PTUJ, 5. februarja 1970 LETO XXIII., št. 5 CENA 0,60 DIN OLASTLO 80CIALI8TICNF ZVEZI! DELOVNeOA LJUDSTVA Ceste v severovzhodni Sloveniji Na pobudo regionalne ko- misije za ekonomsko politič- ni razvoj severovzhodne Slo- venije je bilo preteklo sredo v Ptuju posvetovanje o pro- blematiki cestnega omrežja v severovzhodni Sloveniji. Posveta sta se poleg pred- stavnikov trinajstih občin- skih skupščin Koroške, Šta- jerske in Prekmurja udeleži- la tudi član IS SRS Boris Vadnjal in sekretar medob- činskega sveta Zveze komu- nistov območja Maribor Loj- ze Briški. Udeležence je uvodoma po- zdravil predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Reber- nak, zatem pa se je po te- meljiti obrazložitvi sedanjih razmer v cestnem omrežju razvila živahna razprava, v kateri je ' bilo vsestransko ugotovljeno, da so ceste v se- verovzhodni Sloveniji v zelo slabem stanju, za njihovo vzdrževanje in modernizaci- jo pa je bilo v zadnjih letih vloženih premalo sredstev. Zanimiva je tudi ugotovitev ekonomskega centra Maribor, da je ravno to območje pri- spevalo več denarja za mo- dernizacijo in vzdrževanje cest kot druga območja v Sloveniji. V ptujski občini smo, na primer, v letih po osvobodi- tvi zgradili le 18 km cest iz sredstev republiškega cest- nega sklada. V zadnjih dveh letih pa je krajevna skup- nost Ptuj s krajevnim samo- prispevkom in s pomočjo ob- činske skupščine ter delov- nih organizacij napravila po- lovico tega, kar republiški cestni sklad v petindvajsetih lotih. Tako je bilo v moder- nizacijo cest investiranih iz lokalnih sredstev okrog 200 milijonov S din. Gradivo, ki je bilo predlo- ženo kot osnova za razpravo, so predstavniki občinskih skupščin zelo dobro ocenili, saj doslej o cestni problema- tiki v tem delu Slovenije ni- smo imeli izdelane tako te- meljite študije in programa modernizacije cest do leta 1975. Sprejetih je bilo več Pomembnih sklepov in ugo- tovitev: — območje severovzhodne Slovenije je bilo doslej pre- malo deležno sredstev cest- nega sklada SRS; — potrebno je dopolniti kriterije, ki jih je predložil cestni sklad Slovenije in pri tem upoštevati vrsto okolno- sti, ki se kažejo v posamez- nih krajih in občinah; — v večji meri se je po- trebno zavzemati za pravilen odnos med ekonomskimi in socialnimi vplivi v zvezi z nerazvitostjo posameznih ob- močij; — podrobneje je preučiti vprašanje spremembe in or- ganizacije Hnanciranja mo- dernizacije cest; — zavzemati se za to, da bi bili tudi kadrovsko pri- sotni v novih organih cest- nega sklada SRS; — posebej preučiti vpra- šanje udeležbe občin pri fi- nanciranju modernizacije cest; — naj bodo vsi načrti gra- jeni na realnih osnovah in jih je potrebno v regionalni komisiji enotno preučiti; — povečati je potrebno tu- di udeležbo republike pri davku na goriva in omogoči- ti, da bodo v naslednjih le- tih republike dobile več de- narja, namenjenega za ceste. Za ptujsko območje je do 1975. leta zajeta v načrtu mo- dernizacije cest: Ptuj—Jur- šinci—Gomila, Ptuj—Rogoz- nica—Trnovska vas—Lenart in povezava s sosednjo Hr- vatsko prek Podlehnika. Marjan Šneberger Posnetek s posvetovanja o problematiki cestnega omrežja s Spored kurentovanja I. Ob 10. uri nastop folklornik šemskih skupin po mestnih ulicah in trgih: 1. Kurenti iz Markovec, Borovec, Bukovec, Spuh- Ije, Rogoznice in drugih vasi 2. Pokači, kopjaši 3. Kmečka gostija iz Markovec 4. Orači iz Lancove vasi, Markovec in Podleh- nika 5. Kopanjarice iz Markovec 6. Rusa, medved, piceki in drugi liki T. Ploharji iz Cirkovc 8. Plesači iz Pobrežja pri Vidmu 9. Pustni pogrebci iz Hajdoš 11. Ob 14. uri karnevalski obhod po mestu Obhodna pot: Mladika — Cučkova ulica — že- lezniški prehod — Beli križ — (trg) — hotel Poe- tovio — Osojnikova ulica — Ciril Metodov drevo- red — Cesta dr. Jožeta Potrča — Srbski trg — Bez- jakova ulica — Slovenski trg — Murkova ulica — Trg mladinskih brigad — Kremnljeva ulica — Trg svobode — Vošnjakova ulica — Mladika Vstopnina: Kot vstopnina velja kovinska kurent- ska značka za odrasle 3 din. za otroke 1 din. Važna obvestila in opozorila Ptujčanom, obiskovalcem in sodelujočim pri kurentovanju 8. 11. 1970 OKRASIMO MESTO ZA KURENTOVANJE! Pričakujemo, da bodo v nedeljo ob kurentovanju obi- skali naše mesto številni go- sti, zato prosimo vse stano- valce v mestu, da okrasijo okna, balkone oziroma pro- čelja hiš. KUPUJTE ZNACKE, KI VELJAJO KOT VSTOPNICE! Za obiskovalce kurentova- nja bodo v prodaji posebne kurentske kovinske značke, in sicer za odrasle po 3 din in za otroke po 1 din. Zna?ka predstavlja vstopnico za do- poldanski nastop folklornih šemskih skupin in za popol- danski karneval. S prispev- kom, ki ga bodo dali obisko- valci za značko, bomo krili vsaj del velikih izdatkov za organizacijo naše tradicional- ne pustne prireditve. Prosimo torej goste pa tudi Ptujčane in okoličane, da ne odklanja- jo ponujenih značk. NASTOP FOLKLORNIH SKUPIN NA MESTNIH TRGIH IN ULICAH Ob letošnjem kurentovanju bodo nastopile folklorne šemske skupine ob 10. uri na mestnih trgih in ulicah. Pro- simo gledalce, naj se ne zbi- rajo v prevelikem številu na Trgu mladinskih brigad, na Trgu svobode in Slovenskem trgu, ampak naj se zvrstijo tudi na trgu pri Belem kri- žu oziroma pri »^Slovenskih goricah-«, v Trstenjakovi uli- ci in na Srbskem trgu. Vse folklorne skupine bodo nam- reč nastopile na teh trgih in se bodo vsakih deset minut med seboj izmenjavale, tako da bo lahko videl vsak gle- dalec vse skupine in ves nji- hov kratki, toda bistveni del prikaza. nevalski obhod velja isto. O- pozarjamo gledalce, da si lah- ko najlepše ogledajo povorko zlasti na perifernih ulicah in cestah, kakor so Osojnikova ulica, Ciril Metodov drevored in Cesta dr. Jožeta Potrča (Ljutomerska cesta), kajti tam je bilo po naših izkuš- njah doslej najmanj gledal- cev. VAŽNO OBVESTILO ZA KARNEVALSKE SKUPINE Za karnevalski obhod naj se zbero folklorne skupine ob 13. uri v Cučkovi ulici, posa- mezne karnevalske maske in skupine na dvorišču za Mla- diko, karnevalske skupine na vozovih in motornih vozilih na Žnidaričevem nabrežju in Na tratah. Za karnevalske skupine na vozovih in motor- nih vozilih je obvezno, da se priključijo povorki z Ormo- ške ceste. Vse sodelujoče pro- simo, da se ravnajo po navo- dilih rediteljev. Povorka je krenila natanko ob 14. uri. POSEBNO SPOROČILO V primeru, da potrebujete pomoč milice, se obrnite na postajo milice v Krempljevi ulici, tel. 77-092 oziroma 92, če pa iščete zdravstveno po- moč, se obrnite na Zdrav- stveni dom v Cučkovi ulici I, tel. 77-250 oziroma na Reše- valno postajo v Vošnjakovi ulici 5, tel. 77-484. OBVESTILO KARNEVALSKIM MASKAM Karnevalske maske obve- ščamo. da je predpoldanski program kurentovanja iz- ključno namenjen nastopu folklornih šemskih skupin na mestnih trgih in ulicah, zato prosimo, da se karnevalske maske v tem času naj ne po- javljajo na ulicah. Folklorno društvo v Ptuju KARNEVALSKI OBHOD OB 14. URI Tudi za popoldanski kar- Parkirni prostori v Ptuju ob kurentovanju 8. H. 1970: Za obiskovalce kurentova- nja, ki se bodo pripeljali v Ptuj z motornimi vozili, so določena za ta vozila nasled- nja parkirišča: — iz smeri Maribor: Za- družni trg ter naprej ob Dra- vi, — iz smeri Zagreb in Or- mož: živinsko sejmišče na Ormoški cesti ter ob tovorni železniški postaji na Rogoz- niški cesti, — iz smeri Slovenske go- rice: Cesta dr. Jožeta Potrča (Ljutomerska cesta) pri bol- nišnici, — iz smeri Vurberk: v Rai- čevi ulici. Prireditelj opozarja vozni- ke motornih vozil, naj se rav- najo po navodilih miličnikov in rediteljev. Parkirna taksa: za motorna kolesa 1 din za kom bije in osebne avto- mobile t din za avtobuse 5 din STRAP'; 2 tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 Priprave! novega petletnega načrta Kako obdržati svoje mesto v svetoMiiem raivoi^? Jugoslavija bo obdržala svoje mesto v dinamiki sve- tovnega razvoja, če bo v na- slednjih petih letih povečala vsako let(> družbeni proizvod za 8 odst. in če bo povečala nacionalni dohodek na pre- bivalca na 1000 dolarjev let- no. To so osnovni podatki do- kumenta zveznega zavoda za planiranje, v katerem so raz- ložene prve celovite koncep- cije družbenega plana razvo- ja Jugoslavije za čas od 1971 do 1975. leta. Na straneh te »Modre knjige«, ki jo bodo poslanci zvezne skunščine v kratkem začeli skrbno pre- učevati. opozarjajo istočasno tudi na poti, po katerih je treba hoditi v ritmu svetov- nega razvoja. ŽIVLJENJSKI STANDARD Skladno z raz\''ojem proiz- vodnje in produktivnosti bi se naj razvijal življenjski standard. Računajo, da bi po- prečni osebni dohodek zna- šali konec 1P75 let^i znesek od 1450 do 1500 din (letos bo dosegel ta znesek poprečno 1130 din mesečno). Po pr\nh ugotovitvah raz- vnia družbenega .standarda onozariajo na možnost pove- čanja =;tanovanjske graditve tako. da bi se noveč.Rla sta- novaniska po\^5ina od .seda- njih 11.8 na 13.2 kvadratna metra. 2^iamčeno zdravstveno varstvo bi obsegalo celotno prebivalstvo, število zdrav- nikov sni osne prakse pa bi se tako povečalo, da bi na vsa- kega izmed njih odpadlo 820 mesto sedanjih 9.^5 prebival- cev. Dvig izobrazbe in kultur- nega nivoja prebivalstva je prav tako eden izmed ele- mentov življenjskega stan- darda, kateremu bo posve- čena vsa pozornost. V tem petletnem obdobju bi v osnovno izobraže^^anje pri- tf?nili vso šoloobvezno mla- dino. REALNE MOŽNOSTI Avtorji Modre knjige trdi- jo. da so za realizacijo pred- videnih ciljev zagotovljeni potrebni nogoji glede na glo- boke spremembe v gosnodar- ski in socialni strukturi de- žele in v prednostih družbe- nega sistema, ki se pri nas razvija. Primerjajoč doseženo stop- njo razvoja .s pred^-oinn ola- nerji ugotTi^Miaio. da "le je fndusi:rii«;kn nrnizvodnia po- večala 7q R in nol krat Od leta ifl.