Uhaja vsak torek, četrtek la soboto. Velja a eelo leto 30 lir, a pol leta 15 lir, ca tri mesece 7 lir 50 stot, za et—2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo TS.-;k dan, a naroča naj se tako, *	koncu	meseca. —
Posamezna številk* 20 st — Ured (• c n	’’
Teiefon 19-50 in 588. — Doplsiji * t ost-se ne sprejemajo: rokopisi se n	£>r	ff
kolone 67 — CI—
po 80 stotf togo^vsldMfl ^rtni^V1^ 'If Maggj0 8 .	—	■■ — Oglase sprejema' Inseratni odoeft* ,*
‘•nnk Tunia
'688
Go ri
tca
V TRSTU, sobota 5. februarja 1921.
GL
o
Vsporedno z nehanjem izkoriščanja ene osebe po drugi, bo prenehalo tudi izkoriščanje enega naroda po drugem narodu. — S padcem razrednih nasprotij v osrčju narodov, pade tudi medsebojno sovraštvo med narodi.	(MARX - ENGELS: Komun, manifest.)
ZVIZE JULIJSKE BENEČIJE
Beseda soMmzGdrupiein
Piše; Ing. D. GUSTINČIČ.
Različni naši zadrugarji z dežele me opo* j rikalne konsumne zadruge, ki jih bo on sam zarjajo na živahno propagando primorskih 1 organiziral, ali pa ne bodo živele, krščanskih socijalcev na zadružniškem polju j	tajci	gromovniki	nam danes niso več
t	nevarni,	ki	spuščajo	n.	pr.	takemle tirade:
»Komunistična organizacija, stoječa popoU noma pod italijanskim centralnim vodstvom, očitno namerja priličenje (asimilacijo) tukajs šnjega slovanstva italijanstvu.«
Jezuitom je dobrodošlo vsako sredstvo v boju proti nasprotnikom. Dokler je šlo za’to, da se agitira proti nam z nacij onalizmom so* cijalnih patrijotov, smo bili vsi »socijalni de* mokratje«. Danes, ko se gre za to, da se raz* tegne neodkritosrčnosti nekaterih ljudi, ki so se imenovali »tudi komuniste«, so vsi soci*
komunisti.
in na »opasno nevarnost«, ki nam bojda preti ste strani in vprašujejo za moje mnenje. Tem cenjenim našim prijateljem in so trudni* kom odgovarjam tako*le:
\ Predvsem, dragi prijatelji, ne zabite, da za* družništvo ni naš končni cilj, kakor je to kr* ščanskih socijalcev (vsaj pa g. kaplanu Sčeku;.
S tem, da organiziramo mi v naši deželi sled# njega našega delavca in kmeta v naše kon* sumne, kmetijske in denarne zadruge, ne bo* mo še daleč mnogo izpremenili na orgaruzas eiji in na načinu izkoriščevanja današnje ka* pitalistične družbe. Z našimi zadrugami lan* ko ubijemo podeželnega trgovca in branjevca, Iri sta naša neposredna škodljivca in proti ka* terim v glavnem je naperjen nas gospodarski boj, toda tudi če bi to delo še tako temeljito opravili, bi bili v kapitalistični družbi se vedno sužnji kapitalistov, ker v njihovih ro* kah ostanejo tovarne, banke, prometna sred* s tv a in mnogo zemlje. Razlika bi bila. ta, da danes kapitalisti izkoriščajo neposredno vsa* kega poedinca, potem pa bi nas izkoriščali po naših gospodarskih organizacijah. Tu to* rej ni izhoda. Kdor hoče konec izkoriščevanja človeka po človeku, mora hoteti konec nas čina vsega današnjega gospodarstva, mora hoteti nov način proizvajanja (obdelovanja in pridelovanja) m nov način razdeljevanja proizvodov med ljudi. Mora torej^ hoteti po* poinoma nov ustroj človeške družbe.
Zadružništvo je nam obrambno sredstvo proti kapitalizmu. Obrambno sredstvo v kapi* talistični državi! Ono nas varuje, da nam ka* pitalisti ravno ne potegnejo kože čez ušesa. Mi ž njim nekoliko reguliramo tržne cene, m vpo rabi jamo dobiček, ki bi drugače pomnože* val bogastvo vaških trgovcev in branjevcev
  v kulturne in socijalne namene delavcev
in kmetov, jim skušamo žnjim vstvarjati šolo, čitalnice, podpore v nesrečah in podobno, ali izkoriščanje delavca in kmeta po kapitali* stični buržuaziji ne moremo z zadrugami pre* prečiti. Za to treba pač močnejših socijalnih sredstev.
Za nas je torej zadružništvo važno, celo zelo važno, toda nikakor odločilno v našem socijalnem boju! Ker, ne zabimo, da naša de* žela — in Slovenci v Primorju še najmanj! — ne bo odločevala o izidu tega boja! Naše gi* banje je svetovno in odločite in zapečatile ga bo do delavske mase velikih narodov. Mi tega ne moremo preprečiti, pa tudi če posta* nemo vsi klerikalci, kakor naši malomešcani in naši verižniški trgovci Zato je vse malo* dušje smešna stvar!
Seveda moramo vedno napraviti svojo dolž* nosi. Slovenci veljamo v evropski družini na* rodov za najbolj nazadnaške. Stavijo nas po navadi v eno kategorijo s Tirolci. Toda kdor hodi po deželi in pozna današnje razpoloženje našega ljudstva, ta se ne plaši, ta ni pesimist. Naš kmet ni več oni izpred vojne!
Brezposelnost o Angliji
BIRMINGHAM, 2. Angleški komunisti pravijo v spomenici, katero so poslali ugled* nemu politiku M. Laineju, da nihče izmed angleških vladnih mož ni znal storiti v prid delavcem toiiko, kolikor je znala na tem po* lju uresničiti Sovjetska Rusija. Angleška vla* da se noče zaenkrat odločiti, da bi priznala sovjetsko vlado Rusije, čeravno je sovjetski sistem boljši kot vse meščanske vlade. ^ lo dejstvo je razvidno iz sto in stotisočerih brezposelnih v AngMji, medtem ko je v So* vjetski Rusiji brezposelnost že davno zginila.
