St. 7. V Gorici, 11. februarja 1887. .^.,^ t» 'yjttja vsuk petek in. velja p,:. ,^t» prr*!**^*^11 * all v Ouriri "» Join I i.«l I. i.*'» i.lu C-tvtt h-ln „ - ¦ - Vtl usritiinHih *«> *al;.> tntlt pri .,?»•- g'anicuh" se j4;u-u, • z.i nrtvmltm trist.;;- 8 kr. €e »i» tiskn ! Urn.: 1 „ „ n .t 2 ,. « „ „ n ,. » ~ Eefoj Pcamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v toliaknrnirah v fosposki nli'ci lilizu ,,rre1i 1mm", na fltnrem trgu in v HHnski iilii'i 'or t Train, via Cft-8ori!ia. :s. ?><> iiHftfcnitn *«• nun fi'ltd tu'A Ijudstvorn vedoo pitmen neprizanogljive ma«cova!no»ti, vso htrail • kt to jedine ? hovraitvu proti Xemeiji. / vdnja to dobro vo, zato ft pa prav prulno pripravlja, da bi oilbil* napil od to itrani, kt bodt bro/.dvomno hud, ttilovir. in aka bi boto! kUmk nomikim in dnigim listom vi rovutit iititJou bi moral biti, dA mho jako blizu odlotSiviii uri v to] zadovi. Colo hIivh'i in lihi Moltke it jo naiproti nemikim drlavljftnont pred krat-kim mm% da j<* polo^aj juko napet In novareu. Pri» znati ie pa mora, ik nemikt vlada ima zdnj potrobo tiaeBiirjiiti Ijudstfo in pluliti j#, ktr to volitvo v dr-i\\n\ mot prod durini, in kor hoLo imcti v novum iborn f©0ino, kt bi ji v TojaSkem ««im rfopo privo* liia fit, ktr ona sabtevt. A nettrno je % ognjom igcati st in nemiko izziv.iujfl vzbudilo bi lohko na Francoskem vatove, katerih at bi mogla noralkti vlad.i po konctntR volitvah umirifi. ie fe^ja ne?arnosl ti5i po nasem mnonji na jngn. Vso zimo iraji nczoosno stanjo v Bolgariji, no da b; so bito to praSanjo do sedaj niti za las pi i-bliJalo svoji Feiitfi. Nasprofcoo, tamo§njo homatije •0 Yodno Te5je» in driari, Ki ste tu najbolj ioteresi-rani, niste se Se nikako poraz.imeli. Rusiji oboro-iujo »e oa tso uioS; propovedala je, da so no sraejo konji izvaZati; AYatrtja tzdjla je enako prepoved in namer.ira sklicati delegactjt v prri polovici uieseca | rotrca v ivrho, da ji dovolijo 80 uli ved milijono? i goldinarjcv za vojno potrcbo, Z ono bticdo: obo 1 drlavi pripravljato bo na boj,' dui imftto vio zimo eusa tlovolj, da bi ho Hporazinnrli, ako jo sploh im;> goe>, da ho pogodito mimim potom. Ha] kdo obrm'a to vpniH:inj»', kakor hoSo, priziuvti morn, dn tako ne mot'© oitati} a 6uditi m mora ob tntm, zakaj m pra-Hiioje do himIuj ni So reiilo, ako bi ho imolo miiiiim potom ponwnati. Ako bi rea pridela osidopolna vojika mod Av-gtrijo in Busijo, naatane za n:ts zanimivo praianjo, bodomo li garni ali nam bodo kdo ie pomagai. S pr?a govorilo ho jo, da bi nam Angliia pviila na po-mo6, a godaj jo o torn vie tiho. Angled go tudi pw-zvite biulo, da bi jim mogol 6bvek upati, Vrhu vwga pa imajo domadih prepirov dovolj, da bo no upajo % do ma. Driigi go tt'dili, da bodo ttalija naia znvoznini; toda novojwi porooila ka-Xojo dnigm'o, Itulijuni iiimjo namro« v AtViki v mesiu Mmavah in v bliftitil po-Biidko, ki go bile od Abiniiicov hudo tepeno, VhIoiI toga ofttttala, jo po v*ej Italijl volika razburjonoHt, V Kimu bili go ntnniri in demonitradjo proti miniitor* Htvu. ki jo io (lulu hvojo ugtavko. Ni io /initio, jo je li kialj ipi-fjc! uli no. To pa jo za nag oilloeiluo; kajti grot ItobiUiit jo bil Avitriji prijatelj, in dokloy jo bil on na kruiilu, nadojati go jo bilo, da nam no bo pretila novuniost od to stvani, Bog zna, kdo mu bode naglednik f Vnekako go na oumonljiva porooila tz Italije. Ta piavijo, da go Italijani ne bono •"daj nikttko miiHcovali mid Abiuinoi, kor hodejo imoti zbr.uio tnoui donta za slueuj, da bi w prioolo juzno p'uSanje relovati. A /.alostiio novice pcidojo rcdlcokiut same. „SI. NtiLodu" go poioca ob otiom u Zomuna, da jo Si'bija, na katoro go je Avatrija trduo zanaiala, posta'a nam nozvosta. Ministerski svet je bajo na prigovarjaige generala Horvatovi^a sprojid nasvet, da so Sorbija o-klene v aiudaji vojske raed Eusijo in Avstrijo—prve. Tedaj garni, popolnem osamljeni, braniti bi ee imeli proti silni Rusiji. Povgod jo dovolj netila, iz katoroga se »^':ko vnanio hud po/ ir. Bog daj, da bi so vae na boijr obrnilo, ter varuj Avstrjjo neareoo v vsakem sludaji. Dopisi. LISTEK. Itazvoclnicti pri Staremselu. Pttkojnt dr. Eandler, W je po gvojih zgodoviti-Btih kombinaeijtli in sYo*eYoljnlIi ugibanjih (da ne reLemo: ziYijanjib) napravil toltko zmeSnjavo y sta-rejSi zgodovini ppmoiskif ter y svojem sovraStvu do Ysega, k«r je sloYeosko. danaSnjira tdaSkim zgodoji-narjem pot pokazal, kako naj se zgodovina „paci8; ta isti dr. Kaadler postaYil je bit 1. 186? (y svojem spisa aDiseorao snlla Giulia e sulb strade antiche, cne la atiraYersano") bypotheso aii domnevo, da se jt gorenja So6a lo ob rimskih casih zavijala pri Ko-baridu pfoti zahodu skozi staroselsko doHno in da s« je pri Bobica izlivala y Nedizo. Se le Idrijca in sredoja Soca da ste tekli po kanalski dolini; ali pod Gorico da ate ee blizn Mima gabili v kraske jame in da ie Ie pri Sy. Ivann Devinskem ste prihajali na dan pod imenom Timava. To kost pobral je 5cljoo kompilator goriSke zgo-doYine Karol pi. Czornig m skuia! dokazati resnic-nost Kandlerjeve trditve. Na geografskem koogresu v Parizu I. 18T6 (in pozneje v Benetkah 1. 1884) predloJil je na6rte o domnevnem tokn Soce, o jeze-rih med Koboridom in Tolminom ter med Sovodnja-mi in Rencami. Czornig je krstil So6o kat Bnajno-ypjSo reko Evrope* in ta naslov je uconemu svetu toliko imponovat in zdel imrniten, da celo dr. Kro-nes y SYojej Yelikej zgodovini avstro-ogerske monar-hije se s tern pr ianjem pe6a in daje celo dr. Supan (nekdaj profesor na ljubljanski gimnaziji. sedaj ured-UJk PttefmauDOFiii ,MiUheilms^5ii4 y Gothi) odioail tej najnovejSi evropaki reki caatno mesto v svoji u-deni k«jigi BGrundz(ige der phyaikalisohen Erdkunde." Kandler in C/.ornig sta uCila, da je Soca §e le 1. 