^fi do dRnes s«^ ie od- stotek nrr^iiTOl- znižal od n^ jn od- stotkov. število nrebivalcev v d^^loTTiFTn rsTmeriii na ^e jr --^vei^alo od 5.6 na 18 odst S predvidenim tempom razvoja, ko bi rasla indu- strijska proizvodnja letno za 9,5 odst., bi se ustvarjali po- trebni pogoji za zaposlovanje vseh novih delovnih moči. NEPOSREDNO ODLOČA- NJE V razvoju rasti življenj- skega standarda je zlasti po- membno, da bodo delovni ljudje neposredno odločali, koliko bodo določali za skup- ne potrebe standarda, kakor je njihova pravica, da odlo- čajo o delu dohodka za oseb- no porabo. Povečanje sred- stev za življenjski standard bi v razdelitvi nacionalnega dohodka dosegli, če bi raci- onalno uporabljali sredstva in če bi delovni ljudje odloč- neje vplivali na določanje sredstev v te namene. Izdatki družbe za pokojni- ne se bodo nekaj povečali glede na sedanjo obliko de- litve nacionalnega dohodka. Zvišanje pokojnin bi bilo ne- kaj počasneje od povečanja osebnih dohodkov. Upošteva- joč povečanje števila upoko- jencev računajo, da bi bilo mogoče njihove prejemke po- večati letno za 3.5 odst. Otro- ški dodatek bi ostal v naprej, vendar računajo z njegovimi novimi vrednostmi, da ta ka- tegorija ne bi izgubila svo- jega ekonomskega in social- nega pomena. LANI NAJVEČJI PORAST CEN V POREFORMSKEM OBDOBJU Lani smo bili priča visoke- ga porasta življenjskih stro- škov. Kako je bilo s cena- mi v ptujski občini, nam je povedal Franjo Donaj, anali- tik za cene in osebno potroš- njo pn SO Ptuj. V letu 1969 so se cene v prodaji na drobno bistveno spremenile. Prišlo je do so- razmerno visokega porasta življenjskih stroškov. Bil je najvišji v poreformskem ob- dobju. Na gibanje življenj- skih stroškov so največ vpli- vale povečane cene v proda- ji na drobno: prehrane za 7 odstotkov, 5\'ežega mesa za 15 odstotkov, skoraj nenor- malen porast cen pa je pri mesnih, izdelkih — do 20 od- stotkov. Bistvene spremembe v cenah je opaziti tudi v dru- gih potrošnih .skupinah, po- sebno pri obutvi (za 14 od- stotkov), pri nekaterih teks- tilnih izdelkih in določenih gospodinjskih predmetih, še posebej pa pri pohištvu ^ 20 odstotkov. Povečale so tudi cene nekaterih storit^^ Med drugim so porasle ^ stinske storitve v poprečj za 11 odstotkov. Na omenja ni porast so močno vplival zvišane cene jedilom, V ptj mer javi z letom 1968 so j dvignili življenjski strošls za 9.4 odstotka (v poprečj za ptujsko občino). Življenj ski stroški v letu 1969 v pUij ski občini so višji od jugo slovanskega poprečja za i, odstotka, od slovenskega po prečja pa nižji za 1,1 odstot ka. — So povišani osebni do hodki preprečili znižanje živ Ijenjske ravni zaposlenih? Kljub omenjenemu nezaie lenemu gibanju cen v proda ji na drobno in življenj.ski! stroškov vendarle ugotavlja mo, da se v.sled zvišanja na minalnih osebnih dohodkoi za cca. 18 odstotkov v kt 1969 življenjska raven zapo slenih ni znižala. Omenjer, porast nominalnih osebni; dohodkov v celoti pokriv porast življenjskih stroškom Ugotavljamo celo porast re alnih osebnih dohodkov z cca. 6 odstotkov. — Je upravičen «:irah prt ponovnimi pb' me':tx:> ali ce- lo mnoeokrat blišč tujine., kjer jim v oblikovanju nji- hove osebnosti oostaja dorr-a- če polie. kier so odr.i.5čaji in že kot otroci Irdo delali. r>.e- kai tuiet:a in premalo cen-e- nega Mnogi odborniki so grajali dosedanjo kreditno politiko v kmetij-stvu, nekatere druž- bene obremenitve pa so ime- novali — kazen, ki nima no- bene spodbude za delo. Mla- di, ki so pred leti končali kmetijske šole t namenom, da bi uspešneje gospodarili na svojih kmetijah, danes odhajajo v najrazličnejše po- klice. po svojem prepričanju in izkušnjah čim dlje od kmetijstva . .. Kmetje odborniki so tokrat dovolj glasno in prepričljivo poudarili, da so včasil« še tako lepo oblikovane resolu- cije. priporočila in obljube odločno premalo, saj je pra- ksa pokazale, da največkrat ostane samo pri tem. Slišali smo tudi mnenje, da smo kmeta z ukinitvijo biv- ših zadrug postavili v pa- sivno pozicijo in v nemilost trenutnih razmer, v katerih se počuti zapostavljen tako kot proizvajalec in prodaja- lec svojih sicer skopih tržnih viškov. Odborniki so se zavzemali za krepitev sklada za kme- tijstvo, ki bi naj s svojo po- litiko vsaj deloma blažil naj- bolj pereče probleme. V okviru tega sklada bi naj bil po mnenju nekaterih tudi fond za izobraževanje kmeč- ke mladine Praksa je poka- zala. da ostajajo na kmeti- jah največkrat tisti otroci, ki niso končali osemletke. Zem- lja pa poleg dela notrebuje tudi strokovno znanje. V kmetijstvu se ne pora- jajo več samo proizvodni in tržni problemi, ampak se kot posledica tega vse bolj po- javljajo težki socialni pro- blemi. ki .se kažejo iz dneva v dan v vse bolj drastični obliki. Na seji je bil obliko- van enoten sklep, da je tre- ba v bodoče ob takih vpra- šanjih posvetiti več pozorno, sti izdelavi in realizaciji čvr- stih akcijskih programov, re- solucije pa naj ob tem pome- nijo le dopolnilo in ne nekaj, kar je včasih tako lepo obli- kovano in že v naprej obso- jeno na neuspeh v praksi. J S. Izvolili so dErektcija KK Slov. BisUkci Minuli teden so člani de- lovnega kolektiva Kmetijske- ga kombinata Slovenska Bi- strica izA'olili novega direk- torja. To pomembno dolžnost so zaupali dosedanjemu v. d direktorju ing. Ivanu Arbaj- terju. ki je že dolgoletni član kolektiva kombinata. Prav bi bilo, da bi dobil novi direk- tor vso podporo de!o\mega ko- lektiva in di-užbenooolitičnih organizacij zaoletenega polo- žaja kmetijstva v občini. -d N^GRADF m KARNEVALSKE UKE 8. !L 1970 v Ptuju Folklorno društvo je ime-, novalo petčlansko komisi.i« za ocenjevanje posameKoiS in skupinskih karnevalsfeiti šcm. Komisija bo podelila najbolj uspeMm maskam na- g^rade v skupnem znesk« 10.000 din. Posamezne in skupine bo ocenjevala gle- de orip;inaInosti zamisli, na- čina izAcdbe. vloženega tru- da in učinkovitosti prikazf' Posanieziie nagrade bodo * višini od 56 d« 1000 din. Folklorno društvo v PtajU Vreme do nedelje, 15. februarja Ml a i bo v petek, 6. fe- bruarja, ob 8.15. NAPO- VED: Spremenljivo vrenje bo. V času do nedelje. 15- februarja, bo verjetno pad- la večja količina snega, po- sebno v drui;! polovici ted- na. ko bo vetrovno. Alojz Cestnik teDNIK — Četrtek, 5. februarja 1970 STRAN 3 PRIPRAVE NA KONFERENCO SZDL V SLOV. BISTRICI V Slovenski Bistrici je bil v ponedeljek razširjen sesta- nek izvršnega odbora občin- 5lce konference SZDL. Kljub ponovnemu sklicu se ga je udeležila le polovica vablje- nih. Razpravljali so o osnut- 1{U akcijskega programa, predvidenega na osnovi tez »SZDL danes-t-" ter o dopolni- tvi pravil občinske konferen- ce. Spregovorili so tudi o težavnem položaju financira- nja telesne kulture in kultu- re. Predvideno je namreč, da bi v občini ponovno uvedli en promile od osebnih dohod- kov zaposlenih, kot je to bilo pred dvemi leti, ko je bilo financiranje kulture in špor- ta zadovoljivo. V načrtu so imeli izvolitev političnega aktiva, ki bi se dogovarjal z delovnimi orga- nizacijami o ponovnem pod- pisu pogodb. V razpravi so ugotovili, da bi bilo potrebno pripraviti okvirni program, zakaj bodo sredstva potrebovali, za to pa je ostalo le malo časa, ta- ko da ga v podrobnosti ni mogoče izdelati. V naslednjih dneh se bodo morali sestati vsi tisti, ki vodijo kulturne in športne organizacije, tako da se ne bi spet ponovilo, da bi omenjene organizaaje o- stale pri sedanjem načinu financiranja. Čeprav je na razpolago le malo časa, menimo, da bi okvirne programe v desetih dneh lahko pripravili, to pa bi bilo dovolj, da bi se lahko z njimi pojavili pred delov- nimi organizacijami, med ka- terimi so že mnoge pristale na ponoven podpis pogodb. Zadnje čase je veliko go- vora o tem, kako pomagati tudi zasebnenoRi kmetu in ga usposobiti za tržnega in ena- kovrednega proizvajalca. Stvari se kljub številnim re- solucijam, govorom ... niso izbolj-šale. Žal še vedno zaman govo- rimo o potrebni obnovi halo- ških in slovenjegoriških vi- nogradov. Lani so sicer odo- brili posojilo za obnovo ha- loških vinogradov, a žal po previsoki obrestni meri za vse vinogradnike. Pri obnovi vinogradov je nadvse pomembno tudi kva- litetno trsje. Obnova vino- gradov je draga, zato ni vse- eno, kako trsje nasadimo. Znano je, da je v Juršincih že dobro znana trsnica obrata za kooperacijo »Jože Lacko« KK Ptuj. O delu v trsničar- skem odseku in o njegovi vlogi pri obnovi vinogradov smo , se pogovarjali z njego- vim predsednikom Simonom Toplakom iz Most j a. Ko je uničila koreninska uš vinograde so se vinograd- niki iz okolice Juršinec prvič 1905 leta združili v trsničar- sko zadrugo. Z žlahtno trto so obnovili cca 300 ha goric v okolici Juršinc. Zadružna misel v tem območju je že stara. Pred tremi leti smo zo- pet organizirali trsničarski odsek obrata za kooperacijo »Jože Lacko«. Glede na spre- jeti pravilnik in predpise 19 zadružnih trsničarjev pride- lujemo trsne sadike v lastnih trsnicah in sadne sadike. Do- segli smo velik napredek predvsem pri skupnem delu in prodaji. — Kaj predlagate pospeše- valni službi za kmetijstvo v občini kot član upravnega odbora sklada za pospeševa- nje kmetijstva in sveta za kmetijstvo? Strokovno službo bi morali organizirati tako, da bi vsak kmet ali kmetijska organiza- cija vedela, kam oziroma h komu se lahko obrne po po- moč. Vedeti je tudi treba, kdo je odgovoren za posledi- ce pravilne ali nepravilne službe. Olajšano bo delo na pode- želju, kolikor bodo ustanovili strokovne odseke ali odbore (živinorejske, poljedelske, sa- djarsko-vinogradni-ške. se- menogojske ..., odvisno od prilik in naravnih pogojev) Odseki morajo biti strokovno navezani na zavode, ki so v ta namen ustanovljeni. Vzpo- staviti je treba nesebično so- delo\'an1e s kmetom in mu vrnit' zaupanje v organizira- no delo Kmetifski sklad občine naj odgovana za plačilo stroš- kov. Sredstva naj bodo raci- onalno uporabljena. — Kot je slišati, ste v Jur- šincih pred nedavnim že u- stano\'ili strokovne odseke? Okoli 30 juršinskih in oko- liških živinorejcev smo usta- novili živinorejski odsek. Iz- volili smo 5-članski odbor in napisali osnutek pravilnika. Imeli smo že strokovni sesta- nek s strokovnjaki Zivino- rejsko-veterinarskega zavo- da. Naredili smo načrt dela v strokovno izobraževalnem smislu za delno ali popolno specializacijo naših kmetij. Pred kratkim smo ustano- vili tudi vinogradniški odsek, uslanovnih članov je več kot 40 Imeli bomo .