SKORAJ MILIJON BREZPOSELNIH V ANGLIJI
LONDON, 3. Vsled naraščajoče gospodar* ske krize znaša število brezposelnih v Angliji (vključno Irska) 987.000 oseb, od katerih je 641.000 mož, in 276.000 žen. Ostanek brezpo* selnih tvorijo otroci, ki niso dosegli še 18. leto. Te uradne številke je objavil »Labour
jalisti, tudi socijalni patri jot j e, komunisti. Exchanges«.
Toda, prijatelji, ne zabite, da smo po. voj ni Število delavcev, kij*e!aj° P° znižanem ur* in da tudi naši kmetje danes že prav dobrO Tmku, da* se izognejo nadaljnemu odpuščanju,
‘ znaša 446.486. Polovica teh delavcev spada obratom za izdelovanje bombaža,
BREZPOSELNI DEMONSTRIRAJO
PARIZ, 2. (S.) Zveza sindikatov je prire* dila v prilog brezposelnim zborovanje v pro* »torih delavske zbornice. Po zborovanju se je napotila močna skupina brezposelnih v sre* dišče mesta, vzklikajoč: »Hočemo dela«. De* monstrante je razpršila policija.
vedo, kdo so komunisti in kdo niso in da se s takim jezuitskim zavijanjem danes ne da več slepiti pri nas in rovariti proti našemu za* družniškemu delu.
Zato, prijatelji, pustite primiru te naše »krščanske komuniste«, naj delajo in organi* zirajo in kričijo kolikor jim ljubo in drago. Svet ve, kaj hočemo mi in kaj hočejo oni. Od kričanja do organizovanja je še zelo daleč — še delj pa do dobro, redno in za člane res ko* ristno poslujočih zadrug. Dobave blaga so dandanes strašansko težke in bodo vedno težje. Za sigurno poslovanje je treba mnogo denarja in dobrih ter izvežbanih stroko vn j a* kov, ki jih naši nasprotniki nimajo. Seveda volitve so blizu in to je tudi glavni povod njihovega vika in krika in tu nam bodo morda odtrgali kakega volilca, toda prijatelji, mi zaupamo v solidnost svojega dela in svojih organizacij ter čistost naših ciljev! Zapeljanci se bodo po razočaranju tem rajši vračali v naš proletarski tabor.
Sicer pa nam ti napadi tudi' mnogo koristijo. Tako pride naše ime in zanimanje za zadruž* ništvo tja, kamor mi do sedaj še nismo mogli prodreti. Zadnji njihov shod na Vipavskem n. pr. je bil za nas zelo lepa reklama!
Zato mimo naprej po začrtani poti!
Komunistična intemclm
prtoozau edinole Komunistično stranko
SOVJETSKO DELO NA KRIMU.
Na Krimu, kjer so še nedavno ropale in ubijale Wran-gelove tolpe 'bedno ljudstvo, so se pričela obnovitvena dela, da so poravna vej no škedo. Mesto Sebastopol je dobila električno razsvetljavo, odkar se nahaja v oblasti sovjetske vlade. Preostanek energije električne centrale v Sebastopolju se uporabi v svrho napeljave električne razsvetljave tudi ■po vaseh bližnje okolice.
Lnženjerje, tehnike in špecijalne delavce iz mesta Jalta, ki ne najdejo svojemu poklicu odgovarjajočega dela, se odpošilja na vise strani Krima, da razvijejo svoje zmožnosti v tovarnah, Vojaki rdeče armade so popravili že precej porušenih kemičnih tovarn, katere so bile predane obratovanju. V vseh krimskih rudnikih, ki nudijo izvrstno nafto in železno rudo, je zavladalo živahno življenje.
ELEKTRIFIKACIJA SOVJETSKE RUSIJE.
Tudi v Uralu je bil storjen prvi korak za napeljavo elektrike. Mesto Jekaterinburg je dobilo električno centralo, ki preskrblja tudi okolico z električno rasvet-Ijavo.
DELAVSKE ŠOLE.
V Čebokeearfu so pričeli posebni kurzi, kjer se predava delavcem o politični vedi.
V Donskem Rostovu je bila otvorjena posebna šola za tobačne delavce. Učna doba obsega enoletne, dvoletne in triletne tečaje, v katerih se bo izobraževalo kvalificirane delavce, špecijaliste in produkcijske voditelje v tobačnih tovarnah.
ZNANSTVENA ORGANIZACIJA PROMETNEGA DELA.
V .kratkem se vrši vseruski kongres prometnih delav cev. Ta kongres se bo bavil v prvi vrsti z naslednjimi točkami: Kako je mogoče si ohraniti čim večjo delavno zmožnost ki doseči največje proizvajanje. Naredili so se že poskusi organizirati prometno delo na znanstveni podlagi Kongres bo preučaval uspehe teh poskusov.
IZVOLITEV REŠKEGA 2UPANA REKA, 3. Odvetnik Salvator Bellasich
je
bil izvoljen županom Reke s 45 glasovi proti 41. Zanj so glasovale vse stranke. Tudi ijud* ska stranka se je v zadnjem trenutku odločila za izvolitev Bellasicha.
D’ANNUNZIO ZAPUSTIL BENETKE
BENETKE. 2. Danes ob 10’11 je zapusti: D’Annunzio Palazzo Barbariga in se odpe* ljal iz S. Giulana di Mestre v spremstvu šti rih legij onar jev v Gard on e Riviera (Gardsko jezero). Pri odhodu v Gardone so se pošlo vili od D’Annunzia številni oficirji, bivši re. ški legijonarji, in skupine fašistov, ki so po klonili odhajajočemu pesniku šopke cvetlic zvezane s trakovi v reških barvah.
In najlepši dokaz za to nam je ravno novo zadružniško gibanje naših krščanskih socijal* cev, ki jih predvodi župnik Rejc s svojimi učenci. Glejte samo njihov način. To gibanje ise je ravno pojavilo, da zajezi naše hitro na? predovanje na deželi in zato nas oni zvesto oponašajo v naših načrtih in stavijo naše za* družništvo svojim poslušalcem v zgled. V »Edinosti« pišejo članke pod firmo »komus nistov«. Vsi »Izvestni komunisti« so kajpada same mistifikacije ostudne goljufije, ker v »Edinost« ne more, niti ne sme pisati noben komunist! Komunist, ki bi napisal v »Edino* sti« članek in ki bi dela? na to, da se socijali* stične zadruge združijo s klerikalnimi zadru* gami, bi ravno prenehal biti komunist. Stvar je torej smešna sama po sebi, aH oni mislijo, da je pri nas res še vse tako kalno, kakor bi si oni želeK in da se da še vedno tako ribariti, kakor so ribarili pred vojno.
