ŠENTJAKOBSKI MOST B0 KMALU DOBIL SOSEDA
Pred petnajstimi leti je stekel promet čez teiko pričakovani savski ali kot mu tudi rečemo šentjakobski most, kije 116 metrov dolg in skoraj 12 metrov širok, na pogled pa, proti prejšnji jekleni starini, tudi pravi lepotec.
Gradili so ga Gradisovi delavci in strokovnjaki po tedaj najsodobnejši tehnologiji in ima za gradbince več zanimivih posebnosti. Za nas porab-nike, je bil nadvse razveseljiva pro-metna pridobitev, še posebno zato, ker so graditelji računali tudi na mož-nost ekološke nezgode. Ob mostu je namreč zgrajen zbiralnik, ki lahko »ulovi« do ^Om1 morebitne v nezgodi razlite nafte ali druge, za podtalnico nevarne kemične tekočine. Gre torej za resnično v vseh pogledih premi-šljen. moderno projektiran in grajen objekt, ki je lahko še danes za vzor. Hkrati je tedaj vodna skupnost reguli-rala Savo, jo poglobila in utrdila njene bregove. Malo nižje je narejen mogočen umetni prag, prek katerega se voda prezrači in nekoliko ukroti
svojo silno moč. Še nižje, tam, kjer je Sava lani močno spodjedla desni breg, bodo kmalu zgradili še večji most, prek katerega bo tekla avtoce-sta Koper-Lendava.
Kadar je lep dan, je lepo priti sem na kratek izlet in sprehod ob reki. Škoda le, da je tik ob novem mostu divje smetišče, ki se nadaljuje še daleč navzdol po desnem bregu Save. Škoda, ker sicer narava kaže dobro voljo, da bi ljudem ugajala. Tod se razcvetijo prvi zvončki, kronice. zdaj se belijo vetrnice, po grmičevju pa bo kmalu opojno zadehtel cvetoči kovač-nik.
Malo više ob Savi je prijeten športni park kegljaško-balinarskega društva Sloga z gostiščem, otroškimi igrali in številnimi stezami za balina-
nje, na katerih se vedno kaj zanimi-vega dogaja.
Ob mostu je tudi spomenik, plošča na kamnitem osamelcu. na kateri so zapisana imena 18 žrtev, ki so jih na tem območju ubili okupatorji, belo-gardisti in črnorokci, jih vrgli v Savo, nekaj pa zakopali na obrežju. Prav pred 50 leti (leta 1944) so po naših vaseh najbolj divjali črnorokci in mo-rili, ropali ter strahovali. da so si pri okupatorju zaslužili plačo in zasluge.
Ko sta si nemški in italijanski oku-pator razdelila Slovenijo. sta od Čr-nuč do Zaloga potegnila mejo med diržavama po reki Savi. Šentjakobski miost je bil tedaj mejni prehod. Nemci so) onkraj Save. še je videti vkop. zeradili železniško progo od Laz do Crnuč in tako »poštukali« progo med Gorenjsko in Zasavjem, ki je bila za-radi italijanske Ljubljanske pokrajine
pretrgana. Ker je Italija po dveh letih kapitulirala, Nemcem ni bilo treba uporabljati te železniške obvoznice.
Z železnico pa je Sava še povezana. Ko so gradili južno železnico (1848), so opravili do tedaj najobsežnejšo re-gulacijo struge reke Save. Odpeljali so ogromne količine peska in jo ši-roko razlito za silo ukrotili v novo rečno korito, kjer so leta 1905 posta-vili značilni železni most, ki je pro-metu služil vse do leta 1979. Pred regulacijo je bilo rečno korito pomak-njeno povsem pod ježo vasi Šentja-kob, kjer je še vidna stara struga.
V Krajevnem leksikonu Slovenije lahko preberemo, da je pred železnim mostom skrbel za promet čez reko rečni brod, ki je bil zgrajen že zelo zgodaj, leta 1584, ko so uvedli redno poštno povezavo med Gradcem in Benetkami. Ker je Sava večkrat nara-sla in poštna zveza ni ustrezala, so jo
v prvi polovici 18. stoletja preusmerili iz Ljubljane čez Črnuče v Kamnik. ¦ Pred rečnim brodom so Savo lahko le ¦ bredli, bila je široko razlita in v sušnih mesecih je bilo to prav mogoče. Naj omenimo še, da je bila Sava nekaj let tudi mejna reka med Avstrijo in Fran-cosko Ilirijo (1813). V mnogih bitkah je bila odločilna, strateško po-membna naravna ovira. Kot naravna ovira z redkimi mostišči je še posebej prav prišla v obdobjih velikih epide-mij kolere, kuge ipd.
Zdaj je reka Sava le še upravna meja med občinama Moste-Polje in Bežigrad, pa še to le do Dolskega. A tudi ta meja ne bo več dolgo. Seda-njim občinam se čas izteka. Po vsej verjetnosti se bomo na referendumu o novih občinah odločili, da bo do tod segala mestna občina Ljubljana, pre-stolnica Slovenije.
SLAVKO GERLICA