cesti v Velenju je vozil
mopedist FRANC ANDREJC, 25, iz Vodriža iin zape-
ljal v križišče s prednostno Partizansko cesto. Na
križišču je trčil z mopedistam FRANCOM VIDEM-
ŠKOM, 21, iz Velenja. Oba sta padla. Andreje je
dobil lažje poškodbe.
PEŠCI
Iz Žalca je proti Celju vozil z osebnim avtomo-
bilom WIENER WOLFGANG iz Graza. Izza avtobu-
sa na parkirališču je nenadoma stekla čez cesto
REZA STROPNIK, 65, iz Celja. Zaradi prekratke
razdalje voznik ni mogel zaustaviti. Stropoikova je
dobila pretres možganov.
PREVRNIL SE JE V JAREK
Vccznik osebnega avtomobila FRANC ŠOBAK, 22,
iz Blance je vozil iz Hrastnika proti Smarjeti. Na
blagem ovinku v Klenovem ga je zaneslo na levo,
kjer se je prevrnil v jarek. Voznik je dejal, da je
na avtomobilu odpovedal kretalni mehanizem in po-
čila prednja desna guma. Pri nesreči sta se laže
poškodovala šobak in njegova sopotnica ANGELA
ROGLIČ iz Kieovca. žkode na avtomobilu je za
15.000 dinarjev.
KOLESARKA JE NENADOMA ZAVILA
BORIS DEBIč, 46, iz Žalca je vozil z osebnim
avtomobilom skozi Polzelo in dohitel kolesarko RO-
ZALIJO JAN, 52, iz Ločioe pri Polzeli, ki je nena-
doma zavila z desne na levo. Zaradi težjih telesnih
poškodb so jo prepeljali v bolnišnico.
ŽIVINA SE JE SPLAŠILA
ANTON PEŠEC, 74, iz Mrtovca je vodil volovsko
vprego proti Krškem. V kraju Kompolje je za njim
pripeljal neznani voznik tovornjaka in ga prehiteval.
Po končanem prehitevanju se je živina splašila in
potegnila s ceste v hrib. Pešec je padel pod voz in
umiri na kraju nesreče.
ZAPRL MU JE POT
Voznik osebnega avtomobila MAEHAIRA KIRE-
MA, 36, iz Velenja je vozil po Kidričevi cesti in
zavijal v Aškerčevo. Pri tem je zaprl pot mopedistu
ANTONU BRESARJU, 30, iz Raven pri Šoštanju, ki
je pripeljal nasproti. Bresar je dobil lažje poškod-
be. Na vozilih je škode za 4.000 dinarjev.
PREVEČ NA LEV! STRANI
JANEZ ZALOŽNIK, 33, iz Stražice pri Frankolo-
vem je v Vojniku prehiteval tovorni avtomobil in
pri tem zapeljal preveč na levo, kjer je zadel ALOJ-
ZIJO PLAJHNER, 47, iz Vojnika, ki je hodila peš.
Dobila je lažjo poškodbo na glavi.
TRČENJE NA MOSTU
JANEZ LEBAR, delavec milice Šentjur, je vozil
s službenim avtomobilom iz Gorice pri Slivnici pro-
ti Šentjurju. V čmovioi mu je na lesenem mostu
pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom JANEZ
KOLAR, 30, iz Kozjega. Vozili sta trčili, škodo so
ocenili na 2.000 dinarjev.
CELJE
Franc Berdnik in Ivanka
Horvatič, oba iz Celja; Ig-
nac Peterlin in Nevenka Šu-
helj, oba iz Celja; Radivoje
Džin in Sonja Pleteršek, oba
iz Trnovelj pri Celju; Franc
Ravnjak, Ivenca in Marija Ja-
kop, Dol pod Gojko; Martin
Hohnjec, Celje in Katarina
šink, Crešnjevec ter Albert
Glinšek, Celje in Milena Ko-
larič, Skopje.
SLOVENSKE KONJICE
Adolf Fijavž, 26, Bukovlje,
pri Satranicah in Ljudmila
Koprivnik, 18, Križevec pri
Zrečah.
ŠENTJUR PRI CELJU
Ivan Volavc, rudar, Lokovi-
na in Amalija Kumperger,
21, otroška negovalka, Jakob
pri Šentjerneju; Ivan Žafran,
20, delavec, Voduce in Ljud-
mila Drame, 19, poljedelka,
Bukovje v Babni gori.
CELJE
23 dečkov in 25 deklic
SLOVENSKE KONJICE
1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica
CELJE
Jože Danjko, 20, Celje; Al-
fonz čakš, 47, Slatina; Mari-
ja Janežič, 81, Prekopa; Maks
Vasle, 64, Založe; Borut Gre-
gorin, 19, Celje; Ivan Pavliha,
72, Velenje; Ivan Orleb, 70,
Primož pri Šentjurju; Fanika
Fine, 60, Celje; Franc Kopriv-
nik, 57, Draža vas; Ivan Ve-
Likanje, 45, Celje; Anton Šmit,
46, Žahenberc; Antonija Pla-
ninšec, 89, Socka; Franja Bla-
žič, 65, Celje; Julijana Bajde,
90, Celje; Alojz Kolednik, 59,
Prihova; Ida Jakop, 70, Stra-
žica; Alojz Železnik, 62, Šmar-
tno v Rožni dolini; Kari Me-
dved, 61, Štore in Julija Vru-
snik, 77, Celje.
SLOVENSKE KONJICE
Maksimiljan Tič, 37, Nova
vas in Franc Elfalt, 47, Nova
Dobrava pri Zrečah.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jurij Murn, 65, upokojenec,
Tratna ob Voglajni, Julijana
Strašek, 52, kmetovalka, Kri-
vica.
Šmarje pri Jelšah.
Jera Murko, 72, Kamence; Mi-
hael Žrjav, 53, Babna brda
in Ignacij Smole, 59, Škofija.
PRIREDITVE
V Celju je v hotelu Celeia
vsak dan razen nedelje barski
program s plesom. V Roga-
ški Slatini je plesna glasba
ob sobotah in nedeljah v
restavraciji Pošta. V Velenju
je plesna glasba ob sobotah
in nedeljah v restavraciji Je-
zero, vsak dan razen pone-
deljka pa je v hotelu Paka
barski program s plesom.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so vsi planinski do-
movi, razen doma na Okreš-
lju, koče na Klemenči jami
in v Grohatu.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 31. oktobra, je
dežurna Nova lekarna, Tom-
šičev trg 11, od sobote od 12.
ure dalje pa lekarna Center,
Vodnikova 1.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem
področju je dovolj prostih le-
žišč v zdraviliščih, hotelih,
gostiščih, planinskih posto-
jankah in pri zasebnikih.
DRSALIŠČE
Drsališče v celjskem Mest-
nem parku je odprto vsak
dan, in sicer od 10. do 12.
ter od 14. do 17. ure. Ob po-
nedeljkih, sredah in petkih
pa je odprto še zvečer, in si-
cer od 19. do 21. ure, pred-
vsem za rekreacijsko drsanje
za odrasle.
KOPALNI BAZENI
Oba pokrita bazena v La-
škem in Dobrni sta odprta
vsak dan.
DELAVSKA
UNIVERZA
V	sredo, 28. oktobra 1970,
priredi celjska Delavska uni-
verza ob 19.30 uri v Narod-
nem domu predavanje pred-
sednika komisije za medna-
rodne odnose pri CK ZKS Jo-
žeta Smoleta z naslovom »Ne-
uvrščenost po tretjem vrhu
— tretji svet danes«.
V	sredo, 4. novembra, pa
bo, prav tako v -Narodnem
domu ob 19.30 uri predaval
Rudi Klarič iz Ljubljane »Ju-
goslovani v Keniji«. Vstop za
vsa predavanja Delavske uni-
verze je prost.
Sreda, 28. oktobra ob 15.30
uri Linhart »županova Micka«
in Pologar »Goethe« za II.
mladinski abonma in izven.
Četrtek, 29. oktobra ob
19.3U uri Župančič »Veronika
Deseniška«, gostovanje v Slo-
venski Bistrici.
Petek, 30. oktobra ob 15.30
uri »Zupanova Micka« in
»Goethe« za I. mladinski
abonma in izven.
Torek, 3. novembra ob 15.30
uri »Županova Micka« in
»Goethe« za V. mladinski
abonma in izven.
Torek, 3. novembra ob 19.30
uri »županova Micka« in
»Goethe« za VI. mladinski
abonma in izven.
NOVOST]
S POLIC CELJSKE
ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Harms R.: Robert Koch —
zdravnik in raziskovalec. Ljub-
ljana 1970. S. 34358.
Hojan T.: žensko šolstvo in
delovanje učiteljic na Sloven-
skem. Ljubljana 1970. — S.
34383.
Kurent T.: Razvoj industri-
je in tovarn. Ljubljana 1970.
S. 34388.
Muršič M.: Osnove kinema-
tike in kinetike. Ljubljana
1970. S. 34393.
Höf 1er J.: Tokovi glasbene
kulture na Slovenskem. Ljub-
ljana 1970. S. 34396.
Vel j kovic S.: Hemijska ki-
netika. Beograd 1969. S. 34415.
Kleeman G.: Erbhygiene —
kein Tabu mehr. Stuttgart
1970. S. 34339.
Stojčevič D., A. Romac: Dic-
ta et regulae iuris. Beograd
1970. S. 34354.
\ OB GOMILAH
¡ DVEII MLADIH
I ŽRTEV FROMï TA
NAJVEČJI
POGUM
JE ŽIVETS
Noga je ubogala vzne.
mirljivo slo mladega po.
gruma. Stroj, ki ga je zgra-
dil človek za človeka, ubo-
ga tudi ko je meja predr-
znosti bila presežena. Na-
slednji tren je bil hiter,
prehiter za usodno spozna-
nje, da tak pogum ni po.
gum.
S prvim letošnjim sne-
gom premočena zemlja je
zasula njuni mladi telesi.
Kolikšna je cena za tve-
ganje, na drzni pritisk
stopala na plinski vzvod?
Starši, bratje, sestre, so-
rodniki so ob svoj ponos,
upanje, narod ob delček
svoje bodočnosti. Najbolj
bridko je, kadar v dreves-
nici življenja padajo mla-
da drevesa.
Borut. Fant, ki se je ve-
selil pisanega kamenčka
v koritu Savinje, najpre-
prostejše rože na Pohor-
ju, slanega vala, ki mu je
plusnil v obraz, ki je bil
poln vedrine in življenja
je omahnil pred usodno
steno zidu, ker je stroj
ubogal prijateljevo nogo,
gnano od vzburljive sle
mladega poguma.
Oba, Borut in Jože s
svojimi v smrtnem krču
odrevenelimi ustnicami
sporočata vrstnikom, da
tekma s smrtjo ni pogum,
da je največji pogum ži-
veti.
Nek njun vrstnik mi je
nekoč v ušesa vsadil be-
sede:
»Ne razumete nas, da
smo tudi mi polni življe-
nja, da hočemo tudi mi
biti pogumni. Vi ste ime-
li vojno, da ste izkazali
svoj pogum!«
»Kakšna zmota!«
Kako mogoče je sprejeti
izzivanje smrti za ceno živ-
ljenja, ki jo je pesnik opi-
sal v verzu »se dvigne v
življenje, ko pade v smrt«,
kot pa izzivati smrt brez
cilja, brez česarkoli, ra-
zen izzivanja samega.
Pogum je živeti, nositi
radosti in tegobe, pogum
je krotiti nogo na plin-
skem vzvodu, ko zamika
omamna hitrost, pogum
,ie obvladati sebe, za se-
be, za svoje bližnje, je
vračati dolg življenja živ-
ljenju.
Tako bi Borut in Jo-
že povedala vsem svojim
vrstnikom, če bi mogla. Mi
ne verjamete? Saj ni tre-
ba.
Verjemite njuni tragedi-
ji!	J. K.
prizor s hokejske tekme druçe zvezne lige med zagrebško Mladostjo in HDK
Celje. Celjski hokejisti so kljub dobro prikazani* igri srečanje izgubili z rezultatom
4:1.
Foto: J. T.
V nedeljo so celjski hoke-
jisti, ki tekmujejo letos v
drugi zvezali hokejski ligi,
igrali v drugem kolu proti
zagrebški Mladosti na zim-
skem stadionu na Salati v
Zagrebu in nesrečno izgubili
dve dragoceni točki, čeravno
nista bili nedosegljivi. Re-
zultat srečanja je bil 4:1 v
korist domačega moštva, po-
samezne tretjine pa so se
končale z 2:1, 0:0 in 2:0. Obe
moštvi sta nastopili v stan-
dardnih postavah.
Igra je bila lepa, dinamič-
na, a na trenutke po zaslugi
domačinov precej groba. Gle-
dalcem je ostala tekma v le-
pem spominu, saj je bila po
številnih izjavah lepša od tek
me prejšnji večer, ko sta se
v prvem kolu srečali moštvi
Medveščaka in Beograda.
Celjski hokejisti so povedli
že v prvih minutah igre z go-
lom Kerkoša. Pobudo so ime-
li skoraj ves čas v svojih ro-
kah, vendar jim očitno dokaj
zaprta igra domačega moštva
ni ustrezala. In če k temu
dodamo še premalo strelov
na domaćinova vrata, potem
ni težko ugotoviti vzrokov po-
raza.
Mladi Celjani bodo morali
do sobote dobro preanalizira-
ti svojo tekmo v Zagrebu,
saj jih ob koncu tedna priča-
kuje še trši oreh — ekipa
Partizana iz Beograda, ki je
za razred boljši nasprotnik
od zagrebške Mladosti.
iJt
Borbenost je igralcem celjskega rokometnega društva prinesla v zadnjih
tekmah več uspehov — Je nenadna borbenost in zbranost morda posledica
dokazovanja, da nekdo ni bil sposoben za vodenje prve ekipe? — Će je tako, je to
samo dokaz več, da je bilo treba dosedanjim odnosom narediti konec zaradi
interesa in koristi celotnega celjskega športa — Ob vsem tem je žrtvovanje
trenerjeve glave samo dokaz nizke športne zavesti in morale!
Po odstopu dosedanjega
trenerja prve ekipe prof. To-
neta Goršiča so celjski roko-
metaši odigrali tri tekme.
Najprej so tesno izgubili s
favorizirano ekipo državnega
prvaka Partizana Bjelovar,
zmagali v pokalnem sreča-
nju s Trboveljskim Rudarjem
in se tako uvrstili v finale,
ter za konec na tujem terenu
premagali še ekipo Kvarner-
ja s tesnim rezultatom 15:14.
Uspehi so tu, vsak bo rekel,
da je ekipa Končno našla sa-
mega sebe. Preseneča pred-
vsem to, da so na vseh treh
tekmah igrali igralci tako,
kot si lahko samo želimo:
borbeno. To ni nič slabega,
narobe je samo to, da tako
niso igrali že prej. Nekaj je
bilo narobe in trener je po-
dal ostavko. Trenerske posle
— začasno — je prevzel
Zdravko Ačkun in v treh tek-
mah z ekipo istih igralcev,
kot so bili na razpolago sta-
remu trenerju, doživel tri le-
pe uspehe.
Ob vsem tem naj bo nekaj
jasno: veseli smo vsakega
uspeha celjskih športnikov.
Veseli smo vsega, kar je no-
vega in dobrega. Nismo pa
veseli tega, da pride do ne-
nadne spremembe zato, da
nekomu dokažeš, da se da
tudi brez njega delati in do-
segati uspehe. Prav zato je
ob vsem "tem — verjamemo
v krivdo na obeh straneh —
žrtvovanje trenerjeve glave
samo odraz nizke športne za-
vesti in morale igralcev ter
nesposobnost vodstva, da bi
naredilo red v lastnih vrstah.
Ob taki zavzetosti in volji,
kot so jo igralci pokazali na
zadnjih tekmah tudi prof.
Tonetu Goršiču ne bi bilo te-
žavno voditi ekipe, ki bi med
plevelom našla tudi več uspe-
hov, kot pa jih je.
Gole za Celjane, k] imajo
po 10. kolu 5 točk, so dosegli
Telič 6, Safarič 3 ter Koren,
Levstik in Goršič po dva. Ce-
ljani so na 12. mestu, v 11.
kolu pa igrajo doma s Crve-
no Zvezdo iz Beograda. V
slučaju zmage bi se jim po-
ložaj na lestvici bistveno iz-
boljšal. V finalu za republi
škj pokal se bodo celjski ro-
kometaši srečali s T rži čem.
Finale bo v tistem kraju, ki
bo nudilo najboljše pogoje za
organizacijo republiškega pr-
venstva.
T. VRABL
NOV REKORD CELJSKIH DVIGALCEV
Celjski dvigalci uteži so v
svojem zadnjem srečanju za
republiško prvenstvo dosegli
nov uspeh. Premagali so
namreč Velenje z 1398,5:1337
kilogramov. Sam rezultat po-
ve, da je bilo srečanje izred-
no zanimivo in kvalitetno.
Vsak rezultat iznad 1250 kg
je -že po kakovosti enak naj-
boljšim v Jugoslaviji.
S tem uspehom so si celj-
ski dvigalci dokončno pribo-
rili drugo mesto v republiški
ligi, potem ko so zbrali ena-
ko število točk kot Olimpija,
le, da imajo nekoliko manj
dvignjenih kilogramov.
Zadnji dvoboj je dal tudi
ftekaj novih rekordov. Z re-
sultatone 1398,5 kilogramov so
Oljski dvigalci dosegli nov
°eljski rekord. Njihov tek-
mec Jože Urankar pa je z
dvignjenim] 390 kilogrami v
triatlonu postavil najboljši
rezultat v Sloveniji. Pa še en
državni rekord je bil izena-
čen. Jože Urankar je v sun-
ku dvignil 155 kilogramov in
s tem izenačil državni rekord
v lahko-težki kategoriji, ka-
terega je imel sedaj član No-
vega Sada — D j uro Kermecij.
Poleg celjskih dvigal cev pa
se je odlikoval tudi član Ve-
lenja, Franc Melanšek. Dvig-
nil je 365 kilogramov, kar je
drugi najboljši rezultat dvo-
boja.
V celjski vrsti pa so dvi-
govali takole: Jože Urankar
390, Slavko Urankar 330, Lih-
teneger 300, Papotnik 305,
Glavač 300, Beve 270. jk
DVIGALCI V ZVEZI! LIGI
Z doseženim rezultatom
1398,5 kg so celjski dvigalci
dosegli letos šesti najboljši
rezultat v zveznem merilu.
Ker pa bodo v prihodnjem
letu uvedli zvezno ligo, imajo
celjski dvigalci pravico so-
delovanja. To bodo tudi iz-
koristili in skupaj z Olimpijo
zastopali Slovenijo.	jk
MEDNARODNA OVO!
Celjski šahisti so po dalj-
šem času doma odigrali dva
pomembna mednarodna dvo-
boja. Najprej so se srečali
z graško ekipo Humanic na
25-tih deskah m igrali neod-
ločeno 12,5:12,5, v nedeljo pa
so na osmih deskah premaga-
li ekipo Gonze iz Italije s
5:3. Celjska ekipa je nastopila
v popolni postavi: Draksler,
Strajher, Pešec, Ojstrež, Ja-
nežič, Pertinač, Bervar in In-
kret.
V petek gostujejo Celjani
v Murski Soboti, kjer se bo-
do v okviru III. kola sloven-
ske lige — vzhod srečali s
trenutno vodeòo ekipo Mur-
ske Sobote.
S. PERTINAC
ф V zaostali tekmi druge
republiške odbojkarske lige
so odbojkaši TVD Partizana
Braslovče gostovali v Slo-
venjskih Konjicah, kjer bi
morah odigrati z ekipo Im-
pola zaostalo srečanje. Sod-
nik in igralci Braslovč so za-
man čakali domače igralce,
ki pa jih m bilo. Sodnik je
tekmo odpiskal brez borbe
s 3:0 za Braslovče.
0 Rokometaši Griž so v
predzadnjem kolu tekmova-
nja v štajerski rokometni li-
gi doma premagali maribor-
skega Kovinarja z rezultatom
29.:15. Najboljši strelci pri
domačih so bili Pimat, Praž-
nikar in Kumerc, ki so do-
segli vsak po pet golov. Drugi
predstavnik v tej ligi Parti-
zan Petrovče pa je doma I
premagal Veliko nedeljo s
23:15 in se tako rešil z dna
lestvice.