586 ali 587 po Kr. r. svoj tok premenila in izvo-lila si svojo scdanjo strugo. Takrat ho bilo naintefi velike povodoji po vsej severnej Italiji, Vsled dol-gotrajnega dozevja da se je odtrgalo kamenjo na ge-veraej strani Matajora, ki se je zavalib prav v So-ciuo strugo med Robicem in Starimaelom tor obrnilo reko proti Tolmuiu. Tako pomno^ena vola da je potein pretrgala jez pri Modreji ia da pri Sv. Luciji ge je izlila v Idrijfiino strugo. Ob jednem da so so zalepnilo krasko jam© pri Mirnu in vs» Soca ¦/. Vi-paYo vred da se je obrnila okolo Krasa tor poiskala si vodotocino ali strugo male reke Zdobo, po katorej se je zacela izlivati v morje. Nektero zemljepisno podrobaosti, ki so nam jih ohranili stari pisatelji o akvilejskej okolici in o reki Sontius, ujemale so se navidez s to hypothozo. Zla-sti se je dolgo mislilo, da je Nedizina si ruga pri Ro-bi6u zares nifja nego Socina pri Koburidu. Se celo strokovnjak, kakerSen je bil D. Stur (Jahibuch der geologischea Beichsanstalt 1. 1858), ni mogel dolociti, na katero stran se doliaa med Kolnvidc u in Robidem nagibije ter je meail, da se je bi-ez dvojbe v atarih geologiskih casih gorenja Nodi2a izlivala v Soco in nasprotno. Cesta iz Kobarida k Robicu vzdiguje se in zoizujo tako, da navadnemu opazovalcu ros ni mo* goce dolofiiti, kam dolina vi-i. Ali ie tok re6ico Idrije, ki izvira le za stroljaj iztocuije od zidnje hise pri Robicu, moral bi bil vsa-kega prepricati, na katero stran svet visi. Tudi do-ielni in2enir g. Baubela, ,ki je meril omenjeno cesto, ni mogel razumeti, kako da je kedaj SoAa tokU j IZ Brd, T.fobru*rij».-?6irtj gmo imoli v Ko-zani prvi voiol vo^wj novo ^Bralno drultvo", tarn uitftnovljeno, piirodilo jo bvojo prvo boBodo ib «po-redom, zadnjifi naznanjenim. Izvrlilo m jt vgt prav lopo, -tlasti potjo, Tu amo gpoznali goyp, prod«odnika Tolarifia Hrabroglava kot nadtrjtnt^a gkmdtttlja In izvritni»ga povovodjo, Y kratkom earn ufojiga bivn-iijn v Kozaui naiodil ji toda, Co»titam njomu in Ko-zaiH'Qm, ki ro ai znali takoga ufitolja prldobiti tor njogovomu vodstvu tako hitro in to6iio iltditl I UdeMba bila jo prav obilna; h vaanih vtiij go dolli Hvaijo k voridnnju novoga druStva, •ˇ•tit vaoh Hlanov, PoRobno zanimlvo te mi jo zdolo to. da «o v mnogmn irovilu doili zaitopniki v«(di itarili druito? h Brd» wSlov, jiza", BBp»ln«|n drullva* y Ctrovtm in Jiralnoga dniitva" v 8t, Foijanu, Nad (ako odi-iiohIjo mora ho radovatl Yiak rodoljnb; radovall to 10 tudi goitjo iz Gorico. Joi Brisim ni propala, Bno 17. t, m, bo Imtt „Slovon«ki job" z»b*vnl m&ov v lliljani % jui^iiio, govori, potjom, tombolo. Z»(5otok ob 2 uruh popoldot. Vvtop dovoljon tudi nodruStvenikom, Mafia go 1 gld. ^OpOVan, 7, l'obr, — Kakor ge vr»t6 votrovi v podiiobji, tako tudi dati in L njimi v dull (iloveikl razni ouii. Zalont in vegolje, upi in omoiico protrosajo y hitrom teku nalo duio. Duo 2. t'obr. zbirali gmo se k obftoemu zboru kat, pol. ditalniut ter k beaedi. Novi odor, zanimiv spo-red itd. privabilo je bilo muogo ljudstva y dvovano. Zafieti ge je imel zbor; a odbormki fie niSo doili. Kjo je predsednik ? — Nestrpljivo pricakovaoi pride | ali kakor popari krop ne2oe cvetioe, tako je caka-joc"e ljudstvo poparila beseda: Bdaneg ne bo mtu So hujjo kot to pa jo uplival uzrok odpovodi. Pred aha* {anjem Ifudstva se je bila raznesla veeela vest, da bolna goproga tukajsnjega u&telja je prestala oaj-hujio nevarnost; pa ni ie preteklo pol uro, in blaga duia go je locila od trohljivega telesa. Zbor in be* eodo je nadomettil o^enai za duini blagor priljubljtnt Kedi^o. Odkar je vojaSki geografsKi inititat ali za* vod na Dunaji dovrail nivehranje cost, izginil je vsak dvom 0 viiinskib razlikah. To niveliranjo jo poka-zalo, da kLi Nodiiitu struga na zahodni strani skal-natega hriba ffDora pri Robi6u 244m nad murjem (torej 9m viio nego kobaridska corkev), a Socina struga pod kobaridskim mostom le 202 m. j torej znasa razlika 42 m! Ali tudi ta razlika, ki govori sama po sebi, ni dala ie udenjakom miru; hoteli so ie trdnejiih, goo* logijakih dokazov! Te dokaze podal nam je pred kratkim Otto Gumprecht, gimnazijski u6itelj v Lipskem, v svojej knji^ici „Der mittlere Isonzo und sein Verhaltnis zum Natisoue8. (Leipzig G. Fock 1886). Gumprecht bival je I. 1885 in zlasti pomladi 1. 1886 po delj casa v Kobarida in v okolioi tor je sploh prepotoval soiko dolino. Svoje opazke o nasem pra-ianji obelodanil je v omenjeni knjizici v tell le raz-delkik: Einleitung, Das Felagerust, Posteoe&ne Bil-dungen, Das Isonzothal von Karfteit bis Santa Lucia, Das Thai von Starosefo, Sohluss, Anmerkungen. (Uvod, skalovje, posteocenske tvorbe, Soika dolina od Kobarida do Sv. Lucijo, Staroselska dolina, ko-neo, opombe). Glavne podatke svojo preiskave zbral je pisa-telj v nskon6aujia (Schluss) takole: 1, Koncem tercijar-ne do bo, t. j. onega 6asa, ko so straine podzemne Bilo izprevrgle in pomeiale vso sklade naiili gor ter odcepile srednje gore od visokih planin (med Bregi-njem, Kobaridom in Podbrdom), toklajoNodiia akoz ataroselsko dolino v Soco. 2. V pred-glacijalnej dobi tek je ^ Nedi^a vsaj deloma proti Stupioi in Gedadu. [lilacijalna doba imenuje se tieta. kojiv bila -mwesa* Bm$* »Jtdom pokrita, V ' -J- *¦"'- >v : ;,..yf ... -, in apoatovann goape. ZaloTanja in aezalja ne bom o-piaoval, da ne 1a