Ali slabo zadosti zanje, sploh, da hočejo ribariti! Mi ne lovimo. Mi pravimo na vsakem našem zadružniškem shodu ljudem:	»Prija*
telji, ako mislite, da naše gospodarske organi* zacije niso vaša korist, ne prihajajte k nam, ne vpisujte se v naše zadruge, ker mi vemo, da tisti, ki ne boste prišli k nam danes, boste prišli jutri! Boste prišli jutri zato, ker boste morali priti, ker je to vaša edina pot!«
In kljub temu, da mi govorimo tako ravno* dušno, imajo Delavske zadruge v letošnjem letu čez 13 tisoč članov prirastka in to brez onih mnogih kmetijskih zadrug, ki se služijo z našim kmetijskim blagom in ki so popol* noma avtonomne! Razprodali smo v minulem letu za čez 71 milijonov konsumnega in kme* tijskega blaga in cele občine in ceii okraji se nam ponujajo in nas prosijo, da jih organizi* ramo — pa jih, žal, ne moremo tako hitro, kakor bi si' mi in oni to želeli. In mi naj bi se bali koga, naj bi se plašili ljudi, ki so začeli kričati o zadružništvu še*le pretekli teden?!
Prijatelji, pa še nekaj! Zadružništvo se ne organizira ne z lažmi, ne s sumničenji in z obrekovanji. Jaz pravim, da organizator, ki piše n. pr. tako*le:
»Absolutno treba in brezpogojno zavračati one agente, plačane iz Milana, ki snujejo kon« sumne zadruge, ki se njih vodstvo in denar centralizira drugod, v tujini,«
ni preveč nevaren. Tak organizator vedno laže in laž ima kratke noge! Naše delavstvo I organizira svoje zadružništvo samo s svojimi I groši in njegov denar se nikjer ne centralizira iv tujini. Če pa ono nabavlja blago, ki prihaja jiz tujine, potom zadružniške nakupovalne centrale, potem povejmo piscu teh laži mimo, I da bodo to prav gotovo delale tudi tiste kle*
MOSKVA, 25. januarja. Sodrugom Bom* becciju, Bordigi, Terraciniju in ostalim:
Dragi sodrugi!
Izvrševalni odbor Komunistične internas cijonale Vam izraža popolno solidarnost in pošilja bratske pozdrave. Vaša stranka je edina sekcija Komunistične internacijonale v Italiji.
Mi smo globoko prepričani, da bodo zaved* ni delavci Italije danzadnem pristopali k Vaši stranki.
Serratijeva skupina, spojena s frakcijo res formistov, ki so odkriti nasprotniki proletar* ske revolucije, bo pokazala delavcem prav kmalu, da je frakcija unitarcev * centristov Italije bližja meščanskim reformističnim elementom kakor proletarskim komunistom. Vsa Komunistična internacijcnala bo izva* jala iz teh dejstev neizogibne posledice.
Ostanite trdni, sodrugi, kajti v tem trenut* ku se bodo vse sile buržuazije in njenih brez* številnih in različnih agentov združile proti Vaši stranki. Delavci vsega sveta so z Vami. Bodočnost pripada Vam in ne onim, ki se ho* čejo kot posredovalci ali reformisti pod eno ali drugo obliko sporazumeti z buržuazijo.
Živela Komunistična stranka Italije!
Živel proletarijat Italije!
ZINOVJEV, LENIN, BUHARIN, TROC* KI, RADEK za Rusiio: ROSMER za Franci* jo: JAN5EN za NIZOZEMSKO; BELA KUN, RUDNIANSKI. VARGA za Ogrsko; MIZAKAIA za Georgijo; OUELCH za An* glijo; STEINHARDT za Avstrijo; MILKIČ za Jugoslavijo; ŠABLIN za Bulgarijo; HO* URVITCH za Ameriko; SULTAN SARDE za Perzijo; MAMER za Finsko in STOU* CKHA za Letsko.
TRČENJE VLAKOV V FRANCIJI
LIMOGES, 3. Pri včerajšnjem trčenju mec osebnim in tovornim vlakom je bilo ubitih 10 oseb in 45 ranjenih, med katerimi je nekoliko težko ranjenih. . »t
f
ti t (»Rosfa-^ien«.)
f
Tehnični napredek v Sovjetski Rusiji
Zrakoplov «Rdeča. z /ezda», o katerem smo nedavno poročali, da je eno največjih letni na svetu, se je dvignil 14. januarja že vdr.ugič v zrak. To pot se je nahajalo v zrakoplovu 17 oseb. Zrakoplov je krožil nad tri ure v zraku.
Otroško varstvo v Rusiji
Ljudski komdsarijat za prosveto pripravlja na podlagi pridobljenih izkušenj »specijalen zakonik otroškega prava«, kateri bo vseboval vse odloke, okrožnice in določbe, katere je izdala Sovjetska Rusija glede otroškega var* stva.
V Moskvi so bili otvorjeni posebni kurzi, kjer se izobražujejo osebe, katerim je po* ver j eno varstvo otrok.
Ljudski blagor.
Pri Serpuhovu se zgradi zdravilišče za je* tične delavce. Pokrajina je kakor nalašč u* stvar j ena za take bolnike. Zdravilišče bo do* grajeno koncem tega meseca.
bitemncljonalni rdeif kongres slnSiRntOB
RIGA, 2. Intemacijonalni kongres rdečih sindikatov se bo vršil v Moskvi na dan prve* ga maja. Ta kongres se skliče sporazumno z internacij onalnim svetom sindikatov in izvr* sevalnim odborom Tretje internacijonale.
Amerika ne more razorožiti
WASHINGTON, 3. Komisiji za mornarico je povedal general Persching v zbornici, da Zedinjene države ne morejo skrčiti števila svojih čet. Sporazum med Britanijo in Zedi njenimi državami mora tvoriti temelj vsaki politiki razorožitve, toda potrebno je, da pri* stopijo tudi Italija, Francija in Japonska k temu dogovoru.