ф Nogometaši Smartnega
ob Paki so minulo nedeljo
doma slavili prvo zmago v je-
senskem delu tekmovanja v
VCSNL. Premagali so Osan-
karico z 2:0. Zadetka za
Šmartno sta dosegla Kozo
vine in Podgoršek II.
ф V nadaljevanju tekmova-
nja v prvem razredu celjske
nogometne podzveze so nogo-
metaši Polzele igrali s Celu-
lozarjem 0:0, igralci NK Ža-
lec pa z vodečo ekipo na le-
stvici Šoštanjem 1:1, kar je
velik uspeh.
T. Tavčar
OCV1RKOVA PETA
V	Krapinskih toplicah je
bilo letošnje državo prvenst-
vo za članice. Lep uspeh je
dosegla članica TVD Parti-
zana-Kovinar štore Sonja Oc-
virk, ki se je uvrstila na do-
bro peto mesto — 873 keg-
ljev. Hilda Veber je bila os-
ma — 831 kegljev.
CELJANI PORAŽENI
V	prijateljskem srečanju
kegljaških ekip Konstruktor
(Maribor) : Celje v 8x200 lu-
čajev so zmagali gostje s
6964:6731 ' kegljev. Najboljši i
pri Celjanih so bih Vanovšek
(873), Lube j (864) in Grum
(862 kegljev) itd.
VODI KK CELJE
Po III. kolu občinskega pr-
venstva v borbenih partijah
vodi KK Celje z 28-timi toč-
kami pred Žalcem 26 itd.
J. LUBEJ
MED MLADINCI
ŠTORANI ČETRTI
Republiško prvenstvo za
mladinske pare je bilo v Ce-
lju. štorana Pungaršek—Ka-
čičnik sta bila četrta — 1547
kegljev, Celjana Orešnlk—Za-
vršnik pa deseta — 1519 ke-
gljev.
STAREJŠI ČLANI
V	MEDVODAH
Starejša člana KK Celje
Cokan—Aman sta bila na re-
publiškem prvenstvu v Med-
vodah osma — 730 kegljev.
V	LJUBLJANI
ČLANICE
Republiško prvenstvo za
članice je bilo prejšnji teden
v Ljubljani, članice TVD Par-
tizan — Kovinar štore pa so
se uvrstile takole: 14. Veber
785, 17. Ocvirk 782 in 18.
Ludvik 781 kegljev.
MARINČEK
NAJBOLJŠI CELJAN
Republiško prvenstvo za
člane je bilo v Mariboru.
Najboljši Celjan je bil Ma-
rinček (AERO), ki je zasedel I
10. mesto — 1740 kegljev.
Enajsto mesto je zasedel Va-
novšek (Celje) s 1738. keglji. !
Oba bosta nastopila tudi na
bližnjem državnem prvenstvu
v Krapinskih Toplicah.
KOVINAR A ZMAGOVALEC
TURNIRJA
V počastitev 20-letnice samoupravljanja Je Kovinar Store
v nedeljo organiziral košarkarski turnir na katerem so so-
delovale ekipe Rogaške Slatine, Libele, Liboj, Kovinar »A«
in Kovinar »B«. Prvo mesto in častno diplomo je osvojil do-
mači Kovinar »A«, ki je premagal vse svoje nasprotnike, dru-
go mesto je zasluženo osvojila ekipa tovarne Libele, tretje
mesto je osvojil domači Kovinar »B«. četrta je bila ekipa
Rogaške Slatine, ki jo je v izločilni tekmi premagal Kovi-
nar »A«, peto mesto pa je osvojila mlada in neizkušena eki-
pa Liboj. Turnir je odlično organiziral domači Kovinar, tek-
me pa sta sodila Turk in Holzinger iz Žalca.
Doseženi so bili sledeči rezultati:
Vrstni red: KOVINAR »A« 6 točk, LIBELA 2, KOVINAR
»B« 2, ROGAŠKA SLATINA 0 in POLULE 0 točk.
O. Holzinger
PRVI PORAZ NOGOMETA-
ŠEV ŠOŠTANJA
V osmem kolu prvenstva tekmovanja v prvi skupini celj-
ske nogometne podzveze so poskrbeli za največje presene-
čenje nogometaši Vojnika, ki so v Šoštanju premagali do-
mačega Partizana. Rezultati VIII. kola: Brežice — Ljubno
1:0, Senovo — Polzela 3:0 p. f. Tekma ni bila odigrana ven-
dar bo tekmovalna komisija tekmo registrirala s 3:0 p. f. za
Senovo. Celulozar — Zalee 0:0, Šoštanj — Vojnik 2:3, Rade-
če — Boč 8:1, Opekar — Straža 2:4.
Lestvica I. skupine:
NESPRETNI NAPADALCI ZAPRAVILI TOČKO — Vse ka-
že, da so izredne priložnosti celjskih nogometašev v jesen-
skem delu prvenstva odšle po vodi. V srečanju proti Izoli
so igralci Celje-Kladivarja imeli možnost, da bi z visoko
zmago ostali za petami ljubljanski Svobodi. Toda spodrsljaj
in neodločen rezultat 2:2 (2:1), je za sedaj pokopal vse celj-
ske upe. Sicer pa si po krikazani igri celjski nogometaši
niti ne zaslužijo več.
Igrali so namreč taktično slabo. Premoč, ki je bila v več-
jem delu igre v rokah celjskih igralcev je bila jalova. N1
se igralo preko kril in vse akcije so se vsiljevale preko 2av-
skega. ki je popolnoma odpovedal. Poleg tega pa so njegovi
soigralci v napadu Priganica, Plevčak, Kuder in dragi imeli
izredno slab dan. Izgubljena točka je bila zlata vredna. Ma-
lo več kondicije in zbranost v zadnjih minutah igre bi lahko
preprečila spodrsljaj in delitev točk. Zadetka za celjsko mo-
štvo sta dosegla Plevčak in černič. Boljših igralcev tokrat
ni bilo.	J. Kuzma
OLIMP SKORAJ PREMAGAL VODEĆEGA FU2INARJA —
Igralci Olimpa so proti vodečemu Fužinarju zaigrali dobro
in taktično mnogo bolje kot na zadnjih tekmah. Z zrelo igro
so mirno zadržali pritisk Fužinarja in preko Koštomaja po-
vedli že v 19. minuti. Pozneje so sicer sprejeli gol in s tem
igrali neodločeno 1:1 (1:0), toda v celoti je bilo srečanje nad
povprečjem conske nogometne lige. Zelo dobr oigro je pri-
kazal vratar Beve.	jk
OSTALE EKIPE POPREČNO — Celjski nogometni pred-
stavniki, ki so na zgornji polovici razpredelnice so tokrat
imeli slabo bero točk. Kovinar je v gosteh podlegel Dokle-
žovju 4:1 (1:0). Enako usodo je doživel velenjski Rudar v
Slivnici. Rezultat 0:1 za domačine. Remiziral pa ie tudi
Steklar in to na domačem igrišču. To vsekakor ni uspeh za
Koresovo moštvo. Edini svetli točki sta ekipi z dna razpre-
delnice. Dravinja je premagala Peco 3:1, Šmartno pa Osan-
karico 2:0, čeravno očevitci pravijo, da bi bilo lahko še več
golov v vratih gostov.
Na razpredelnici je trenutno najboljši Olimp. Z enajstimi
točkami je tretji izza Fužinarja 14 in Slivnice 12. Ostali pa
so razpodeljeni takole: 4. Steklar, 6. Rudar, 8. Kovinar, 9.
Dravinja in 11. Šmartno.	jk
SAMO ZAGREB BOLJŠI
Celjska reprezentanca v hokeju na travi je ponovno po-
trdila svojo kvaliteto. Na velikem medmestnem turnirju v
V Zagrebu so se pomerili najboljši jugoslovanski hokejisti,
ki so zastopali svoje mestne reprezentance. Med njimi je
bila tudi celjska, ki Je prersenetljivo osvojila tretje mesto.
Pred Celjani je samo »A« in »B« ekipa Zagreba.
Celjani so na tem turnirju premagali Novi Sad 2:0 in Ku-
tino 4:0. Izgubili pa so proti Zagrebu 0:2. Zadetke so dose-
gli: Nikolič 2, Stanko Kolenc, Drago Kolenc, Lednik in
Bon.	i*
MOČAN ODPOR JESEN-
SKEMU PRVAKU
Celjski odbojkarji Gaberja so potrdili lanskoletni uspeh.
V prvem, jesenskem delu prvenstva so osvojili dobro šesto
mesto. V zadnjem srečanju proti novemu prvaku — Brani-
ku, so po dobri igri izgubili 1:3. Ce pa pri tem upošteva-
mo, da jih je bilo na tesi srečanju samo šest, in da je bil
Planteu še poškodovan po dobri igri v prvih dveh setih,
lahko omenjeni poraz štejemo za uspeh celjske odbojke. To-
krat je bil v celjski vrsti najboljši Žilnik, ki je celo za-
senčil domače igralce. Igrali pa so še: Aškerc, J ager, Vode-
nik, Kajtner, Planteu.	jk
TURNIR V GABERJU — Ob 80. letnici obsto i a društva
bodo odbojkarji Gaberja priredili 29. novembra .lianjši tur-
nir v dvorani svojega društva. Poleg domačinov bodo nasto-
pili še igralci Mislinja, Braslovč in Polskave. S tem turnir-
jem želijo tudi odbojkarji dati svoj delež k prazniku. jk
USPEL MITING
NA RAVNAH
Ob 350- letnici želeaarstva v Ravnah na Koroškem so tam-
kajšnji atletski delavci pripravili tudi bogat atletski pro-
gram, na katerem so sodelovali nekateri najboljši slovenski
atleti, med njimi tudi močno zastopstvo iz Celja. Kocuvan
je zmagal dvakrat — 100 in 200 m, Obal na 400 m, Vi vod r
skoku v višino, Lubejeva na 100 m itd. Ponovno je prese-
netil veteran Kopitar, ki je bil v metu kopja drugi s solid-
nim rezultatom več kot 61 metrov. Rezultati so nekoliko
slabši zaradi slabe steze.
VELIKE NAGRADNE AKCIJE
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA
TOKRAT NAGRADE ZA VAS
Uredništvo NOVEGA TEDNIKA razpisuje veliko nagradno
akcijo TEDNIKOVI PARI za pridobivanje novih naročnikov.
V nagradni akciji lahko sodelujejo naši redni naročniki in
to ne glede na to, koliko časa so že naročniki na naš časnik.
Gre torej za pridobivanje novih naročnikov NOVEGA TED-
NIKA. Naš dosedanji in novo pridobljeni naročnik tvorita
skupaj »TEDNIKOV PAR«. Nagradna akcija bo trajala šest
kol, v vsakem kolu pa bomo po štirih zaporednih objavah
naročilnice s kuponom izvedli žrebanje denarnih nagrad. V
vsakem kolu bo žreb med srečne dobitnike razdelil nasled-
nje nagrade:
1.	nagrada 100.000 starih dinarjev
2.	nagrada 50.000 starih dinarjev
3.	nagrada 30.000 starih dinarjev
4.	nagrada 15.000 starih dinarjev
5.	nagrada 5.000 starih dinarjev
V žrebanje za nagrade bo vključen vsak star naročnik, ki bo v
ENEM KOLU PRIDOBIL VSAJ ENEGA NOVEGA NAROČNIKA.
Ker bomo naročilnice s kuponom objavljali v vsakem kolu
štirikrat (vsak teden enkrat) ima naročnik seveda možnost,
da vsak teden pridobi najmanj enega novega naročnika, če
pa pošlje več naročilnic (dodatne Tednike mora kupiti v
trafiki), pa si s tem povečuje možnosti za dosego nagrade.
Naročniki lahko sodelujejo v vseh kolih, kar pomeni, da se
lahko primeri, da bodo nekateri naši stari naročniki prejeli
po več nagrad. Ob pričetku novega kola, bomo objavili sre-
čne nagrajence iz predhodnega kola; nagrade pa bomo po-
slali po pošti.
Kot smo že rekli predstavljata oba partnerja (stari in novo
pridobljeni naročnik) »TEDNIKOV PAR«, kar je pomembno
za zaključno žrebanje, kajti vse naročilnice bomo iz kola v
kolo shranjevali in ob zaključku opravili še finalno žrebanje,
kjer pa bodo nagrad deležni pari. Seznam praktičnih nagrad
za zaključno žrebanje bomo objavili najkasneje eno kolo
pred zaključkom akcije, do takrat pa naj ostanejo naša
skrivnost.
Naročnika, ki bo v okviru te akcije pridobil največ novih
naročnikov NOVEGA TEDNIKA, bomo ob zaključku akcije
še posebej nagradili.
Med sosedi, sorodniki, prijatelji in znanci boste prav gotovo
z lahkoto našli nove naročnike NOVEGA TEDNIKA.
Uredništvo si pridržuje pravico, da akcijo po številu kol
skrči ali pa razširi. V predvidenih šestih kolih bomo med
stare naročnike RAZDELILI PREKO MILIJON STARIH DIN
NAGRAD. Sodelujte tudi vi, morda bo sreča pri žrebanju na-
klonjena prav vam!
Prvo žrebanje prvega kola, ki ga pričenjamo danes bo V
PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA 1970, seznam nagrajencev pa
bomo objavili v sredo, 25. novembra, ko bomo pričeli drugo
kolo. K žrebanju bomo povabili tudi dva predstavnika sode-
lujočih naročnikov, tri člane komisije pa imenuje naše
uredništvo.
Danes objavljamo prvo naročilnico prvega kola. Hitro pri-
dobite novega naročnika NOVEGA TEDNIKA, izrežite naro-
čilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (ali pa
pošljite v kuverti) in jo pošljite na naš naslov: UREDNIŠTVO
NOVEGA TEDNIKA, CELJE, Gregorčičeva 5. Pod naslov
OBVEZNO PRIPIŠITE: »TEDNIKOVI PARI«.
Želimo vam obilo uspeha pri zbiranju naročnikov
in še več sreče pri žrebanju, kajti denarne nagrade
so lepe.
ŽE EN PRIDOBLJENI NAROČNIK
NOVEGA TEDNIKA,
VAM LAHKO PRINESE
STO STARIH TISOČAKOV
NAGRADE
NA PRAGU REKONSTRUKCIJE LAŠKEGA ZDRAVILIŠČA:
§ Do jeseni leta 1972 bo v Laškem dogra-
jen načrtovan »A« program rekonstruk-
cije in novogradnje.
џ Renesansa evropskega slovesa zdravili-
šča na novih osnovah, ki bo zlata jama
tudi za turistično gospodarstvo.
$ Kaj predvidevajo »BE«, »CE« in najbrž
še v »DE« programu?
V današnjem tempu razvo-
ja ne more biti nihče več
Orerok. Spomnimo se neka-
terih gesel v zvezi z laškim
jdraviliščem v preteklosti. Ko
je zdravilišče postalo zdrav-
5tveno-rehabilitacijski zavod,
je završalo, češ turizem bo
f tem kraju ohromel. Zdrav-
jtvene nege in pomoči po-
trebni so obvarovali zdravili-
šče krize, kakršno so preživ-
ljali močnejši kot je bila Ro-
gaška, kot so bili Radenci.
Zastoj priliva zavarovancev
so čutili tudi tu, ko social-
no zavarovanje ni bilo več
tako radodarno, pa so se na-
šli ljudje, ki so na vrat in na
nos silili kolektiv vrnitev k
čistemu turizmu. Zakaj ko-
lektiv ni podlegel pritiskom
in sezonskemu gospodarske-
mu nihilizmu in da je prav
ako, pove razlaga direktorja "
dr. Marjana Barleta:
»Na začetku stoletja, ko je
bila tuberkuloza žilo človešt-
va, se je razcvetela Švica s
svojimi sanatoriji. Kaj je da-
nes zlo? Tehnizacija in mo-
torizacija ga grmadita. Nesre-
če, poškodbe udov, hrbteni-
ce. število takih bolnikov gre
po svetu v milijone. Rehabi-
litacija invalidov te vrste pa
terja kopeli, zlasti termal-
ne . ..«
Tako je laško zdravilišče
dočakalo svojo uro. Kaj bi
bilo Laško kot letoviško-zdra-
viliški kraj ob mnogo bolj
zvenečih imenih v domovini
in še zlasti v drugih državah?
Prišel je čas, ko Laško lah-
ko zaradi svojih posebnosti
more pridobiti zven, ki bo
na novih temeljih vrnilo kra-
ju sloves, bržčas večji, kot
ga je imelo.
Toliko o tem. Zdaj pa k
stvari.
Laško zdravilišče ima ter-
malno vodo in na daleč pri-
znane fizioterapevtske napra-
ve ter visoko usposobljene
medicinske delavce. Toda po-
goji bivanja so globoko pod
ravnjo sodobnih zahtev, saj
je stavba stara nad sto let,
prizidki pa predvsem provizo-
riji.
Razmere so komaj znosne
za najbolj skromne bolnike,
ki iz seznama želja črtajo
praktično vse, razen upanja
na ozdravitev, na poboljšanje
zdravja.
Kolektiv je torej pred odlo-
čitvijo: ostati pri sedanjih
razmerah, dopustiti, da jih
svet prehiti, ali pogumno kre-
niti naprej.
Tako so se tudi odločili,
vsaj večji del, ki v besedi
eksistenca ne vidi samo da-
našnji, marveč tudi jutrišnji
dan. Ker k sreči možnosti
razvoja v opisani smeri vidi-
jo tudi drugi, je zadeva toli-
ko bolj obetajoča. Investitor
uživa podporo in vzpodbudo
Jugobanke, ki je pripravlje-
na za uresničitev A programa
kreditirati zdravilišče v viši-
ni 19 milijonov in 500.000
novih dinarjev. Kolektiv naj
bi zbral nadaljnji milijon in
100.000 dinarjev, tako da bi
celotna investicija veljala 22
milijonov in 100.000 dinarjev.
KAJ? A program predvide-
va gradnjo novega trakta ob
starem v smeri Savinje in
adaptacijo starega trakta.
Zdravilišče bo s to prvo
etapo povečajo zmogljivost
od 208 ležišč na 348 ležišč.
Število sedežev se bo poveča-
lo od 160 na 360, kopališka
zmogljivost pa bo od seda-
njih 44 oseb na uro zrasla
na 148 oseb na uro. Zgrajen
bo namreč nov bazen, širok
8, dolg 25 metrov, poleg tega
še manjši otroški bazen, vr-
sta novih kopalnih kabin.
Nova stavba bo mela poleg
novih terapevtskih prostorov
v treh etažah po 19 dvopo-
steljnih sob, s pokritim bal-
konom, kopalnico, WC in vgra-
jeno omaro v vsaki od njih.
V vsaki etaži bodo imeli še
po en apartman, družabni
prostor, vhodni hol, dvigala,
servisne hodnike, stopnišče in
čajne kuhinje. V načrtu je
nova jedilnica, kavarna in
snack bar.
DO KDAJ? če ne bo ne-
predvidenih ovir, bodo začeli
graditi že aprila prihodnje le-
to, dokončali pa naj bi dela
do jeseni leta 1972.
Zanimanje za laško zdravi-
lišče raste. Pomisleki, da zah-
tevnejšim bolnikom ne more-
jo nudità razen terapije ni-
česar privlačnega, bodo po iz-
gradnji odpadli.
Zdaj pa odgovor na dru-
gačne pomisleke s strani.
Kaj pomeni vse to za turi-
zem in da so bolniki pred-
vsem bolniki. Da, toda bolni-
ki, zlasti tujci, a Jugobanka
računa predvsem na devizni
promet, imajo tudi družine,
prijatelje, poslovne partnerje.
To ima v mislih B program,
z izgradnjo novega bazena
olimpijskih mer, nov hotel z
desetimi etažami, 172 ležišči,
175 penzionskih in 200 ne-
penzionskih sedežev, snack
bar, nočni lokal. Ne vidite
tu turistov? D program pred-
videva izgradnjo stavb onstran
železnice, D program nove
hotelske kapacitete na levem
bregu Savinje z drugim ba-
zenom in športnimi naprava-
mi, v mislih pa je tudi že
E program, klimatsko zdravi-
lišče na bližnjem šmohorju.
Toda to je že načrtovalna
sfera.
Najvažnejši je začetek, A
program, ki bo zagotovil La-
škemu zdraviliški sloves, a zia
njim in sporedno neminovno
prihajata letoviški, turistični
razcvet kraja.