^Iršo strokov- no razpravo s strokovnjaki pristojnih zavodov o obnovi in rajonizaciji našega vino- gradništva. V prihodnjem mesecu na- meravamo ustanoviti še sad- jarski odsek. Odseki bodo organizirano skrbeli za strokovnost kme- tovalcev z demonstracijami, ogledi in izleti na specializi- rane kmetije, s strokovnimi predavanji, tečaji. Organizi- rano bomo nastopali na sej- mih. razstavah, si pridobili reprodukcijski material. Kmetje bodo organizirano povezani s strokovno službo zato ustanovljenih zavodov. Z R Problemi skladov zdravstvenega za- varovanja kmetov k(miunaine skupnosti Ptuj ! Samoupravni organi zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov komunalne skupnosti Ma- ribor so s pomočjo službe komunalnega zavoda za so- cialno zavarovanje Maribor vestno opravljali v letu 19S9 svoje delo. Za leto 1969 so načrtovali potrebna sredstva v znesku 10.927.000 din. do- hodkov pa je bilo le 10.268.311 din. Realizacija je bila torej le 93 odst. V letu 1969 so znašali iz- datki za opravljene zdrav- stvene storitve kmečkim za- varovancem 11,066.321 din. Ce upoštevamo, da zajema skupnost 55.297 zavarovan- cev in da je bilo za vsakega porabljeno lani 200.12 din. si Je s težavo predstavljamo, Kako bodo skladi zdravstve- nega zavarovanja kmetov preživeli leto 1970, ker jih bremeni saldo primanjklja- jev iz preteklih let z zne- skom 1.243.140.36 din. Lan- skoletni primanjkljaj znaša fi7.775 din. Ta bi bil za '10.612 din manjši, če bi skupnost zdravstvenega za- varovanja kmetov dobila 10 ^stotni delež 8 odst. repu- bliškega prispevka za drav- ^^veno zavarovanje kmetov, •^akor to določajo ustrezna ^konska določila, kar pa je bilo porabljeno za napredek ^'čne službe. Glede na to ^o samoupravni organi ^ravstvenega zavarovanja ^fnetov morali sprožiti u- I^favni spor. da bi ta sred- prišla v sklad zdrav- stvenega zav^arovanja kme- tov. Iz sklada zdravstvenega za- ^rovanja kmetov je bilo v 7tu 1909 izplačano za zdrav- wnje zavarovancev v bol- nišnicah 7,419.148 din oziro- ma približno tri četrtine vseh zbranih sredstev. Kmečki za- varovanci so torej v položaju, ko gredo k zdravniku šele tedaj, ko ta ne more druge- ga, kot da jih napoti v bol- nišnico. Niso redki primeri, da v km.ečki družini pokli- čejo veterinarja, če jim zbo- li domača žival, bolnega čla- na družine pa ne napotijo k zdravniku, ker bi bili s tem preveliki stroški. Ce pri- štejemo k temu še skrajno ekonomsko izčrpanost, osta- relo&t kmečkih ljudi, eksten- zivnost proizvodnje, nam je razumljiv beg mladih ljudi s kmetij. Glede na vse gornje si kmetje veliko obetamo od novega zakona o zdravstve- nem zavarovanju, ki bi naj bil sprejet že letos. Janez 2ampa Trčila sta avtobusa 31. januarja sta v Mostju pri Juršincih trčila dva avtobusa, ki sta pripeljala eden drugemu naproti. Za razmere na cestišču nekoliko prehitra vožnja je po- vzročila drsenje na zasneženem in poledenelem cestiču — tako, da je prišlo do čelnega trčenja. Na obeh avtobusih je za okrog 4.000 din škode, potniki razen strahu — niso bili prizadeti. __J. S. Ukradel je šest kokošS in dva petelina 31 januarja ponoči je sedaj še neznani storilec ukradel iz nezaklenjenega hleva pri Stan- ku NOVAKU v Gaberniku - šest kokoši in dva petelina (Petelina sta torei tokrat «voie putke slabo varovala in sta se najbrž z njimi vred zna='» " loncu.) J. S. Banka utira pot if JU Nekaj dni več kot dva mese- ca Je minilo, odkar je podruž- nica celjske kreditne banke v Slovenski Bistrici odprla še eks- pozituro v Poljčanah. Doslej so morali Poljčančani varčevati, najemati kredite ali poslovno sodelovati z bankami v Sloven- ski Bistrici Slovenskih Konji- cah ali pa celo v Mariboru. Obi- skal sem vodjo podružnice v Poljčanah Albina Cernošo, inž,, ki mi je rad pojasnil začetne korake »bančništva«. Mnogi, ki so še nedavno te- ga morali v oddaljene kraje, če so hoteli vlagati denar, ali na- jemati kredite, so že spoznali, kakšna je nova pridobitev. Z ustanovitvijo podružnice v Poljčanah so nameravali pred- vsem pospešiti varčevanje. Do- bijo laKko tudi gotovinski kre- dit do sto starih tisočakov aH pa kredit za avtomobile. Že v tem kratkem času pa sc je po- kazalo, da bi ljudje radi dobili tudi večje kredite, vendar jim zaenkrat nI mogoče ustreči. V Celju bodo kmalu razpravljali o tem, da bi spet dajali večje vsote, saj so sedaj mnogi vezani Težja prometno nesreča v Budini 1. februarja popoldne se je pripetila v Budlni pri Ptuju težja prometna nesreča pri ka- teri >e bil huje po.škodovan Bo- ris KRAMBERGER, star 6 let. Fant je pritekel na cestišče iz Simoničeve hiše prav v trenut- ku. ko se je s VW na relaciji Maribor — Ormož pripeljala Marija LIJKM\N. med sestra iz Maribora Zbila ^a je po ce- stišču. kjer je obležal huje te- lesno poškodovan po rokah, no- ?ah. prsnem ko4u in drugje Na avtomobilu je za okrog 8 000 din škode. J. S na potrošniške kredite pri tr- govskih podjetjih in so prisilje- ni vzeti blago samo v določenih trgovinah. Mnogi bi seveda ra- je Imeli denar, tako da bi sami Izbirali, kje ga bodo najkorist- neje uporabili. Velikokrat se pripeti, da so v trgovinah pri- siljeni kupiti določeno blago, čeprav sprva tega niso namera- vali. Stvar bi bila mnogo bolj- ša, če bi se dogovorili, da bi tu- di banke lahko dajale gotovino. V Poljčanah si bodo prizade- vali vključiti v varčevanje čim- več mladih, predvsem učence osnovnih šol. Povezali so se z vodstvi šol In vse kaže, da bo ta akcija lepo uspela. Ob sre- dah popoldne, ko je čas določen za najmlajše, se jih vedno veli- ko zbere. Po dveh mesecih je r Poljčanah 134 vlagateljev, od tega pa je kar 110 otrok. V na- črtu Imajo tudi, da bi vključili še področje Makol; ker pa Je make oddaljeno, se bodo dogo- vorili, da bi makolski otroci prinašala hranilnike v šolo, kjer bi jih čakal predstavnik podruž- nice In jim denar varno spravil. V poljčanskl podružnici tudi odkupujejo in prodajajo devize, doslej pa je odprlo žfro račune 72 občanov. Omeniti moram tudi željo jx) vključitvi kmetov v sodelova- nje. V tem pogledu Je ta teža- va. da ti ne morejo koristiti kreditov tako, kot bi želeli, saj sedanji predpisi velikokrat pred- stavljajo nepremagljivo oviro. Vse jasneje postaja, da kmetje, ki največkrat lahko pri najema- nju kreditov jamčijo le z zem- ljo, niso v enakopravnem polo- žaju PtKlružnlca banke v Poljča- nah je vsekakor velika prld(.->bi- tev In če uspehi ne bodo vidni kar v začetku, ne bi mogli re- ci, da je bila to nerentabilna naložba Prihodnost bo prav gotovo pokazala uspešnost, naj- bolj p<^membno pa bi bilo, da bi se krog varčevalcev razširiL -d »Poglei no, |ože. tisti dve dami tam, kako sta si podobni. Kai praviš, sta sorodnici?« »Kje pa, verjetno hodita v isti lepotni salon.« STRAP'; 4 tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 11. občni zbor občinsiDr. Jože Potrč« Ptuj Kristina GORISEK, Gostinsko podjetje «^Haloški bi- ser^ Ptuj Ivan GRANDA, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj Jože HAJDINJAK, Agrotransport Ptuj Ivan HORVAT. Osnovna PTT enota Ptuj Branko KAMPUS, Trgovsko podjetje »Panonija-« Ptuj Katica K.AŠMAN, Kmetijski kombinat Ptuj Pavla KLINGER. ?^ovarna perila »Relta-" Ptuj ing. Milan KNEŽEVIC, GG Maribor — gozdni obrat Ptuj Franc KOTIOŠEC, Vodna skupnost »Drava«- Ptuj Ivan KRAJNC. Elcktrokovinar Ptuj Jože KRlZ\NClC, Kmetijski kombinat Ptuj Franc LAZAR, Tovarna avtoopreme Ptuj Stanko I.EPEJ, Tiskarna Ptuj Franc MAJERiC. Konus — obrat »Zaščita« Maj- šperk Dr. An te MIIET.A, Zdravstveni dom Ptuj Stane PFCEK. Živinorejski vet^^rinar^ki zavod Ptuj Simon PESEC. TGA Boris Kidrič« Kidričevo Francka PETROVIf. Živilska industrija »l^ctovia- Ptuj Edi POHARIC. Elrkfro Maribor — enota Ptuj Franc PRi'MOŽlC. Trtrov«:ko podiefie »Izbira-- Ptuj Janko RICS, Obrtno-gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj Alojz RIJAVEC, Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj Franc RUS, Opekarna Žabjak pri Ptuju Jože SKERLOVNIK, Kmetijski kombinat Ptuj Jože SOTLAR, Pekarne »Vinko Reš« Ptuj Alojz SEGULA, J2 Podjetje za popravljanje voz Ptuj Francka SiMENKO, Obrtno podjetje »Dravinja« Ki- dričevo Stanko VAUDA, Komunalno podjetje Ptuj Franc VREŽE, TGA »Boris Kidrič« Kidričevo Marica ZEBEC, Dom upokojencev — oskrbovancev Muretinci Franc ZEMLJiC, Tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk Anton zoreč, Sigma Ptuj Zlatko ŽERAK, Gimnazija »Dušan Kveder« Ptuj Elica ŽURAN, Zavod »Olge Meglic« Ptuj Po funkciji so predsedniki šestih strokovnih sin- dikatov člani občinskega sveta Zveze sindikatov ob- čine Ptuj, tako, da ima svet 45 članov. NOVOIZVOLJENI NADZORNI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ -Alojz CUCEK, Podjetje PTT Maribor — servisi PTT Mirko KOROŠEC, Kreditna banka Ptuj Lojzka MARINKOVIC, Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj Ivan mazera, tga »Boris Kidrič« Kidričevo Tone Potočnik, Kmetijski kombinat Ptuj predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov obcine ptuj Občinski svet Zveze sindikatov občine Ptuj je na svoji prvi redni seji izvolil kot politično-izvršil- ni organ predsedstvo, ki ga sestavljajo: Simon PEŠEC, predsednik občinskega sveta Feliks BAGAR, podpredsednik občinskega sveta Drago CATER, predsednik sindikata delavcev kme- tijstva in živilske industrije Kristina GORIŠEK, član občinskega sveta Franc KLEMENCiC, predsednik sindikata delavcev industrije in rudarstva Viktor KRAJNC, predsednik sindikata gradbenih delavcev Jože KRIZANCiC, član občinskega sveta Danilo MASTEN, predsednik sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti Oton MLAK.A^R, predsednik sindikata delavcev druž- benih dejavnosti Jože ŠTUMBERGER, predsednik sindikata delavcev prometa in zvez Franc ZEMLJiC. član občinskega sveta Mandatna doba izvoljenih organov Zveze sin- dikatov občine Ptuj tra.ia 4 leta. Ptuj, 24. januarja 1970 VOLII.NA KOMISIJA XL OBČNEGA ZBORA ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ teDNIK — Četrtek, 5. februarja 1970 STRAN 7 TP PANOMIJA Nov market v KidričeMem Kot smo že poročali, so pre- teden odprli v Kidriče- vem samopostrežno prodajal- ko Market TP Panonija iz Ptuja. Moderno trgovsko po- slopje leži ob robu naselja pri restavraciji. Ob uri otvoritve se je pred trgovino zbrala velika mno- žica domačinov, predvsem pa je bilo veliko gospodinj, ki bodo odslej cesto obiskovale nov lokal. Prisotni so bili tu- di predstavniki družbenopo- litičnih organizacij, SO Ptuj in drugih podjetij. Zbrane je pozdravil Stanko Vinkler, predsednik delavskega sveta TP Panonija. Uvodoma je po- vedal nekaj o razvoju pod- jetja, ki je bilo ustanovljeno 1954. leta s 57 zaposlenimi, brez sodobnega trgovskega lokala. Danes šteje kolektiv 450 zaposlenih, ki ustvari let- no 110 milijonov prometa. Obnovili so skoraj vse trgo- vine v krajih, kjer je promet to opravičil. Tudi nove inve- sticije že dajejo dobre rezul- tate. Letos je začel obratovati v Budini mini market «-Ke- kec«. Podjetje ima že 6 sa- mopostrežnih lokalov. Market v Kidričevem me- ri 565 kvadratnih metrov ko- ristne površine. Je najsodob- neje opremljen trgovski pa- viljon. Arhitektonske rešitve so elegantne, sodobne in eno- stavne. Pohvalil je arhitekta Ivico Vilfana. Oprema je naj- sodobnejša, funkcionalna in 'epa; ob tem je izrekel pri- znanje arhitektu Keršovanu jP firmam, ki so opremo iz- 'Jelale. Paviljon sestavljajo tri prodajne enote: samopo- ■ strežna trgovina, prodaja me- in delikates ter bife, ki i dela ločeno od trgovine. Spo- '^""ladi bodo za trgovinskim P'^viljonom zgradili še skla- |«išče za gradbeni material: , ^ement, gradbeno pohištvo, "etonsko železo in drugo. Izvajalec gradbenih del je ,J'lo GP »Drava« iz Ptuja s •kooperanti: »Klemos« iz Le- j Jarta, »Elektrokovinar« iz Keramičarstvo in pe- ' ^^r.stvo. Maribor. -Les«, Ptuj. ''O^Jrad«, Ormož. Smigorc in '^rnuga — obrtnika iz Ptuja. Spomladi bodo okoli objek- ta uredili še zelenico, z lepo- tičnim grmičevjem in asfal- tom, kar bo objekt še polep- šalo. Prisotne je seznanil, da bo TP Panonija v jeseni priče- lo z gradnjo trgovske hiše v Ptuju. Med drugim je pouda- ril, da bi lahko bile investi- cije še bolj načrtne in učin- kovite, če bi bila vsa trgov- ska podjetja združena v eno podjetje. Ob zaključku je Stanko Vinkler dejal, da se bo pod- jetje še bolj potrudilo v za- dovoljstvo potrošnikov. V imenu podjetja, predvsem pa prodajalcev in prodajalk no- vega marketa je povabil nav- zoče na ogled nove trgovine. Za tem je Franc Krajnc, predsednik KS Kidričevo pre- rezal simbolično