odpil vial aovemn fcdovanjn. _ V pet* zjnlraj ae je xaielo ljud tco xbirati k pogrcbn. Koliko spoitovanja ai ]• pokvjuicu pn•1«-bila t Cepovauu ae evojo prijaxnostjo, • poniioim w poboioint anljeojem, pokasali ao obeani *# dan po-greba, ko ao tudi is najboij oddaljeuib ff*4ftj* mnogobrojno, akoro kakor ob nedeljah Jc atattu bo-ijej. Ob 9. doiel je tudi c g. vikarij JttoflbT. Rutar, ia kmnln potesi * bliiujimi aorodaiki is Sol-kaaa 6. g. kaplan Joa. Godnic, ki jejreTztl opw-vilo ohredoika. Ob 10. ae je nredil iabatai »f«»fod. Za krixVin, katerega je ©vijal venec z.aapiaom #Ce-IH>taad% nvratili ao a« iolarji. Hfala t> Rasbji, ueV tefja t Ukovci, ki je blagovoljno prevx*! eadanratvo in voditeljaivo nocaecr pri aprevodn. Za tarai an te uatopili petti, ki ao pred biio ia x* groan W*« ginljito ialoatiako; pri at. maii in pti mrtvaikfc o-bredib peli ao valieaatni bowl ia pretreaajoei mU-beitA P»td krate Hii ao trije duhovniki, ki ao ao a pe*ci mtili t prepevaoji 50. paalma, Za kreto, ka-tero je kincal prrkraaen veaec s napiaoro .Petdse ~ Stibil-, i)i ao polrtJ g. ueilelj A, Mlekaft in eorod-aiki; ta temi e. k iendarjl, «. k. poltar, g. inpan a podtttpaaom ia odbornlki, kalarin je aledila vehka preeeaija moikih in xenakih. Ob kriii in krati ao ale-tile odlidne lean. Ta .?elik dokai ljubemi in apoito-vaajn do pokojnke ter aoialja naj doticmke, kolikor mogone, tolaii tar naj jim saajia ajih bridko iatoat. Od MkOd, 6. febr. — Drag* ,SoeV, nie cnd-no aa mi ne idi, da ai piaala i avoji xadnji itevilki med dragim, da ˇ Tolmiou van »pi. To Ti tudi jax kot daljnt onaxovalee s lahko vaatjo potrdim. Ze ix vaeh veijib arajev aloveaakega dela naie pokneiene grofija ao ae bral* ˇ Ttojih predalib razna poro5ila o vatancwtfi draitra «ˇ, bratov Cirila in Mvtoda, la ia Tolmina ni o tern ne dnba na aluha. Kaj je temu tttrokf AH ni ˇ Tofminn mai, ki bi apreridelt ko-fisti tega droitvaP Tolmimki narodnjaki, tcdaj na noge: pokalite, da ne apite! Se oek»j. Slilal aem, da je vzidal g. Josip De-TeUk v 8?vjej goatiloid plolfo s niarmorja ˇ spomin, da je tam obcdoralo dne 12. aeptembra 1882. Njo govu Yeltfinstta nai presvetH cesar Franc Joaip I. Na ploUi je baje napia v troh jt»*icih, natnreo ? oemiicein, aloTenakem in v italijanakem. Zakaj r trcb jexieih, ne vem. Zopet nekaj. Gital acm t Tvojem sadnjem liatu tudi to, da bodo ta meaec Tolitve norih eeatnih od-boror. Ker ao te volitve za vsaeega davkoplaLeTa]ca pomcnljive in vaine, naj mi bo dovoljeno poloiiti 6a-atitim volilcem ceatnega odbora Tolminskega na arce . nekaj brand. Dne 15. febraarja anidete ae r Tolminn vsi gg. iupani ae arojimi podzupani, da akupno izro-lite ? novib zaatopnikor t eeatai odbor. Zdaj je naj-lepSa priloinoat, da ae zedinite in po arojem prcpri-caoji in v prid davkopladevalcer sloino volite take moie, do kateiib imare zanpaoje, da ae bodo v re-aoici zanimaii za \*&e cestne zadeve, katerih dela bodete lahko opazcfali, katerim bote lahko izrazali avoje 2elje in potrebe. Tolite take moze, od katerib . bodete &meli upnti reaaicno zaatopaoje, ne pa takin, . katerim bi bilo le na tern, da bi noaili imena zastop-nikoT, t reaniri na bi bili le kimavci, katen bi pri-kimali k vaema, kar goap. nacelnik poieli, ne da bi premislili, ali je to ˇ korist ali Skoda tern, ki ao jib ; Tolili Ceshi: odbori oakrbajejo eeatee xadeve, in ker = ao te JSestokrat velike ˇaiaoati in xdruicne x yeliki-! mi breateni. Ifvba jc, da imaj* cdborniid pred oeau | Tidao le araj poklie, in an pri vsem le po tern »ˇ- | ni J' Volit* take m ie, ki bode gkdali na to, da I bodo wk«*rtni psoraSani o emTeaa eaaa .eatavljeni I in raenai o pmveni easn ptegledoTaleeBt, katere od-I bor voUf t pregted iaroeent. VoK?e lake vote, lEatori I bodo akrbeli. da a« b do la Uta dela ixtieeTala,.Y I katera je prtrolil ves odbor ii ne le aaeeliuk. Ce I bote tako volili, iaaelt bodete ce*aii odbor* nm kaie-I rega bote labko po»)^i. Pr-kwdnj^ kaj »e*. , QfTknO, n% febr, — He anmeritn. goepod nre4- | nik, da Taa xopet oad.eguiem a naaledajiiBi ˇratieamt* i Komaj dabfai v aob^t.» Va* l?»t * rake, radovedno preglednjem predate, dt bi kje atakraiJ, kako poroiilo o najnoTt jiih cerkljan^kih (! 'godkth .ttentnjy nifi ni*; in aekoUko nejeYolfen utU^iim \ht na mU«». »Zopet morajo ^reaerViiti41 na delo z ne®teaani» erodjem*v aera ai minli!. — BTa^otzvotite nekotiko proatom po* dati mojemn nemcretaema pereaa. Eakorvidite, kadar vai eerkljauiki dopianiki om>tknepT ie le itkrtit si jax n.«ojam na dan. Ztteetkom norej-k leta imela je eeckljartaka &i* talnira avoj oWni zbur. Vrailo ae j<* Tto po navadi, Ia Ujnikovcga poro^ita ae je fdelo. da je „ka»a* ˇ najboijiem atann I Gudno I X pop: ejaojth letih je Ie groxmtna tenia laiala t njej. Cast takemn odbora I Da bi bilo rndi n naprej ttkof Tajntfrtvenia poro-ciln aledila je volttev. !zt rljeni ao biK rai poprejinjt odbornikt, in atccr g. A. Breltb pre^aedoikom, g. F. Peternel pndpredaednikom itd. Po ttm ae je prefii-tala odpoved izatopiHega udar c. k, alniabnika. Morda je k temu nekoliko pripomogla tadi tiata ^iarba", katero je g zdravnik Borodiooalav predptsal eerkljaa-akim bolnikom t 1 it, Hrfoje „8o5»*. Ako ae no varam, jrt 8o ea sam p n. g. uru-ioik ui verkijan* akega bralnega druitra. Keei: eden I Kakor dmgim, fctko je tudi cerkljanaketnti at»-rsiioatvu potekla trilelia dob». P<> dolgotrafnem od-kladanji trsilo so ae v zac tku meaeeia jtttiufirji th* litre v atareainatvo. Kako malo §> »n voltlci b»ig»ii za to volitev, pokazalo je prep^b *tevif»> dt*vet®rifrt