Senatorska komisija zunanjih zadev je iz delala dva zakonska načrta, katera prepove« dujeta vladi dajati nova posojila inozemskim državam brez dovoljenja s strani kongresa,.
Komisija narodnega predstavništva za mornarico je mnenja, da bo poleg 530 milijo* nov in 277 tisoč dolarjev, katero svoto se je prej smatralo zadostnim za izpopolnitev po* morskega programa iz leta 1916, še potrebnih 434 miHjonov in 661 tisoč dolarjev. Vzrok temu povišanju je iskati v podraženju suro* vin in v zvišanju delavskih plač.
Da se v krimskih zdraviliščih zagotovi bi* vanje bolnikom delavcem, je sklenil1 krimski revolucijonarni odbor, da se ne sme na Krimu oddajati stanovanj brez dovoljenja ljudskega komisarja za narodno zdravstvo.
Zdravniški kongres v Tveru.
V Tveru se je vršil zdravniški kongres Zdravniki zahtevajo v resoluciji, predloženi ljudskemu komisarju za prosveto, ustanovi* tev medicinske fakultete v Tveru.
Komunistična gledališča.
Iz Moskve javljajo: Društvo igralcev v Moskvi je začelo z organiziranjem komuni* stičnih gledališč. V to svrho potrebno gra* divo je že pripravljeno. Naloga teh gledališč obstoji v tem, da postanejo idealno orožje za uveljavljenje novih znanstvenih smeri. Na čelu tega gibanja stojijo sloviti možje, kakor n. p. Nogan, A. Rodjonov, Zan, Bebutov, Keršenčev in drugi.
Podružabljenje tiskarn.
V Petrogradu se je podružabilo vse tiskar* ne, ki so se nahajale prej v zasebni lasti.
Brezplačna prehrana delavcem v Ukrajini.
Ukrajinski sovjet ljudskih komisarjev je izdal naredbo, na podlagi katere dobivajo vsi delavci in uslužbenci Ukrajine brezplač* no hrano.
Gospodarska kultura.
»Krasnaja Gaceta« javlja iz Rostova: Go* spodarski urad v Novočerkasku je otvoril kurze za zemljemerstvo. Učna doba bo zna* šala 15 mesecev.
Pozdrav Iz pokrajine večnega leda
Ob priliki prvega kongresa Samojedov in Turužanov je bila odposlana na Lenina, Trockega in rdečo armado pozdravna brzo* javka komunističnih zborovalcev.
Nova socialistična stranka v Rumuniji. V Rumuniji jo bila ustanovljena nova socijalistična k ni e ek a stranka. V svojem prc^ramu pravi ta stranica, da vidi v Sovjetski Rusiji prvo uresničenje kmečkih, ini delavskih idealov prvo držarvo ikmetov in delavcev.
Kitarski konzulat ▼ Moskvi. »Golo® Rosiji« piše: Gla som petfočil iz Revala j c bil imenovan voditeljem kitaj skega konzulata v Moskvi Čen-Kuan, ki je za časa carske vlade opravljal v Petrogradu posle prvega tajnika kitajskega poslaništva. Podkonzulcm je bil določen Lu-Vin, kateri je živel v Moskvi že mnogo let.
Organiziranje vojne proti Rusiji Nedavno se je mudil v Bukaroštu bolgarski ministrski predsednik. Namen njegovega potovanja v Rumenijo je razviden iz pogovorov, ki jih je ime), z ruimmskimi časnikarji. Stambulinski je med drugim rekel tudi sledeče: Bulgarija upa, da se bo s pomočjo antante gospodarsko obnovila. Glede boljše-viške nevarnosti bo Bulgarija nudila vsakovrstno podporo onim četam, ki se bodo začele »bojevati proti Sovjetski Rusiji.
Pridobitve avstralskih delavcev. Delavci, ki delajo tovarnah Novc^Zeelandije so zopet izvojevali znižanje delovnega časa. Zdaj delajo le pet dni v tednu on sicer 41 ih pol ur v tednu.
Delavci v tovarnah za sladkor so po večtedenski stavki izšli kot zmagovalci iz s.tavke. Delovni čas se zniža na 44 ur v tednu, tedenska mezda se pa poviša od dvajset pet in dvajset dolarjev.
Nemčija plača Odškodnino. Nemška vlada je kot odškodnino za poškodovani poljski konzulat v Vratislavi, ki ga je množica povodom nekih manifestacij razdejala, plačala 290.0C0 nemških mark in 40.C00 francoskih frank
Ameriška pomoč gladujočim? »Daily Mail« poroča iz New Yorka, da je Hoower izjavil, da so amenkans;ki far-merji ustanovili organizacijo, ki bo pomanjkanje trpeče prebivalstvo Srednjo Evrope in Kitajske zalagala z živili. Doslej so farmerji nabrali 15 milijonov vevnic koruze, katero bodo stavili imenovanemu prebivalstvu na razpolago. Za transport 'bo potrebno veliko število ladij. H vozni stroški bedo znašali 5 milijonov dolarjev.
Ustanovitev Komunistične stranke Turčije, Minister Terid in poslanec narodne skupščine Sabsem Ve hal sta ustanovila v Angori (Mala Azija) Komunistično stranko. Glasom poročil lista »Boephorc« šteje stranka v nacionalni skupščini in med ljudstvom jako mnogo pristašev.
Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Italijo. Praški »Čas* pravi, da se je italijanska trgovina kot kenku-reniinja nemške dosedaj obširno razvila na. Balkanu m v Lcvantu. Razvijala se je italijansko-češkoslovaska trgovina preko Dunaja. »Čas« povdarja potrebo obstoja trgo vinske pc£odjbe med. Italijo in Češkoslovaško.
Francoski ultimatom. List »Matin« objavlja sledeče poročilo iz Carigrada z dne 2. t. m.:	Admiral Dumesml ,e
poslal vladi Kemal paše ultimatom, v katerem zahte™ takojšnjo osvoboditev francoskih vojakov, ki so bili ujeh pri Zanbuldaku. Ako se ta francoska zahteva ne sprejme, se začne danes ob 10 obstreljevanje Zanbuldaka.