vrvico. Ob tem se je zahvalil delovne- mu kolektivu TP Panonija, ki je razumel potrebe prebi- valcev in zgradil nov trgov- ski market v Kidričevem. To območje je dobilo najsodob- nejše urejeno trgovino, na katero so lahko ponosni. Kraj je pridobil na videzu, obča- nom Kidričevega in okolice se je izpolnila dolgoletna že- lja. Želel je, da bi potrošniki našli v trgovini vse artikle, po katere so morali prej v Maribor ali v Ptuj. Kolekti- vu Marketa je želel veliko poslovnega uspeha v novih modernih prostorih. Številni obiskovalci so si o- gledali lepo in bogato oblo- ženo trgovino. Prodajalke in prodajalci so imeli že prvi dan veliko dela, saj je izbor v novi trgovini veliko večji, kot je bil v prejšnji. ZR Sodobno opremljena samopostrežna prodajalna v Kidriče- vem IPismo uredništvu Ne morem mimo tega... da ne bi spregovoril še jaz nekaj besed o problemu, ki ga obravnavate v Tedniku pod naslovom: »Dva groba pred hišo in živ mrlič v njej'- v vaši prejšnji številki. Uvodoma želim izraziti svoje priznanje novinarju in listu, ki sta se lotila tako hu- manih akcij, kot je akcija za pomoč invalidu Jožeku Marina, ter ki se lotevata ta- ko perečih problemov, kot je problem ostarelih neoskrb- ljenih ljudi. Želim pa poudariti še ne- kaj drugega, ker se namreč poleg prizadetosti, ki jo ču- tim zaradi tega, ker nikdo ni poskrbel za onemoglega starčka z izjemo njegove so- sede, moram vprašati, kaj so storili njegovi otroci, ki ži- vijo v njegovi bližiui kar tri- je, da njihov oče ne bi ži- vel v takšnih okoliščinah, kot so ga našli obiskovalci v spremstvu Tednikovcga no- vinarja. Vsiljuje se mi vpra- šanje, ali ti ljudje nič ne pomislijo na to, da bodo tu- di oni nekega dne postali stari, mogoče onemogli? Ka- ko bodo lahko pričakovali, da bo za njih kdo skrbel, če so tako obupno zanemarjali svojega lastnega očeta?? Mi- slim, da mi verjamete, da nie muči, da bi postavil še več podobnih vprašanj, toda naj bo dovolj. Vsekakor mislim, da bo morala naša skupnost posvečati starim neoskrblje- nim ljudem večjo po7/.nost, kakor jo, ter k temu priteg- niti tudi otroke prizadetih, kakor to določa ustrezen za- kon. Hugo Sneberger, Placar 18 POSLEDICE DRUŽINSKEGA NERAZUMEVANJA Center za socialno delo be- leži iz leta v leto več proble- mov, ki so posledica nerazu- mevanja v družini. V letu 1968 je bilo 360, lani pa že 420 primerov, ki so jih mo- rali reševati. Močno narašča število razvez. Ko se starši razidejo, je treba otroke pre- pustiti enemu od staršev, ali kako drugače poskrbeti za njegov oljstanek in vzgojo. Vedno številnejši so primeri zapuščenih in zanemarjenih otrok, opuščena skrb za nji- hovo vzgojo in preživljanje. V večini primerov botruje družinskim problemom alko- holizem. Lani so n^rali med dru- gim odvzeti istaršem 5 otrok, ker so zanemarili vzgojo in oskrbo, za 9 staršev so pred- lagali kaznovanje, ker so za- nemarili oskrbo otrok. V 61 primerih je center za social- no delo poročal sodišču in izrekel mnenje o dodelitvi otrok ob razvezi, urejeval stike med starši in otroki, ki ne živijo skupaj. I^ni je bi- lo 5 otrok posvojenih. V 98 nrimerih so morali urejevati začasno oskrbo otrok, kate- rih star.ši so na delu v tuji- ni. Glede tega so na seji sve- ta za varstvo družine in soci- alnega varstva sklenili, da bodo do.seali nri notranji u- oravi. da bodo staršem, ki žive in delaio v inozemst^vu. 7-B otroke doma pa se ne bri- galo. odvzeli oaso^e ob pri- hodu. Sramotno je, da starši služijo v inozemstvu večje vsote denarja, za njihove otroke pa se mora brigati družba, tujci, ali pa so pre- puščeni samim sebi. V 160 primerih so morali materialno pomagati ogrože- nim družinam, urejati pre- živnine za otroke. ZR Artist pride k cirkuškemu direktorju. »Skačem iz tridesetmetrske višine z glavo naprej, naravnost v litrsko steklenico.« »Takoj ste sprejeti,« navduše- no reče direktor, »toda povejte mi, kakšen trik uporabljate pri tem?« »No, da,« meni artist, »maj- hen trik Je ie pri tem, skačem namreč skozi lijak.« »Od kdaj ,se pravzaprav ta- ko zelo zanimate za ženski spol?« sprašujejo znanci nekega znanega Casanova ». . . oh, odkar sem ugotovil, da nisem ženska « Tednik Prelom 11 ica ali - kaj drygega? Po nekaj nedelavnih letih so v Slovenski Bistrici ponovno pripravili občni zbor zveze kul- turno-prosvetnlh društev. Zbor je bil ustanovni in menda Je to ime kar zasluži!, saj Je od uspeš- nega dela minilo že toliko let, da so skoraj prišla že v pozabo. Povabili so 90 delegatov iz gospodarskih in družbenopoli- tičnih organizacij. Vabilu se je odzvala tretjina in še ta po eno- urnem čakanju. Dilema, ali naj občni zbor sploh bo, je bila upravičena, udeleženci pa so se odločili da bodo poizkusili kljub majhnemu številu prisotnih. V uvodnem referatu je Ivan Ferk orisal minulo dejavnost in nedejavnost, spregovoril je o programu dela ter o zelo pere- čem problemu kadrov. Predla- gal je tudi, da bi na osnovnih šolah ustanovili pionirske sek- cije. kjer bi našli svoje mesto recitatorji, glasbeniki, lutkarji in drugi. Obudil Je tudi zanimi- vo misel, da bi se morale pove- zati s klubom slovenskobistriš- kih študentov v LJubljani, saj bi se morali študentje bolj ak- tivno vključiti tisti, ki študirajo v Mariboru) v kultur- no dogajanje občine, tako da ne bi bili samo večni potniki med Ljubljano, Slovensko Bistrico in Mariborom. Razveseljivo Je, da so se obč- nega zbora udeležili mno<:i predstavniki političnih organi- zacij, med katerimi bi omenil SZDL, ki Je v minulih dveh lerih veliko storila za razvoj kulture. V zadnjih dveh, treh letih ie na področju kuhure viden velik skok naprej v delu Matične knjižnice Njen upravnik Milu- tin Arko je v razpravi podal obširno stanje matične in vseh odnika t opravičilom, da si zaradi družinskih razmer ni želela še tretjega otroka, ra- zen tega pa je trdila, da je I«"' otrok predčasno rojen. Pozneje se je izkazalo, da njene trditve niso bile resnične. Zvedpli smo. da detemorilka nekaj časa sploh ni hotela na zdravljenje v ptujsko bo!ni.«n'- co. Pod silo razmer je bila pri- siljena iskati zdravniško po- moč. Nadaljnja preiskava je v te- ku in pričakovati je, da bodo osvetljeni vsi vzroki, ki so t>r trovali odločitvi da je mati na tako nepremišljen in nerazum- ljiv način utopila komaj rojeno dete. J. S. tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 STRAN 11 Nekaj izmed mnogih vprašanj ob pospeševanju kmetijstva Misel o pospeševanju knno- tijstva postaja iz leta v leto bolj živa, kar je posledica spoznanja, da ta gospodarska panoga najbolj zaostaja za dru- gimi. Ponekod so tvorne po- sledice pospeševanja že vid- ne npr. v Zg. Savinjski dolini. Tudi na območju ptujske ob- čine je že mogoče opaziti u- spehe takih prizadevanj- Kljub velikemu zanosu in splošnemu vzdušju pa se ob teh dogaja- njih nehote porajajo vprašanja kakor so npr.: Katero kmetij- sko panogo bo potrebno naj- prej izboljšati? Katere kmeti- je bo glede na njihovo velikost in druge okoliščine potrebno najprej vključiti v režim po- speševalnega dela. Po podatkih študije o kme- tijstvu občine Ptuj iz leta 1965 ter dopolnilnih raziskav in Napačno pa bi bilo misliti, da imajo vse krave takšne pro- izvodne zmogljivosti. Bolj toč- no predstavo o proizvodnih zmožnostih krav dobimo, če si Sedanje proizvodne zmoglji- vosti teh krav prav gotovo ni- so velike. Zato lahko brez na- porov zaključimo, da je doho- dek od takšnih krav res maj- hen in skromen. V kravah je torej še veliko neizkoriščene- ga. Zaključek bi torej bil: iz- bo!j.šati mlečnost krav- Za vsak smotern pristop k delu, ki naj bi izboljšalo pro- dukcijske zmožnosti krav, pa je potrebno te krave vključiti v določen okvirni režim, ki bi moral biti prilagojen velikosti črede v posameznem gospodar- stvu. velikosti kmetijskih po- vršin. velikosti in stanju gos- podarskih zgradb, delovni si- li itd. ocen v letu 1969 predstavlja živinoreja 68,3»/» vsega kme- tijskega tržnega blaga. To pa pomeni, da pride več kakor dve tretjini dohodka prav iz živinoreje. Delež govedoreje v dohodku te panoge pa zna.ša 52 Vo. Govedoreja je torej ena od odločilnih dejavnosti pri formiranju dohodka v kmeč- kem gospodarstvu. Ne bo odveč, če ob tem ne- koliko podrobneje spoznamo eno od obeh gospodarskih last- nosti goveje črede na območju občine Ptuj, t. j. sedanje zmog- ljivosti krav za pridelovanje mleka. To zmogljivost lahko ocenimo na vzorcu kontrolira- nih kmečkih krav, ki so vklju- čene v aktivno rejsko delo. Zmogljivosti pa lahko razbe- remo iz sledeče preglednice. ogledamo mlečnost tistih, ki so vključene v pogodbeno pride- lovanje mleka in v tako ime- novano kontrolo B. Teh je tu- di veliko več. Prav tukaj pri zastavljanju in snovanju ukrepov pa nasta- ja novo vprašanje, ki je po- sledica nekaterih značilnosti v ptujskem kmetijstvu. To so ve- likost kmetije in stalež živine, oziroma krav v posameznih velikostnih skupinah kmečkih gospodarstev. Po podatkih je bilo na ob- močju Ptuja leta 1965 11.029 kmečkih gospodarstev s 45.200 ha kmetijskih površin Veli- kost posameznih gospodarstev in pripadajočo kmetijsko po- vršino lahko povzamemo iz naslednje preglednice: Na dve tretjini gospodarstev odpade okoli ena tretjina kme- tijskih površin. Ce k temu dodamo še stalež Majhna gospodarstva imajo večji stalež živine in krav na 1 ha kmetijskih površin kakor večja. Primerjava s predhodno preglednico nam kaže, da ob- živine na ha po posameznih velikostnih skupinah kmetij, potem dobimo sledečo sliko: remenitev ha z živalskimi eno- tami in s kravami velikostjo pose.