JURE KJRAŠOVEC
ŽIVLJENJE IMA PREDNOST
VSAKO TRETJE DVOKOLO NA CELJSKIH CESTAH NI POPOLNO
»Življenje ima prednost« je
naslov republiške akcije, ki
5e bo pričela 1. novembra.
Gre za nenehno opozarjanje
udeležencev cestnega prome-
ta za ta čas močno spreme-
njene vozne pogoje, saj je je-
seni in pozimi izredno veliko
nesreč zaradi mokre ali pole-
denele ceste, megle, deževja
in podobnega.
V Celju bo organizator ak-
cije komisija za vzgojo in
varnost v prometu, ki bo
med drugim opozorila vsa tr-
govska podjetja, da pravoča-
sno priskrbijo zadovoljivo
število zimskih gum, verig,
svetlobnih teles, pač vsega
kar nujno potrebujejo vozni-
ki motornih in drugih vozil
v zimskem času. Tudi delov-
ne organizacije imajo svoje
naloge v akciji. Pripravile bi
naj posebna predavanja za
voznike, poskrbele za tehnič-
no urejenost voznega parka
in še posebej za pravočasno
zimsko opremo vozil ter učin-
kovito notranjo kontrolo s
področja prometne varnosti.
V programu komisije pa niso
pozabili tudi drugo plat —
namreč na to, da se mnoge
nesreče zgodijo zaradi po-
vsem objektivnih razlogov.
Tako bodo opozorili cestna
in komunalna podjetja, da po-
svetijo čimveč skrbi urejanju
cest v zimskem času, še po-
sebej glede na poledico in
oranje snega.
V teh dneh pa povsod in
tako tudi v vseh občinah celj-
skega področja poteka zvezna
akcija za varnost kolesarjev
in vpreg v cestnem prometu.
Dejstvo je, da so kolesarji
najmanj zavarovani udeležen-
ci prometa, vprege, ki jih je
žal na naših cestah še vedno
veliko, pa najmanj tehnično
opremljene. Neredko se zgo-
di, da miličniki zaustavijo po-
noči popolnoma neosvetljeno
vprego. Ko so celjski milič-
niki izvedli akcijo o tehnični
popolnosti koles, so zaustavili
kar 240 kolesarjev. Na vsa-
kem tretjem kolesu je bila
napaka. Lastniki so jo mo-
rali odpraviti v treh dneh m
se javiti na postaji milice.
Ker so prišli pravočasno in
s popravljenimi kolesi je ja-
sno, da je bila nepopolnost
dvokoles samo posledica ma-
lomarnosti. Mnogi niti ne
pomislijo, da so si marsikdaj
nevede obvarovali življenje,
ko so ponoči vozili z močno
lučjo. Podobnih pregledov bo
do konca meseca še več,
vendar akcije ne bodo imele
samo preventivnega značaja
temveč bodo lastnike nezado-
voljivo opremljenih koles tu-
di mandatno kaznovali.
Kaj mora imeti opremljeno
kolo? Za vsako kolo dvoko-
lesa mora biti najmanj ena
zavora. Obe morata biti ne-
odvisni druga' od druge. Na
sprednjem delu mora imeti
dvokolo pritrjeno luč, tako,
da žepna baterija ne zadostu-
je. Na zadnjem delu kolesa
pa mora biti pritrjeno rdeče
odbojno steklov velikosti naj-
manj dvajset kvadratnih cen-
timetrov. Kolesa, ki bodo v
prometu po novem letu pa
bodo morala imeti še po
dvojno odbojno steklo na
vsakem pedalu. Kolo pa mo-
ra biti opremljeno tudi z
napravo za dajanje zvočnih
signalov. Raje si pravočasno
zadovoljivo opremite svoje ko-
lo, saj lahko z majhnim stroš-
kom preprečite mnogo večje-
ga.	M. SENIČAR
Velenjski taborniki so do-
bili iz občinskega proračuna
v letošnjem letu zelo mini-
malna finančna sredstva. Da
bi si lahko nabavili opremo,
zlasti šotore, priredili nekaj
izletov in morda organizirali
celo taborjenje, bi potrebo-
vali precej denarja. Pa so
organizirali nekaj delovnih
akcij, ki jim sicer niso pri-
nesle toliko denarja, da bi za-
dovoljili vsem svojim željam.
Nekaj so si pa vendarle lah-
ko nabavili. Predvsem šotore.
Tako je povedal načelnik ve-
lenjskega taborniškega »Odre-
da jezerskega zmaja« Boris
MOČILNIK.
V Velenju je bila taborniš-
ka enota sicer že pred peti-
mi leti, vendar je po letu,
dveh povsem prenehala delo-
vati. Pred dvema letoma pa
so jo ponovno »postavili na
noge«, vendar še sedaj »bole-
ha« za otroško boleznijo sle-
herne nove organizacije —
pomanjkanjem kadra. Organi-
zirali so seminar za vodnike
in si tako privzgojili nekaj
vodnikov. Vendar . .. letos so
odšli v Ljubljano na študij
in le nekaj jih je ostalo.
Tudi opreme niso imeli no-
bene in s težavo so si naba-
vili nekaj šotorov, ki jim jih
je po nizki ceni odstopila Po-
čitniška zveza, Ker prej niso
imeli šotorov niso mogli or-
ganizirati nobenega daljšega
taborjenja. Pa ne samo zara-
di šotorov. Večino taborniš-
kega članstva predstavljajo v
Velenju dijaki oziroma učen-
ci 5., 6. in 7. razreda osnov-
ne šole in med starši ni bilo
pravega razumevanja za dvo-
ali tritedensko odsotnost nji-
hovih orok. Kljub temu so
organizirali na začetku letoš-
njih počitnic propagandni ta-
bor, ki je sprejel v obliki eno-
dnevnih taborjenj 150 do 180
mladih taborikov. Nekaj nji-
hovih tabornikov pa je ven-
darle sodelovalo na taborje-
njih: skupno s celjskimi ta-
borniki v Kokarjih pri Mozir-
ju ter s šoštanjskimi tabor-
niki v Ribnem pri Bledu.
Kljub tako pičlo odmerje-
nim finančnim sredstvom, ki
jih imajo na razpolago, pa
imajo vendarle velike upe.
Nekoliko računajo tudi na
razumevanje nekaterih podje-
tij. Morda jim bo »Gorenje«
istočasno, "ko bo preurejalo
Dom počitka, pomagalo po-
staviti brunarico? Gozdnemu
gospodarstvu pomagajo ta-
borniki s pogozdovanjem.
Prav sedaj so v dogovoru za
pogozdovanje sadik macesna.
Morda lahko od njih priča-
kujejo odkup po nekoliko
nižji ceni. To bi jim dosti
pomagalo. Vseeno jim je pa
največja želja — organizirati
taborjenje prihodnje poletje.
-J*
fcftris MOČILNIK, naeel-
Odreda »Jezerskega
*nia,ja« iz Velenja.
Foto: J. T.
. S SKUPNIMI MOČMI V
REŠEVANJE SKUPNIH PROBLEMOV
Pretekli teden so se v Vin-
ski gori sestali predstavniki
žalske in velenjske občinske
skupščine. Pogovora o neka-
terih skupnih problemih so
se poleg predsednikov obeh
občinskih skupščin — Joška
ROZMANA in Nestla 2GAN-
KA — njunih podpredsedni-
kov in tajnikov udeležili tudi
predstavniki nekaterih druž-
beno - političnih organizacij
obeh občin.
Osrednji vprašanji, o kate-
rih je tekla beseda, sta bili
— možnosti tesnejšega sode-
lovanja gospodarskih organi-
zacij obeh sosednjih občin ter
koordinacija dela inšpekcij-
skih in ostalih strokovnih
služb obeh skupščin v zvezi
z urbanizacijo šaleške doli-
ne.
Predstavniki dveh sosednjih
skupščin so v zvezi z ugo-
tavljanjem možnosti tesnejše-
ga sodelovanja gospodarskih
organizacij predvsem menili,
da je treba sleherno pobudo
po takem sodelovanju pod-
preti, venar pa mora priti
spontano, iz samih delovnih
organizacij. Menili so, da mo-
rajo podjetja sama najti in
vzpostaviti stik ter ugotoviti
možnosti prilagoditve svojih
proizvodnih programov. Brez
dvoma je kooperacij ski odnos
sprejemljivejši kot pa privab-
ljanje in nastavljanje novih
delavcev v matični tovarni,
ker nujno to povzroči nove
probleme, predvsem stano-
vanjske, pa tudi druge.
V zvezi z urbanizacijo ša-
leške doline so predstavniki
velenjske občinske skupščine
opoorili, da so zemljiške po-
vršine, namenjene stanovanj-
ski gradnji v tej občini in
zlatsi na območju mesta Ve-
lenja omejene in da je zato
treba nujno zahtevati od gra-
diteljev strogo gradbeno di-
sciplino. Velenje se širi v
smeri proti Vinski gori, ki je
od Veleneja oddaljena le sla-
be tri kilometre. Glede na
drugačen gradbeni režim v
žalski občini je zato pričako-
vati v prihodnjih nekaj letih
na področju Vinske gore do-
sti novih gradenj. Dogovorili
so se, da bodo ustrezne in-
špekcijske in druge službe
obeh občinskih skupščin ugo-
tovile možnosti prilagoditve
urbanističnih načrtov na tem
področju. Seveda pa pričako-
vane nove gradnje v Vinski
gori zahtevajo od ustreznih
občinskih služb, da storijo
vse potrebno, da bi novo pre-
bivalstvo ne ostalo brez ne-
katerih osnovnih življenjskih
pogojev (voda, preskrba z
življenjskimi potrebščinami
itd.;. V Vinski gori namerava-
jo do leta 1972 zgraditi tudi
novo osnovno šolo in gotovo
je treba pri njenem projekti-
ranju upoštevati tudi poveča-
nje števila prebivalstva.
Razprava je potekala tudi
o nekaterih drugih vpraša-
njih, tako npr. o cestah, Id
povezujejo obe občini in ki
bodo dobile večjo veljavo z
zgraditvijo nove, tk. im. hitre
ceste itd.
Dogovorili so se, da bodo
nadaljevali s prakso organizi-
ranja skupnih razgovorov, saj
obstoji mnogo problemov, ká
jih je le z dobro voljo in
ustrezno pripravljenostjo ter
nepristranskim prizadevanjem
obeh skupščin mogoče rešiti.
-jt
ZAKAJ TAKSNA RAZLIKA V CENI?
Enota AVTOMOTOR Celje podjetja SLOVENIJA AVTO
Ljubljana posluje s svojimi prodajalnami na področju 9 ob-
čin štajerske in Koroške smeri. Trgovsko blago, ki obsega
poleg dvokoles, motornih koles ter avtomobilov še rezervne
dele in splošni elektro in ostali material avtostroke, nabav-
ljajo prodajalne iz lastnih skladišč. Pretežni del blaga oziroma
rezervnih delov nabavlja enota po tovarniških cenah, ter po
istih tudi prodaja v maloprodajno trgovinsko mrežo. Formi-
ranje prodaijne cene v prodajalnah na malo se vrši s pribdt-
kom minimalnih odvisnih stroškov, dovoljene marže iz leta
1964 in prometnega davka kar znaša za posamezne vrste
proizvodov (rezervnih delov) v skupnem cca 38 odstotkov od
tovarniške cene. Ta odstotek se sorazmerno znižuje za dane
rabate proizvajalcev ali grosdstov. Takšno poslovanje in for-
miranje maloprodajnih cen se v enoti nadzoruje in se od-
stopanja ne dovoljujejo.	i
Primer, ki ga episuje naša stranka, Martin Tovornik,
smo proučili in ugotovili, da je naša prodajalna v Šempetru
res prodajala glavna stikala F 750 po din 84,00 in da znaša
za iste tovarniška cena din 64,60. Upoštevajoč pribitek do-
voljene maloprodajne marže in prometnega davka 21,5 od-
stotka opravičuje kalkulacijo. Da se enaka stikala v neka-
terih naših prodajalnah prodajajo še po din 38,90 je dejstvo
v tem, da je to še stara zaloga blaga iz uvoza po zelo
ugodnih cenah. Nekatere lastne prodajalne so se zaradi
nizkih cen s temi rezervnimi deli dobro oskrbele in prav bo
je vzrok, da se tu in tam še najdejo primeri nizkih cen,
ki so nižje od tovarniških.
Takrat ko je podjetje uvozilo FIAT rezervne dele še
ni bilo bistvenih razlik med cenami izdelkov proizvajalcev
avtostroke pri nas in cenami iz uvoza. Ker pa je proizvajalec
ŽCZ Kragujevac v pretekih dveh letih dvakrat zvišal cene
so nastali ti primeri odstopanj med cenami izrazitejši. Ni
torej krivda posameznih naših prodajaln, da je do teh razlik
prišlo in ta primer ni obsojati kot navijanje cen na škodo
potrošnika. Kaže, da so zaloge iz uvoza razprodane in obstoja
le minimalna možnost, da se tu in tam takšen primer raz-
ličnih cen še najde.
S tem želimo seznaniti naše cenjene kupce, ki često
govore, da smo v 'okviru enote AVTOMOTOR v primerjavi
s ostalimi trgovskimi podjetji iste stroike ▼ cenah konku-
renčni — da vzamejo naš zagovor z razumevanjem na znanje.
Enota AVTOMOTOR Celje
podjetje SLOVENIJA AVTO Ljubljane
OBETI NERAZVITIH
Nadaljevanje s 1. strani
Sodeč po tem vas je moč ra-
zumeti, da od novega zakona o
nerazvitih ne pričakujete rešit-
ve. Ali menite, da ta zakon ne
' bo rešil vprašanja nerazvitosti
nekaterih območij?
»Zakon o nerazvitih območjih
ne bo prinesel nič posebnega.
Mogoče bo ustvaril določeno
vzdušje in pogoje, v glavnem pa
ostane zopet iniciativa na ljudeh
s teh območij.«
že pred leti ste na sejah
skupščine v Mozirju poudarjali
pomembnost kadrovske politike.
Zagovarjala ste politiko, da ob-
močja, kot je mozirska občina,
mora bolj skrbeti za kadre, kot
je to v razvitejših območjih.
Mar ste s tem mislili prav na
obdobje, ko bo po vašem mne-
nju razvoj odvisen predvsem od
kadrov?
»Prvi pogoj za napredek kjer-
koli, v razvitih ali nerazvitih ob-
činah so — kadri. Ti znajo naj-
ti tudi kapital. Najhuje za ne-
razvite občine je to, da nimajo
ne prvega in ne drugega!«
—	Tovariš Deberšek, vi ste tu-
di republiški poslanec. Kaj me-
nite, kaj je Republika doslej na-
redila za nerazvita območja?
»Razen infrastrukture v go-
spodarstvu, zlasti ob centraliza-
ciji fondov za ceste, zatem v
šolstvu in pri reševanju borčev-
skih problemov — malo. Dej-
stvo je namreč, da lahko neka
nerazvita občina da vsa razpo-
ložljiva sredstva za gradnjo ne-
kega cestnega odseka, pa ta od-
sek ne bo zgrajen, čeprav gre
za dolžino nekaj deset metrov,
bo to premalo.«
—	Kaj je po vašem mnenju
osnova napredka?
»Osnova kakršnegakoli na-
predka je v konceptu. Moraš
imeti koncept, da veš sploh, kaj
hočeš. Ta koncept pa je odvi-
sen od kadrov. Ce so kadri spo-
sobni registrirati in razčistiti,
katere s tiste diferencialne
možnosti, da jih je moč na ne-
kem določenem območju aktivi-
rati, seveda s čvrstim progra-
mom, potem obstoji tudi večja
verjetnost, da boš prišel tudi
do potrebnega kapitala. Smo pač
v času, ko so banke priprav-
ljene investirati le v gospodar-
sko interesantne programe. Ta-
ko je tudi prav.
Vse to pa brez dobrih kadrov
ne zmoreš. To pa je tudi osnov-
ni problem nerazvitih, ki izred-
no težko plačajo takšne kadre.
Poleg tega pa so še možnosti
njihovega delovanja izredno
šibke.«
—	V zadnjih nekaj letih je go-
spodarstvo v moz irski občini,
ne glede na to sedanjo razvrsti-
tev, doseglo velik napredek.
»To je res. Za ta napredek so
bilj v daljšem obdobju ustvar-
jeni določeni predpogoji. To je
elektrifikacija celotnega območ-
ja, komunalno opremljanje, zla-
sti z vodovodi, izredno intenziv-
na gradnja gozdnih cest, dolo-
čena izgradnja turističnih ob-
jektov in modernizacija trgovi-
ne. Predvsem pa je bistvena
odločitev delovnih organizacij,
ki so svoj razvoj programirale
z dolgoročnimi programi. Pri
tem seveda ne smemo obiti in
pozabiti na izredno pripravlje-
nost prebivalstva, ki se na eni
strani za napredek odreka tre-
nutno boljšemu sandardu, (zato
imamo še vedno izredno nizke
osebne dohodke), po drugi pa
je pripravljeno to isto prebival-
stvo dati določena sredstva, ko
gre za realizacijo projektov, ki
so v neposrednem interesu ob-
čanov.«
—	Občan; mozirske občine so
znani po tem, da so kot prvi za-
čeli uveljavljati politiko sofinan-
ciranja. To je pozneje postal
splošen pojav tudi v bogatejših
območjih. Toda mar s tem, ko
vemo, da je narodni dohodek že
tako majhen, teh občanov še
bolj ne siromašimo?
»Delež naših občanov pri grad-
njah gozdnih cest znese več kot
polovico. Asfaltiranje cest v Mo-
zirju je bilo 80 odst. delež ob-
čanov. Ta je sicer različen od
primera do primera, vendar je
večina naših vodovodov bila
zgrajena izključno 'z denarjem
občanov. V teh primerih je bila
družbena pomoč le simbolična.
Glede siromašenja pa menim,
da se to v nobenem primeru ne
dogaja, ker vse to, kar se tako
naredi, ustvarja predpogoje za
vso drugo gospodarsko aktiv-
nost. Na primer; nemogoč bi
bil kakršenkoli napredek zaseb-
nih kmetij, če ne bi bilo cest,
elektrike in vodovoda.«
—	Torej je napredek v veliki
meri odvisen tudi od deleža ob-
čanov? Od njihove sposobnosti
in njihovih naložb?
»Ne samo od njih. Ti sicer s
svojimi prispevki ustvarjajo do-
ločene možnosti, vendar ne re-
šujejo realizacije večjih naložb.
Za te se mora pritegniti kapital
od drugod.«
—	Glede na to, da v marsika-
teri bogatejši občini občanom
ni bilo treba na ta način reše-
vati določenih problemov, še
vedno ostaja odprto vprašanje
enakopravnosti.
»To je bilo ponekod in nekdaj.
Danes tudi občan bogate obči-
ne prispeva v ta namen. V ne-
ki meri je prispeval že od vse-
ga začetka.«
—	Kolikšen pa je po tem po
vašem mnenju delež družbe?
»Moč družbene skupnosti v
konkretnem primeru občine je
šibka. Toda pri tem je nekaj
silno pomembno! Gre za razu-
mevanje občinske skupščine,
njeno moralno in morda majhno
materialno podporo prizadeva-
nju. Recimo v kmetijstvu: olaj-
šave pri davščinah, skupno kon-
cipiranje politike med zadrugo
in občino; gre za vrsto drobnih
stvari, ki pa v resnici le pred-
stavljajo olajšave. Kar pa tiče
širše družbene skupnosti, to pa
smo že rekli. Resnici na ljubo
pa moramo priznati, da se da-
nes sredstva za naložbe nahaja-
jo v gospodarskih organizacijah
in bankah. Skupne rezerve ne-
razvitih občin pa so tako mini-
malne, da za intervencijske po-
sege niso omembne vredne.«
—	Pred dvema letoma ste na
seji občinske skupščine branili
ta očitek, ko je neki odbornik
vprašal, kaj in kako širša druž-
ba nerazviti občini pomaga.
»Nedvomno je res, da ta »šir-
ša družba« vsaj v mozirskem
primeru na, kolikor sam vem, ni-
koli odklonila pomoči, če smo
od nje na osnovi trdnih pro-
gramov in načrtov zahtevali po.
moč. To potrjujejo tudi doslej
pridobljena sredstva in krediti.«
—	Ob koncu bi radi še odgo-
vor na eno vprašanje, ki je že
ves čas prisotno: zaradi znane-
ga položaja nerazvitih občin po-
temtakem obstoja vprašanje mi-
selnosti in potreb teh dragih ob-
činskih aparatov?