Pihudski v Parizu. Predsednik poljske re* publike PiltsudskLje prišel v Pariz. Meščanski časopisi mu pojejo slavospeve. Gotovo bo ko* val s francoskimi kapitalisti črne naklepe pro* ti Sovjetski Rusiji.
Politično strsiHvo donenje fioUe"
(Predavanje sodr. Alojzija Hreščaka.)
Dne 23. januarja je priredil »Ljud* ski oder« v Gropadi predavanje o »Poli tičnem strankarstvu tega časa«. Predaval je sodr. Hreščak. V uvodu je povedal zbranim kmetom in delavcem, da jim zelo rad govori jo socijaKzmu, za katerega on pravzaprav ' živi. Govoril je nekako tako*le:
»Ker je stvar, o kateri vam hočem govo* riti danes, zelo obširna, se omejim le na kra* tek obris, ki ga mora človek poznati v tem času strankarskih bojev. —* Kaj. pa je prav* zaprav temu vzrok, da se delavsko vpnUsanje danes tako hitro razvija med delavskimi ma* sami? Temu je vzrok liberalni gospodarski sistem, ki vlada danes. Liberalni sistem je ti* sti, ki je v svoji 120 letni starosti dovede^ svet do roba propada — do svetovne vojne Rodil se je liberalizem v francoski revoluciji, v odporu posameznikov proti vladajočemu duhovstvu in plemstvu. Prej ni bilo delav skega vprašanja, kajti vse gospodarstvo imeli v rokah duhovni in plemenitaši, na ka* terih imetju so delali delavci le toliko, v ko* likor jim je zadoščalo, da so ohranili sebe in njih družino. A priša je francoska revolucija.
Leto II. - Stev. 13.
ki je razlastila prejšnje i'metnike, njih imetja pa niso prišla v roke skupnega delavskega razreda, temveč prišla so v roke posameznim ljudem, ki so si skušali svoja imetja dan na dan širiti in večati z geslom: »Vsak gospo* dari (to se pravi slepari), kakor znaš in mo* reš«! In nastala je kriva v človeški družbi. Mnogo je bilo poklicanih a malo izvoljenih. Tisti ki so znali in ki so se upali s svojim u* mazanim srcem slepariti, so sleparili in se tako gospodarsko dyignili. Drugi pa, ki niso znali in si potom nepoštenosti niso hoteli pri* lastiti imetja so dan na dan obuboževali. Obogateti je hotel, pa naj si bo na katerisi* ?odi način. Zato so začele rasti fabrike ka* cor gobe po dežju — kajti potom teh se je dalo najprej obogateti. Fabrike so zahtevale delavskih rok, zato so začela polja roditi ple* ve, kajti kmetske mase so bile poklicane, da služijo stroju — kapitalu. Čim večje so bile mase, ki so se zbirale pred fabrikami, tem manjša je bila dnina, kajti na razpolago so )ili delavci gospodar ju — če ti ni prav, pa lodi. Dnina ni zadoščala v svrho ohranitve cele družine, zato je morala v fabriko žena in tudi otroci. Bogastvo liberalnih gospodar* iev je dan na dan naraščalo in doseglo mogo* čen kapital; zato je bilo potreba postaviti se* veda tudi policaje, da so čuvali ta kapital. In postavili so si tudi vlade, ki niso imele na* ogo gledati na blagor celokupnega človeštva, temveč nalogo so imele, čuvati obogatele pa* rasite in njih kapital. Takšne države polica* jev so bile od takrat in so še danes; raizlika je samo ta, da so se te vlade (in stranke) imenovale takrat brez strahu »liberalne«; ko so pa s svojo liberalnostjo dovedle človeštvo svetovno klavnico, so se premislile in na* dele so si ime »demokratska vlada (stranka)«, cer znajo namreč, da bi jim danes človeštvo več ne sedlo na njih liberalne limanice. Tako je danes liberalna stranka popolnoma likvi* dirana, oziroma izpremenila je svoje ime. Mi pa znamo, da je današnji demokratizem sa* mo maska na divjem liberalnem obrazu.
Takšne liberalne vlade (danes demokrat* ske) hočejo imeti sedaj tudi šole, to se pravi, ljudske šole za delavce, da bodo tudi izobra* ženi in zato tem natančnejše služili njih ime* tju. Srednje in visoke šole pa njih sinovom, da bodo prejeli zopet njih dediči vajeti v roke. Saj znamo, da je visoka šola odprta le redkemu proletarskemu otroku.
Tako je torej zavladal liberalizem, kate* rega sadovi so prav slabi. Kot prvi so se uprli temu sistemu duhovni in plemenitaši, ki so bili v dobi franc, revolucije razlaščeni, in os* novali so konservativno stranko. Po Irtkem nauku so se uprli temu neznosnemu liberal* nemu sistemu, ki je napravil iz ljudi živali in dovedel človeško družbo iz templja v noriš* nico — Buffalobill je dosegel v liberalni kut* turi prvenstvo. Tudi za konservativce je bilo prepozno, kajti masa delavcev, ki se >e dan za dnem širilla je spoznala, da ne gre več na? zaj, kakor so si predstavljali konservativci, ampak da je treba iz neznosnega liberalno* gospodarskega reda napraviti nekaj čisto no* vega.