>^t.i hitro pada. TicJ; pupi.5 krav v letu ]969 je dal zanimivo sliko: Po tem popisu je tri četrti- ne kmetij takih, ki ima eno in dve kravi, to pa predstav- lja (po podatkih lanskoletne- ga popisa krav) 58 '/o celotne- g acstaleža krav v ptujski ob- čini. Skromne produkcijske zmožnosti krav nedvomno ATpijejo po določenih sistema- tičnih ukrepih. Z gospodar- sikega in organizacijskega s.ta- lišča pa je prav gotovo po- membnejša večja kmetija ali pa večja čreda. Zaradi velike razdrobljenosti kmečke pose- sti iin nasprotujočih sd od- nosov med velikostjo gospo- darstva in obremenjenos.ti na kmetijske površine z žival- skimi enotami bo pred širšo akcijo prav gotovo potrebno temeljito razmisliti, katero kategorijo gospodarstev iad bilo simotrno najptrej vklju- čiti v siistermatično izboljše- vanje. V dosedanji praksi je bilo delo na pospeševanju sprem- ljajoča dejavnost kmetijskih gospodarskih organizacij, aJi pa tudi trgovskih organizacij, ki so v skladu in vzporedno s svojimi poslovnimi interesi vplivale na razvoj novih de- javnosti in novih oblik de- la ter tako s pridom aktivira- le marsikatero rezervo, ka- kor je npr. pri pitanju goved ali reji piščancev. Obe de- javnosti sta prinesli razen kapitala s seboj več novih prijemov in zapustile tAjdi določen obseg znanja. Kako pa v bodoče, ald naj bo skrb in odgovornost za pospeševanje prepuščena do- sedanjim organizacijom? Ve- deti moramo, dia vse gospo- darske organizacije, pa naj bodo to kmetijske ali druge poslujejo na načelu dohodka. Za te organizacije je vsako širše poseganje v p^roblemati- ko kmetijstva izven neposre- dnega poslovnega stika do- datno breme, ki ga v zaključ- nem računu lahko prikažejo samo kot strošek, ker manj- kajo merila in kriteriji za oceno učinka pospeševalme- ga dela. Pri tem pa ne gre zanikati, ga se te organizaci- je ne zavedajo pomembnosti takega dela. Zato bo potrebno razmisliti, kaj j'e pričakovati od pospeševanja prek določe- nih neposrednih posilo'«?nih stikov gospodarskih organi- zacij s kmečkimi go&poder- stvi. Brez dvoma je tudi po tej poti mogoče ob določeni prožnosti doseči napredek v posameznih panogah. Prav tako bi se monaJi vprašati, kdo naj prevzame odgovornost za učinek po- speševanja? Ali je lahko no- silec odgovornosti gospodsor- ska organizacija, ali pa bi morala prevzeti odgovmost družbena skunost. ki tudi iz kmetijstva dobiva sredstva za kritje svojih potreb? LEDINEK Mihael, dipl vet. Živinorejsko veteri- narski zavod Ptuj Lisasta krava s kakovostnimi zmogljivostmi. Slika J. Ceh Takšnih krav je še veliko. Njihove proizvodne zmogljivo- sti so majhne. Slika: J. Ceh VELIKOSTNA STRUKTURA KMEČKIH GOSPODARSTEV S PRIPADAJOČIM DELEŽEM KMETIJSKIH POVRSIN Velikost posestva v ha- Obremenitev 1 ha kmet. površin z živalskimi enotami in kravami ODNOS MED ŠTEVILOM CiOSPODARSTEV IN ŠTEVILOM KRAV NA OBMOČJU SO PTUJ STR A J 12 TEDNIK — ČETRTEK, 5. februarja 1970 France Prešeren Cez tebe več ne bo, sovražna sreča iz mojih ust prišla beseda žola; navadil sem se, naj bogu bo hvala, trpljenja tvojega, življenja ječa! Gornje besede so tako ne- minljive in nepozabne kot njih avtor — France Preše- ren. Besede so, verzi in so- neti, ki nas bodo vedno, hote ali nehote spominjali nanj, ki je s svojim delom prebu- dil. posvetil in svet opozoril na nas, tedaj še malo znane Slovence. Prešeren nam je kljub temu, da je že 121 let v grobu, tako blizu, kot bi bival med nami. Največja uganka za člove- ka je — človek. »Naše živ- ljenje,<- pravi Anton Slod- njak v >vPrešernovem življe- nju«, »je skoraj eno samo prizadevanje, da razrešimo zagonetko soljudi in samih sebe.<' In tako tudi Prešer- na... Njegovo življenje je bilo in je še vedno velika uganka; njegovo življenje je toliko bolj zapleteno, koli- kor bolj so odkritosrčne, pre- proste, a miselno globoke njegove pesmi. Prešernova življenjska zgodba je zgodba samega trpljenja, v katerega je le redkokdaj posvetilo sonce sreče. Rodil se je 3. dec. 1800 kot prvi sin in tretji otrok 38-letnega Simna Prešerna in Mine, rojene Svetina v vasi Vrba, nedaleč od Bleda. 1808. leta je zapustil očetovo hišo ter odšel k ujcu Jožefu v Kopanj, dve leti kasneje pa v slovito normalko v Rib- nici na Dolenjskem. Bil je najboljši učenec, vendar je tam doživel tako globoke duševne pretrese, da je njih posledice nosil vse življenje. Tretji razred normalke je opravil ,v Ljubljani leta 1813. To je bilo, kot vemo, zadnje leto francoskih ilirskih pro- vinc. Po srednji šoli je odšel na Dunaj. Njegovi sorodniki so bili šolani ljudje, med nji- mi je bilo več duhovnikov. Starši, predvsem mati in strici so želeli, da bi postal France duhovnik. Toda on se ni dal omajati v svojem sklepu, da bo študiral pravo. Sorodniki so mu zato v za- četku odtegnili podporo in se je moral preživljati sam. Bil je vzgojitelj v plemiškem vzgojnem zavodu, a so ga zaradi svobodomiselnosti od- pustili. Ko so sorodniki uvi- deli, da je trdno odločen ho- diti po svoji poti, so se omeh- čali ter ga podpirali do kon- ca študija. Leta 1828 se je Prešeren vrnil v Ljubljano kot doktor prava. Poskušal je priti v držav- no službo, ker pa bi moral delati dve leti brez plače, je te namere opustil. Postal je odvetniški pripravnik in je ta poklic opravljal 14 let. V tem času je večkrat prosil za samostojno odvetniško mesto, toda kot slovenski pesnik in človek, ki je bil po takrgtnem javnem mne- nju nevaren državi in cer- kvi, zaželenega mesta ni do- bil. Šele tri leta pred smrtjo je postal samostojen odvet- nik v Kranju. Nesreča ni spremljala Pre- šerna samo v poklicu. Tudi v ljubezni je imel težave. Primčeva Julija, lepa hčerka bogate ljubljanske trgovke ga ni marala, čeprav je prav njej posvetil svoj sonetni venec — svojo najlepšo pes- nitev. France Prešeren je duhov- no, miselno in ustvarjalno zelo zapletena in globoka narava. Bil je vase zaprt člo- vek. Imel je le malo prija- teljev, toda ti so bili to v resničnem pomenu besede. Po tragični smrti Matije Čo- pa, velikana učenosti ter pozneje Andreja Smoleta, je ostal Prešeren osamljen sre- di takratne družbe, ki ga ni razumela, ki pa tega tudi ni zmogla, čeprav bi hotela. Zagrenjenega v osamelosti se ga je lotila bolezen in 8. februarja 1849 je umrl. Prešeren je največji slo- venski pesnik, ne zato, ker je pisal slovenske pesmi v času, ko sta bila slovenski narod in njegov jezik prezi- rana, ampak predvsem zara- di tega, ker je z njegovimi pesnitvami dosegla slovenska književnost evropsko višino. Prešeren je v svojih pesmih oznanjal poleg ljubezni tudi vero v zmago napredka in pravice. Bil je prerok naše bodočnosti in znanilec naše r arodne prebujenosti. Okrog Prešerna se je zbiral krog svobodomiselnih slovenskih izobražencev, katerega de- javnost se ni omejevala na literaturo, marveč je posta- vil slovenskemu narodu dalj- nosežen kulturno-politični program in delal za njegovo uresničenje. Program Pre- šernovega kroga je bil usmer- jen proti ozkosrčnemu malo- meščanskemu konservatizmu, meglenemu ilirizmu, za pol- no uveljavitev slovenske na- cionalne individualnosti. Zgo- dovina je pozneje dokazala, da je bilo stališče, ki ga je zavzel Prešeren in njegov krog glede ilirizma, daljno- vidno in realistično, ustrezno interesom jugoslovanske e- mancipacije. Iz Prešernove vere, o kateri govori Boris Ziherl v knjigi »O humani- zmu in socializmu«, so nje- govi somišljeniki izvajali tu- di praktične politične za- ključke. Prepričani so bili o minljivosti obstoječega druž- benega stanja in so po svo- jih močeh in možnostih de- lali za njegovo odpravo. Pre- šeren je bil prepričan svobo- domislec in demokrat. Pesmi, ki mu jih je zaplenila cen- zura, je skrivaj širil med ljudmi. Nekateri mislijo, da je pripadal Prešeren okrog leta 1836 tajnemu društvu, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani po zgledu italijan- skih karbonarjev. Cas, v ka- terem je nastopil Prešeren in njegov krog, ni bil le čas prebujanja zaostalih in zati- ranih narodov, to je bil tudi čas izgubljenih iluzij, v ka- terem so se razvila in na ši- roko razodela še mnoga pro- tislovja. Družbeno, politično in kulturno življenje v Av- striji, Franciji, julijska revo- lucija 1830. leta, umiranje prosvetljenjskih idej o pra- vičnem naravnem redu stva, ri — vse to je našlo v Pre- šernovem ustvarjanju ustre- zen pesniški odmev. Slovenski narod, ki je bil do Prešerna pod vplivom tu- jih kultur, je poslej stopil v korak z njimi. Glede na to, ni treba posebej poudarjati potrebe po obnavljanju spo- mina na tistega, ki ima mno- go zaslug za našo narodno uveljavitev, za naš koncept prijateljstva med narodi, hu- manizma in vsega človeške- ga, za kar se je zavzemal pred 121 leti umrli velikan naše kulture — dr. France Prešeren. Sonja Srečkovič Kako delajo in kaj zavira dejavnost društev? Glede na številne razprave o kulturi in o oblikovanju no- vega načina financiranja po- ročamo še o delu društev v ptujski občini, o katerem je poročal Kari Šepec, tajnik ob- činskega sveta ZKPOS Ptuj. DESTERNIK ima dramsko sekcijo, ki jo vodi ZMS, knjižnico in kino sekcijo. Dramska sekcija je uprizori- la Borove Raztrgance, ki so jih igrali osem-krat, od tega so petkrat gostovali v dru- gih krajih. Kino sekcija je predvajala 13 filmov. Žal ne dela knjižnica, ki je neure- jena in nima primernih pro- storov. DORNAVA ima iste sekci- je kot na Desterniku. Dram- ska sekcija lani ni priredila nobenega dela. Nekateri igralci so šli na delo v Nem- čijo. Društvo je dobro pove- zano z mladino, gasilci in šo- lo. Prireja uspešne proslave ob večjih praznikih. Knjižni- co vodi učiteljica slavistka Vidovičeva. GRAJENA ima le dranriSko in knjižničarsko sekcijo. Dramska sekcija že dalj ča- sa ne dela. Največji kulturni problem je propadajoči za- družni dom, lastništvo še ni urejeno, zaradi tega pa niko- gar ne boli glava. Knjižnica, ki dela, nima sredstev za na- kup novih knjig. Stare so prebivalci prebrali. LESKOVEC: društvo že več let ne dela. Učitelji se kljub vabilom za društvo ne zme- nijo. Šola društvu ni dovolila, da bi imela vaje v njenih prostorih. Dvorano bi si radi uredili v gasilskem domu, a ni denarja. Edino knjižnica posluje. Vodi jo učiteljica Ivanka Furek. MAJŠPERK: Po večletnem mirovanju se je zopet prebu- dila DPD Svoboda. V njem sodeluje tudi nekaj učiteljev. Društvo ima knjižnico, god- bo na pihala, pevski zbor (le na papirju), ker ne morejo plačati dirigenta, tamburašld orkester (ne dela ker ni di- rigenta, godbeniki z instru- menti so). Res, zanimivo? Redno dela le kinematograf. PODLEHNIK: Društvo že leta slabo dela. Redno dela in nastopa godba na pihala. Povezana je s ptujsko godbo. Misli celo na samostojen kon- cert. Od KK Ptuj ie društvo dobilo 10.000 din za ureditev dvorane, ki še je v prvotnem stanju. POLENŠAK: Društvo ima le dramsko sekcijo in knjiž- nico. Lani so uprizorili dve deli: Vozel in Razvalino živ- ljenja. Trikrat so nastopili doma, štiriki^at pa so gosto- vali. Med njimi primanjkuje mladih, ki odhajajo v mesto in tujino. Knjižnica slabo po- sluje. Knjige si sposoja samo ena bralka, ki je prebrala 30 knjig, PTUJSKA GORA ima dramsko in knjižničarsko sek- cijo. Dramska nič ne dela. Na proslavah nastopa le šol- ski pevski zbor. Edino knjiž- nica že več let dobro posluje. Vodi jo učiteljica Neža Kozo- derc. (Vzroki nedejavnosti so kot drugod: ni ljudi za kul- turno prosvetno delo, ni pro- storov, ni dvorane, ni denar- ja ...) ROGOZNICA: Društvo je bilo pred leti vzor dejavnosti. Vodil jo je Konrad Vela. Zad- nje čase društvo ne dela. Prav tako ne knjižnica. Pogoji društva so dokaj ugodni, saj imajo dvorano. STOPERCE: Društvo zadovo- ljivo dela kljub nepovoljnim razmeram. V društvu dela ne- kaj učiteljev — (redek pri- mer). Lani so uprizorili eno dramsko delo doma, gostovali so v treh krajih, med drugim tudi v Majšperku (namesto obratno). Z mladino ima dru- štvo dobre stike. Knjižnica dobro posluje. Želijo si ozko- tračno kino aparaturo, a ni denarja. Treba jim je poma- gati. TRNOVSKA VAS: Zadnja leta društvo ni več delavno. Dramska sekcija ne dela, saj nima kje vaditi in igrati, po- leg tega pa zadružni dom propada brez urejenega last- ništva. Knjižnica posluje, a ni denarja za nove knjige. VIDEM pri PTUJU: Pro- svetno društvo v Vidmu je eno najbolj delavnih v obči- ni. Zasluge