deaeterih volilrev na toliaa, daai je cftrktjan*ka ob* iina jako oUtrna. Nekoliko teL bilo jib je v prvem razredu. Kazumljiva je ia atmo ob sebi, da so bili Toljeni vecinoma Tat poprejSnjt mo2je, Enega, ako ae ne raotimv to izpuatilt; alt po potnoti ali po na-kljn8biT no morem vedeti; prarijo, da je prerad „po-knkal" t obLinake papirje. Prar imajo, takih sitne-ier ae je treba znebiri, mir je pots >d potreben P?jf Doe 26. jao. btia je rolitev ob&nakega pred-atojnika ˇ navzoCnodd c. k. okr. kotn. g. L. Kakor ae je prifiakovalo, takiato ae je tudi zgodifo. Skoro ednoglaano voljen je bit prejanji Lupan g. P. Podob-nik — po dom;iLe Petron, Da je g. P. dober in — lahko redem predobrr, poitenjafc, ni treba posebe po* jasniti; to potrdi vsak ob6iaar. Nekaj je pa render. ceaar g. zupanu til pa tam maDJkaje. Urerjen sem, da poniiooat g. ^upnna ne bode Sitfjeaa, ie tadr mu to javno povem. V nekterih zadcrah priiittanjkajc g. iupann odfocoosti in saraostojnoati. Go»pod inpan, Ti ate predobri, in Va§o dobroto zlorabijo. Da bi »e to. pa tam nekoliko po robu postavili, ne bi bito pre slabo. Nikar ne mialite, da, ako kedo noai ^Stroke noTejiem caau goTorijo geologi o dveb glaoijalnih do- I bab, ki ate naatopili ae Ie po tereijarni trorbi. Prva I da je bila mnogo hujaa in delarnejaa nego draga. I Kar Gamprecht ta pod todko 2, pripoveda, dogodilo I bi ae bilo torej ˇ ptvej glacijainej dobi. t. y takrat I ata led in ailua voda, ki ae je od njega topila, iz- I dolbla dolino pri St. Petru Slovenor (q:i BeneSkem) I in jo toltko casa nadaljetala, ?da ata preglodala in I preaekla Kolevrat ter oddelila Mijo cd Matajoia. Di- I luTijabi grus^, ki je znameoje te prTO glaoijalne do- I be, nabaja aeblizn Loga (na avstro-beneiki mcji med | Stupico in Robicero) ter ae aledi celo blizn RobkSa). I 3. V (drugej) glacijainej dobi naredil ae je ve- I lik ledenjak (Gletscher) na podnozji TriglaTa in na- I pblnil vao aoako dolino nizdol doRofinja. Jedna veja J tega ledoojaka obraila ae je pri Kobaridn na zahod 1 in napolnila ataroseleko in nedizko dolino tjegor do 1 Loger. [Tudi od tega ledanjaka cedila ae je voda J neprenehoma in ˇ Teliki men. Ta vodna siia nana- 1 iala je na neka raeata gmSe in peaek, na drngib me- I atih pak je glodala in izpodjedala ter hdoibU globoke I poto6ine, po katerih dandanea Ie male vode tekb, ali { pa celo razlirtla doiine in apremonila jib ˇ proatorne I kotiine. Ziaati ko je ledenjak zaeel hitreje topiti ae I in izginjati, yalili ao ae prari Teletoki od njega prot« I raorju. Ker je trajala gladjalna doba mnogo moogo let I in ker je tudi topljeoje ledenjaka potrebovafo vcd I 6asa, zato si labko n>ialimo, kako yelikanaka je mo- I rala biti onafvodena aila, in umeli bodemo, da je po- I polnoma odafcanila ?ae zapreke pri Robica in xme- I rom bolj aitila pcoti Stupici). I |. V postglacijalnej dobi tekla je Nediza aamo I ?mftuajc* iaIttVija ixMMn up #*!*<>?*>&» J proti Soft. [Tako ae je nanravila razTodoiea (Was-^erecbeide) med oberaa rekatua, ki ae nabaja malo proti zapadn od Statrga Sela, okolo 250 m. nad morjem. To razvodoico povedal je ie velik kup k»-menja, ki ae je aeant z Matajora. Bliinjt staaorniki prafijo temn kamenjn Bmolidatt in flmclidnikK znadt jim plaz. Ta smolidaM torej ni naprarila razvodnice, nego ta je bila ze pred aesntjem]. V poznejib casih ni ae nie ve5 spMnenilo r ataroaelakej dolini. Toliko Gamprecht. Tern dokazom moremo do-dati dandanea 5e jeden neorrgljiT dokaz, da je So6a datnc pred 1. 536 po Kr. tekla po arojej dandanas-njej atrugi; to ao predhistotiSka ali predzgodoirinaka izkapanja pri St. Lnciji in pri Kubartdn. Pri sr. Lu-ciji naalo ae je na tisoce in tiaoce grobov ix TI.—III. Btoletja pred Kr. na njirab, ki ne leie tiae nego 180 m, nad morsko poTriino. Pri Kobiridu pa je dr. Marcheeetti pretefcle jeaeni kopal grobe. ki ao po njegorem ptie&nji iz ibte dobe, kakor avetalacfjaki, na. klopicab (Teraaaen) med Soco in Kobaridom v nad-morakej vidini od 222—230 mM torej se zmerom za 14—22 metroT nizet nego Ieii Nedizina atrugi pri Robicu med Derom in St. Yolarjem! In s tern je pra§anje o razvodniei pri Starem Seln koorino reSeno ter kra'ka Sogina olava, da je Mnajmlajaa evropaka reka* za zmerom razkajena! GnmpreehtOTO kujiiico pa priporooumo arojim izobra-ienejaim citateljem, naj jo dobro jietubtajo in naj «e aami prepricajo o reanici navedenih sklepov. Knjtiici dodaoa je karta, ki predatavlja razTodnico in \bc m1aj§e Uoritve ob Sodi in ob Nedizi celo do njuoih klobnke", ako ga je bozja prcvidnost nekoliko bulj teie^no razSirila nego Vas, ako Vara vrhn tega kako p> anemakoa zakramlja, — je tak mogitec vaereden in premoder in da je treba njega alaiati Yednoatjin modru^t ni r t..M ampak kje drugod. Samostojni bo-dito in odtcMSni v Taeh z:\devab, in -vai ae Vaa bomo vaaebli. CerknO, S. februarja. — Kakor amo brali V zadnji iterilki VaSega Iiata, bode 17. t. m. volitev aerkljaiwkog^i ceatnega odbora. O tern bi ae dalo ne> koltka-vec' govoriti, pit — kaj lio6ora>? bolje je, da aaoliimo; kajti prepriLan nam, da bi bile vae besede le> ,bob vateno". Kljnb t»mu bi cerkljanake podzu-pane rad afMizoril na zidnjidtd uvoduega Llankn. nlz tega viduao*, pravi tam, ttda acgajo cestui odbori g to boko t moSnjo davkoplacevalcem*. G. uredoik, Tt alita in ptmte: ,poSfene» 7,vefan<\ po doaedu-njem delovanji pieakiii>ne, z.i javni blagor vnete mo-*eB. Vao jc !c|h> in prav, pa — kaj moramo k to* muf nekteri mialijo, da imajo ie dedno pravieo do prvih aeiezev; in takih ae ne morejo tako