Nastala je torej delavska reakcija — nastal je socij alizem. L. 1848 je vzrastel iz trpečih milijonov revoluciionarec — Mara, ki ie s svojim »Komunističnim mamifestom« poka* zal trpinom pot, ki vodi iz globokega suženj* stva. L. 1864 je nastala »I. internac.«, ki, je za* čela zbirati trpine brez verske in narodnostne razlike v močno falango z geslom:	»Vs.i, ki
trpite, združite se in v masivni jakosti bomo preobrnili zverinski svet v svet ljudi!«
Delavske mase so napovedale boj kapitalu. Začelo se je revolucijonarno gibanje v vseh državah na svetu in svoj prvi in naivečji uspeh je pokazalo to gibanje v veliki Rusiji. Danes bije ura tudi našega osvobojenja izpod kapitalističnega trinoštva — ura osvobojenja, ki si ga moramo izvojevoti sami z geslom: »Vsi. ki trpimo, brez verske in narodnostne razlike, združimo seli!«
To je poteza skozi svetovno politiko. Kaj pa naše domače razmere? Mi tukaj, v Julijski Benečiji, imamo dve stranki. Prva je delav* ska, ki si z največjo energijo seče pot izpod kapitalističnega jarma, ki na svojem zgodo* vinskem temelju kliče ves proletarijat, pro* letarijat celega sveta na poslednji boj. Druga je pa stranka, ki pravzaprav ni stranka, tem* več list, ki pravi, da brani interese — prej av* strijske, sedaj italijanske. »Povej draga »Edi* nost«, kako braniš ti interes slovenskega kmeta in delavca, ko zagovarjaš vendar kapi* talizem, to je tisti kapitalizem, pod katerim ječi naš proletarijat ravno tako kakor celo* kupni svetovni proletarijat. Tvoj argument je —* bodimo združeni —1 Ta argument pa ne velja, ker se izkoriščanec z izkoriščevalcem ne bo družil. Seveda v isti sapi, kadar kriči o združenju, pa pobijaš slovensko delavstvo, ki je že združeno. Samo to nam povejte tam pri »Edinosti«, ali ste ali niste zato, da se slovenski delavec osvobodi izpod kapitalisti* čnega jarma? Naš narod obstoja iz 85% kme* tov in delavcev in 15 Z duhovnikov, advoka* tov in trgovcev. In ti reprezentiraš narod na podlagi onih 15 % afarističnih oderuhov in advokatov. Ali si za delavsko emancipacijo ali za ono advokatsko*trgovsko? Če zagovar* jaš nas, pridi ti k nam, drugače te mi ne ra* bimo. V svojih 33 letih še nisi povedala kaj hočeš. V 33 svojih letih si napravila iz na? šega naroda politično nezrelega otroka. Vsi so v našem narodu politično popolnoma za* ostali, razen onih par delavcev, ki se šola v mestni fabriki, da zamore slednjič pomagati političnemu nezrelemu delavcu in učitelju na deželi. Slovenski proletarec (85 %) potrebuje in zahteva proletarske politike in če ne boš te zagovarjala, te bomo brcnili in šli preko
tebe.«.	.	,	.
Duhovniki, tam okoli »Edinosti« so zaceli propagirati neke organizacije proti onim, ki so že ustanovljene — kakor nalašč. Oni so prišli prepozno, da organizirajo iz bojazni proletarijat proti revoluciji. Mi pa rabimo organizacije v svrho revolucije in v tisto smer gre naše delo.
m štren
G&ftsfila ftvrMafigo
mm
Nove
sekcije.
Vso skupine, ki sc pripadale komunistični frakciji se morajo v najkrajšem času spremeniti v sekcije Komunistične stranke in morajo kot take tudi delovati.
Za vsak slučaj se mora izogibati plenarnih zborovanj sekcij stare stranke, kolikor v slučaju, da ima komunističen 'skupina v sekciji večino, kolikor v slučaju, da ima manjšino. To volja tudi, ako je sklicanje plenarnega zbo-
rovanja utemcljcvano z zahtevo po ponočevanju o gresu v Livornu s strani komunističnih delegatov.
Na ustanovne občne zbore vsake komunistične sekcije so poleg članov že obstoječih komunističnih skupin prepuščeni tudi oni člani stare ISS, ki potrdijo z izjavo, da zapustijo ISS ter da vstopijo v KSI.
Po zaslišanju poročila o kongresu v Livornu in o ustanovitvi Komunistične strank c Italije, katerega poda lastni delegat ob prisotnosti kakega člana deželnega komu-nističnega odbora (delegat in član more biti obenem ena oseba), proglasi zbor, da je krajevna sekcija Komunistične stranke ustanovljena. Ustanovljena sekcija si osvoji statut (opravilnih) sekcij, vključen v strankinem statutu, ki bo objavljen v naših listih, nakar preide zborovanje k volitvam odbora, kateri mora biti sestavljen le iz onih članov, ki so še pred kongresom pristali na komunistično frakcije.
Komunistične skupine, ki so v večini v starih sekcijah se nastanejo v prostorih socijalistične sekcije in proglasijo premoženje sekcije za svoje imetje. Kjer sekcijsko premoženje ni v rokah komunistov, se začnejo pogajanja v svrho pridobitve prostorov in imetja.
Takoj, ko so sekcijo ustanovljene pošljejo izvrševalne-mu odboru pjeano zahtevo izkaznic za leto 1921., katere stanejo 5 I. ena. Tozadevna pisma se naslavljajo na sedež izvrševainega odbora (10) v Milan, ul. Visconti 14 in morajo biti opremljena z imenikom članov. Izkaznice za •sekcije bo IO poslal potom deželnih zvez.
Glasom predhodnih odredb smejo komunistične sek cije sprejemati za dobo enega meseca po svoji ustanovitvi prošnje za pristop članov stare ISS, ki v 'slučaju da je prošnja uslišana postanejo pravi člani Komunistične stranke, r.e da bi bili prej podvrženi kandidatni debi.
Dcžeiui odbori
•bolj, da se vse komunistične skupine kake cone preosnu-jejo v sekcije, da vodijo skrbno imenik članov (statistiko!) ter da o vsem svojem delovanju informirajo strankin 10. Slednjemu morajo sporočiti datum prve nedelje, na katero bodo pripravljeni na sklicanje strankinega kongresa, katerega bo 10 določil za to nedeljo ali za eno poslednjih nedelj. Deželne odboro pozivamo, da podajo najhitrejše 10 poročilo obsegajoče načrt upravne funkcije deželne zveze.
Tisk.
Osrednji organ Komunistične stranke je »II Comuni-sta«, ki izide v kratkem v Milanu in bo izhajal vsak četrtek ter vsako nedeljo. Uredništvo in uprava sta v uL Visconti 14. Milano. Priporočamo so-drugom najtoplejše, da. dobre razločujejo korespondenco z izvrševalnim odbo-kon- ronl one, ki zadeva uredništvo ali upravništvo lista,
Kar se je reklo za sekcije velja tudi za deželne or gane.
Komunisti se ne smejo v nobenem deželnih kongresov stare stranke.
Taisti deželni odberi, ki so do sedaj delovali za •.ccmu-niattčno frakcijo se predsntsjejo v deželne odbore Komunistične stranke do rednega zborovanja deželnega, komunističnega kongresa. Ti odberi morajo skrbeti kar naj-
zlasti pri pošiljanju denarja.