pri tem ima tudi Anton Sedlašek. Imajo dram- sko sekcijo, pevski zbor in knjižnico. Dramska sekcija je uprizorila Mačeho in pastor- ko (Brenkovo) in Golajevo Vdovo Rošhnko. Doma so igrali šestkrat, gostovali pa so v Podlehniku in Kidriče- vem. Z mladino društvo prireja vse proslave. Pevski zbor zadnje čase ne poje, ker ni- majo sredstev za plačilo ho- norarnega pevovodje. Knjiž- nico vodi dokaj uspešno uči- teljica Tilka Topolovec. Po- trebujejo denar za ureditev dvorane, še posebej odra, za nakup knjig, za honorar vod- jem ... VITOMARCI: Pred leti je bilo društvo zelo delavno, se- daj pa še komaj životari. Ima- jo le dramsko in knjižničar- ' sko sekcijo. Naštudirali so e- no delo in ga uprizorili dva- krat doma, petkrat pa gosto- ' vali v krajih ptujske občine. Knjižnica že dve leti ne dela ker baje nimajo knjižničar- ja. ŽETALE: Prosvetno dru- štvo ima več sekcij: dramsko, filmsko, šahovsko, ki trenut- ■ no ne dela. Mladinski pevski i zbor nima pevovodje. Najak- tivnejša je dramska sekcija. Uprizorila je več del: Glavni i dobitek. Kdo mu je kriv, ne- kaj enodejank za veseli večer. Kralj Briljantin in pastirček. Člani dramske skupine so so- delovali pri proslavah. Gosto- vali so v Rogatcu, Majšperku in Podlehniku. Kinematograf redno dela. Izdatki presegajo dohodke. Knjižnico dobro vodi učiteljica Žerakova. , Društvo vodi ravnatelj šole Franc Žerak. V JURŠINCIH je najdelav- nejše društvo v občini. Naj- več zaradi dejavnosti, Ton- čeka Slodnjaka, šolskega taj- nika, ki je že več let pred- sednik društva. Društva v Gorišnici, Mure- tincih in Zavrču že leta ne delajo. Prav tako je zaspalo delo v Cirkulanah, ki je bilo včasih zelo razgibano. O problemih, ki ovirajo de- lo društev smo poročali v prejšnji številki Tednika. ZR V ponedeljek otroška maškerada v ponedeljek, 9. februarja bo v Narodnem domu z za- četkom ob 15. uri otroška ma- škerada. Sodeluje Društvo prijateljev mladine in ples- na sekcija DPD Svoboda. Tu- di maske so dobrodošle, tri najlepše bodo nagi'ajene. Vstopnina za otroke 1 novi di- nar, za odrasle 2 nova dinar- ja. Starši, pripeljite otroke! -o tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 STRAN 13 S plastično pištolo je ujel vlomilca IN GA PREDAL MILIČNIKOM v noči od 1. na 2. januar se je na novi avtobusni po- staji v Ptuju odigral nad vse zanimiv dogodek, pri katerem je bil prijet nevaren klatež in vlomilec Mirko Creval, ro- jen v okolici Siska. Bilo je nekaj minut po pol- noči. Dnevni vrvež na avto- busni postaji se je spremenil v spokojno nočno tišino, ki jo je zmotila edino moška postava, ki se je s sekiro v rokah, najbrž nekoliko plaš- no približala trafiki trgov- skega podjetja Tobak iz Ljubljane. Zgoraj imenovani storilec je najprej razbil stekleno steno, se splazil v prodajni prostor in nato s se- kiro zlomil še predal na pro- dajni mizi. Tu si je zado- voljno stlačil v žep dnevni izkupiček v znesku 629,15 din. V tistem času je prišel po Osojnikovi cesti 20-letni V. F. iz Lešje pri Majšperku. Napotil se je proti avtobusni postaji z namenom, da si o- gleda avtobusni vozni red. Zdelo se mu je čudno, kaj dela v tem času »trafikant«. Zadeva mu je postala sum- ljiva. Ko je videl, da jemlje iz predala denar, je takoj ve- del, za kaj gre. Iz žepa je po- tegnil pištolo plašivko iz pla- stične mase in pričakal, da ie »trafikant« opravil svoj po- sel. Ko je storilec že zapuščal prostor in se z izkupičkom v žepu napotil z mesta dejanja, je tokrat zares junaški mla- denič naperil vanj pištolo, zahteval naj odvrže sekiro in se s pištolo v roki in s sto- rilcem pred seboj napotil proti postaji milice. Med pot- jo je srečal prometno milico, ki ga je razbremenila nočne- ga plena. Na postaji milice so ugoto- vili, da je ta storilec v noči 17.januarja vlomil tudi v iz- ložbeno okno trgovine »Sla- vica«, kjer je z roko razbil šipo ter odnesel več otroških bund, jopic in blaga v skup- ni vrednosti (z zlomljeno šipo vred) 771,80 din. Ugotovili so tudi, da je Mirko Creval že tretje leto brez stalnega do- ' movališča ter se potepa iz kraja v kraj. Bil je tudi v Italiji in na Švedskem. Pod težo dokazov je priznal obe j dejanji in povedal, da je se- kiro prinesel s seboj iz Ma- I ribora. 29. in 30. januarja je prenočil v gostilni »Beli križ« ! v Ptuju. Ptujski miličniki so i ga imeli že pred storitvijo o- ' beh navedenih dejanj na i svojem spisku kot sumljivo osebo. I Klatež in vlomilec je tre- nutno »na hladnem«, saj mu je sodnik za prekrške za kla- teštvo takoj odmeril 49 dni zapora, za storjeni dejanji pa bo prav tako prejel zasluže- no kazen. Primer je zanimiv pred- vsem zaradi okoliščin, v ka- terih je bil storilec prijet. Obstaja sum, da ima na vesti še več podobnih nočnih a- vantur. Mlademu V. F., (njegovega polnega imena in priimka ne objavljamo zaradi tega, ker bi se mu lahko morda stori- lec maščeval), ki je tokrat ta- ko spretno uporabil svojo plastično pištolo, gre vse pri- znanje za njegov podvig, u- pamo pa, da se ga bosta s skromno nagrado spomnili tudi oškodovani podjetji tj. TP »Panonija« in Tobačna tovarna Ljubljana. Ce fant kadi, si je prav gotovo zaslu- žil velik paket najboljših ci- garet. J. S. NEKAi BISTRiŠKIH »CVETK« Večkrat smo že pisali o ►»■smislu« Bistričanov za ure- janje svojega življenjskega prostora. To pot smo izbrali tri ►►cvetke«. Veliko je že bilo poveda- nega o grajskem parku, ki sameva in čaka pridnih rok. Edinstveni drevored, ki ga lahko vidite na fotografiji, menda mnogim ničesar ne pomeni. Potem, ko so zgra- dili osnovno šolo, bi bilo po- trebno urediti dostop do nje. Cesto so res zgradili, vendar lahko po njej vozijo le fički, z večjimi avtomobili pa je treba skozi park. Skozi dre- vored je zares lepo spreha- jališče, toda tudi nevarno. Vozniki so brezobzirni, za početja pa ostajajo nekazno- vani. Ce ljudje že nimajo zavesti, da je park park in ne cesta, potem bi se zago- tovo lahko našel nekdo, ki bi pred vhodom namestil prometni znak, da je prehod za vsa vozila prepovedan. Le malo bi bilo potrebno storiti, vendar kaže, da je tudi to pretežko. Ob novoletnem praznova- nju se v Slovenski Bistrici niso preveč izkazali z deko- racijo. Edino drevo, ki so ga postavili pred spomen kom. še vedno leži i-redi mesta, le da le nekdo pobral obarvane žarnice. Pretežko pa je bilo smrekovo drevo odstraniti. Minil je že januar, drevo pa še vedno čaka, da ga bo ne- kdo odpeljal. Morda pa bi to prepuiivtili nekomu, ki bi ga lahko sežagal in uporabil za kurjavo... Prebivalci novega naselja na Zgornji Bistrici prav go- tovo niso preveč vedeli, ko vsak dan gledajo smetišče, ki je okoli trgovske.ga paviljo- na. Z malce več pozornosti bi trgovci to vsekakor lahko odpravili, v nasprotnem pri- meru pa bi lahko posredova- li^'tudi '►možje postave« in ukrepali po določilih, ki jih prinaša odlok o javnem r^u in miru. -d Novoletna jelka čaka na prihod dedka Mraza... Grajski drevored Okoli trgovskega paviljona na Zg. Bistrici je smetišče Predavnnja delavske univerze Ptuj Nedelja, 8. februarja Žetale Organiz-acija in naloge ci- vilne zaščite v vojni in mi- ru; predava Martin Učakar ob 7. uri zjutraj v šoli; Ponedeljek, 9. februarja Grajena Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava prof. Adolf Žižek ob 18. uri v šoli; Cirkulane Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Vlado Stum- berger ob 18. uri v šoli; Mala vas Protipožarna zaščita; pre- dava Ivan Vojsk ob 18. yri v gasilskem domu; Zagojiči Protipožarna zaščita; pre- dava Alojz Korošec ob 18. uri v gasilskem domu; Gerečja vas Osemenjevanje svinj in vzreja pujskov; predava dipl. vet. Vladimir Vrečko ob 18. uri v gasilskem domu; Četrtek, 12. februarja Zavrč Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Vlado Stum- berger ob 18. uri v gasilskem domu; Podlehnik Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava Heribert Zo- reč ob 18. uri v šoli; Zamušani Protipožarna zaščita; pre- dava Ivan Vojsk ob 18. uri v gasilskem domu; Majšperk Pridelovanje krme, silira- nje, sušenje sena; predava dipl. inž. Vlado Tumpej ob 18. uri v šoli; Stoperce Osemenjevanje goved, zati- tiranje jalovosti in selekcija; predava dr. Štefan Bauman ob 18. uri v šoli; Gerečja vas Zajedavske in kužne bole- zni pri domačih živalih; pre- dava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v gasilskem domu; Petek, 13. februarja Leskovec Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava VJado Stum- berger ob 18. uri v šoli; Bukovci Protipožarna zaščita; pre- dava Martin Horvat ob 18. uri v gasilskem domu; Lovrenc Higiena pridobivanja mleka; predava dipl. vet. Boris Gerl ob 18. uri v klubu občanov; Hajdina Osemenjevanje goved, zati- tiranje j,alovosti in selekcija; predava dr. Štefan Bauman ob 18. uri v gasilskem domu; Cirkovci Osemenjevanje svinj in vzreja pujskov; predava dipl. vet. Vlado Vrečko ob 18. uri v klubu občanov; Nedelja, 15. februarja Žetale Jedrska biološka in kemič- na napadalna sredstva in za- ščita; predava major Franc Brumec ob 7. uri zjutraj v šoli. Za dobro voljo »Zakon pravzaprav ni šala, draga moja,« novoporočeni mož poučuje svojo mlado žen- ko. »Morala mi boš, na primer, vsak dan skuhati kosilo.« »Da, dragec, in ti ga boš mo- ral, na primer, vsak dan poje- sti.« * »In tole, spoštovana gospa, je zadnji modni krik,« pravi pro- dajalka in pokaže dragoceno ve- černo obleko. »Motite se!« reče stranka. »Zadnji krik bo pri mojem mo- žu, ko bo videl račun!« »Moja žena mi gre včasih krepko na živce. Neprestano govori o svojem prvem možu.« »Tebi gre še dobro, dragi moj, moja pa mi govori vedno o svojem naslednjem!« STRAP'; 14 tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 B ■ m maniicii Na dvorišču so se igrali otroci. Veliko jih je bilo. Tu- di Nejček in Minka sta bila med njimi. Skupaj sta se igrala. Minka je hodila v pr- vi razred in Nejček jo je mo- ral ubogati. Nejček bi jo rad ubogal, pa se Minka noče z njim igrati vojake. Pravi, da je deklica. Seveda je deklica. To Nejček ve. Ve pa tudi, da je on deček in zato noče pestovati njene punčke. Min- ka in Nejček sta se sporekla. Med prerekanjem mu je Minka zabrusila: »■Ti pa kar tiho bodi, saj še očka in mamice nimaš. Kupili so te, ko si imel že dve leti.-" Kako, da Nejček nima oč- ka in mamice? Ne, to pa že ne bo držalo. Kdo neki pa sta potem tista dva. ki Nej- ček pri njiju stanuje? In za- kaj ga potem kregata in po- ljubljata? Ne, tega Nejček ne razume in vpraša Minko: »Ali ju ti imaš, očka in mamico?« »Seveda ju imam. Zdaj pa bodi tiho in se lepo igraj.« Nejček je bil nekaj časa res tiho in se ni hotel igrati. Pa mu je Minka obljubila, da se bosta šla vojake in Nejček se je potolažil. Zdaj Nejček ni bil na Min- ko nič več hud. Pozabil je, da ga je užalila. Šele zvečer, ko ga je mamica položila v posteljo, jo je resno pogledal in vprašal: »Ali si ti res ti. mislim, če si res moja mamica?« »Seveda sem tvoja mami- ca. Zdaj pa lepo za.spi.