»O tem je bilo in verjetno še
bo mnogo razprave. Menim pa,
da ni prav le seštevati in od-
števati stroške vzdrževanja ma-
lih občin. Treba je povedati, da
so te občine doslej bile in po
mojem mnenju še bodo ostale
največji m edini iniciator gospo-
darskega napredka nerazvitih ob-
močij. V našem primeru je to
dokazljivo z enim samim podat-
kom: območje Gornje Savinjske
dolme je doživelo hitrejši na-
predek šele potem, ko je dobilo
svojo občino! To je jasno, ali
ne?! . . .«	JANEZ SEVER
BRANKO
ViVOD
če greš po celjskih ulicah,
ga že na daljavo zlahka opa-
ziš. Visok je m glava s krat-
ko pristriženimi lasmi je
krepko nad ostalimi akterji
ulic. Vendar ulica ni njegov
prostor. Njegov prostor je
že vrsto let stadion, oziroma
še natančneje del stadiona,
kjer nastopajo tekmovalci v
skoku v višino.
Branko Vivod.
Letošnje leto je njego-
vo leto.
Uspehi so se vrstili kot
dnevi na koledarju. Nepre-
trgoma. Kakšen dan je bil
tudi teman, vendar teh je
bilo — vsaj letos! — izred-
no malo.
Branko Vivod je zanimiva
športna osebnost, človek, ka-
teremu so že takrat, ko je
kot »mož iz rudnika« presko-
či za začetnika spoštovanja
vredno višino — 180 cm!
Bilo je v Ljubljani na zim-
skem prvenstvu. Postal je
član AD Kladivar, ki je z
njim dobil nepogrešljivega
člana prve ekipe in človeka
brez katerega bi si težko
predstavljali Kladivarj evo za-
stopstvo v vseh tekmovanjih
v skoku v višino.
Za začetnimi vrtoglavimi
vzponi in uspehi so nasto-
pila leta krize. Uspehi so bi-
li tako redki, kot so letos
neuspehi. Branko, človek ne-
mirnega duhat takrat ni mo-
gel ujeti stika z ljudmi ali
oni z njim. Lahko bi celo
zapisali, da je laže preskako-
val višine, kot delal z Ijud-
mit ki so mu bili pripravlje-
ni pomagati na poti do še
večjih uspehov. Branko kljub
temu ni odnehal, ni maral
za okolico, temveč je samo
treniral. Redno. Neredno. Si-
stematično. Nesistematično.
Takšni so bili tudi uspehi
in rezultati. Vrsto let je bil
slovenski rekorder do priho-
da Kranjčana Mileka. Po na-
stopih v reprezentanci je iz-
tubil stik tudi z njo. Drugi
so bili boljši.
In prav v teh odločilnih
trenutkih, ko bi vsak popu-
stil, se izgubil v množici ne-
kvalitetnih atletov, je Branko
sam zbral toliko moči in vo-
lje, da je v letošnjem letu
naravno zablestel. Pospešeno
je treniral in nastopal. Vse
je delal tiho in neopazno.
Neopazni pa niso mogli biti
njegovi uspehi. Letos skoraj
ni bilo tekmovanja, da ne
bi preskočil dveh metrov,
pravzaprav mu tudi vi-
šine 205-tih cm niso delale
posebnih težav. V Celju je
postal že drugič držav-
ni prvak, kjer je prvič po-
polnoma potisnil ob stran
dosedanjega prvega skakalca
Todosijeviča. Vrhunec je na-
stopil v Beogradu, kjer je
na mednarodnem tekmovanju
dosegel s 214-timi cm nov
državni rekord.
TONE VRABL
FRANC PETAUER, GENERALNI DIREKTOR
TRGOVSKEGA IN PROIZVODNEGA PODJETJA
»MERX« CELJE
ODKUP KMETIJSKIH
PRIDELKOV IN TRGOVINA
Vprašanje: Dovolite, da naš po.
menek začneva z vprašanjem, ki
vam ga je v prejšnji številki
Novega tednika zastavil sekretar
občinske konference Zveze ko-
munistov v Šentjurju, Vinko Ja-
godic in ki se glasi: kako tako
razvita trgovina, kot je na celj-
skem območju, pristopa k ust-
varjanju kupne moči na področ-
ju, kjer posluje v smislu pre-
vzema kmetijskih proizvodov in
sploh kakšen je razvoj trgovske-
ga omrežja v naslednjih petih le-
tih?
Odgovor: Kot je znano smo
meseca julija letos podpisali po-
godbo s kmetijskim kombina-
tom v Žalcu o desetletnem po-
slovnotehničnem sodelovanju. V
pogodbi smo med drugim napi-
sali, da oba kolektiva sodelujeta
pri prodaji proizvodov, ki jih
proizvaja kombinat, zlasti sadja,
povrtnine itd. oziroma, da bo
kombinat vse te proizvode in
pridelke, k] jih išče m potre-
buje naš trg dobavljal naši orga-
nizaciji, mi pa seveda naprej
potrošniku. Namen te pogodbe
je jasen: kmetijski kombinat naj
v tem primeru nastopa kot part-
ner, ki bo ne samo povezoval
kmetijske proizvodnje, od njih
odkupoval pridelke, marveč ta-
ko in glede na potrebe in zahte-
ve širšega tržišča tudi usmerjal
kmetijsko proizvodnjo. Pri vsem
tem je važno še to, da ima kom-
binat organizirano in usposoblje-
no odkupno mrežo m da lahko
na tem področju razvije in ukre-
pi vse kooperacijske oblike z za-
sebnimi kmetovalci. Seveda pa
to načelo velja tudi za kmetijski
kombinat Šentjur, četudi z njim
nimamo takšne pogodbe, kar pa
seveda ne pomeni, da od te or-
ganizacije ne bi ¡kupovali kme-
tijskih pridelkov. Še več, takoj
smo pripravljeni kupiti vse, kar
išče širši celjski trg.
Razen tega moram povedati,
da kmetijski kombinat Žalec le-
tos ni zadovoljil naših potreb
glede kmetijskih pridelkov. Tako
nam primanjkujejo povrtnine,
zeleni fižol itd Nujne zaloge
krompirja bomo ustvarili s po
močjo drugih proizvajalcev in ne
domačih! Isto velja za zelje. Do-
ma ga ni dovolj. To hkrati po-
meni, da kmetijske organizacije
niso storile vsega, da bi zajele
viške pri individualnih proizva-
jalcih in jih preko naše trgovin-
ske mreže plasirale na trg.
Vprašanje' Zakaj ne odkupu-
jete sami in ali ne prihaja zaradi
posredovanja kmetijskih organi-
zacij pri odkupu pridelkov do
zvišanja cen?
Odgovor: Vprašanje je le de-
loma utemeljeno. Moram pa re-
či, da je naloga kmetijskega
kombinata v tem, da povezuje
proizvajalce, če jim nudi ves re-
produkcijski material, nove stro-
je in podobno, potem je prav,
da z odkupom kmetijskih pri-
delkov krepi kooperacijske od-
nose in kar je najvažnejše, da
usmerja kmetijsko proizvodnjo
in jo prilagaja potrebam in zah-
tevam trga. Z dobro organizi-
ranim odkupom tudi vplivamo
na kupno moč individualnih pro-
izvajalcev. Mi še vedno upamo,
da bo kmetijski kombinat v Žal-
cu svojo nalogo do nas in s tem
do proizvajalcev in kupcev v
celoti izpolnil.
Sicer pa je dodati še to, da
vsako leto v oiktobru ali pozneje
seznanjamo kombinat s količina-
mi in vrstami kmetijskih pridel-
kov. ki jih potrebujemo za na-
slednje gospodarsko leto. Tako
so lahko tudi te pogodbe usmer-
jevalec kmetijske proizvodnje,
hkrati pa jamstvo proizvajal-
cem, da bodo svoje pridelke tu-
di prodali. Menim namreč, da
ima v tem okviru tudi indivi-
dualni proizvajalec svoje mesto!
Vprašanje: In kaj menite gle-
de drugega dela vprašanja. tiste-
ga. ki se tiče razvoja trgovine?
Odgovor: V tej zvezi lahko
odgovorim le na tasti del, ki za-
deva našo organizacijo. Četudi
program razvoja našega podjetja
še ni v celoti sestavljen, je zna-
no, da bomo ustanavljali lastne
poslovne enote in tako razvijali
trgovino v mestih in na podeže-
lju, seveda, öe bodo takšne na-
ložbe opravičevali tudi ekonom,
ski izračuni. To pa seveda ne ve-
lja samo za živilsko trgovino,
temveč v enaki meri tudi za
drugo.
Pri vsem tem pa ne soglašam
s težnjami kmetijskih organiza-
cij, ki razvijajo lastno trgovin-
sko mrežo Menim, da s tem za-
nemarjajo svojo osnovno dejav-
nost, zato bi bilo po mojem
mnenju boljše, če bi vsak delal
tisto, za kar je poklican in od-
govoren.
V odgovoru na to vprašanje je
sodeloval tudi direktor poslovne-
ga združenja za trgovino Koneks,
Risto Gajšek, ki je dejal, da
-lahko združenje izdela perspek-
tivni plan razvoja trgovine vsa-
komur, ki ga naroči Minili so
namreč časi, je poudaril, da bi
tudi danes delali na pamet.
Vprašanje: V zadnjem času se
v Velenju pritožujejo glede koli-
čine in kvalitete kruha, zlasti
črnega. Zakaj?
Odgovor: Najprej to, da bo, če
bo, velenjska občinska skupšči-
na tista, ki bo med zadnjima
potrdila nove cene kruha. Druge
skupščine so to že storile pa ne
zaradi nas. marveč zaradi stanja,
ki je nastalo. Stroški v proiz-
vodnji kruha so tako narasli, da
nam ta dejavnost v Velenju pri-
naša izgubo, poleg tega pa ne
ustvarjamo sredstev Z3 razširje-
no reprodukcijo. Samo v prvem
polletju letos je velenjska pe-
karna zabeležila 25.000 ¿in izgu-
be. Pekarna je že povsem izkori-
ščena glede kapacitet. Delno bo-
mo problem količinske * dobave
kruha rešili s pomočjo pekarne
v Mozirju, ki bo dobavljala kruh
potrošnikom v šmartnem ob Pa-
ki in okolici. Ne glede na to
se bomo tudi v Velenju lotili
rekonstrukcije pekarne in zgra-
dili še eno peč.
Kritike na račun kvali ê km-
ha so več ali manj neupravičene.
Res je sicer, da smo imeli v
poletnih mesecih težave s črnim
kruhom, ker nismo imeli odie-
žane črne moke. Zato smo bili
prisiljeni mleti svežo pšenico,
moka iz nje pa ni mogla dati
takšen kruh kot če bi imeli ol>
ležano pšenico. Zdaj se te reči
normalizirajo. Zato pa je bila
povsem zadovoljiva kvaliteta be-
lega kniha in peciva. Naj še po-
vem to, da bomo po rekonstruk-
ciji pekarne povečali Sortiment
peciva v Velenju
Vprašanje: Koga predlagate
za naslednjega sobesednika?
Odgovor: Direktorja žalskega
in šentjurskega kmetijskega
kombinata, ki naj konkretizira
prvi del vprašanja, ki mi ga je
zastavil tov. Jagodic in osvetlita
vlogo svojih organizacij.
MILAN BOŽič
CELJU
KULTURNO
PODOBO
Svet za kulturo in znanost
celjske občinske skupščine je
na zadnji seji obravnaval tu-
di ponudbo akademskega ki-
џтгја Vasilija četkoviča, da
bi Celje odkupilo njegovo
skulpturo. Pri tem je skle-
nil, naj bi si delo ogledala
tričlanska komisija in se z
avtorjem dogovorila o ceni.
Ob tej priložnosti je obve-
ljalo mnenje, da je treba
podpirati težnje, naj bi v
Celju stanovanjske objekte
dopolnili tudi s kakšnimi
plastikami. Treba je dodati,
da so nas v povezovanju ar-
hitekture z umetnostjo pre-
cej prehitela že manjša me- j
sta, kot na primer Ravne na
Koroškem.
Prav bi bilo, ko bi bil to
začetek naših širših razmi-
šljanj o tem, kako bi Celje
umetniško obogatili in mu
dali poleg industrijskega
obeležja z znanim meglenim
ozračjem tudi izraz resnič-
nega kulturnega mesta. V
izpolnjevanju takšnih priza-
devanj pa nam ne -bi smelo
biti žal denarja, saj je zna• j
no, da plastike nimajo samo j
svoje prostorske vrednosti, j
ampak tudi veliko vzgojno J
funkcijo.	D. H. \
CELJSKI KULTURI SE OBETAJO BOLJŠE GMOTNE RAZMERE - KAŽE DA BO ZA KAKIH ŠTIRIDESET
ODSTOTKOV VEČ DENARJA
Priprave za ustanovitev celj-
ske kulturne skupnosti segajo
nekaj mesecev nazaj, spremljale
pa so jih mnoge nejasnosti, iz-
virajoče iz pomanjkanja ustrezne
republiške zakonodaje Že pred
časom so imenovali iniciativni
odbor, ki je sicer ustanovil pro-
gramsko, statutarno in finačno
komisijo, toda delo ni moglo ste-
či kot bi pričakovali, ker so med
tem dopolnjevali osnutek repub.
liškega zakona in zlasti vpraša-
nje finančih virov ni bilo povsem
jasno.
O dosedanjih pripravah za u-
stanovitev skupnosti kot o izho-
diščih za sestavo srednjeročnega
razvoja programa kulture je na
zadnji seji razpravljal svet za
kulturo in znanost občinske
skupščine, ki je med dmgim
sklenil, naj bd bila ustanovna
skupščina, odvisno od sprejetja
republiškega zakona, do konca
novembra. Tako bi lahko skup-
nost pričela delati 1. januarja
prihodnje leto.
. Iz razprave je bilo videti, da
so postala tla, na katera naj bi
postavili kulturne skupnosti, v
zadnjem času nekoliko stabilnej-
ša, predvsem kar zadeva neka-
tere finančne vire. Obstoji nam-
reč predlog, po katerem bi se
republika odpovedala 0.5 odstot-
ku od stopnje svojega prometne-
ga davka v korist skupnosti. V
Celju bi ta delež dosegel i mili-
jon 300 tisoč din. Ce k temu do-
damo proračunska sredstva v
lanski višini, povečana predvido-
ma za 8 do 10 odstotkov, pome-
ni, da bi celjska kultura imela
v prihodnjem letu za kakih 40
odstotkov več denarja, kot ga je
imela letos. S tem bi seveda za-
vodom omogočili solidnejšo os-
novno dejavnost in popravili tu-
di osebne dohodke kulturnih
delavcev. Kot je bilo rečeno,
raj bi pri tem upoštevali Kata-
log 2, prilagojen celjskim raz-
meram, kajti treba bo računati
tudi z razširjeno dejavnostjo, za
lea tero bo v celoti še vedno pre-
malo denarja.
Po sklepu sveta za kulturo in
znanost morajo kulturne ustano-
ve do 5. novembra pripravita
svoje letne in srednjeročne fi-
nančne načrte, v katerih naj u-
poštevajo minimalne in maksi-
malne delove programe. Te naj
bi potem uskladili in se na takš-
ni podlagi dogovorili, čemu bo-
mo v občini dajali prednost. Na-
črti naj bi pomenili realen in
sprejemljiv predlog, na katerem
bo mogoče celjsko kulturo raz-
vijati dalje
D. H.
POTUJOČA KNJIŽNICA?
Zaradi neurejenih finančnih in
kadrovskih razmer kot drugih
vzrokov je v'zadnjih letih vcelj.
ski občini prenehala obstajati
vrsta nkjižnic. To pomeni vse-
kakor določeno kulturno škodo,
čeprav seveda ne v vseh krajih
enako občutno. Verjetno, ni vse-
eno, ali nimajo knjižnic v kra-
jih, ki so blizu občinskemu sre-
dišču oziroma tam, od koder je
do najbližje knjižnice daleč.
Iz tega vidika, kot menijo, bo
treba čimprej preučiti vprašanje
knjižničarstva v celjski občini, že
zdaj je jasno, da knjižnic ne bo
mogoče vsepovsod, kjer so njega
dni bile, znova obujati v življe-
nje. Zato bi bila morda ena od
rešitev, o katerih v občini raz-
mišljajo, tudi potujoča knjižnica,
za katero pa bo seveda potreben
denar.
Toda če se bo pokazalo, da bo
v okviru bodoče kulturne skup-
nosti v celjski občini knjižničar-
stvo med tistimi področji, ki mu
bo treba zagotoviti gmotne mož-
nosti za razširjeno dejavnost,
verjetno denar ne bo smel po-
meniti nerešljivega problema.
Gotovo bi bila takšna rešitev
bolj rentabilna, kot če bi vse-
povsod vzdrževali knjižnice in
ustrezne kadre, ki bi jih bilo
treba plačevati.
D. H.
ZBOR IZ FINSKE NA MPF
Na desetem Mladinskem pev-
skem festivalu prihodnje leto v
Celju bo sodelovalo tudi 6 tujih
zborov, med njimi prvikrat zbo-
ra iz kakšne skandinavske dr-
žave in Italije. Od teh se je pr-
vi odzval vabilu mladinski zbor
Hämäläis — Osakunnan Laula-
jat iz Helsinkov. Vodstvu Mla-
dinskega pevskega festivala je po-
slal pismo, v katerem med dru-
gim pravi:
»Zelo radi bi prišli v Jugosla-
vijo prihodnjo pomlad. Naš zbor
šteje 40 članov, od tega 25 pevk.
Program vsebuje skladbe starej-
ših in mlajših finskih skladate-
ljev, ki so bogate na elementih
finske narodne pesmi, vključuje
pa tudi na primer takšne glas-
benike, kot sta J. S. Bach in
Bela Bartok.
Naš amaterski zbor je v 41
letih svojega dtelovanja redno pri-
rejal koncerte v različnih krajih
domovine, gostoval pa je tudi
na švedskeml in Norveškem, v
Zahodni Nemčiji in Avstriji. Nje-
gov dirigent je Martti Neuvo-
nen____
že samo to, da bomo imeli v
Celju prvikrat priložnost slišati
skandinavske pevce, bo bržkone
pomenilo za marsikoga posebno
doživetje
D. H.
PREDPREMIERSKA PREDSTAVA ZA CELJSKO GIMNAZIJO
Za Zupančičevo Veroniko De-
seniško je celjsko gledališče po-
stavilo na oder grotesko v divfch
slikah Goethe in Linhartovo žu-
panovo Micko. Prva igra se je
pridružila drugi, da bi obe sku-
paj napolnili gledališki večer s
sorodno ubranostjo in časovno
vzporednostjo.
Županova Micka je celjski gle-
dališki hiši še posebno diraga,
saj je bila le-ta uprizorjena kot
prva zanesljivo izpričana sloven-
ska gledališka predstava v Celju
(16. septembra 1849). Komediju
Slovenci že 180 let uprizarjamo
in ji sledimo z vedno enako po-
zornostjo in s spoštovanjem do
prvega slovenskega dramskega
prizadevanja. Po vseh mogočih
parabolah in prepesnitvah, ki
so od gledalca zahtevale velik
umski napor, smo se vprašali,
kaj nam Županova Micka danes
še lahko posreduje, kako jo po-
staviti v naš čas.
Režiser Mirč Kragelj je ohra
nil Linhartov realizem pa tudi
komičnost; podčrtal je klenost
takratnega našega kmetijstva, ki
se sebe ne sramuje tudi takrat,
kadar se zave svoje zaostalosti.
Iz vse gorenjske trojke (Jaka,
An,že in Micka) diha samoza-
vest. Ljudi ne gre vrednotiti po
rodu, izobrazbi in naziranju,
marveč po poštenju, odkritosti
in zavračanju vsega zlaganega.
Komičnosi je pomaknjena v dru-
gi tabor: Tulpenheim, Monkof
m Glažek so kot izprijena gospo-
da in kljub svojim gladkim be-
sedam in pavjemu perju osme-
šeni. Kmetskemu svetu se le za
trenutek vsilijo, pa že zdrsnejo
nazaj v svojo moralno neboglje-
nost; učinkujejo že groteskno in
kot karikatura.