»II Comunista« bo poslan vsem starim naročnikom in vsem skupinam, ki so pristopile komunistični frakciji. Vsi ti naj pošljejo takoj letno ali poluletno naročnino.
Pozivamo skupine (sekcije) in deželne odbore, da se brigajo za razširjenje lista »Ordine Nucvo«, dnevnika Komunistične stranke Italije (Turin, ul. Arcive&covado 3), »Dela« glasila Komunistične zveze Julijske Benečije (Trst, ul. Zudccčhe 3, I. nadsir.). Nabirajo naj nove naročnike ter naj ss zanimajo zn razprodajo listov in za dopisovanje v liste, V listih »Ordine nuovo«, in »Delo« bodo redne objavljena vsa obvestila izvrševainega odbora stranke.
Tedniki stare stranke, ki ostanejo v rokah komunistov, morejo nadaljevati z izhajanjem le pod nadzorstvom deželnih komunističnih odborov. Cni sprejmejo pednasiov: Glasilo komunistične stranice. 10 je pripuščenc, da določi cone za kompetenco vsakega lista. 10 se mora takoj poslati poročilo, iz katerega bo razviden sestav začasnega uredništva in finančni položaj listov.
Brez seglašanja 10 se ne sme izdajati noben nov list. Po tej odredbi se ne dela nobenih izjem.
Vsi listi so naprošeni, <fa priobčijo to obvestilo v celoti s pristavkom same enih sporočil, ki zanimajo njih cone.
Sedež stranke in ravnateljstva lista »II Comunista« je v Milanu, trg Veneri a, poslopje prejšnje carinarnice.
KOMUNISTIČNA ZVEZA JULIJSKE BENEČIJE.
Na podlagi določb, lri jih je sklenil izvrševalci odbor Komunistične stranke Italije, se morajo vse skur -ne Julijske Benečije, katere so pristopile h komunistični frakciji, spremeniti v sekcije Komunistične stranke in morajo ! kot take v najkrajšem času pričeti z delovanjem.
Na ustanovne občne zbore vsake komunistične sekcije, slučaju udeležiti' beterih se udeleži en San vodilnega pokrajinskega odbora v ovrho poročanja o kongresu v Livornu in o .ustanovitvi Komunistične stranke, so pripriščeni tudi oni člani stare I S S, ki potrdijo z izjavo, da zapustijo ISS in da vstopijo v K S I (Komunistično stranko Italije),
Vodilni odbor.
S prvim februarjem t. 1. so stopile v veljavo naslednje poštne pristojbine:
Pisma za vsakih 15 gramov 40 cent.; v okraju 20 cent,; (za županstva in vojaštvo 20 cent.).
Dopisnice 25 cent.; v okraju 15 cent.:	(za vojaštvo 15
cent.).	i
Razglednice 25 cent.; v okraju 15 cent.; (z ne več kakor 5 besedami 15 cent.; v okraju 10 cent.).
Vizitke, obvestile, trgovski računi 15 cent.
Rokopisi za vsakih 50 gr. 10 cent.
Tiskovine za vsakih 50 gr, 10 cent.
PriporOčiiev 40 cent.
Zavarovanje pri denarnih pismih za vsakih 100 Ib 25 cent.
Na pošti shranjena pisma (poste restante) frankirana 20 cent.; nefrankirana 30 cent.
Zavoji do 1 kg 2 liri, do 3 kg	4 Kre; do 5 kg 7	lir.
Poštna spremnica 60 cent. za	vsak zavej.
Zavarovanje zavojev 50 cent	za prvih 100 lir	ali	naj-
manj 1 lira.
Pristojbina za shrambo zavoja po treh dneh 40 cent. na dan (največ 8 lir).
Brzojavke za vsa k 6 besedo 25 cent.; najmanj pa 3 -iri.
Nakaznice do 10 iir 20 cent.; od 10 do 25 lir 40 cent.; od 25 do 50 lir 80 cent.; od 50 do 75 lir 1 lira; od 75 do 100 lir 1 lira 20 cent.; za vsakih nadr.ljnih 100 lir 40 cent. več.
Ze inozemstvo. Pisma za prvih 20 gr. 60 cent.; za vsakih nadaljnih 20 gr. 30 cent. Dopisnice 40 cent. Rokopisi 15 cent. za vsakih 50 gr.; (najmanj 60 cent.). Vzcrci 15 cent. za vsakih 50 gr.; (najmanj 25 cent,). Tiskovine 15 cent. za vsakih 50 gr. Priporočitev navadna 60 cent.
IDRIJA.
urejevanjem gospodarstva? Kako dolgo bi še obstojata' kapitalTstična država, pokroviteljica narodnih sleparjev, verižni kov in tatov v frakih in cilindrih, ako bi se proleiarijat oire* sel iluzij o demokraciji, narodnjakarstva, sko bi se osvobodil hlapčevanja buržuaziji?,
Bieai soMb!
fin! m plšels gsMsti iz BsRsnoa?
Drago nam »Delo«! Pošiljamo ti s komunističnim srcem pozdrave vseh trpečih sodrugov iz naše Horthyjeve vari. Ne bi še prejeM za pero ali razmere pri nas so neznosne in kričijo po osveti. Vse «e dviga proti nam, da nam enesnogečuje proletarsko delovanje. Tako so imeli
_	.	.	i	picfityiaxcii.tr	cittu-vaiijt:. x ctiicr bu liiiei.
Vsakokrat, ko je »DeiO« preaehaio za	Itžkajšni meščanski kaširuni nekakšen sestanek v župni-
k Čas izhajati, ste blii Vi SG-utUgi V Stiroen Jču. Temu tribunalu .je predsedoval g. fajmošter. Lepo sc
tek za svoj iisi.
Tako je bilo takrat, ko so nam . se pomenkovali ti trinogi in oblastniki ubogega ljudstva,!