labko og-niti. 2e pride Laa. ko tbi apregtedajo I Oerkno je pred nekaterimi tedni poatalo bolj iivahno. Odkur ae je odprla kupcijn % jrtbolki, ae vae aekako bolj giblje po Cerknem. Veckrat ao proatori pred eerkvijo in po cestab prepreScni a ttijimi Toz^fi, ki Tank dau po vc6 ato centov jttbolk prevaiajo ces Idrijo t Legatee ali pa eez wVrh Ujce* f Loko. Ia Bndapeite eolo ae je potrudil neki kupeo r Cerkno; tndi ix „rajh%K je menda eden glavnib kupceralcer ze dolgo 6asa v CVrknem. V reanici, letoinje leto je cerkljanaki okraj x nenavadnimt darovi obdarOTao. Maraiktefi kmftid labko zamaai v poprejSnjih letih narejene luknjice, t'erkljani, le hkrbite na vao moo za eadjerejo,__________ Od obroblja ajdovtkega davkar«kega o- kraja, 5. febr. — (Sl.ka k vSoainiM voati v it. 5. I a dne 28. jan. 1887. z naalovom: Yeaulimo se, Hlo-j renci). Omemjeno teat prebravai porno I tin jS^o" ao* I «edu, opominjajoe* ga, naj tudi on atvar pre&ta. Mrko I mo pogleda, v me zarezi ter re6o: ffPoeiikaj pet mi* 1 nut ii» takoj bom tit, da Ti dokazem, koliko je im I tej rrafi". In tako jo bilo. Pride, kakor bi tn'nol, [ pomoli mi ptaeiti p^ziv in rc*6e t ^Citaj tndi s drotrf I titni oLmif* Citnm: -C. K. davkarija Hftidett* acbaft... 18871*. [ „Et<» Ti ravnopravooafi*, mi rece: ^tfekcvimi alo- | rertaka; Ilfiiden^chaft remiki! Je li to rnogoce? Da I bi tako ne bilo I Je li to navlaa^P Je li to iz po* mote? J« li to u jeziinega noznanja doticneg% urod* J nika?tf — D.% bi bil o tem na jasaem i 6istem; poi^* [ vem o stvari na mcatu ter aem ae prepri6«!, da van , to izvira btiSia iz a^mega neznanja slnvenSfiine od at rani darkarakega priatara, kateri — ko je priSel V [ Ajdov&ino preglega moseca — ni znal, kakor se je j pri iLebanti1* gororilo, ni toliko na&cine ali ni-raSfi -j ne, dd bi si z* aroj denar kruha izprosil. j Ne vemo, zakaj ao nam po?lali uradnika, ki no j znt dru/.ega jezika razen blazene italijatia5ine. Saj j Ajdov5Lina ni * Abruzzih in ajdoTjki okrajmi ao trdt j Slovewd in u lani Av.strijci, kateri, kakor znano, ne j ekite ie 6ez mnjo v kraljetino „cf*nteaimov('. Tazna | nam majka! Piejuana goapoda y drzavnem zboru, ob | dant Vam ptitici izvolitc ozreti ae na naSe zalostne j razmcte, na pod mi Yam atucaj. IZ Sole, 2. febr. 1887. — VSeraj odprla so jo | v Soc"i nova poStoa po»ta|a, ki bo imela Taakdanjo [ zvezo » postajo v Bolci. N:ti novf g. poitar poskrbei je, da ae jc rrSila oUoriter s kolikor mozao alores-I noatjo. Ze prednji dan nabila ae je od znnaj po^tna | tabla, ovencana % zelenim amerecjem, in nabiralniea | za pisma; drngi dan t. j. 1. febr. naznanili ao nam | atteli iz moznarjer, da mora biti v Socl nekaj poseb-| nega; in ce bi bil ptnjec popraseval, kaj to pomenja, | dobil bi bil odtiovor, da ae danea alorcano ottrori nova | poita. Iz Bolca prtpeljaH aoaek otvoritvi veleapoSto-| vani gospod Alojzij Sore", c. kr. poitar, x gospo so-I progo in Se nekteri dru?i gospodi\ ki so nas ae avojo j navzocooatjo pocasttli. Hvala jim. j Prav veaeli amo nove poite, ker prihranjenega j nam bo obilo trada; ne bo nam treba narnrec' za j vsako malenkoat hoditi po 2 in celo 3 nre dded do j poate r Bole, ampak kar doma lahko oddamo, kar j bo treba oddati, in. sprejmemo, kar no poiti dobimo. [ Srcno hvalezni amo Njegcvi Ekacelenci groftt [ Coronioija, drlavnemu poslancu, ki je tudi to naio [ proanjo za posto aprejeti in podpiratt blagovolil, in [ ki nam jo je tudi pridobil. Naj Bog ohrani blagega [ goapoda in dobrotnika §e mnogo le*. Prvo, kar je z f noTo poato dos'o. bil je razen ve5 uradnih in privat-[ nib piaem tudi zaboj, v kterem je bil Iuater ali la-[ atenci za naio cerkev, ki ae, 6e tndi je Ie majhen | za 4 avece, vender pray Iepo podaje nasi mali cerk-; vici. Daroval ga je g. Ivas Kravanja, po domace Ko* viJ, pivi kljucar, moiik in poitenjak akoz in skoz. ; Bog ma obilno porrni; mi Socani aemn pa za ta dar j arcno zahvaUajemo. N» iftllu ^M*f" med oi». " ialovanja v. veter potegnil . Be naaejamo, knji. Iz Vipavskega trga, 6. febr. — v zadnjem sTOJer dopisu, ki je po ueljubi nakljucbi prepozoo \ priBP ^odine* predate, iztaztt sem nado, da gospod okr r ne sprejme ziupuice, katero so ne- k ... w . ;aki (tako se sami imenujejo v jjuL»ij»Mi«i. nu Hatu) v to rabili, da so obu-L.u?et zdrazbo iu prepir, ki se b:f-j ? ologel. A nada snoja se ;i i' je z oziromna mir in pokoj .ed vaem potreben, jako ob-bi bilo mogoce, da bi drag povelja od izhoda, ali tega se w^___, _ m eesaraki aluzabnik flne fall maj,* Stroike, namred moraine, to demonstrate ne- trianov noailo bo obdinstvo; dcnarne Dosi ki je zanpnieo aprejel od o d 1 i 6 n i b Vi- . , i. oovabil jih za drug dan v Duleodevo .v 'u • "*d, pri katerem je bil najodlid- §i V.^»-- "editelj. Kaj se bo daljo godilo z , 'r\-j zaupiiof: t veino. N skate ri mislijo, naj bi jo | k 'o . i; .