Druga pomladitev je v izvedbi.
Igra je v Kragljevi režiji ož:ivela.
Realistično - iluzionistični vrtlji-
vi oder je dal možnost hitrega
tempa. Ta koncept se izpričuje
tudi v simetrični gibljivosti obeh
taborov. Narodne noše je zame-
njala »boljša obleka«, kar je
bližje verjetnosti, spj se dejanje
odvija na delopust, to je v sobo-
to popoldne.
Micko je zaigrala debitantka
Jadranka Tomažičeva. Predsta-
vila je zdravo gorenjsko kmečko
dekle, ki zna biti zaljubljena,
odrezava, trmasta, klepetava, lah-
komiselna, maščevalna — pa
spet prikupna, ljubezniva, spošt-
ljiva in razumevajoča. Te preho-
de je prekrila s kmetsko ele-
mentarnostjo in izvirnostjo. Na
celjskem odru ji želimo še veli-
ko uspeha!
Anžeta je zaigral Müiro Podjed.
Bil je dovolj zastaven, grozeč,
napadalen — skratka fant od
faire, župana Jaka je predstavil
Jože Pristov. Ohranil je znane
kvalitete — možatost, trdnost,
skrbnost — dodali pa veliiko me-
ro očetovske ljubezni. Janez
Bermež je TU!peribeima n«pra-
vni kar preveč priskutnega tuje-
ga gospoda; na njem je bilo že
nekaj grotesknega, kar pa ver-
jetno izhaja iz režijskega kon-
cepta. Isto bi lehko rekli za
Monkof a Borut© Alujeviča Gla-
žek. Branko Gmbar. je učinko-
val živo In dinamično. Z Gru-
barjem ie ta vloga preoej pri-
dobila Mi je Menoejeva ** je
držala že preizkušene interpre-
tacije, le da je bil register uža-
ljenosti in jeze precej zadržan.
Igra se je v omenjeni inter-
pretaciji in režiji prav gotovo
pomladila.
Manj znana sta širšemu občin-
stvu avstrijska dramatika in so-
delavca Egon Friedeil in Alfred
Polgar. Izhajata iz tiste genera-
cije avstrijskega razumništva, ki
jih je nastop nacizma bolj ali
manj prizadel. Oba sta bila Du-
naj čana in sodelavca pri kratkih
enodejankah. Prvi je pisal poleg
enodejank še gledališke kritike,
parodije in kulturno zgodovino.
Po vkorakanju Hitlerjevih čet na
Dunaj je 16. marca 1938 napra-
vil samomor. Drugega imenujejo
klasika male oblike. Do leta
1933 je delovail kot žurnalist v
Berlinu; pred Hitlerjem se je
umaknil v Avstrijo, od tam Pa
v ZDA. Pisal je radostno in li-
rično zasnovane kratke zgodbe,
pripovedke, lirična dela, feljtone
in eseje.
Njun Goethe je kratek skeč
in ima z županovo Micko le ne-
kaj skupnega: temelji na sitoa-
cijski komiki in zajema ¡ljudi
istega časa. Obravnava pozersko
metodo šolskega pouka, ki te-
melji na vzvišenosti institucije.
Njen antipod se v delcu izpri-
čuje človeška preprostost in živ-
ljenjska resničnost. Zato je bil
Jeršinov Goethe ves drugačen,
kot ga obravnava šolska uče-
nost; preprost, človeško pozab.
Ijiv in dostopen, skoraj zmeden
spričo učenjaške nadutosti pro-
fesorja za nemško književnost
in izpraševalca. To vlogo je do-
bro odigral Janez Bermež; mor-
da bi ji lahko dodal še nekaj
poklicne zavzetosti šolnika. Jo-
že Pristav v vlogi izpitnega pred-
sednika in Marjan Dolinar v vlo-
gi šolskega svetnika sta ustre-
zno interpretirala šolsko uče-
nost starega Koraküsta, slabega
učenca Ziista je igral Borut Aln-
jevič, Kohna, dobrega učenca pa
Branko Grubar. Jadranka Tom-
šič je dobila v igri edino, precej
obrobno žensko vlogo.
Obe deli sta izpotinili gledali-
ški večer in nam nudili prijetno
sproščenost.
Janez Erklavee
ZARADI IZREDNE STI-
SKE S PROSTOROM JE
ZADNJE NADALJEVA-
NJE »PLOVBA KAPITA-
NA ŠTUMBERGERJA«
MORALO ODPASTI.
BRALCE PROSIMO, DA
NAM TO OPROSTIJO.
PRIHODNJIČ BOMO
OBJAVILI ZADNJE NA-
DALJEVANJE IN KO-
NEC ZGODBE.
I. ABONMAJSKI
KONCERT
Prejšnjo sredo je bil v Na-
rodnem domu I. abonmajski
koncert sezone 1970/71, ki ga
je izvajal simfonični orke-
ster RTV Ljubljana. Na spo-
redu so bile Beethovnova
uvertura »Egmont«, Mozartov
klavirski koncert v d-molu
in Brahmsova II. simfonija.
Dirigiral je Samo Hubad,
star znanec celjskega občin-
stva.
Orkester je sestavljen iz
pretežno mladih ljudi, od tod
njegova svežina in mladost-
ni zanos, ki se odžraža zlasti
v godalih. Izvrstni so bili če-
listi v Brahmsovi simfoniji.
Pihala in trobila niso bila
vedno zanesljiva, menda za-
to, ker je bilo v orkestru ne-
kaj zamenjav rednih članov,
ki so morali na odsluženje
vojaškega roka. Sicer so bili
solisti sijajni v tonu, npr.
flavta in rog.
Mozartov klavirski koncert
v d-molu je izvajal Aci Ber-
toncelj. Krepak moški udar,
odlična tehnika in povsem
zanesljiv spomin so odlike,
ki ga uvrščajo v prvi razred
naših mladih umetnikov.
Koncert je bil zelo dobro
obiskan, z veseljem smo opa-
zili med poslušalci mnogo
mladine. Simfonični koncert
je v Celju kulturni dogodek,
za otvoritev sezone še poseb-
no razveseljiv. Ne moremo
pa tudi ob tej priložnosti
mimo obžalovanja vrednega
dejstva, da v Celju ne pre-
moremo primerne večje dvo-
rane za simfonične koncerte,
festivale in druge velike pri-
reditve.
ODLOMLJEN
KAPNIK
V PEKLU
Ko je več kot tristo ljudi stopalo v
podzemno jamo Pekel, se jim je pred
očmi naredil mrak. Zunaj je bil lep dan
in sonce je ogrevalo dolino stisnjeno med
gozdove tako, kot sredi najtoplejših po-
letnih dni.
V svet skal so stopali s posebnim spo-
štovanjem. Oblil jih je hlad, šumenje po-
toka iti svet poln pravljičnosti. Na vseh
straneh kapniki, lepi in veliki, jezerca in
čudovit mir.
Pekel. Jama Pekel pri Podlogu v Sa-
vinjski dolini.
Končno je odprta. Raziskovali so j°
mladi fantje, katerim je svet podobnih
jam njihov svet. Lep. Svet, ki vabi. Ki
preseneča. Ki tudi zahteva človeška živ-
ljenja.
Odlomljen kapnik v peklu.
Pred letom se je pri raziskovanju ja-
me, ki jo uvrščajo med najlepše tovrstne
jame v Sloveniji, ponesrečil mlad jamar,
član jamarskega kluba Matica Ljubljana
Anton Suvoa — Sulc.
Vztrajal je sredi sveta, ki se mu je
predal, ki ga je imel rad in ki ga je hotel
odkriti do tiste mere, da bi ga lahko brez
strahu za živlejnje začeli spoznavati tudi
drugi.
Ostal pa je odlomljen kapnik v Peklu,,
kjer so Po letu dni mlademu jamarju od-
krili spominsko ploščo. V kulturnem pro-
gramu so nastopili učenci šempetrske os-
novne šole, ploščo pa je odkril predsed-
nik za raziskovanje podzemnih jam v Slo-
veniji dr. France Habe
Z raziskovanjem nadaljujejo jamarji iz
Ljubljane in Prebolda, za zunanjo uredi-
tev pa skrbi Turistično društvo Šempe-
ter. Jama, ki je izjemen primer na šta-
jerskem, je polna lepot, ki smo jih bili
navajeni gledati samo pri notranjskih in
primorskih jamah_
' Pekel je zahteval človeško življenje za-
to, da ga bodo ljudje varneje ogledovali
in občudovali. Pekel postaja atrakcija.
teve — foto. T. Tavčar
JAVNA
RAZPRAVA
O PREDLOGU OB-
ČINSKEGA STATUTA
Z objavo predloga statuta
celjske občine v prilogi No-
vega tednika 4. novembra, se
bo začela tudi javna razpra-
va o tem izredno pomemb-
nem dokumentu, ki določa
pravice in dolžnosti občine
Celje kot temeljne družbeno
politične skupnosti, položaj
in razmerje med občani, de-
lovnimi in drugimi organizar
cijami pri opravljanju skup-
nih zadev v občini pa tudi
določa organe in organizá-
cije, ki izvršujejo pravice in
dolžnosti občine.
O predlogu občinskega sta-
tuta bodo razpravljali ne le
na razširjenih sejah svetov
in komisij pri občinski skup-
ščini, ne le v okviru krajev-
nih skupnosti, marveč tudi v
okviru delovnih organizacij,
interesnih skupnosti in ne na-
zadnje na sejah vodstev ob-
činskih družbeno političnih
organizacij in društev. Po-
vsem razumljivo je, da bo-
do o tem predlogu spregovo-
rili še v klubu odbornikov.
Po predlogu komisije za
občinski statut in poslovnik
občinske skupščine, ki pride
prav tako v obravnavo, naj
bi razprava o osnutku ob-
činskega statuta trajala me-
sec dni, to je do prvih d ni
decembra letos.	M. B.
DIJAKI IN DOMSKA
SAMOUPRAVA
Pred dnevi so se v Celju
sestali na pobudo predsedst-
va občinske konference Zve-
ze mladine predstavniki di-
jaških skupnosti vseh treh
celjskih dijaških domov (Ka-
juhov dom, dom Dušana
Finžgarja in dom Vere šlan-
drove), njihovi direktorji ter
predstavniki občinske konfe-
rence Zveze mladine. Tema
pogovora je bila sodelovanje
dijakov-stanovalcev pri uprav-
ljanju teh domov ali na krat-
ko — dijaška domska samo-
uprava.
Nič kaj ni namreč razvese-
ljiva ugotovitev, da dijaki v
glavnem ne sodelujejo pri
upravljanju domov in da do
dogajanj v domovih ne kaže-
jo posebnega zanimanja.
Uvodoma je direktor doma
Dušana Finžgarja Pavel Gol-
ma jer seznanil udeležences
razgovora z napori, da bi di-
jaške domove v Celju zdru-
žili pod enotno upravo, kar
bi vplivalo ne samo na bolj-
ši gmotni položaj posamez-
nih domov, ampak tudi na
boljše počutje in boljši uspeh
dijakov-stanovalcev domov v
šolah. Dogovorili so se, da
bo mladina po svojih močeh
prispevala, da bi ti napori
kar najhitreje rodili željene
sadove.	-jt
NOVA CVETLIČAR-
NA NA OTOKU
V Novem naselju Otok ob
Ljubljanski cesti so v sklo-
pu obrtnega centra v sobo-
to odprli novo cvetličarno,
ki je last Kmetijskega kom-
binata Žalec, obrat Vmar-
stvo Celje. Nova cvetličarna,
ki je že četrta v družbenem
sektorju v Celju, bo vseka-
kor velika pridobitev za Oto-
čane, v marsičem pa bo raz-
bremenila mestne cvetličar-
ne, ki ob raznih praznikih
niso zmogle nuditi solidnih
uslug vsem kupovalcem
cvetja.
NOVA FOTOLIKOVA
PRODAJALNA
Po zamudi, ki je trajala
dlje kot so pričakovali tudi
največji črnogledi, so konec
prejšnjega tedna povsem od-
prli obnovljeno trgovino Fo-
tolika na Tomšičevem trgu.
Gre za izredno lep ter okus-
no opremljen prodajni pro-
stor, ki ima tri ločene oddel-
ke. Tu namreč prodajajo fo-
tomaterial, fotografske apa-
rate, snemalne kamere in
projektorje, razen tega pa tu-
di avto-radijske, avto-magne-
tofonske aparate, gramofone
in podobno.
Vtem ko je načrte zia ure-
ditev poslovalnice izdelal iirv
ženir Sajevic, je oprema delo
mizarskega podjetja Pohištvo
iz Celja.
M B.
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Milan Seničar
Sindikalni šport se je v
celjski občini zadnja leta iz-
redno razvil, saj ima vedno
večje število sodelujočih.
Milan Seničar iz Celjskega
tiska je prav gotovo med
njimi. Kot prvi je izpolnil
normo za sindikalni rekre-
acijski znak s tem, da je bil
aktiven v večih športnih pa-
nogah in dosegel tudi dobre
rezultate.
»V katerih športih ste so-
delovali?« »V nogometu, ke-
glanju, aplinizmu, streljanju
in kolesarstvu.« »Koliko ste
stari?« »Decembra bom 40
let.« »So tekmovali tudi mlaj-
ši od vas?« »Tudi! Nisem
pričakoval, da bom prvi iz-
polnil normo. Veste, važno
je sodelovati.« »Katera šport-
na disciplina je biJa najtež-
ja za vas?« »Alpinizem, ker
je bilo treba precej hoditi.
Šli smo na Prosojnik.« »In
najlažja?« »Kolesarjenje. Se
pač pelješ. V petdesetih mi-
nutah smo morali opraviti še
nekatere druge naloge.« »Ste
se že v mladih letih ukvar-
jali s športom«. »S športom
se ukvarjam že kar pomnim,
Povsod sodelujem, v vseh
panogah, za nobeno pa se
nisem popolnoma ogrel.« »Ste
bili kdaj v kakšnem klubu?«
»še kot mladinec sem bil
član nogometnega kluba. Po-
tem pa nikjer več.« »Ste kdaj
bolni?« »Nikoli.« »Kaj meni-
te, je to zato, ker se še se-
daj udeležujete raznih šport-
nih tekmovanj?« »Ne bi re-
kel, da je zato, čeprav giba-
nje nikomur ne škodi ne gle-
de na leta. Sicer pa sem
zdrav že od rane mladosti.«
»Kateri šport imate danes
najraje?« »Nogomet.« »Kako
ocenjujete jugoslovanski no-
gomet.« . »še pred letom dni
smo igrali slabo, sedaj, po
zadnjih tekmah pa sodim,
da dobiva jugoslovanski no-
gomet zopet nekdanji nivo.«
»Popoldne je tekma repre-
zentanc Sovjetske zveze in
Jugoslavije. Vaša prognoza?«
»Nerešeno, Dva proti dva,«
»Se boste tudi v bodoče ta-
ko aktivno udeleževali sin-
dikalnih tekmovanj?« »Ob-
vezno, saj sem kar jezen sam
nase, če kje ne sodelujem.«
PLOČNIKE UREJAJO
Dela za ureditev pločnikov
ob Ljubljanski cesti so v pol-
nem teku. Ureditev posebnih
in urejenih prostorov za pe-
šce pomeni tudi velik pri-
spevek k varnosti prometa
na Ljubljanski "cesti.
CVETJE ZA DAN
MRTVIH
Vse celjske cvetličarne bo-
do za Dan mrtvih bogato
založene s cvetjem, pred-
vsem nageljni in krizante-
nami. Nageljne bodo dobili
iz Čateža in bodo po 3,5 din
in več, krizanteme pa so
vzgojili v Vrtnarstvu Med-
log, obrat Kmetijski kombi-
nat Žalec. Prodajali bodo tri
vrste krizantem od dva do
osem din. Dovolj cvetja bo
tudi na tržnici ter obeh po
kopališčih.
NASTOP
ANSAMBLOV
V	okviru praznovanja ve-
lenjskega občinskega prazni-
ka so se zbrali vsi, ki se
ukvarjajo z narodno, narod-
no zabavno in zabavno glas-
bo. Priredili so dva koncer-
ta in sicer v Šoštanju in v
Velenju,, kjer so jih obakrat
lepo sprejeli. Nastopilo je
osem ansamblov in števil-
nim poslušalcem so pokaza-
li, kaj znajo. Vsi ansambli si
takšnega sodelovanja želijo
še več, obenem pa tudi, da
bi postale takšne prireditve
tradicionalne.
RAZSTAVA GOB
V	velenjski Delavski uni-
verzi so pred dnevi odprli
razstavo gob. Nájvec pri-
merkov so nabrali dijaki gi-
mnazije in s tem pokazali,
kako jim je takšna rekrea-
cija pri srcu. Razstava je bi-
la precej obširna in vsakdo,
ki si jo je ogledal, je lahko
spoznal marsikatero užitno
in neužitno gobo. V Velenju
si želijo še več takšnih raz-
stav. A. D.
MLADINSKI TABOR
Ob praznovanju občinskega
praznika občine Velenje je
bilo na predvečer srečanje
mladine na mladinskem ta-
boru v Topolščici. Tam so
mladi najprej prisluhnili re-
citalu učencev gimnazije in
osnovnih šol, nato pa so
se razvedrili ob tabornem
ognju in zvokih ansambla
»črni angeli«.
30.000 KRIZANTEM
Za dan mrtvih bo poskrbel
rastlinjak v Velenju. Ta bo
prodal v večja središča Slo-
venije 30.000 krizantem vrste
turner. To so izredno lepi in
bogati cvetovi rumene in be-
le barve. Samo v Velenju jih
bodo prodali več kot 4.000.
Ljudje so že pohiteli z naro-
čili, da bi ne ostali praznih
rok.
Rastlinjak so prav te dni
razširili s še dvema novima
halama. Prva jim bo služila
za delavnico, v drugi pa bo-
do gojili paradižnik. Vsi oste-
kljeni prostori razstlinjaka v
Velenju so toplovodno ogre-
vani. Razen krizantem vsako
pomlad od tu pošiljajo v
svet zgodnji paradižnik.
50-LETNICA
DRUŠTVA
šoštanjska Svoboda sodi
med najbolj aktivna društva
v velenjska občini. To so po-
trdili pred nedavnim na osre-
dnji proslavi občinskega pra-
znika, ko »o oktetu društva
podelili Kajuhovo nagrado.
Oktet, godba na pihala, reoi-
tatorska skupina in igralska
družina so najbolj aktivne
roke domače Svobode.
V teh dneh se društvo pri-
dno pripravlja na petdeset-
letnico svojega delovanja.
Sredi novembra bo osrednja
proslava; istočasno bodo tu-
di podelili Gallusova prizna-
nja svojim najzaslužnejšim
članom.
Če bodo hoteli Velenjčj
lanskih 142 milijard na
morali povečati število
20.000, kar pomeni — ц
klicev in kvalifikacij,
doma, v domači občini
»uvoziti«. Toda, ali res
občini več mladine. P0j
osnovni šoli 40 odstotki
kot polovica ne konča t
da ničesar več naprav
bodo morali taki prizori
izginiti. Sicer pa, doklet
prepisovati rusko doma
prijetno, kaj pa bo, ko
Če bi ti-le fantje imeli i
prostorih, na toplem, i
in ne samo prepisovali
potem osip za kakšen p
»DOBRA LETINAi
ZA VELENJSKI
LIGNIT
Tudi to jesen gre velenj
lignit dobro v denar. Depo
ja se prazni. Rudarji so s
tembra nakopali kar 297
ton. Predvidevajo, da bodo
mesec proizvodnjo še pavi
li, saj to terja od njih ve
povpraševanje. Prejšnji i
sec so okrog 8.000 ton de
lih vrst lignita izvozili v 1
lijo. Pričakujejo, da bodo
ta mesec izvoz lignita ra
rili še na nekatere druge
žave Evrope.
ZAKLJUČEK
SINDIKALNIH j
ŠPORTNIH IGER
Ob zaključku uspelega
bavno-glasbenega progra
na katerem je sodelovalo
dem domačih ansamblov,
razglasili rezultate delavs
športnih iger. Le-te je t
letos organizirvl občinski !
dikalni svet v Velenju.
Prvo mesto in prehodni
kal je znova prejel kolež
Gorenja, na drugem mesta
bil rudnik lignita, na tretj
pa rudarski šolbfei center.
Tekmovanje za preho
pokal je potekalo v devi
panogah, na igrah pa je
delovalo nad 800 članov
lovnih kolektivov.