« »Pa je rekla Minka, da sta me z očkom kupila, ko sem bil star že dve leti.« Mama je malo pomolčala, potem pa je rekla: »Saj to vendar ni nič hu- dega, če sva te kupila šele takrat. Meni in očku si bil všeč. Hodil si že in tudi jo- kal nisi več. Ali ti morda z očkom nisva všeč?« O. Nejčku sta očka in ma- mica že všeč. To ji je tudi povedal. Mamica pa ga je samo poljubila in mu rekla, naj hitro zaspi. Močno je miža! Nejček. da bi prej zaspal Bil je vesel Da bi le kmalu bilo jutro Povedal bo Minki. da ima mamico in očka Ve.s čas se bo morala z njim igrati vo- jake. Za kazen, ker ga je ta- ko zelo už^lostila. Akt posvoiitve predstavlja enega najlepših, a tudi ene- ga naiobčutlii vejših nndro- čij socialnega dela. Že ne- znatne napake v vzgojnem procesu Do.svojenca imajo lahko mnogo daljno«:e7neiše posledice, kakor bi iih ori otroku, rojenem v zakonu Eno najbolj občutljivih vpra- šani pa je spoznanje posvo- jenca. da njegovi posvojite- lji niso njegovi pravi starši. To odkritje je lahko, kolikor pride ob nepravem času in na nepravilen način, za otro- ka zelo usodno. Obstoječi zakon o posvoji- tvi ne predvideva popolne posvojitve v tem smislu, da bi posvojenec že iz svoje do- kumentacije ne mogel raz- brati. da posvojitelji niso njegovi naravni starši. Do ta- kega spoznanja bo posvoje- nec torej slej ali prej prišel. Center za socialno delo. ki posvojitvene postopke vodi, zato že v samem pripravljal- nem postopku opozori bodo- če posvojitelje, da morajo posvojencu čimprej poveda- ti. da je posvojen. To naj narede. ko bo za to nasto- pil najprimernejši trenutek. Vsekakor pa morajo to sto- riti najkasneje ob otrokovem vstopu v šolo. Recepta, kako naj to na- rede, ni. Življenje samo niza trenutke, ki so najprimer- nejši, da otroku povemo res- nico. Nasvet pa naj bo samo eden- otrok mora čutiti, da ga ljubimo, da ga potrebu- jemo in da potrebuje on nas. Pravilno podana resnica o posvojitvi bo za otroka spre- jemljiva in neboleča. Pred - r Čudne so poti žiMljenja 1. POGLAVJE Nekje v bistriški občini sta živela mož in žena ... Otroci so jima dorasli, po- tem pa kar naenkrat nista več vedela, kaj naj bi počela. Dolgočasje je bilo menda ne- znosno, nekaj pa je bilo ven- darle potrebno storiti. In od- ločila sta se, da bosta preiz- kusila, kako trde pesti ima- ta. Ob tem sta pridno upora- bila kuhinjski pribor in si zmetala v glavi tudi še vse tiste kose, ki so ostali od raz- bitin. Potem sta sklenila pre- mirje in se dogovorila, da bosta poskušala izvedeti na sodišču, kdo je bil močnejši in bolj »brihten«. Kot po na- vadi so ju poskušali pomiri- ti, toda joj. »Menda nisva prišla sprave iskat,« sta dela in ločili so ju. 2. POGLAVJE Potem sta živela pod isto streho naprej, vsak v svoji sobi. kmalu pa sta pričela ugotavljati, da skupno življe- nje niti ni bilo tako slabo. Mož je sam pral srajce in no- gavice. kosilo pa je vsak d^ prismodil. Žena je sekala dr- va. nosila premog in z niko- mer ni imela jezikati. Pri- znati morate, da takšno živ- ljenje ni vzdržno. Najprej je mož pogledal v predal nočne omarice in vi- del. da je prstan še vedno na istem mestu. Vzel ga je v roke in gladil, gladil, tako da je bil spet trk kot pred mno- gimi leti. Žena pa ni imela podobnih težav, ker ga je »vzdrževala« vsak dan sproti. Pa sta si pomežiknila kot pred mnogimi leti. nadela pr- stane in uradno zaznamova- nje je bilo zgolj formalno. Snet sta živela kot mož in žena. pesti pa sta nekaj ča.a si je pridobil celo malo pred- nost, ki bi mu zadostovala za zmago. Na koncu je napra- vil napjako in zanj je bilo tek- movanje končano. Predtekmovanja so bila v štirih skupinah; zmagovalci pa so postali tisti, ki so jih že na začetku postavili za no- silce skupin in sicer, Smol- nikar, Raner, Blažič in To- polčnik. Februarja t>o veliko število tekmovanj, med njimi pa bo- do najbolj zanimiva: 15. fe- bruarja v Beogradu tradicio- nalno tekmovanje za pokal nrvnk-o^' v Inhki bt b.-sni' naslov prvaka To- po ični. njegov izzivHiei. pa bo najbolj verjetno Vi.dnxa- jer. 8. februarja bodo nada- ljevali s tekmovanji v drugi slovenski ligi, 28. pa v prvi. REZULTATI tekmovanja za Baumgartnerjev pas: če- trtfinale: Hren — Prelog 0:1, Smolnikar — Raner 10:0, Bla- žič — Topolčnik 3:0, Lasba- her — Mithans 10:0, Topolč- nik — Prelog 10:0, Lasbaher — Raner 3:0; polfinale: Smol- nikar — Topolčnik 10:0. Bla- žič — Lasbaher 10:0; finale: Smolnikar — Blažič 10:0. Vrstni red: 1. Smolnikar (Ljubljana), 2. Blažič (Mari- bor), 3. Topolčnik (Impol), 4. Lasbaher (Maribor), 5. Prelog (Impol), 6. Raner (Branik). 7. Mithans (Branik), 8. Hren (Impol). -d KtNO Gorišnica 8. februarja ~ italijanski film ROMUL IN REM; Ljutomer 7. in 8. februarja — fran- coski film NEUKROTLJIVA ANGELIKA; 11. februarja — ameriški film OBRAČUN NA VA- LENTINOVO; Slovenska Bistrica 5. februarja — italijanski film DEVIŠKI PAS; 6., 7. in 8. februarja — a- meriški film MARY POPINS; 10., 11. in 12. februarja — francoski film VESELI DO- PUST; Tomaž pri Ormožu 8. februarja — francoski film ČLOVEK IZ HONG- KONG A; Zavrč 8. februarja — ameriški film KAJ SI DELAL V VOJ- NI, ATA? Je to pogoi za slndikrl- nega funkclo!ifir|a? Po občnem zboru občiaske- ga sindikalnega sveta Ormož nas je pot za nekaj časa za- nesla tudi v banketno sobo hotela »Jeruzalem« v Ormo- žu. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj je takrat, ko smo vsi o.stali pri- dno srkali »jeruzalemčana« — pil sok. To »pregrešno dejanje« }e opazil predstavnik občin.ske- ga sindikalnega sveta Ko- privnica. ki je .svojemu ptuj- skemu kolegu dejal- »Draei prijatelj, od tistega časa, ko ti več ne piieš vina. ne mo- reš biti sindikalni funkcio- nar.« Komentar k temu dvogo- voru ni potreben. Upam, da mi omenjena sindikalna de- lavca tega ne tx)sta štela v zlo. J. S. tednik — četrtek, 5. februarja 1970 STRAN 15 HASSO HELGERT Osvajalec Robert je bil očarljiv in drzen mladenič, zelo prepričan, da je mogoče osvojiti vsako žensko. In vendar mu je zastal dih, ko je zagledal pred izložbo dekle, elegantno in lepo, kot da se je pripeljala naravnost z natečaja za miss sveta. »Tu z običajnimi triki za se- znanjanje ne bo nič!« je blisko- vito pomislil. »Samo nenaden frontalni napad ima lahko uspeh.« Ptujskci osebna kronika RODILE SO: Ivanka Kostanjevec, Bu- kovci 98 — Danila; Marija Furjan, Goričak 27 — Joži- co; Neža Krošl, Strug 10 — deklico; Terezija Novina, Je- lovice 10 — Borisa; Marija Petrovič, Bukovci 183 — Branka; Ana Sitar, Zg. Pri- stava 136 — dečka; Eva Po- sel. Tezno 23 — Roberta; Ana Lazar, Gradišče 23 — Biser- ko; Ana Temen t, Gruškovec 22 — Leopolda; Angela Ku- ster, Miklavž 31 a — Suzano; Ana Planine, Majšperk 11 a — Marjana; Marjeta Spes, Dornava 111 — Anico; Roza- lija Matjašič, Borovci 6 — Pavla; Štefka Bedenik, Gori- šnica n. h. — Dalibora; Ema Pauša, Krčevina 13 pri Or- možu — Antona; Jožefa 2i- rovnik, Zg. Bistrica 15 b — Igora; Štefka Majcenovič, Krastovec 61 — Jožico; Ma- rija Obran. Zabovci 18 — de- klico; Štefka Medved, Drago- nja vas n. h. — Danila; An- gela Palčič, Senešci 9— Jože- ta; Ana Gorjanec, Juršinci 55 — dečka. POROKE: Franc Zelenik, Markovci 14 in Ružica Milek, Aškerčeva 8; Lovro Vinter, Domžale in Gizela Trančar, Trg mladin- skih delovnih brigad 1; Ivan Belšak, Orešje 11 in Jožica Kostanjevec, Na gradu 3; Jo- žef Holc, Placar 13 in Ale- ksandra Pečnik, Kicar 6; Branko Adžič, Radovljica in Silvestra Selinšek, Naklo 30 pri Kranju; Janez Kolarič, Spuhlja 52 in Katarina Ku- har, Spuhlja 52; Jelenski Šte- fan. Velenje. Koroška 25 b in Milica Potočnik. Krčevina pri Vurberku 107; Jožef Hentak, Dornava 119 in Marija Va- lenko. Dornava 32; Franc Ris, Mariborska cesta n. h. in Ma- tilda Horvat. Pletarska 3; A- lojz Hojnik, Dornava 6 in Ivanka Veselič, Borovci 41; Ivan Kolar, Stojnci 33 in Jad- viga Jazbinšek, Placarovci 27; Stanislav Vogrinec, Hajdoše 25 in Angela Drevenšek, Ge- rečja vas 41. UMRLI SO: Stanko Lukovnjak, Zero- vinci 57, roj. 1921, umrl 28. 1. 1970; Terezija Hvaleč. Na Pristanu 3, roj. 1887, umrla 28. 1. 1970. Pristopil je k lepotici, se os- vajalno nasmehnil in rekel: »To je pa res prijetno prese- nečenje! Toliko časa se že ni- sva videla!« Dekle je hotela najprej kar oditi, potem se pa je premislila, se počasi obrnila, globoko po- gledala Robertu v oči In sko- rajda zašepetala: »Dolgo, zares. Čudno se mi zdi, da si zdaj naenkrat tako navdušen: mislila sem, da si že zdavnaj pozabil name.« Z največjo težavo je Robert premagal presenečenje; zatem pa se sklenil z očitno pomoto hitro okoristiti. Prej aH slej se bo iz- kazalo, da gre za zamenjavo aH kaj. Do tedaj je treba navezati vsaj prve stike. Naglo se je vži- vel v vlogo starega znanca In začel živahno ugovarjati; »Jaz da bi te pozabil? Tebe ne more nihče pozabiti, naj- manj pa jaz!« Dekle je melanholično poki- malo. »Da, res me ne bi smel po- zabiti. In vendar si tedaj nena- doma izginil, kot bi se vdrl v zemljo.« Robert se je delal, kot da je močno ganjen. »Takrat res nisem mogel dru- gače. Skušal ti bom razložiti. AH bi stopila čez cesto v sla- ščičarno?« »Še vedno Imaš rad slaščičar- ne?« se je nasmehnila In tiho pristavila: »AH se spominjaš, da sva si vedno naročila čokoladno torro? Meni zdaj nI več dosti zanjo. Herbert pa je čisto po tebi.« »Herbert?« se je zgrozil mla- denič. Dekle se je trpko nasmehnila: »Ah, da, ti niti ne veš. Na- jin otrok! Oktobra bo star tri leta . ..« je rekla In nadaljevala. »Prav, če hočeš, pa me poča- kaj pred slaščičarno. Samo tre- nutek tule noter še stopim In kupim slikanico zanj.« In izginila je v trgovini. Ko je čez tri minute prišla ven, Ro- berta ni bilo nikjer več. »Uspelo je!« se je zadovoljno nasmehnila. »Takega nadležne- ža se drugače zlepa ne bi zne- bila!