* bi ae jej memo gredodi odkii- vftj, o, ohj bi ae obe»ila v uiadui sobi naspro >m znamcojim, da bi to znadilo zau- pftnje g. #arj* pri vladi in pri Ijudstvu; trotji zopet sodiji/, da bi bilu na pravem meatu v Doima- novem veratvu v Ijubljanakem iteiinarskem muzoji. tJictr pa ni naia ikrb, kam oaj pride ta z razlienimi peenimi operant utter; g. okrajni glavar najde ji morda proctor eeio tarn, kamor bodijo odlidnjaki ¦ami. Toliko timen gospod je, da bo znal ceniti ojeno vetjavo in za kaj bi mogla dobra biti. To pa je go- tuvo, da vtled tega dogodka so poatale na Vipavskem atrune bolj napcte nego so bile. Kak bo konee, hodem Yam porodatt. Politi6ni razgled. Pri razpravi Plenerjevega predloga o de-lavskih zborniculi so se Nemei v driavnero zboru na Dunaji budo sprli. Najprej zavrada poslanec Kronawetter itnpade iz prejSnje seje terodlta li-baralcwn, da uUo za ljudstvo in delavce nikdar nid dobrega storili. Poslanec Haitzel jim odita teimosrcno pustopunje v deljenji politidnih pravic, ?,idom sovrazni Turk pa siba Plcnerja, Wrabca in druge, ker notcjo pripoznati, da so zidi ikod-Ijivi v socijahu'iu, gospodarsktm in narodnom oziru. Pa kon^ani seji bi se bill pa poslnnci Wrabetz, Pattai, Kraus, Ficgel in drugi skoraj stepli, psovali so Be tako, da pridejo §e pred soduijo poravnat ra6une. Minister Zemijalkovski je na to odgovarjal na Mauthnerjevo interpela-cijo o nasih razmerab do zunanjih dr2av ter je izrazil nado, da se bode ohranil mir, kar zelijo narodi in presvitlt cosar. Poslanec Puklukar zv ˇrafia ocitanje poslanca Pienerja, ces da bode Ve6ina zavle5i preiskavo o protestih dalmatin-skih volitev. G. poslanec je rekel, da za levico ne bode kruha \i te moke, da si je dosti pro-testov zoper hrvaske poslance, ki izviraju pa vsi od jednega uem§ko-it.ilij«*nskpga odbora, kateri je razpoiagai Cez velike vsote denarja. Celjski poslanec dr. Forregger utemeljoje svoj predlog o predrugaabt tiskovnega zakona, pri tej priliki tnu oporeka siov. poslanec Miha Yoinjak, da ni res, da se smejo Nemci po novinah brez kazni < psovati, pa6 pa Slovene!, katere je imenoval po- i zlanec Ausserer B lam past narod" in Mariborski list, ki je to prinesel, ni bil zaplenjen. Ko je ie poslanec Berschatta grofa Taaffeja interpelo-val, zakaj ni dovolil Bismarkove slavnosti v Gradci, je bila seja sklenjena. V zadnji seji dne 8. t. m. odgovoril je grof Taaffe na Knotzove napade na Seiko sodnijstvo in namestnika Kraus-a. Rekel je, da prvi niso utemeljeui, na druge odgovarjati pa da mupre-poveduje spo^tovanje do zbornice in ministerska cast. Na to se oglasi poslanec Ausserer, ki trdi, da i2reki g. VoSnjaka niso povsem resniSni. A zadnji ga zavrne, da hoce dokazati istinitost o-nega, kar je trdil, da je namrec Ausserer imenoval Slovence ^lumpe*. Na to se je razprav-Ijal zakon o zavarovauji delavcev za slucaj bolezni. Dodati nam je se. da je poslanec Klun prediagal v Solskera odseku o priliki, kosopri-§le slovenske peticije s Koroskega navrsto, naj se upelje zopet verska sola, sestletuo solanje, >ta slovensko deco slovensctna kot u6ni jezit pr-va tri leta in od 4. leta nemscina kot prcdmct. se z ozirom na opasne notranje in zunanje raz-roere odlozi ta predlog. NemSko kon^orvativni poslanci so g. Kluna pustili naccdiln in njegov predlog ostal je v manjSini. — Delegacije se snidejo baje v prvi polovici mescca marca. Z Ogerskega bi bilo poro&iti, dajefinanfini minister Szapary odstopil. 0 zuuanji politiki govorimo na prveiu me-stu. Tu bi lehko se dodali, da so zgubili Itali-jani pri Masavahu~23 fiastnikov in 497 vojakov* Ranjenib je pa bilo 1 castnik in 81 vojakov. Ministerstvo je dalo svojo ostavko, kralj se je razgovarjcl z razlienimi osebaml a ni §e dolo6il} bode-li prejlnje ministerstvo odpustil ali ne. Iz Londana m brzojavno poro6a, da je bila tain 8, t. m. demonstracija socijalistov, Mnozica je po potu razbila mnogo oken in oropala ve5 prodajalnic. — Od drugod ni posebnih in m-nesljivih novoitij, Doma<5e in razne vestiL Z% Erjavdev spomenik la ustanovo doili •o goriikemu odboru niinlodnji znoald: po zadnjem izkazu v 6. it ^SoSe" 423 gl. 80l/tt kr.; potcm so dali: Ivan SI ok at- na IJinjSioah 2 gl.; Frane Kodrio v Cernifrib 5 gl,; Matija tCuea, ^upnik na Torbi^i, 2 gl,} Jaaoz Boitjandifi v Eabolnu 2 gb; Janez Oloboe-nik na Fontablu 2 gl.; Luka Bolnik, iupnik v OvSji vusi, 2 g],; Filip Lobe, ^upnik v Naborjetu (Nomoc), 2 gl.; 8 Rutar, c, k. profosor v Hnljotu, ft gl,; Francs llinolak, trgovoc v Gonoi, 10 gld,; Valontin Kuiniir, udUelj v Soriei, 5 gl.; gg. Iiadrova, Val, K!«#,ftr, Velika beseda v spomin slovenskcga pisatelja Frana Erjavca z vstopnino, katere disti dohodok je namenjen za spomenik in ustanovo prerano umr-lega pi>utilja, ^>ripravlja se za dan 27. t. m. V gori-Ski Sitalaioi. Odbor za Erjavfiev spomenik naprosil je jijij^pratmySo goriske in zunanje rao5i, da bi bla-govoljno s)delovaIe pri tern blagem podjetji, Beseda bo obsralea se cu-di v svoji stevilki od 5. t. m., da &e je drznil odgovarjati na interpelacijo, obroeno do visoke e. k. vlade, moz, v degar bisi bi se morale valed inlerpo-lacijo vrfiiti pieiskava, ter omenja, da je bil grof La-tour uie pred osmimi leti pnslal njemu poprovok, na kateri mu je pa tako temeljito odgovoril, da je bila dozelna solska oblast siljona na podlagi podatkov do-tidne preiskave zapreti zavod. Navedeni list dokazuje dalje s temeljitimi razlogi, kako neosnovan je zagdr vor grofa Latourja, kako uteaieljena in opravidena pa interpelacija deMnih poslancev, ter izraza avoje * da se oduzame povod stalnemu verskemu upanje, at! dobodokjoniuncDJon podpornemu zalogu tiga dru-itva, Uie mnogo let prixadeva ae druitvono vodutvo, da bi bilo vetarangko druitvo ob enem tudi podporno za tieto udo, ki bi ie za to oglaiili. Tudi zdaj so na-merava, da bi diati dohodek v prvi vriti poipeltl u-stanovo takega oddelka. Vreme bilo je nad tri tedne zoporedom tako krasno, da lepiega si niamo mogli ieleti; proti po* ludnem in dokler golnee ni ae nagibalo k zatonu, imeli smo pravi pomladanski caa. Ali tfcti raeaec, ki je najkrajli v dnevib, hotel je pokazati, da ni naj-maojli v hudobiji, ter nam je prine*el v sredo in v cetrtuk tako burjo, kakerine nismo imeli ni letos nl lani v