SPREJEM V
ORGANIZACIJ
Na osnovni šoli »P(
šprajca« v Žalcu so v '
dinsko organizacijo spri
73 pionirjev. Sprejem s
jetnim kulturnim prol
Brez kakršnegakoli daljšega posveto,
vanja, konference ali seminarja so se
družbeno politične organizacije in raz-
na društva, zveze, družine in celo u-
redništvo v Celju odločili za enotno ob-
liko. To so izrazili v novih ličnih tab-
licah pred vhodom v »rdečo hišo« v
Gledališki ulici. Politične organizacije
so na leti
Vendar t°
usmerjeïï-
sta tudi
tradición^
veda — f
modra
¡j celoten dohodek od
¡grd v letu 1975, bodo
¡jh od 11.359 lani na
delavcev različnih po-
obiti? Slabo polovico
ро1олко bo pa treba
0če dobiti v matični
i-orijo, da je osip na
,meni, da nekaj manj
•ole- Mar se tu res ne
odo hoteli to doseči,
ga kaže naš posnetek,
eme lepo in toplo, je
o na klopi pred šolo
lo deževati in snežiti?
delati nalogo v šolski/,
jetno tudi kaj naučili
naloge. Morda bi bil
lanjši?
Foto: J. T.
i so jim pripravili v
ini Kmetijskega kombi-
o vlogi in pomenu
inske organizacije pa je
ril predstavnik občinske
»renče ZMS Žalec Janez
lič, ki je vsem »novim«
incem izročil nagelj,
insko knjižico in znač-
USTANOVLJEN
MESTNI AKTIV
stekli teden je bil v žal-
istanovljen mestni aktiv
t mladine. Žalska mladi-
e bila pred leti sicer že
niairana v svojo mladin-
organizacijo, vendar je
približno dvema letoma
f prenehal delovati. Ker
e v Žalcu kar 450 mladih,
ilo zato čutiti potrebo po
)vem organiziranju. Vod-
aktiva je prevzela Irena
ITNAK, sicer dijakinja
«ga razreda celjske gi-
ије.
igovorili so se, da bodo
¡usali kar najbolj vklju-
mladino v dinžbeno-poli-
) dogajanje v občini, or-
zirati pa bodo skušali tu-
'iubsko življenje v Žalcu,
so dobili na razpolago
» družbeno-političnih or-
Mj.
«de na to, da sodeluje
S žalske mladine v različ-
društ-vih in specializira-
organizaoijah, se bo vod-
novoustanovljenega akti-
Povezalo z njimi, da bi
*> tako skupno nudili kar
'eč možnosti za udejstvò-
e mladine na vseh zanjo
toivih področjih,
topno z občinskim odbo-
1 Zveze borcev v Žalcu
0 organizirali komemora-
ob Dnevu mrtvih, raz-
'iajo pa tudi že o pro-
N proslav in različnih
Witev ob 29. novembru,
^ republike.	-jt
BILI NA IZLETU
•^jevna organizacija Rde-
4 križa v Šempetru je
"Wo nedeljo pripravila iz-
let za svoje krvodajalce. V
enodnevnem izletu so si og-
ledali Ptuj, grad, Veliko Ne-
deljo, Ormož in še nekatere
zanimive kraje iz tega pre-
dela Slvoenijè.
T. T.
KONČANI OBISKI
MLADINSKIH
AKTIVOV
V zadnjem mesecu so
predstavniki občinske konfe-
rence ZMS in občinske kon-
ference SZDL v Žalcu obiska-
li vseh 39 mladinskih akti-
vov na svojem področju.
Zbrano gradivo o problemih
dela mladinskih aktivov na
terenu, v delovnih organiza-
cijah in šolah bo služilo kot
gradivo za problemsko kon-
ferenco, ki bo 15. novembra.
DRUŽBENO-POLITIČ-
NE ORGANIZACIJE
SREDI DELA
Teden pred koncem oktob-
ra bo v Žalcu glede dela
družbeno-političnih organiza-
cij izredno bogat. V pone-
deljek je bila razširjena se-
ja sekretariata za zdrav-
stvo in socialno varstvo ter
kmetijstvo pri Občinski kon-
ferenci SZDL, kjer so med
drugim obravnavali tudi os-
nutek zakona o prispevkih
družbeno političnih skupno-
sti k stroškom zdravstvene-
ga varstva socialno ogrože-
nih zavarovancev — kmetov,
sledila pa je še seja vseh
svetov pri občinski skupšči-
ni, kjer so razpravljali o le-
tošnjih rezultatih gospodar-
stva in o perspektivnem raz-
voju občine do leta 1975. Vče-
raj so na seji skupščine raz-
pravljali o istih stvareh, zve-
čer pa je bila še seja pred-
sedstva Občinske konference
ZMS z glavno točko progra-
ma dela do marca prihod-
njega leta ter sestavo poro-
čila za občinsko konferenco
ZKS.
Danes, v sredo, razpravlja-
jo v sekciji za kmetijstvo in
gozdarstvo pri občinski kon-
ferenci SZDL o informaciji
republiškega zakona o pri-
spevkih družbeno-političnih
skupnosti k stroškom zdrav-
stvenega varstva socialno og-
roženih zavarovancev kmetov,
jutri pa se bo sestal
občinski sindikalni svet.
Torej resnično ploden te-
den dela družbeno-politič-
nih organizacij v Žalcu.
PRIZADEVEN
PIONIRSKI ODRED
Delo pionirksega odreda
»Ivanke Uranjekove« na os-
novni šoli v Grižah je izred-
no razgibano. Odred ima 300
članov, ki delujejo v raznih
krožkih. Tekmovali so tudi
za bralno značko »Kajuh«,
ker je devet učencev dobi-
lo zlato značko. Med zani-
mivostmi je vsekakor njihov
tamburaški orkester, dva
pevska zbora, šolsko šport-
no društvo ter to, da je kar
50 pionirjev bilo sprejtih v
planinsko društvo. Učenci
so vse leto pomagali pri ure-
jevanju zunanjosti nove šole.
PRENOVLJENA
TRGOVINA
Kmetijski kombinat Žalec
je pred dnevi odprl na Pol-
zeli obnovljeno trgovino za
kmetijske preskrbo. Pod no-
vimi pogoji bo trgovina la-
hko nudila svojim odjemal-
cem večji asortiman blaga.
T. T.
NOVA PRIDOBITEV
TOVARNE NOGAVIC
Tovarna nogavic v Polzeli
sodi brez dvoma med tista
slovenska podjetja, ki so si
s solidnim poslovanjem in
kvalitetnim delom pridobila
glas dobrega proizvajalca in
poslovnega partnerja. Zara-
di najsodobnejše tehnologije,
ki se je poslužujejo, sodijo
v sam vrh jugoslovanske pro-
izvodnje ženskega perila.
Istočasno se zavedajo, da
je mogoče zagotoviti perspek-
tivo tovrstne proizvodnje in
še večji poslovni uspeh v pri-
hodnje le še z nadaljnjo spe-
cializacijo proizvodnje in na-
daljnjim uvajanjem najsodob-
nejše tehnologije, v tem po-
gledu potekajo prav sedaj do-
govori s tujimi partnerji za
nakup opreme za proizvod-
njo nekaterih artiklov, po ka-
terih je na domačem ter tu-
jem tržišču veliko povpraše-
vanje. Pomembno pridobitev
predstavlja za tovarno nova
proizvodna hala s površino
1200 m2, ki je veljala tovarno
okrog 200 milijonov starih di-
narjev.	-jt
AKCIJA USPELA
Minuli petek je Krajevni
odbor Rdečega križa Šempe-
ter pripravil v kino dvorani
Šempetru krvodajalsko akci-
jo, katere se je udeležilo 86
ljudi. K tako visoki udeležbi
pri akciji so pripomogle tudi
delovne organizacije, ki so
čimvečji udeležbi. Ta akcija
je vsekakor ena najuspešnej-
vapodbujale svoje člane k
ših v zadnjih letih, zato si
takih želimo še več. Nedvom-
no pa je med vsemi krvoda-
jalci oddal kri največkrat
Adolf Jelen iz Podvina pri
Polzeli, ki je tokrat dal kri
že šest intr i desetič.
T.TAVČAR
QUIZ
PRIREDITEV
Mladinski aktiv na Vran-
skem se doslej ni ravno odli-
koval s svojo aktivnostjo
kljub temu, da je na Vran-
skem precej mladih ljudi.
Pred nedavnim so se pa zbra-
li in dogovorili, da je mrtvi-
lu v dejavnosti njihovega ak-
tiva treba napraviti konec in
»zaživeti novo življenje«. Kaj
napraviti?
Da bi pritegnili kar največ
pozornosti nase in privabili v
svoje vrste še več mladih lju-
di (v aktivu je sedaj okrog
40 mladincev), so se odločili
za organiziranje mladinske
quiz prireditve z naslovom
»Ali veš?« na temo poznava-
nje naše narodnoosvobodilne
vojne.
Na prireditev so povabili
vse mladinske aktive v obči-
ni oziroma njihove tekmoval-
ne ekipe, razposlali so jim
pa tudi že gradivo in vpraša-
nja. Najboljše ekipe bodo na-
gradili s praktičnimi nagra-
dami. Denar zanje so dobili
od nekaterih podjetij. Prire-
ditev bo v soboto, 14. no-
vembra na Vranskem.
Organizirali bodo tudi raz
lične plese in druge priredit-
ve, predvsem pa komemora-
cijo ob Dnevu mrtvih in pro
slave ob Dnevu republike.
-jt
0 RAZVOJU
OBČINE
Včeraj je bil v Šmarju po-
govor o regionalno razvojnih
trendih občine. Kot izhodi,
šče za razpravo je služila
študija celjskega zavoda za
napredek gospodarstva.
Pogovor je pomenil nada-
ljevanje posvetovanja v Roga-
ški Slatini pred mesecem, na
katerem so sprejeli sklep, da
je treba za kozjansko območ-
je izdelati posebno regional-
no študijo. Za šmarsko ob-
čino je bil včerajšnji pogo-
vor začetek temeljitih raz-
prav o njenih bodočih raz-
vojnih možnostih in perspek-
tivah, ki jih naj zagotovijo
razvitost in višji standard
občanov (predvideno je 1.200
do 1.3000 dolarjev ustvarjene-
ga narodnega dohodka na
prebivalca).
dhr
KONČNO
VENDARLE
Odkar je narastel promet,
je v Laškem visela grožnja
nad vsemi, ki obiskujejo gro-
bove svojcev na pokopališču,
da se po najkrajši poti pre-
selijo k njim. Oster nepre-
gleden zavoj z glavne ceste
ob viaduktu je terjal že pre-
nekatero nesrečo. Zdaj so
končno uredili zadevo tako,
da je cesta speljana malo
dlje čez skladišče lesa, na
vrh vsega pa so ob rob glav-
ne ceste postavili tudi pro-
metno ogledalo.
ec.
LAŠKO, TRSTENIK,
VRBOVEC
Delegacija, ki je nedavno z
vlakom bratstva in enotnosti
obiskala Trstenik, je v tem
kraju sprejela dogovor, da
bodo občine Laško, Trstenik
in Vrbovec na Hrvaškem v
bodoče tesneje sodelovale tu-
di na področju gospodarstva,
kulture in na političnei rav-
ni. Za podrobnejši program
so bile zadolžene občinske
konference SZDL, prvi sesta-
nek, na katerem bodo tak
program sprejeli, pa bo . v
kratkem v Vrbovcu pri Za-
grebu.
Kr.
JESEN SELI
SKRBI V KLETI
So ljudje, ki so jih potegnili za nos arhitekti s stav-
bami brez kleti, ker so sanjali o vsesplošnem valu druž-
benega prehranjevanja. So spet taki, ki se pozno spom-
nijo. Občani moškega spola navadno prepuščajo skrbi za
ozimnico ženam. Jesen seli skrbi v kleti ...
Povprašali smo tri Celjanke, ki imajo poleg službe še
vsiljenega »konjička« — gospodinjstvo, kako so se oskr-
bele z ozimnico. No in še enega Celjana... ч
NADA JELOVŠEK, zaposle-
na pri cestnem podjetju: K
sreči imamo kolikor toliko
dobro klet. Krompir sem ku-
pila pri »Zelenjavi«, cvetnik
je in vem celo, da je zrastel
na njivi v Braslovčah. Tudi
jabolka sem za začetek ku-
pila pri Zelenjavi. Kasneje
jih kupujemo sproti. Ostalo
zelenjavo, tudi solato, spra-
vimo iz svojega vrta v klet.
Kar dobro smo založeni.
MAJDA CMOK, zaposlena
pri Slovenijakomercu: Ima-
mo slabo klet. Centralna je v
njej in je pretopla, montažni
blok skratka. Krompir smo
kupili pri kmetu v Savinjski
dolini. Ne, za jabolka še ni-
so poskrbeli. Tudi ne ve kje
jih bodo dobili. Peteršilja,
korenčka, solate in podobne
zelenjave ni mogoče spraviti
v klet. Vse to je treba kupo-
vati sproti po svežih dnev-
nih cenah.
DRAGO BRADAČ, zapos-
len pri Delavski univerzi, ki
me je prav čudno pogledal:
O, klet imamo, ki jo vsako
deževje poplavi, čudovita za
vzrejo krapov. No krompir
smo kupili in ga izpostavili
nevarnosti kleti. Jabolka.
Sproti jih je treba kupovati,
No, da bom pošten. Za ozim-
nico se briga moja žena, za
ostalo zelenjavo prav tako, za
stanje v kleti pa vremeno-
slovcd ...
DANICA FRECE, zaposlena
pri podružnici »Dela«: Zal, mi
sploh nimamo kleti, še sla-
be ne. Krompir, ki smo ga
kupili v Merxovi trgovini, je
na neustreznem prostoru in
se bojim, da se bo prehitro
kvaril. Jabolka nisem kupo-
vala, ker jih dobim od so
rodnice in to sproti, ker ima
klet. Zelenjava? Dokler je
še takole, jo imam na vrtu,
pozneje je treba vse kupiti
sproti.
Tako je to. Ozimnica je zapletena reč in večina občr
nov si je ne more zagotoviti v dneh, ko je blago raz-
meroma poceni. Tako so potem vso zimo večinoma vsi
odvisni od trgovine in od branjevk na tržnici. Kakšno pa
je tam gibanje, sporočamo vsak teden v rubriki: cene na
našem trgu. In da se vrnemo k arhitektom. Vidite, njih
pa nismo vprašali, kako je z njihovo ozimnico. •
-ec.
Delovni kolektiv
ZALOGE LAŠKEGA PIVA IN
BREZALKOHOLNIH PIJAČ POLZELA
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
POGOJI ZA SPREJEM:
da je kvalificiran trgovski delavec, da ima najmanj
5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v trgovi-
ni z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na
debelo, ah pa da ima 10 let prakse na vodilnem
delovnem mestu v trgovini z alkoholnimi in brez-
alkoholnimi pijačami na debelo;
da je moralno in politično neoporečen;
Prijave s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi
in praksi sprejema delovni kolektiv. Rok prijave
je 20 dni po objavi razpisa.
Male pa na desni,
o kakšni posebni
[iko čudi le to, da
^ spremenili svoji
barvi — tablic se-
^orđa zato, ker je
upanja?
Enote teritorialne obarmbe se formirajo pred tovarno Žična.
Za njimi enota civilne zaščite sestavljena iz članov kolektiva.
Podpredsednik občinske skupščine inž. Dušan Burnik (predsednik štaba) in Ernest Piki (na-
čelnik oddelka za narodno obrambo) pred zemljevidom napadnega področja.

PRETRESLJIV, ZAVIJAJOČ GLAS SIRENE. LETALSKI NAPAD. BOMBE. RU- Ц
BEVINE, POŽARI, RANJENCI. PRIZOR, ZA KATEREGA NIKDAR NE ŽELIMO, Ц
DA BI GA VIDELI. VENDAR PA MORAMO BITI NANJ PRIPRAVLJENI. Ц
V nedeljo ob 5. uri zjutraj je
predsednica občinske skupščine
v Celju, Olga Vrabičeva, izdala
odlok o mobilizaciji dela enot
teritorialne obrambe, enot civil-
ne zaščite v krajevnih skupno-
stih Dolgo polje in Ostrožno,
občinskega centra za alarmira-
nje in obveščanje, zdravstvene
službe, dela enot milice in enot
civilne zaščite v Žični in Metki.
Zadnje dni je bilo namreč
ob naši meji opaziti precejšnjo
koncentracijo sovražnih sil in
sicer pod izgovorom, da priprav-
ljajo manevre. Vedno večje šte-
vilo tankov in vojakov, vse je
pričalo o tem, da sovražnik
predvideva napad na našo drža-
vo. Sovražnik je povečal tudi
vohunsko dejavnost, saj so v
Celju ujeli nekatere ljudi, ki so
očitno zbirali podatke o priprav-
ljenosti in oborožitvi naših
enot. Tako po manevru sovraž-
nih sii, kot glede na vso ostalo
dejavnost, je bilo možno za-
ključiti, da hoče sovražnik v
nedeljo zjutraj izvršiti desant
na področju celjske občine. Po-
leg važnih industrijskih objek-
tov je bilo v nevarnosti tudi le-
tališče v Levcu. Skratka, invazi-
ja je pred vrati, potrebno je
ukrepati hitro in uspešno.
Miličniki z brzostrelkami so
pri nas redkost. Toda zadnje
nedeljsko jutro smo jih videli
na vseh važnih cestnih križi-
ščih in pri vseh pomembnejših
objektih. Mnogi naši tovariši so
že pretekli dan prenašali voja-
ške uniforme. Grozil je napad
na našo deželo. Miličnik na mo-
pedu je zgodaj zjutraj razna-
šal pozive o takojšnji mobiliza-
ciji. Ljudje, v uniformi ali brez
nje, vsakdo je hitel v zgodnji
jutranji zori proti mestu, kjer
bo moral izvršiti svojo nalogo.
Brez panike, brez posebne vzne-
mirjenosti, so se ljudje priprav-
Ijáli na odpor.
Tako na Dolgem polju, kot
*na Ostrožnem, so člani enot
civilne zaščite dobili obvestila,
da morajo takoj na zbirni cen-
ter zaradi napada sovražnika.
Nosila, obveze, vse je bilo pri-
pravljeno za najhujše. V gasil-
skih domovih je vladala popol-
na pripravljenost. Po letalskem
napadu bo potrebno gasiti po-
žare in reševati življenja. Eno-
te teritorialne obrambe so že
mnogo prej prijele za orožje
in se napotile na ključne toč-
ke naše obrambe. Fantje, mož-
je, vsi tisti, ki jih vsak dan
srečujemo na ulicah našega ma-
lega mesta so bili resni, vedeli
so, da gre za to, da pokažejo,
kaj znajo in da se bore za vse,
kar imajo radi.
8.45. Sirene so zatulile svoj
strahotni znak. Bombniki nad
Celjem. Prijetno in senčno ne-
deljsko dopoldne je bilo spre-
menjeno v strahoten obračun
različnih interesov, ki mu na
kratko pravimo — vojna. Ljud-
je v spalnih srajcah so gledali
skozi okna proti nebu. Letala
so krožila nizko nad njihovi-
mi glavami. Požar, ki so ga za-
netile bombe, ruševine in ra-
njenci. Vpitje. Gasilski avtomo-
bili, ki hite na kraj požara. Di-
mne bombe, vse prav tako,
kot bi bilo zares, žalostno, da
moramo vaditi takšne akcije,
toda, potrebno.
*
V Žični in Metki so bombe
opravile svoje. Porušene tovarni-
ške dvorane, vpitje ranjencev.
Enota civilne zaščite z orodjem,
bolničarke, vse hiti na pomoč.
Takoj po mobilizacijskem pozi-
vu so se vsi zbrali v tovarni.
Povsod izredna discipliniranost
in pripravljenost vsakega posa-
meznika, da naredi točno ti-
sto, kar je njegova naloga.
*
Sirena oznani konec letalske-
ga napada. Viscke lestve gasil-
skega avtomobila in gasilci, vse
je pripravljeno za reševanje
ljudi iz stanovanjskih blokov.
Sanitetne čete enot civilne zašči-
te z obilico povojev pričakajo
ranjence. Občinski štab vseh
enot vzpostavlja vezo z ljudmi
na terenu. Zdravstvene postaje
na Ostrožnem in Dolgem polju
delujejo kot ura. Desant na Ce-
lje ni uspel. Izredna organiza-
c ja in ljudje, pripravljeni na
vse niso zatajili.