« BELI SIOVIN m GRAJ- SKI BISER IZ VINSKE KLETI V ORMOŽU REZERVIRANO ZA LUJZEKA Dober den drogi Pileki no fsa lezervirana ilohla z mojega re/.er- viranegd kota! No gnes mo po začeli brez vejk- šega uvodnega cejemoniola, sa/j man za rešti en precik vejki kup po- šte, ki se mi že precik dugo v mojem črnem kaslcu poliče. Piše Mihalek od Vejke Nedle: Drogi LujzekI Dugo cajle se ti že neaen nič zglosa no si si vena že misla, ke me je Matilda povohala. Neke caj- te me je resen gripa montrala, v jesen sene si nogo strja, te pa tak veš, ke mi neje bik) za hece. Moja ta štora mi je fsoki den serviiala klopotčovo žiipo no me od caijta do cajta zjnasirala s kokšno klapovušn- co. Ja, veš, ta.k se godi, gdo člo- vik malo v leta pride, Gdo sen še dečko blja, me je tak kiišaola no obinola, ke me je ta mali prst na nogi zasrbeja, gdo sma se oženila, te sma si pravla ati no mami, zaj, gdo pa sen že za storo železo, pa sen še samo prekleti ded stori. No pa pustimo to rajši tistim, ki jih fse to še čoka. Veš, to pred por dnevi sen bija v Ormož: no sen tak med lidmi čiija, ke do pre letos fse krave cepili, pa ne prta jetiki, pač pa zato, ke l)i začele krave namesto mleka ki- slo vodo dojiti. Veš, Ptujska mle- karna nan s totin mlekon povzroča nekšne težove. O cenah mleka ti rajši naj ne bi prava saj so tak sramotno nisoke, ke me moja krava sploh več ne pistj k vimeni, ke bi jo lehko podoja. Lujs, ti maš kak večkrot štejen malo več soli v glovi, pa m: te povej, kak je to mogoče no na kakšni način je toti krovji zokon zmodelirani. To enkrat sen neke o ten šteja v Kmečken glosi pa se mi zaj vidi, ke toti naši mle- karnarji čista drgačik delajo. Med drugin tan tudi piše, ke se maščob- na stopnja ploča po 38 dinarof. Zaj pa si računaj, če ma mlako, rečma, štiri procente maščobe: 4 krat 28 je 112 S dinarov. Kejko pa dobiš za mleko pri nas? Eh, veš človeki bi se ne samo v petah, pač pa tiidl v glovi zmešalo, če bi začeja malo štindirati toto naso gospodarsko politiko no petrigarijo. Zaj pa še neka, LujzekI Ce t)os hoda ke po Vejki Nedli se ali mo- reš enkrat pri meni zglasiti, ke ma si ka pogučala. Lahko ti don tiidi sviajski rep, ke boš ša za tašt-nk v korante. Da boš boj na auf-bjk« pa te lehko tCdi s kokšno korpila- šo šmaraice po glovi tčesneji. Lepo te pozdrovla Miihalel od Vejke Nedle Pozdrovleni Mihalek I Resen mi je že bija malo dugi cajt po tebi, pa zaj te le vidin, ke si se drgoč namenespuna. Vidm, ke mate prj Vejki Nedli fort napie z mlekon nekakšne težove. Ja- povej mi, drogi človik, s čen pa gneš-ji den kmetje nemarno problemof. Od naših južnih bratof mo si sposoda en rek, ki provi: »Pa eto, seljaci smo uvijek jebena stranka«. Ne za- merte mi malo vulgarnemi no pro- staškemi izrozi, ki pa nan pove do- sti resnice. Pišeš, ke je tiidi tvoja krava užaljena, ke tak poceni mleko proizvoja no da te več ne pisti. ke bi jo lehko podoja. Veš, moja Se- ka še je v toten primeri dosti boj pesasta. PoleU, gdo je bida najhujša vročina, je iz svoije krovje Ume mela nekšno prekinitef dela. Z re- pon si neje htela več niU obodoJ na- gajati. Veš, pa tak je talenUrana grotala, ke se je skos rajši na dt- žovnen travniki posla, saj je kombi- nat fse svoje krave v penzijo pos-la no je pač tan najlepša trvoa rosla. Veš, jas se tak po maJen bojin, k emo mogli našo živinorejo tat po malen zaščititi, saj da-gačik de- ci, ki v mestah hodijo v šolo, sploh več nemo mogli žive krave poko- zati, o zdraven krovjen mleki pa se jin lehko še samo sejalo. Obečovleš mi tudi nekakšni svinj- ski rek. Ti se lehko Je fsaj e svinj- skin repom pohvoliš, jas pa niti toga več nemaa pri hiši. Mija z rvašo Mco sma že negde prašičerejo na klin obeala no sma se zaj na rejo piščancov preusmerla. Veš. oiceti so boj donosni, pa še tak lepo čiv, — čiv, — čiv pojejo . . . Moj rezerevirani plac je skora dokraja doj zadelani no zaj hejema. Negda mo te res«n priša k tebi na obisk. Lepo te pozdrovla Lujzek. Franček no Poldek iz Banja.Iuke, hvala za pismo. Obdelali no prede- lali mo ga driigi tjeden. Srečno, vaš Lujzek STRAP'; 16 tednik — Četrtek, 5. februarja 1970 RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 8. februarja 6.00—8.00 Dobro jutro! vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vremenska na- poved — Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 In- formativna oddaja 3.00 Poročila — Radijski in TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.45 Or- kestralna glasba 9.00 Poročila 9.05 Iz naših krajev 10.00 Poro- čila 10.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe In dela 10.40 EP 10.45—13.00 Poslušalci čestita- jo — vmes ob 11.00—11.15 Poro- čila 11.50—12 00 Pogovor s poslu- šalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Z ansamblom Jožeta Priv- ška 14.00 Poročila 14.05 »Po do- mače« 14.30 Humoreska tedna 14.50 Domače viže 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 16.55 EP 17.00 Poročila 17.05 Zabavna pust- na oddaja 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Plesna glasba 22.40 Zabavni zvoki 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. Vsak dan razen v nedeljo: 4.30—8.00 Dobro jutro! — Po- ročila: — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved — Da- nes za vas 5.45 Informativna od- daja 6.00 Jutranja kronika 6,30 Vremenska napoved — Informa- tivna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna odda- ja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poro- čila. PONEDEI.JEK 9. februarja 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci česti- tajo 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15 40 Podeželski zbori 16.00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Operni koncert 18,00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Štirje kovači 19,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20,00 Kon- cert simfoničnega orkestra — v odmoru: »Kulturna kronika« 22,00 Poročila 22,15 Jazz 23,00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23 15 Zabavni zvoki 23,40 Z orkestrom Jack Wolfe 24,00 Poročila, TOREK, 10. februarja 14,00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14,25 Igra plesni orkester 14.40 Reportaža 14.55 Združenje kreditnih bank Slovenije 15 00 Dogodki in odmevi 15 30 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Iz opere »Jevgenij Onjegin« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Popoldanski koncert 18.00 Poročila 18,15 V to- rek na svidenje! 18.45 Narava In človek 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19,15 Ansambel Borisa Kovačiča 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melo- dij 20,30 Radijska Igra 21.30 Or- kestralna glasba 22.00 Poročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23 00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no 23.15 Zabavna glasba 23.40 Go- dala 24.00 Poročila. SREDA, 11. februarja 14.00 Poročila 41.05 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Recital violinista Žužka 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poro- čila 18,15 Rad imam glasbo 18,40 Naš razgovor 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesrtila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti in opera« 22 00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23,15 Zabavna glasba 23.40 Zaplešimo 24,00 Poročila. ČETRTEK, 12. februarja 14.00 Poročila 14.05 »Pesem iz mladih grl« 14,25 Igra plesni or- kester 14,40 »Mehurčki« 14 55 Združenje kreditnih bank Slove- nije 15.00 Dogodki in odmevi 15,30 Glasbeni intermezzo 15.40 Koncert komornega zbora 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glas- beno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Jožeta Kampiča 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Do- mače pesmi in napevi 21.00 Ve- čer s Petrom Božičem 21.40 Glas- beni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Glasbeni večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23 15 Jazz 23.40 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, 13. februarja 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal- vl čestitajo 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15,40 »Pozimi ob tabornem ognju« 16,00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17,15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18,15 Rad imam glasbo 18,50 Ogledalo na- šega časa 19,00 Lahko noč, otro. ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam- bel Henčka Burkata 19,25 Ep 19,30 Radijski dnevnik 20,00 Seks, tet »Luca Marenzio« 20,30 »Top. pops 13« 21,15 Oddaja o pomor, ščakih 22,00 Poročila 22,15 Iz lo- gov domačih 23,00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila . SOBOTA, 14. februarja 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14,25 Lahka glasba 14,55 Združenje kreditnih bank Slo- venije 15,00 Dogodki In odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15,40 Mezzosopranistka Biserka Cvejif 16.00 Za vas 17,00 Poročila 17,05 Gremo v kino 17.35 Filmska glas. ba 17.45 Jezikovni pogovori 18,00 Poročila 18,15 Ob isti url 18,45 S knjižnega trga 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel bratov Avsenik 19,25 Ep 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spo- znavajmo svet in domovino 21,15 Eurodiscparade 22,00 Poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23,05—01,00 V novi te- den — vmes ob 24.00—24,05 Po- ročila 01,00 Poročila. MALI OGLASI PRODAM vinograd na žično vzgojo blizu Ljutomera. Ignac Lovrenčič, LukavcI 39, p. Križevci pri Ljuto- meru. MANJŠA DRUŽINA z otroki išče za gospodinjsko pomočnico pridno in pošteno kmečko dekle, najraje za- četnico. Ponudbe z natančnimi po- datki na naslov: prof. Kranjec, Ljubljana, Hubadova 16. VAJENKO sprejmem. Modni salon Danica Pernat, Ptuj, Markova 4, I. nadstropje. PISARNIŠKE prostore na Potrčevi cesti (Ljutomerski) 27 odda v na- jem Zveza lovskiii družin, Ptuj. GOSPODINJSKO pomočnico sprej- mem. Slaščičarna Vidovič, Sloven- ski trg 6. MOTORNO kosilnico z žetveno na- pravo prodam. Žgeč, Strejaci — me- hanik, p. Moškanjci. PRODAM otroški voziček. Leber, Jadranska 15. OPREMLJENO sobo za dve osebi oddam. Franc Fras, Krambergerje- va pot 2. PRODAM traktor »zetor«, pluge in brane ter voz za traktorsko vleko — vse novo. Anton Kramberger, Sp. Velovlak 22. FURMfl BEKONOV, delovišče mMRVR, sprejme takoj krmilko prašičev. Ponudbe pošljite na naslov: Farma bekonov Turnišče. VSI NA PUSTOVANJE V HOTEL »JERUZALEM« v Ormožu v soboto, 7. februarja; v nedeljo, 8. februarja in v torek, 10. februarja 1970. Godba s plesom — nagrade. Izbira najlepših mask. Rezervacije — 10 din. Za maske vstop prost. Domače koline. Vljudno vas vabi hotel »Jeruzalem«, Ormož Komisija za delovna razmerja pri ^ KK Ptuj - Obratu za zadružno kooperacijo Jože Lacko,? *u j, razpisuje naslednja prosta delovna mosta: 1. Vodja centralnega skladišča Pogoj: visoko kvalificirani trgovski delavec 2. 2 delovni mesti strokovni delavec v kooperaciji Pogoj: končana višja agronomska šola 3. 2 delovni mesti trgovski pomočnik Pogoj: končana trgovska šola s 3-letno prakso Pismene ponudbe pošljite do 16, februarja 1970 upravi obrata za kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj, Miklošičeva 14. V torek, 10. februarja, vsi na pustni karneval v Ormož. Pričetek karnevala ob 14. url! Prodajno skladišče Ptuj ROGOZNIŠKA CESTA, telef. 77 297 Obveščamo vse občane v ormoški, ptujski, slovenskobistriški in lenarški občini, da imamo v našem prodajnem skladišču na Rogozniški cesti v Ptuju (za kolodvorom) veliko izbiro najrazličnejših strojev in orodja: okovja, vijakov, žičnikov: vodovodnega materiala; toplovodnega materiala: gradbenega materiala; gospodinjskih strojev; posode; vseh profilov železa, aluminija, medenine, bakra, svinca. Skladišče je odprto vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. PREPRIČAJTE SE O ZALOG.\H NA.«;EGA BLAGA IN O KONKUKEINCINIH CENAH! Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Banman glavni in odgovorni urednik' Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-77. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo. t