Gorki. Po Yipavski dolini prekueuila je mar-sikateri dimnik, a tudi v Goriei ni ae zadovoljila sa-mo a perjem in prahom, katere je gnala v vertinoo, temved je tudi opeko metala so atreh, kjer ae je prav dobro uprla. Z vieoke hide til: okrajne aodaije pri Sv. Antonu vrgla je na tla LIeb izpoa ttrehe in vso opeko, kolikor je viaela dez zid. Breda, da ni opeka nikogar zadela, drugado bi ne bilo brez krva-vih glav, krtjti biia je tako viioka, da ae je opeka drobila na drobae koac, ko je padala na tla. Meatna straia zaaluii vso hvalo, da je straiila novarno me* ato, dokler je padalo kaj raz atreho. Y nodi do arede bila je burja nekoliko odnehala; v nodi do detrtka je pa neprenohoma plesala in stralno razsajala. Y de-trtek padlo je po bliznjih bribih nekoliko anega, da je pokril na rahlo njive in paSnike. Danes spot dobro. VojaSki nabori bodo letos na Goriikem v naslednjem redu: v AjdovSdini 8. in 9. marca; v Tr-zidi 9. in 10. marca; v Cervinjanu 12., 14. in 15. marca; v Gorioi za moato 11. in 12. marea; za gorilko okolioo 14*, 15., 16, 17. in 18 marca; v Ka-nalu 21. in 22. marea; v Bolci 24. marea; v Tolminu 26., 27., 28. in 30. marea; v Cerknem 1. in 2. a-prila; v Beiani 16. in 18. aprila; v Komnu 20., 21., in 22. aprila; v GradiSdi 25. in 26. aprila; v Kor-rniou 28., 29., in 30. aprila. V Trata bo nabor od 1. do 8. marea, v Kopru od 1?. do 24. marca j v Pnlji od 2. do 6. aprila; v Podgradu 12., 13. in 14. aprila, Na vaem Primorskem se nabere letos 1529 moL za atalno vojako in bojno moruarieo, 153 mo8 za namestao reservo in najmanj 282 moz k bram-bovcem. DeMne naklade za mejno grofijo istrsko potrdil je presvitli cesar v alededib od&totkih: za zemljlko-odvezni zalcg 120/0 na vse ixravne davke; za dezelni zalog: 250/0 navseizravne davke; 1000/0 na u2itn.no mesa in vina; 1 gl. 70 kr. za vsak hectoliter na drobno potodenega piva; 10 gl. 02 kr., V*. zjrpAa $^ld. 68 kr. za vaafe bektoliter oa drobap poiofenih zganie.-Za P^^.f^^/ITvi. ia gradiiko poirjene so nadcdpje deielne naWa-def za zemlji5ko-od*ezm zalog 9<>/0 oi vwh wmyj* davkoT; *a deJclniartcg: 10% odMnhMinc; 13% od vaeb drugih i«airoih davkor; »%•»«««-*. na meso in ™o; 50 kr. od vsakega totohtra na drobno potocenega vina; 1 gW, <>"«»«* 50 kr. od Ttakega behtolitra na drobno potocenih fgame, Jta-kor a* vtdi. je razloeek med tema dezelama precej ˇelik t Tseb atrokah deielnih naklad. Drotrae novice. C. g. Anton B a t a g e I jt ?ikar na PonikTab, ostane na aTOJem ineata m no pojde ˇ Omvo — Nawh gorilWh iaUh, srejnph iVUodakia, ken** ae pr?i semester tekojeg* W;k«g* lota drag© aoboto, dne l». fobr. — Kupejjska abomic* gorilka iarolBa je swje prelaw pred* aadmiUo tudt ta tekoee Irta, nature* pred*eJ«ika Evgena bawaa Bitterja, podprcdwdoika Itaiia PateroolHje. — VJada je prepowdala prodajati in uvnirti konjis ˇ tnje drfaw, «¦ pr. ˇ Italijo, -Neki moi batoih titanot, protectant, f»I « je ?* dm I i v I j e n j « ? »foJ«m 82. letu l»ac j« linel febko aito f — >i«*to je wpet ratpisalo aluibo nameatnega ta j ni k a a letno pla&i 1200 gld. Kdor jo hcca d -biti, mora U^\mt\ pogoje. — Nj ekse. goap. grof Co r on in i, dei. g!avar, je priael predvgewjinjem a Danaja doraoT in to ponudi tu Se kak dan.—1'od-druzniea •ˇ. Cirila in M toda ˇ Koboridu bode imelt dne 17, t. m, ob 2 popoludoe nbcni zbor t proatorib 2g*&ovih. N6ri post oekaterim Ijudcm na da mini. To •jirteujflja tti piaraa, ki so deala t» puat urcdnisUu a Idrije pvi Bait. l*roo bilo je navadno piamo, sazna-ni.,v*no * poitno anainko 5 kr.; drugo bilo je pri-posoceno in jo stalo 15 kr.; tretje bilo nam jo do-nejeno po selu, xa to najetem. Vaa tri "piama pri-h.ijajo od iatega pitavca in gov ore o iati osebi, o ncki xastaroli aaraiei I. 1., ki bi rada moia dobila, ki ae ja lo tnnogo paatov nstoiij trudila, da bi se niubiU cadleio«ga jej aamskega stanu. Piaayec jo radi t kga pviporoca vaern mladenitSem, ki iscojo za-ro6nico, in teem rdovoero, ki ai izbirajo toTariico za oitalu doi avojega iivljenja. Poaebnih luatnostij ne y& nuvajati; le to to, lo to zna, da porodila bi ao rada Zato koiieuje xadojo piamo, katoro olwej^a pro- iojo v njeiiero imenu, % beamlami: ,-----Vamilito ae, tsmijend. O p e a a n a/ — Ako bi bili ljudje aa pametne nfi; tiko vztrujui, kakor za puatne burke, koliko bi ee labko doaeglo! Iz [Ajdovidine ae nam porofo, da jo priScl tje prod drema meaecerai davkaraki pristav, ki ni znal ni glovenakega dezelnega ni ncmskcga (drzav-nega 1) jezika. Be Timo, kaj bo deloi tak uradnik ae alovfnskioii tiakovinami, ki so hay,' zdaj zapovadane na Gotisk-em za alov. obdaCence. Druzba sv. Mohora Prav blizu je ca3, ko caatiti gospodje poverjeniki zapianikc Mohorjovih Ami nikov za leto 1887 aklenejo io druzbin^ma odboru v Celovec odpoSIjejo. Nabira udov se namrefi konca z zadojim dnevora tekocega meseca. Zategadelj vse ii-atite stare ode in rodoljabe, ki mialijo na novo pri-stopifi, prijazno opominjamo in nujno proaimo, naj ae podvizajo in letnino avojim porerjenikom oddajo, da bode tern mogode, avoje vpiaoTalne pole o pra-vera eaau skleniti. Po opravilnem redo se oni, ki se ne da vjiaati do konca februarja, ne more vet iteti za uda, ampak dobi za poalani denar samo toliko bukov, kakor po bukvarnicah. Zakaanjenci redno za-piaovanje dokaj zavirojo in mnogo fed irnda priza-devajo. Tudi more druzba maraikaj prihraniti, ako ie do srede marea zve. v kolikib iztiwh se imajo druzbine kujige tiskati. Med letoinjimi knjigami dobe ceatitt druzoiki jako lepo kojigof apiaano po goip. katcbeta A. KrSidn t