*
K sreči, vse je bila samo akci-
ja, ki bi naj pokazala priprav-
ljenost naših enot v primeru
napada ali večje elementarne ne-
sreče. V celoti je bila akcija
dobro izvedena, res, bile so na-
pake ali če hočete pomanjklji-
vosti, vendar s še pogostnej-
šimi podobnimi vajami, bo-
do naše enote izven redne voj-
ske pripravljene na vse.
»Vojna reporterja«
MILAN SENIČAR
TONE VRABL
Na Ostrožnem so bili pripravljeni vsi: ljudje in avtomobili.
Ceta sanitete pred Dolgim poljem tik pred letalskim napadom.
KRI ZARADI HČERA
,OMINIK LEBIČ IZ SLATINE PRI ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI JE TAKO HUDO POŠKO-
DOVAL ALFONZA ČAKŠA, DA JE TA V BOLNIŠNICI UMRL
yeč kot dvoletno sovraštvo
1& sosedoma je v petek do-
lio svoj žalostni epilog. Zno-
} se je razplamtel prepir,
pšlo je do fizičnega obraču-
jvanja, pri čemer je 47-letni
¡fonz Cakš izgubil življenje.
prav neverjetno je kakšne
¡alenkosti povzročijo so-
pivo med sosedi. Enako
gverjetno je tudi, da ti
lüljiib svoji treznosti in ra-
jinnosti le redko uspejo so-
raštvo zatreti. Najpogosteje
> ob najmanjši malenkosti
, znova vzplamti in se raz-
jse...
pred nekaj več kot dvema
¡toma sta se sprli hčerki so-
îdov Ivica Lebič in Jerica
akš. Spor je prerasel v to-
arjenje in se kljub razsodbi,
ot kaže ni polegel. Minuli
etek bi se naj dekleti znova
sprli, ko je Čakševa grabila
listje. Po izzivanju bi naj v
jezi vrgla grablje v Ivico Le-
bič. Ta se je odpravila do-
mov in od tam skupaj z
očetom in materjo krenila na
končni obračun z Jerico in
njenimi. Pred tem so se se-
veda na obračun pripravili.
Na Čakšovi domačiji je se-
veda ob tem prišlo do krva-
vega obračuna. Po dosedanjih
podatkih bi naj čakševa z
vilami ranila v roko Lebiča,
vmešal se je tudi Alfonz
Cakš. Tega je Lebič večkrat
udaril s kolom, tudi po glavi
in ga zbil na tla. Zdrobil mu
je levo polovico lobanje. Hu-
do ranjenega so prepeljali si-
cer v bolnišnico, vendar je
tam umrl. Preiskava je v
teku.	-ez
KLUBI OZN OB OBLETNICI ZDRUŽENIH NARODOV
Redkokatera obletnica je
deležna tolike pozornosti v
svetu kot prav obletnica usta-
novitve Organizacije združe-
nih narodov, univerzalne
mednarodne organizacije, ki
je nastala na ruševinah raz-
dejanja druge svetovne
vojne.
V proslavljanje te obletnice
se je posebno aktivno -vklju-
čila tudi slovenska mladina,
še posebno aktivno zato, ker
je bila prav ona pred štiri-
najstimi leti pobudnik Orga-
nizacije klubov OZN, specia-
lizirane mladinske organizaci-
je, ki zasleduje iste cilje kot
njen vzornik — OZN.
Medtem, ko bo osrednja
slovenska proslava v počasti-
tev te obletnice v Idriji, je
imela celjska mladina svojo
proslavo že pretekli torek v
Narodnem domu v Celju. Ta-
krat so tudi razglasili rezulta-
te republiškega literarnega
natečaja.
Proslave bodo tudi po
osnovnih in srednjih šolah
ter v delovnih organizacijah,
medtem ko pripravlja občin-
ska konferenca Klubov OZN
v Velenju republiško četrtfi-
nalno tekmovanje o poznava-
nju dejavnosti OZN in jugo-
slovanske nacionalne zgodovi-
ne pod geslom »Mir, pravič-
nost in napredek«.	-jt
(Nadaljevanje)
Spominjam se še, kako sem se vračal domov v svojo
)razno sobo v veliki zanemarjeni hiši. Plašno, tiho sem
se vlekel po opolzki poti po nemem predmestju, kjer so
•asti e hiše na prostorih nekdanje vasi. Prav nič mi ni
>ilo žal za očetom. Bil je žrtev svojih neumnih sentimen-
Stinih čustev, družabni oziri so zahtevali, da sem moral
c pogrebu — vse skupaj pa me prav nič ni zanimalo.
Ko sem stopil v sobo, se mi je zazdelo, da sem se
rrnil k življenju. Tu so stale naokrog stvari, ki sem jih
toznal, ki sem jih ljubil. Električni stroji so čakali, pri-
pravljeni za poskuse. Le samo začeti je bilo treba.
Pozneje kdaj, Kemp, vam bo pripovedoval o teh za-
motanih kemičnih procesih. Za sedaj pustila podrobnosti!
E*o večini je vse zapisano v knjigah, ki jih ima Marvel,
feiskati in najti ga morava! Knjge morava dobiti nazaj!
Glavna stvar pri vsem procesu je bila, da je prišel
predmet, ki naj bi postal neviden, med dvoje izžarevajo-
Sih središč nekake električne vibracije. Ne Röntgenovih
Vibracij — neka druga vrsta vibracije je to, ki jo je že
tudi nekdo popisal, kakor sem zvedel, kar pa nič ne de.
Skratka, potreboval sem dvoje dinamičnih strojev, kupil
sean jih in za gonilno silo seni vzel majhen parni stroj
na plin, ki sem ga po ceni dobil.
Prve poskuse sem naredil s klopčičem bele pavole.
òuden pojav, ko je bila vlaknovina polagoma izginjala in
nazadnje čisto izginila v žarkih električnih isker.
Težko sem verjel, da se mi je poskus posrečil. Segel
sem v praznoto in zadel ob klopčič, neviden, pa telesen
in otipljiv kakor je bil poprej. Preplašil sem se, vrgel
sem ga po tleh. In le s težavo sem ga spet našel.
In tedaj se je zgodilo še nekaj bolj čudnega!
Cul sem mijavkanje za seboj in ko sem se obrnil,
sem zagledal zunaj pod oknom na vodnjakovem obziclku
mršavo belo mačico. Nagla misel mi je šinila v možgane.
»Vse je pripravljeno zate!« sem si dejal, stopil k oknu, ga
odprl in rahlo poklical mačko. Prišla je in se mi je
dobrikala. Lačna je bila in mleka sem ji dal. Zadovoljno
je predla in stikala po sobi. Našla je neviden klopčič.
Hudo jo je vznemirjal, krivila je hrbet, ježila je dlako.
Pa pomiril sem jo, ji postlal na odeji ter ji dal kruha in
surovega masla. Pripravil sem se, da jo umijem. Vsa
umazana in zanemarjena je bila.«
»In porabili ste jo za svoje poskuse?«
»In porabil sem jo za svoje poskuse. Ampak kemi-
kalije vlivati mački, to ni šala! In moj poskus z mačko
se je ponesrečil... «
»Ponesrečil?«
»V dveh ozirih. Njeni kremplji so se ustavljali moje-
mu znanju in pigment v očeh ni hotel izginiti. Ulil sem
ji v gobec kemikalije, ki bi naj pobelile njeno kri, in še
nekatere druge tekočine, nato pa sem ji dal na mleko
opija. Ko je zaspala na blazini, sem jo z blazino vred
položil pred stroj in ko je vse drugo izginilo so še ostale
vidne njene oči.«
»Neprijetno!«
»Nisem si znal pomagati. Mačica se je zbudila, še
preden je bil poskus gotov in obupno mijavkala. Nekdo
je potrkal. Stara babnica je bila, v pritličju je stanovala,
ni imela druge ljubezni ko svojo mačico. Babica je su-
mila, da ugajam vivisekcijo v svoji sobi, sovražila me je.
In mačka je miijavkala in babnica pred vrati je vpila, naj
odprem, tako da nisem mogel kaj, in odprl sem.
In ko je babnica videla svojo mačko, pravzaprav ne
mačko, pač pa samo njene oči, je zagnala krik in vik.
Ljudje so drveli k mojim vratom in poslušali ter gledali,
kaj se dogaja. Babnica pa je vpila, da sem čarovnik, kje
je njena lepa bela mačka, kaj sem ji storil. Ljudje pa
za njo m komaj sem se rešil, hoteli so me pobiti. Z mu-
ko sem jih spravil ven. Edina rešitev je bila — izginiti.
Takoj sem se lotil priprav. Svoje zapiske — v knjigah
so — in svoj denar sem poslal poštnoležeče na poštni
urad v Great Portland Street. Nato sem sedel in dal vpli-
vati nase bolni, uspavajoči kemikalij, ki bi naj izpreme-
nil mojo rdečo kn v belo, brezbarvno.
Nekdo je potrkal, ponovil trkanje in odšel.
Spet je nekdo prišel in potrkal. Nekaj je zašuštelo
in sivkast papir se je pomolil skozi špranjo pri pragu.
Ujezil sem se, skočil in odprl široko vrata.
»Torej ... ?« sem se zadri.
Hišni gospodar je bil. Govoril je nekaj, menda da mi
hoče odpovedati stanovanje. Dvignil je oči in mi pogledal
v obraz.
Za trenutek je zijal ves onemel. Nato pa je izpustil
svečo in čez glavo in vrat planil po stopnicah navzdol.
Zaklenil sem in šel k ogledalu.
In tedaj sem razumel njegov strah.
Moj obraz je bil bel — bel kakor apno.
In strašna noč se je začela. Nisem pričakoval, da
bom moral toliko trpeti. Koža me je skelela, kakor da
sem na žerjavici, vse telo se mi je zdelo kakor da je
v ognju. Pa stisnil sem zobe in trpel. Mislil sem, da bom
umrl. Sedaj sem razumel, zakaj je mijavkala mačka. Mo-
ja sreča je bila, da sam živel sam zase, brez postrežniice.
Vzdihoval sem in stokal in govoril kakor v omotici. Pa
vzdržal sem. Onesvestil sem se in bledo jutro me je
našlo med stroji.
Bolečina je minila. Nikdar ne bom pozabil tistega
jutra.
Roke so bile prozorne kakor steklo in ko se je na-
redil dan, sem pri zaprtih očeh jasno in razločno videl
po sobi. Noge so postajala steklene, kosti in žile so izgi-
njale, nazadnje pa še nitkasti beli živci, škrtal sem z zob-
mi in vzdržal do konca. Nazadnje je bdio od vsega telesa
viidno le črno za nohti in par madežev ostre kisline na
prstih.
Vstal sem. Stopal sem po sobi kakor povezan otrok,
z nogami, ki jih nisem videl. Slab sem bil in gladen. šel
sem k ogledalu. Prazno steklo je stalo pred menoj.
Utrujen sem legel in si potegnil odejo čez oči, da bi
si naredil temo, in spal sem ves predpoldan.
Trkanje me je zbudilo.
Se nadaljuje
Združene države Amerike
so najbogatejša in najbolj
razvita država. Zato je toliko
bolj nenavaden podatek, da
je kar 13 odstotkov odraslih
Američanov nepismenih. To
številko je objavil Nacional-
ni svet ZDA za pismenost, ki
je opravil obširno raziskavo.
Doslej so uradne statistike
navajale, da je v ZDA 8,3
odstotka odraslih ljudi ne-
pismenih ... Predstavnik »sa-
mostanske republike« na gori
Atos v Grčiji, kjer je več
največjih in najstarejših
povedal, da so prepovedali
pravoslavnih samostanov, je
vstop na samostansko pod-
ročje tudi hiptjem. Doslej je
prepoved veljala samo za žen-
ske in trdijo, da že tisoč let
na Atos ni stopila ženska no-
ga. Menihi z Atosa so tako
kar najbolj preprosto rešili
zadrego, ki velikokrat muči
tud druge, ko po zunanjosti
hipijev ne morejo ugotoviti
ali gre za moške ali žen-
ske ... V razpravi na letoš-
njem zasedanju generalne
skupščine OZN je neki afri-
opisal odnose med afriškimi
ški delegat zelo preprosto
državami, ki bo bile nekoč
kolonije in njihovimi bivšimi
metropolami — Francijo, An-
glijo in drugimi. Citiral je
afriški pregovor, ki pravi-.
»Dokler bodo živele ovce, to-
liko časa bodo volkovi lač-
ni« ... Na ozemlju Sovjetske
zveze, blizu turške meje, je
pred dnevi pristalo ameri-
ško letalo, ki je — kot pra-
vijo v ZDA — zašlo. V njem
sta bila tudi dva ameriška
generala. Američani ju hočejo
nazaj, Sovjeti pa se nekam
obotavljajo. Nič čudnega —
gre za redek »obisk« in Sov-
jeti imajo za nepričakovana
»gosta« najbrž precej vpra-
šanj :.. Gostilničar Willy
Turner iz Los Angelesa v
ZDA je uvedel zanimivo no-
vost: pivo ne prodaja več po
vrčkih, ampak kar na uro.
Gost plača določeno vsoto in
potem lahko eno uro nije
kolikor more. Turner pravi,
da vsi sprva tako pohitijo, da
kaj kmalu omagajo in da
se mu zato tak način proda-
je bolj izplača od starega.
Kmalu bo odprl še eno tako
pivnico »na uro«.
Dogovor o mleku
Kakšne naj bi bile nove cene mleka? - Ali
gre tudi za našo živinorejo ali le za usodo
(oz. dobiček) mlekarn?
Po natančni oceni raz-
mer na trgu lahko sklepa-
mo, da se je pri nas letos
vnela mala mlečna vojna.
Živinorejci trdijo, da je
mleko prepoceni, mlekar-
ne pa, da ga ni dovolj in
ga morajo uvažati. Nekaj
ga že uvažajo, rade pa bi
še več. Živinorejci pravijo,
da bi mlekarne imele do-
volj mleka, če bi odkupile,
kolikor bi oni radi pro-
dali. Tudi po sedanji niz-
ki, neustrezni ceni.
Prodaja mleka s kmeč-
kih gospodarstev letos že
nazaduje. Kmetje v naši
republiki pa se zaradi tega
ne razburjajo. Mnogi me-
nijo, da mleko bolje vnov-
čijo, če ga pokrmijo tele-
tom in pujskom, kot če ga
prodajo mlekarni. Sprašu-
jejo pa, kako naj se razvi-
ja naša govedoreja. Za kaj
naj se odločijo? Krav ne
redijo le za mleko, ampak
tudi za teleta, za prirejo
mesa.
Združenje slovenskih
mlekarn je predlagalo no-
ve cene za mleko. Sestavi-
lo ga je po svojih računih.
Podobno so naredili živi-
norejci. Računov pa niso
uskladili., Zato je gospo-
darska zbornica Slovenije
predlagala sporazum, po
katerem bi mlekarne in ži-
vinorejci nekaj dobili, ne
pa vse, kar zahtevajo. To
naj bi bilo za začetek, da
odkup mleka ne bi upa-
dal. Pozneje bi bilo treba
vsa vprašanja nadrobneje
proučiti in ustrezno ure-
diti.
Predlog zbornice je spre-
jel tudi komite za kmetij-
stvo in gozdarstvo pri iz-
vršnem svetu skupščine
SR Slovenije. Ta komite
predlaga svoje sklepe iz-
vršnemu svetu, ta pa, ka-
dar je treba, tudi skupšči-
ni.
Na seji komiteja so
sklenili, naj bi mlekarne
plačevale za odkupljeno
mleko od kmetijskih or-
ganizacij in zasebnikov
1,20 do 1,25 din liter, če
ustreza predpisom. Mle-
karne pa naj bi prodajale
pasterizirano mleko po
okrog 1,85 din liter. Odkup-
na cena pri živinorejcih bi
bila še zvečana za višino
premij. O nadaljnjem
uskladevanju cen pa naj
bi se živinorejci in mlekar-
ne dogovarjali.
Dva dni po tej seji so se
sestali zastopniki sloven-
skih mlekarn in ponovili
stare zahteve, živinorej-
cem bi plačevali le 1,05 din
liter mleka, pasterizirano
pa bi radi prodajali po
okrog 1,90 din. Mlekarne
bi torej rade dobile vse,
kar menijo, da jim gre,
živinorejci pa naj života-
rijo kot doslej, če bo mle-
ka premalo, ga bodo uva-
žale. Zakaj bi se ubadale
z domačimi gospodarskimi
vprašanji?!
Podoba je, da kolektivi
mlekarn ne razmišljajo
niti o tem, kaj bi bilo, če
bi se uvoženo mleko po-
dražilo ali če ga sploh ne
bi več bilo. Prodajale bo-
do, kar bodo imele. Z ra-
čuni bodo zahtevale višjo
ceno. Če se bo komu zdelo
mleko predrago, naj ga
uživa manj.
Živinorejci in porabniki
mleka v mestih pa se ne
morejo strinjati s takim
mnenjem. Ali gre v mleč-
ni vojni le za mlekarne ali
tudi za pridelovalce in po-
rabnike mleka?
Jože Petek
ZAKLJUČNE BESEDE — Ob koncu slavnostnega zasedanja svetovne organizacije
je spregovoril njen generalni sekretar U Tant, ki je ugotovil, da je OZN človeštvu
potrebna in izrekel upanje, da bodo vse članice delovale za njeno nadaljnjo kre-
pitev. Na sliki sta U Tant (levo) in letošnji predsednik generalne skupščine
Edvard Hambro med U Tantovini zaključnim govorom.
TELEGRAMI
BRATISLAVA — V zadnjih dneh
so zabeležili nekaj primerov kole-
re na vzhodnem Slovaškem, Mad-
žarska je zaradi tega zaprla mejo
s ČSSR, prav tako pa tudi Polj-
ska. Epidemija kolere se še ved-
no nevarno širi, čeprav je že ne-
kajkrat kazalo, da je zatrta. Kaže.
da je trenutno njeno najhujše ža-
rišče v Turčiji.
RIM — V ponedeljek je vsa Ita-
lija ostala brez časopisov zaradi
enodnevne stavke tiskarskih de-
lavcev.
PARIZ — Pariška policija je v
avtomobilu nekega poslovnega vel-
inola našla šest kilogramov zelo
močnega mamila — čistega heroi-
na. Vrednost zaplenjenega mamila
znaša 12 milijonov dolarjev. Last-
nika — nekega Jeana Breuilla —
so seveda zaprli.
MOSKVA — V sovjetskem glav-
nem mestu so se začeli sovjetsko-
ameriški pogovori o razširitvi so-
delovanja pri raziskovanju veso-
lja. Eeden od predlogov je, da bi
v bližnji prihodnosti ZDA in
ZSSR skupaj izstrelili kakšno ve-
soljsko ladjo.
IZREKI
O osnovnih potre-
bah se lahko spora-
zumemo celo brez be-
sed.
Največ nasilnih smr-
ti odtehtata dve 'težki
kovini: svinec m zla-
to.
Včasih so hodili s
trebuhom za kruhom,
zdaj pridejo zaradi
kruha do trebuha.
HENRIK ZBIL
tedenski zunanjepolitični pregled
Ob koncu slavnostnega za-
sedanja generalne skupščine
OZN, ki je bilo posvečeno
petindvajsetletnici svetovne
organizacije, so soglasno
sprejeli tri deklaracije. S pr-
vo se vse članice OZN slo-
vesno obvezujejo, da bodo
storile vse za razvijanje med-
narodnih odnosov na teme-
ljih miroljubnega sožitja in
za ohranitev miru. Z drugo
deklaracijo se vse članice ob-
vezujejo, da bodo mednarod-
ne spore reševale mirno, da
ne bodo uporabljale ali gro-
zile s silo in da se ne bodo
vmešavale v notranje zadeve
drugih držav. Tretja dekla-
racija pa obvezuje razvite
države, da bodo v tem deset-
letju aktivno pomagale drža-
vam v razvoju, da bodo go-
spodarsko hitreje napredova-
le. Postopoma bodo odprav-
ljale omejitve za uvoz suro-
vin In polizdelkov iz držav v
razvoju, od leta 1975 pa bodo
za njihove potrebe dajale let-
no en odstotek svojega bru-
to nacionalnega proizvoda.
Te deklaracije uzakonjajo
načela, na katerih mora te-
meljiti mednarodno življenje
in odnosi med posameznimi
državami, da bi na svetu vla-
dal mir in da bi se vse dr-
žave lahko varno in nemo-
teno razvijale. Seveda si prav
nihče ne dela utvar, da je ta
cilj mogoče doseči s sami-
mi deklaracijami in bo zdaj
čez noč konec težav, nevar-
nosti, zapletov in spopadov.
Do takega miru, kakršnega
si želi praktično ves svet. je
še dolga in naporna pot in
omenjene deklaracije so ve-
liko bolj odraz želja, kot pa
mednarodne stvarnosti. Toda
z njimi je vsaj položen in
formalno priznan konkreten
in jasen temelj prizadeva-
njem za boljši in pravičnej-
ši svet. Od iskrenosti in pri-
pravljenosti tistih, ki so te
deklaracije podpisali je od-
visno, koliko bodo ta priza-
devanja uspešna.
Predsednik Tito se je vr-
nil z obiska na Nizozem-
skem in v Franciji. Pogovori,
ki jih je imel z najvišjimi
državniki obeh držav, so po-
trdili, da je na obeh straneh
pripravljenost za še večji
razvoj medsebojnega sodelo-
vanja. S Titovim obiskom je
bil storjen še en pomemben
korak za utrjevanje našega
položaja v Evropi in tudi za
razširitev naših gospodarskih
odnosov z najbolj razvitimi
zahodnoevropskimi država-
mi, kar je za nas še poseb-
no pomembno.
Parlament v Čilu je za no-
vega predsednika te južno-
ameriške države izvolil soci-
alista Allendeja. Ta izvolitev
je bila pravzaprav le potrdi-
tev splošnih volitev, na ka-
terih so državljani že pred
meseci glasovali za Allende-
ja. Novi čilski predsednik je
marksist in napoveduje veli-
ko zelo temeljitih socialnih
sprememb v državi, med dru-
gim nacionalizacijo vseh do-
brin, ki so v rokah tujega ve-
lekapitala. Njegova izvolitev
je zelo pomemben dogodek,
saj se je prvič zgodilo, da je
v neki južnoameriški državi
levica pod vodstvom človeka,
ki je marksist, po mirni in
parlamentarni poti prišla na
oblast. Desnica je poskušala
vse in se zatekala celo k na-
silju, da bi preprečila izvo-
litev Allendeja. vendar se ji
to ni posrečilo, ker ga je
podpirala večina prebivalstva
in vse levičarske stranke. Či-
le in z njim v veliki meri
vsa Južna Amerika stopata
zdaj v novo obdobje, od ka-
terega bo v prihodnosti mno-
go odvisno, če se bo posre-
čil poskus s posebnim čil-
skim socializmom, bo to
imelo velik odmev tudi v
drugih državah na tej celini,
ki jih mučijo podobne teža-
ve kot Čile in ki krčevito рЛ
večinoma neuspešno iščejo
razne rešitve.
Na Srednjem vzhodu v zad-
njem tednu ni bilo veliko no-
vega. V samih arabskih dr-
žavah pa tudi v širših med-
narodnih okvirih se bije bit-
ka za politično rešitev krize,
katere izid še ni gotov. Ka-
že, da bo najbrž prišlo do
podaljšanja premirja, kvr
je razveseljiva perspeRtiva.
Manj razveseljivo pa je. da
ZDA znova prodajajo večje
količine orožja Izraelu, kar
seveda ne more pomirjeval-
no vplivati na že tako napet
položaj.
Tri deklaracije
OZN
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Plan je dosežen
■	SREDNJEROČNI PLAN ŠELE
DO KONCA 1971. LETA — Poslanci
zbora narodov zvezne skupščine so
na zasedanju prejšnji četrtek iz-
rekli ostre pripombe zveznemu iz-
vršnemu svetu, ker jih ni pravo-
časno obvestil o odložitvi srednje-
ročnega plana razvoja (za obdobje
do leta 1975) do konca prihodnjega
leta. Gospodarski zbor zvezne skup-
ščine pa je ugotovil, da zaskrblju-
joče in neupravičeno kasni izdela-
va novega srednjeročnega plana
razvoja in urejanje sistemskih
vprašanj, kar povzroča veliko ško-
do gospodarstvu, saj je od tega
odvisna nadaljnja gospodarska
usmeritev države. Zvezni izvršni
svet pa je v svoji informaciji zvez-
nim poslancem poudaril, da je pri-
šlo do odložitve zato, ker poteka
pripravljanje plana v zamotanih
okoliščinah.
■	USPEŠNA PRIPRAVA ZA OB-
RAMBO — Državni sekretar za
obrambo generalpolkovnik Nikola
Ljubičić je na skupni seji zbora
narodov in družbenopolitičnega
zbora zvezne skupščine poročal o
izvajanju zakona o ljudski obram-
bi. Poudaril je, da je bil v slabih
dveh letih, odkar je bil sprejet
omenjeni zakon, dosežen očiten
napredek v pripravi dežele za
obrambo. V vseh družbenopolitič-
nih skupnostih (občinah in repub-
likah) in večjih delovnih organi-
zacijah so ustanovili štabe in enote
teritorialne obrambe in civilne za-
ščite. V enotah teritorialne obram-
be in v mladinskih enotah je orga-
niziranih okrog milijon ljudi, okrog
dva milijona občanov pa je zajetih
v civilni zaščiti.
m KREDITI TUDI ZA PREKVA-
LIFIKACIJE — Zvezni. izvršni svet
je siprejel osnutek sprememb za-
kona" o bankah in kreditnih zade-
vah. Po teh spremembah bo možno
dajati investicijske kredite tudi za
prekvalifikacijo in strokovno izo-
braževanje delavcev. Doslej so de-
lovne organizacije lahko uporab-
ljale v ta namon sredstva iz skla-
dov skupne porabe, ki pa največ-
krat niso zadoščala.
B PROSLAVA 15-LETNICE OZN
— V Idriji je bila v soboto in ne-
deljo osrednja republiška proslava
25-1-etnice OZN. Na nedeljskem zbo-
rovanju je dr. Aleš Bebler, častni
predsednik svetovne federacije
združenja klubov OZN, govoril o
vlogi te svetovne organizacije, ki
mora postati resnično orodje miru
in mirnega urejanja mednarodnih
sporov. V Sloveniji deluje kakih
320 klubov OZN. Proslava srebrne-
ga jubileja je bila zaupana Idriji
zato, ker je bila občinsika komle-
renca klubov OZN v Idriji letos
najbolj delavna.
■ V BAN J ALU KI ŠE POTRESI
— Prejšnji teden je bilo v okolici
Banjaluke več potresnih sunkov p
jakosti od 4. do 6. stopnje. Povzro-
čili so le nekaj razpok na obnov-
ljenih in novih hišah, mnogo več
pa vznemirjenja med ljudmi. Stro-
kovnjaki trdijo, da je take potrese
moč pričakovati zaradi umirjanja
tal in vzpostavljanja ravnotežja
pod zemljo ter da ni razlogov za
strah.
■	UKREPI ZOPER KOLERO —
V Turčiji se je pojavila kolera v
večjem obsegu, zadnje dni pa so
tudi v Slovaški odkrili nekaj obo-
lenj, ki kažejo na kolero. Pri nas
se ta nevarna bolezen ni. pojavila,
vendar pa so naše zdravstvene
oblasti uvedle odločne zaščitne
ukrepe. Med drugim strogo nadzo-
rujejo vse potnike in blago, ki pri-
hajajo iz dežel, kjer so izbruhnila
obolenja.
■	POMOČ BOSANSKI KRAJINI
— Zbor narodov, gospodarski zbor
in družbenopolitični zbor zvezne
skupščine so sprejeli zakonske
predpise za pomoč Bosanski Kra-
jini, ki jo je lani v tem času hudo
prizadel potres. Po teh predpisih
dobi Bosanska krajina od • prihod-
njega leta do leta 1975 družbeno
pomoč v skupnem znesku 5.181 mi-
lijonov dinarjev, da bi uspešneje
odstranili posledice potresa. V to
je vštetih tudi 145 milijonov dinar-
jev iz sredstev zavarovalnih zavo-
dov, ki so že izplačana zavarovan-
cem. Od preostalih 5.036 milijonov
dinarjev se šteje 4.099 milijonov
dinarjev kot posojilo brez obvezne
vrnitve, 937 milijonov pa kot poso-
jilo SR Bosni in Hercegovini. V
prispevku brez obvezne vrnitve je
tudi sto milijonov, ki jih je fede-
racija že prispevala kot pomoč
takoj po potresu.
■	SPOMENIK GENERALU MA-
ISTRU — V nedeljo so v Kamniku
odkrili spomenik generalu Rudolfu
Maistru-Vojanovu, slavnemu borcu
za našo severno mejo.
BUDIMPEŠTA — Na Madžar-
skem se mudi zahodnonemški go-
spodarski minister Schiller, ki se
z madžarskimi gospodarskimi vo-
ditelji pogovarja o razširitvi sode-
lovanja med Madžarsko in Zahod-
no Nemčijo.
PRAGA — Predsednik sovjetske
akademije znanosti Keldiš, ki je
na obisku v Pragi je izjavil, da
bodo sovjetski vesoljci morda še
pred koncem našega stoletja sto-
pili na površino Marsa
CARACAS — Na posvetovanju o
boju proti lakoti, ki je bilo v
glavnem mestu Venezuele, so spo-
ročili, da po vsem svetu vsako
uro umre od lakote tri milijone
in pol ljudi.
BAGDAD — Iraška vlada je u-
kinila izredno stanje, ki je velja-
lo od zadnjega poskusa državne-
ga udara pred nekaj meseci. Vo-
jaška sodišča, ki so po hitrem
postopku obsojala na težke kazni,
bodo spet zamenjala civilna.
12
PODPORA IZHODIŠČEM
ZAKONA
jja pobudo občinske kon-
ference SZDL, regionalnega
j,[Uba poslancev in medobčin-
ska odbora sindikata de-
dcev družbenih dejavnosti
jg bilo v četrtek v Celju
^svetovanje o pripravah za
Ustanovitev skupnosti in re-
publiškem zakonu o kulturi
jgf o financiranju kulturnih
¿ejavnosti.
Udeleženci, med katerimi je
ђЦо 9 poslancev prosvetno
kulturnega zbora republiiške
skupščine, kot predstavnika
^publiškega sindikata pa Sil-
va Baumanova in Gregor
Kocjan, so dali soglasno pod-
poro osnovnim izhodiščem
bodočega zakona. Zavzeli so
je za enotno slovensko kul-
turo in se izrekli proti tež-
njam, da bi jo delili na re-
publiško in ostalo. Prevlado-
valo je mnenje, da bo treba
0b zakonu, ki bo urejal vse-
binsko in organizacijsko plat
slovenske kulture, izdati tu-
di zakon o financiranju, saj
je oboje neločljivo povezano.
Predstavniki, celjskega pod-
ročja so prav tako podprli
predvideno rešitev, po kateri
bi se republika odpovedala
0,5 odstotka svojega promet-
nega davka v korist občinam,
ki ta sredstva vključno s
proračunskim deležem v lan-
ski višini namenile (bodočim
temeljnim kulturnim skup-
nostim. S tem, ko je bilo re-
čeno, bi bistveno izboljšali
gmotni položaj kulture, tak-
šna rešitev pa bi bila tudi
najbolj pravična.
Poleg tega, da je dobila vso
podporo republiška komisija,
ki pripravlja zakon, so ude-
leženci menili, da bi bilo tre-
ba tudi v republiki ustano-
viti iniciativni odbor.
dhr
ZAKAJ TAKO?
Sem redni bralec Novega
tednika, kakor tudi vseh osta-
lih dnevnikov — Delo, Večer,
Nedeljski itd. Ker si iščem
izobrazbi primerno zaposli-
tev, kupim skoraj vsak dan
alj Večer ali Delo, kjer so
razpisana delovna mesta. Ta-
ko sem tudi danes, ko pišem
ta članek, kupil Večer in ga
prebral. Najbolj me je prese-
netilo poročilo o zaposlitvi
naših ljudi na tujem. Število
teh ljudi je veliko, skoraj ne-
verjetno. če bi te ljudi raz-
delili po izobrazbi, oziroma
kvalifikaciji posameznika, bi
bilo še bolj porazno, saj bi
ugotovili, da so različnih kva-
lifikacij, kakršne potrebuje
Jugoslavija sama.
Sprašujem se, zakaj so ti
ljudje odšli v tujino. Zakaj
jim je država dovolila od
hod v tujino? Jaz na to ni-
mam odgovora, saj sem tudi
jaz med tistimi, ki bom,
žal, moral zapustiti domovi-
no in oditi na tuje. čeprav
bi se to dalo urediti; če po
gledamo malo v podjetja, bo-
mo ugotovili, da zaposleni ni-
majo ustrezne šole ali iz
obrazbe. Ravno to pa je
vzrok, da odhajajo mladi na
delo v tujino, saj tu ne naj-
dejo odprtih vrat za svoje
delo. Jaz ne razumem vodil-
nih v podjetjih, ki izražajo
svojo misel nekako takole:
»Zakaj ne primete za »to«
delo, ali se sramujete slabe-
ga dela, saj delo je čast!« či-
sto razumljivo je, da je de-
lo čast, toda zakaj se učimo,
zakaj potem v šole? To je
saino zaradi tega, ker tisti,
ki so na delovnih mestih —
vodilnih, niso nikdar študira-
li. Morda malo že, toda po
3—5 let, sem prepričan, da
ne.
Upam, da se bo to uredilo,
vsaj do tistega časa, ko se
vrnem iz tujine. Morda še
samo to vprašanje: kje je de.
lovna inšpekcija?
j. p: Celje
USPELA RAZSTAVA
Del izdelkov, razstavljenih na mednarodnem salonu
gospodinjskih aparatov v Beogradu od 11. do 21. ok-
tobra.
Na tretjem mednarodnem salonu gospodinjskih aparatov
v Beogradu je svoje izdelke razstavljala tudi EMO. Ude-
ležili so se je številni domači in tuji proizvajalci, med
katerimi so izdelki EMO zbudili lepo zanimanje. Razstavili
so nove EMOTERM kotle, potrošniki pa so se zanimali
tudi za nove panelne radiatorje. Iz zvrsti emajlirane po-
sode so obiskovalci povedali veliko pohvalnih besed na
račun različnih garnitur posod, predvsem pa jim je bila
všeč Special posoda — z bakelitnimi ročaji. Take ročaje
imajo tudi različni tipi aluminijastih pekačev, kar jim
lepša videz in povečuje praktičnost.
Na salonu gospodinjskih aparatov so razstavili tudi
peči za sobno ogrevanje — med njimi EMO-3 in EMO-5,
ki bodo prišle na tržišče v začetku prihodnjega leta, na
sploh pa lahko rečemo, da je bila udeležba EMO na tej
veliki mednarodni prireditvi zelo uspešna.
TUDI V OKTOBRU ENAKE NA» OGE
Kot za september, so v EMO tudi za mesec oktober
planirali izdelavo velikih količin proizvodov. Večji del iz-
delkov je namenjen izvozu, da bi tako nadomestili izgu-
bo iz prejšnjih mesecev. Zdaj si seveda vsi zelo priza-
devajo, da bi planirano proizvodnjo dosegli in po prvih
rezultatih bi lahko sodili, da bo to tudi uspelo.
V mesecu oktobru predvideva rekordno prodajo tudi
sektor prodaje, kajti izdelki EMO gredo na tržišču dobro
v promet. Ne glede na velike zahteve proizvodnje, pa si
bodo v kolektivu še naprej prizadevali za še večjo kvali-
teto proizvodov. Organi samoupravljanja so to dolžnost
že nekajkrat postavili na prvo mesto. Rezultati zadnjega
obdobja so zelo spodbudni in zato lahko pričakujemo, da
bodo zaposleni v EMO tudi v mesecu oktobru dosegli pla-
nirano proizvodnjo in zahtevano količino.
NAGRADE ZA STALNOST
S pravilnikom nagrajevanja delavcev so v EMO uredili
tudi-nagrajevanje tistih članov delovnega kolektiva, ki so
v podjetju zaposleni že več let. Take nagrade podeljujejo
ob deseti, dvajseti, trideseti in štirideseti obletnici zapo-
slitve v kolektivu, izročijo pa jih Ob dnevu republike.
Letos je v EMO nad 150 delavcev, ki delajo v podjetju
že dvajset let, sedem jih dela tu že trideset let in štirje
so ostali kolektivu zvesti polnih štirideset let.
PRIZADEVNI KRVODAJALCI
V EMO tudi letos krvodajalske akcije zelo lepo uspe-
vajo. Najuspešnejša je bila septembra, ko je darovalo
kri 142 krvodajalcev. Darovali so 43 litrov krvi. Razvese-
ljivo je, da je bilo tistikrat med krvodajalci veliko novih
— mladih članov. Med letom je kri darovalo že 293 članov
kolektiva, kar je sicer lepa številka, v primerjavi s šte-
vilom zaposlenih pa odstotek še vedno ni velik. In ven-
dar — uspeh krvodajalskih akcij v tem podjetju je treba
pripisati predvsem dobro pripravljenim akcijam, za kar
imajo največ zaslug kadrovska služba, mladinska organi-
zacija, predvsem pa socialna služba. Krvodajalci so tudi
vodja kadrovskega sektorja Franc Berginc, vodja socialno
službe Tamara Strahovnik in tudi Friderik Kotnik, pred-
sednik organizacije Zveze mladine. Njihov zgled bi ver-
jetno lahko spodbudil tudi druge vodilne delavce, saj bi
bila to verjetno spodbuda še za uspešnejše in masovnejše
vključevanje v vrste krvodajalcev.
15
NOVI TEDNIK — Glasilo
občinskih organizacij So-
iialistične zveze delovnega
ljudstva: Celje, Laško in
Žalec — CJredniátvo Ш
aprava Celje, Gregorčičev»
5, poštni predal 161 —
CJrejuje uredniški odboi —
Glavni ln odgovorni ured-
nik: Bernard Strmčnik —
Tehnični urednik: Jože Ceg-
aar - NOVI TEDNIK
43
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk ln klišeji CGP
»Delo« Ljubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din Za tujino
znaša naročnina 60 din —
Tekoči račun 507—1—1280
- TELEFONI: uredništvo
23 69 in 31-05, mali oglasi
in naročnine 28-00
Predsednica celjske občinske skupščine
Olga VRABIĆ je kot pokrovitelj podelila
v torek nagrade 16 nagrajencem letošnje-
ga republiškega literarnega natečaja, or-
ganiziranega v počastitev srebrnega jubi-
leja — 25. obletnice organizacije združe-
nih narodov. Podelitev nagrad je bila
združena s proslavo v počastitev te ob-
letnice, udeležilo se je pa je okrog 400
mlaclih članov Klubov OZN.
Foto: J. T.
NAGRADNA KRIŽANKA
BANKE VAŠEGA ZAUPANJA, KREDITNE BANKE CELJE
Razpis nagrad:
1. nagrada 400 din, 2. nagrada 200 din, 3. nagrada 150
din, 4. nagrada 100 din, 5.-7. nagrada po 50 din.
Rešitve križank pošljite na naslov: Kreditna banka
Celje, Služba za posle s prebivalstvom, Celje, Vodnikova
2. Na kuverto napišite »Nagradna križanka«. Ne pozabite
na križanko pripisati svojega točnega naslova.
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOM
SILVA in ANITA GREŠAK iz Kasaz v Savinjski dolini. Da sta sestn
in dvojčici, ni dvoma. Koliko sta stari. Psst. To ni naša stvar, če
nam tega nista sporočili.
Velenjčani dograjujejo svoj zimski bazen. Kot zatrjujejo, ga bodo
predali uporabnikom — Velenjčanom in okoličanom — že letos
novembra, seveda, če jim bo tuji partner pravočasno zagotovil pla-
stično korito. Kasneje bodo dogradili še večji plavalni bazen na
odprtem, poskrbeli pa bodo tudi za parkirni prostor in ostale
objekte, ki sodijo poleg.	Foto: J. Trček
VREME
OD 28. OKTOBRA DO
5. NOVEMBRA
Prevladovalo bo pre-
težno lepo vreme z ju-
tranjo meglo po kot-
linah. Nekako okrog
2. in 6. novembra ne-
stalno s pogostnimi pa-
davinami. Možnost je-
senske slane.