Ljubljani, ki ima uaali>v „Oamero blagroT na svetn* in obsega 12 tiskanih po!. Nadejamo se, da to dovrieno delo vsem ttdom dobro dojde. Knjigo da drnSba trdo w platno vezati za one ude, ki letnini dodajo 40 kr. veznine. Dobro znameaje in lep dokaz, kako je druzba 8Io-veocem priijnbljena je to, da se je eeld ˇ daljnih krajih, \ Ameriki, apominjajo. Hedavno jo druibin odbor z veaeljem projel lepo itevilo novih udov, nam-ree 40 samo iz dveh kr&jev dr5ave Minesota, po d. g. Matiji Bilbanu. Bog daj, da bi se itevilo druiaikov poraozilo tudi letosl Zahvaia. Uljudno podpisani izrekam nasemn gnspodu zapann, staraiinam, poatoemn ekspedi* torju in Slapskim pevcem in vsem onhn, ki so me dne 30. januvarja 1887 v mojej kremi ae svojim pohodom pocaatili, najtoplejso zahralo ter se jim priporo&im, naj me tudi zanaorej o takih priloSuoatih ne pozabijo. Na Idriji pri BaLi, 8. februarja 1887. Franc KovaciL, podinpan i kremar. Listnica urednistva. Q. 3. B.tE.: Ebola za noalana 8p;sa; porabimo oba in ae prtporo^arao v nadaljno podporo.— ii. A. i. r O.: SIo bi; ali prej je treba na nekaterih mestih sUarnih popraykov, katere poatsva zahteva; ali smemo earai popraTiti? Punatia bi stal 8 do 10 gl. — Q. dop. o Trentski eadevi: danes ni bilo mogoCe. Javna zahvaia. Pre&stiti goapo 1 Peter Kobal, dekan t it. Perm, darowl je tukajaaji Solskej knjiinici 82 knjig draibe bt. Mahora. 2a ta blegoduSni dtr «hvaljaj«? ae mu najtopleje p^tdpiaano vodatvo. ^ VODSXVO EXORAZREDSICE V ST. PEXRU,-10. februTarja 1887. Matija Lovreacie, voditelj. Poslano. Z«g»TOra in «kI^»to»i na ^trapeai napal i*Gt»-ri»e od 4.febr. t 1. nimtm da«i ft Sim in komn; do tieaikoro pa ae naaadotien* nevedn*-at we ifeje ˇ *lo, 1$, lirLn. na Travniku i»t. 19 v Gortri. M» 4eiicl« \m mm dr«*a«. Priporo6ajf> arojo ?eltkf> zalogo TaakoTr-atnega a»ekfaf navadnega in fia, Laj za % 6 ali 12 oseb. obeSal za ubrisatke se stekla, poreelana in an gleikega ila, palic in okvirje* pozlafenih v sta-rem in nori'in slogu, avetilnic Tsake vrafce za petrolej, kroinikov, akfo.d in zfie. Velika sfaloga cmib steklenie (botelj) za ?ino, pivo, likArje h slarno /,nane tovarne r Siemenau j obVdenih ateklenic (Ha&korroy) od I do 50 Hlror. Sprejemnjo vsakcrSno atekfarako delo tudi na dn2oli m poalopja in nerkve tudi v goti^kom slogu •/, bnrvanfmi Sipumt, vczanimi so avincom, Imajo ?aIogo nivjmcnidiejSih tovaren du-najakih in pprejemajo kalero koli narofifo pa to-v&rniSki ceni na poaodc in prij»raveza cerkreno rabo, bodiai 8 distegft s;vbra, kakor tudi s posrebrnene kovinef rtajfineja, n. pr, feelihor, eiborijev, monltranc, s?ecaikwf wetilnic, kriier, alt.iriiih tab el, krizevih potov. - Sprejemajo narodiFa glede Iestcneev (kljoc)Xfl i. , «. ...... ,. tud'eygr* -^.'vbodiai g ktiatala, kakor tm&i fc^^S. Tse P° naJn'^h cenab. /f &> & rial nivcuisi Naznanja se slavnemn proti kupni ceni 17$ gld. na prodaj Jijubljanski Zvon." Sbjt R p:l fc glJ. 2,30; a itict !e!: ;!i-1.15, St. 31^. , OzMitila. Kavnateljstvo zastavljavnice (Mmtte di pioth)f m\am*\}jem po grufu Thitmu *'Goriel, uftziwiijs, da bode dne 7. marca t. h /Meh javna dra^ba (kant) ncreSeniJi zaitav I\'. dctrt Iota 1885, t, j, tistih, ki so bile zastavljene oktobru, novembra in diurembra 1885. Ravnotpy: D. L0V1S0NL v obdini BESKLA leze6i, z dreveai obra- W ! stena senoiet, ki meri 1280 D selnjev in so V j imenuje ,Za bminom" ali BPod brao* in je ^ I zaznamovana v davkarski mapi a Iter. 862.— &j Kdor bi je zelel knpiti, naj se javi pri nje fa lastoict Mi Evfemiji udovi Hey»ga (lepotij) Velika izblra lepo- tiLij, »feL in avucnikov za bozjeno drevo, Posebnost: VRTNA SEMENA naJodlKiH'J^ili pitmen, Za bod.)co pomUdansko idtov prfporoSam svoja slavito ziisina doteljna in travna someiia. M»rtt BlCamwCc^JlJ». B9 Kelodenc liolczni Intro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in ncpresegljivo zelodcao zdravilo. Tzbrafi r raznih zelodcnih boleztiih zdravilo, katero bi r reanici odgovarjalo nainenu, ni lahka attar o aroji pr^prosft acsfari ia po oMrljajooi avoji mofii na e!odLne ttrce, ai jo pridobil prodnost pred yaetni dm-ginti da zdar ^naniuti pomoiki, kar potrjuje njegora razpradaja. ki tedno rasto. Tu balzam, bogat krepfajofe mo6i kineikega ra> barbara, korcntKe, ki je aploh znana po evojem pre-barn cm uspchu, daje gotoro arodstro proii zeloddnim staboatiriT, izviritjocim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporoc:it ko jeati ne di$it proti neprijetni aapi, gnjaaa. rigniijn, zabas»Bju, hemorojdalnim teiavam; pomaga tadi proti zlatenici, glistam in boleznim t drobu. Steklentca s podukom 30 kr. Glavna zaloga t lekarni Gr. B. Pontoni v Gorici. T TRSTU pri G. B. BoYis, ˇ EOBMmU pri A, FranzonL ˇ TOLMINC pri t. Palisca. ae omogofis ozdravitev samo premoznemn, marvec tudi na-juboraejaema bolntka. Popolnocia pravici T dost imenoval jo je nekj visokocaatiti go*pod dahovnik »pn*vo roko Bo-zjo*t ker polajsa in ozdrarlja najhajae bolecino in najne-Tarnejsi bolezat, ter odstrani, ako ae rabi pravocasno relike oesrefte in prihmni take maraikomo ifoliko bdde in aolza. Izdeloratelj poSilja jo v zaboj5kih po 12 ateklentc za 1 gL M kr. po poatnem povzetji. Poitnino trpe p. t. narofiniki. V stekltnicali po 1& kr. imajo jo t Gorici Pontoni in Cristofolttttt r Tt»lminn Paliaca, T Cenrignanu Lovisoni, t Oradezi Pa5«niali, tr Gradi§Ci Coaa3iaifv Tr2iSi Praxmarer| in retina lekarnie na Kranjakem, Stajerakem, Korolkem, Pri-morskem, * Trslnt tr iairi in t Dalmaciji. UAwmit * M$pj»Tui m&m* & mm& — $«**.* ^BO^mim tifcam* * §ms§*