-"C*	VJ	—-----------------------     .	, |
fašisti zažgali naše uredniške prostore, tako je bilo v zadnjem času, ko so naš stan b.oki*
kako bi zatrli rdeče gnezdo. Mi povemo tem hlapcem bole garde, da, čimbolj bedo drezali to svetišče zatira-
raii kr redarji, tako ie bilo vsakokrat, ko ni* te“	h™ se bo godilo. Nedavno so bdi ti narod-
,	,	... i J lie-to in ctf> <is»! ni muziki Kereoskijeve barve še medsebojno razdrti. Tu-
ste dom h vec reano svojega lista m ste se; ka-.njo avtorltetc> so grdo gleckli. Pa 'lejl sc žc
ljubimkajo medsoboj in prirejajo sestanke zdaj tu, zdaj tam. Ej gospoda draga, prekasne- ste začeli! Kje ste bili poprej, ko ni bilo šc vrele vode v grlu? Ako je kdo dvomil o vaših črnih načrtih, vidi sedaj' že prav jasno, kaj so narodnjaki. Samo za polne žepe, samo za dobiček, to je njih program in cilj. Če nese, se narodnjaki pobratijo tudi z hieiferjera, kaj šele z nasprotnikom. Narodnost jim služi kot mreža, da lovijo žrtve. Naroden naj bo kmet in delavec, da se ga lažje izkorišča, tako si mislijo ti farizji, a sami zlorabljajo in prodajajo narodnost za Judežev groš.
Zdaj vidiš ti dekanski kmet in delavec, kam so te privedli tvoji narodni možje. Še te bodo trgali in izkoriščali, ako ne obrneš meča proti. njim. In ta meč, to ostro orožje je stranka komunističnih delavcev in kmetov, ki hočejo zavladati nad gospodo in upeljati prisilno delo za vseh. Mi naj garamo in trpimo za meščanske trinoge? Nel Minuli so ti sladki časi za buržuazijo. Naša mora biti bodočnost, ker mi smo delali in bomo delali, ker mi smo trpeli in bili sužnji. Dekanski' delavci in kmetje! Pristopite v proletarsko organizacijo, v kemunistčno stranko, ki organi žira in združuje izkoriščane, da -jih povede do zmage, do svobode.
Še to smo hoteli pc-vedati: naš vojni kurat je gospodujoče in grozeče govoril enemu izmed naših sodrugev, zakaj ne snujemo rajši Marijine družbe ali klerikalnona-rodna društva. Papež v Rimu se bi gotovo zjokal cd veselja, ko bi zvedel, da so Dekanci tako pobožno zatele-bari in da plešejo po ukazih fajmoštra v Marijinih družbah. V debi stradanja iti Slplc-šnega pomanjkanja naj bi peli psalme po želji g. fajmoštra! Psalmi nas kodo rešili gospodarskega suženjstva. Lepi nasveti, kaj?
 _	_	Mi	vsi	zavedni	kmetje	in	delavci	zatecimo	se	nod	rdeči
nlka za poslovanje z upravništvom in ene* j
prapor, prapor svobode in življenja, pod katerim bomo dopisnika za uredništvo »Dela«. Po pos srečnejše vživali košček kruha. Ni prostora za nas ped
.	.	,	 «	•____n	__X	I«__
vpraševali: Kaj se je zgodilo z »Delom«?
Sedaj, sodrugi, prihaja »Delo« zopet med Vas. »Delo«, kot glasilo komunističnih sekcij, kot glasilo upornega delavstva. Prapor meščansko državo rušečega revolucijonarnega preletarijata vihra nad Vami.	#
Danes je dolžnost Vas, sodrugi, najvisja dolžnost komunistov Goriške, Istre, Krasa, Trsta in okolice, da podprete »Delo« s po* žrtvovalnim dejanjem. Vsak sodrug bodi nas ročnik »Dela«, pridobivaj listu novih od je* malcev. Komunističnih sekcij naloga je:
1. da pospešujejo stike med upravo »Dela« in naročniki s tem, da pobirajo pravočasno naročnino v svojem okrožju ter da jo za^ več naročnikov skupaj pošiljajo upravništvu. Sekcije naj pošljejo upravništvu imenik vseh onih naročnikov z ene ali več vasi, ki želijo list na skupen naslov. Na ta naslov dcposlane izvode »Dela« naj se potem redno razdeli med vse naročnike in odjemalce lista. To zadnje zlasti polagamo na srce vsem sodrugom, ker pošiljanje lista na skupen naslov je najpris mernejše, ter olajšuje delo nam in narečni * kom. Komunistične sekcije se morajo p obrh jgati tudi za razprodajo, sploh kolportažo; »Dela«.
' 2. da uredijo dopisovanje »Delu«.
Zato naj člani komunističnih sekcij na v ta namen sklicanem sestanku izvolijo enega za*
_rebi naj se v to svrho izvoli tudi več oseb. Toda same zanesljive, proletarski stvari udane sodruge ali sodružice.	_
Najmanjša vasica v Julijski^ Benečiji, kjer bije delavsko kladivo in žanje srp malega >kmeta, ne sme biti brez naročnikov, brez či* •tateljev »Dela«! Vsako zavedno pr o* šletarsko selo ima pravico, ima dolžnost, da se tuintam oglasi v »Delu« s kratkim dopis som o življenju, trpljenju delavca in kmeta na selu.
i Kakor povedano:
»Delo« je glasilo komunistične zveze Julij* ske Benečije, to je vseh onih sodrugov, ki so glasovali za komunistični program. Vsi oni sodrugi stare Italijanske sodjalistične stranke, ki so v resnično neutemeljeni bojazni za stran* kino enotnost in iz rešpekta do socijallstičnih veteranov glasovali za socijalistični*unitarski program, ki pa hočejo ostati zvesti »Delu« (in to hočejo — mi smo prepričani — vsi oni na Btranpota zavedeni sodrugi) naj čimprej storijo potrebne korake, da se jih sprejme v snujoče se sekcije Komunistične stranke Ita* lije. (Glej obvestila IO * KSI v rubriki »Iz stranke«!)
Povdarjamo, da je »Delo« zaprlo svoje pre* dale vsem pristašem stare Italijanske socija* listične stranke. — Kdor ni s na mi t a je proti nam! — Pičlo število sekcij, ka* terih se to tiče, naj spozna svojo napako in naj se vrne zopet v veliko družino revolu* cijonarnega proletarijata Julijske Benečije, ki se beri pod ponosnim praporjem KSI. Priza* det: sodrugi naj vzamejo te naše besede kot zadnji dober nasvet in kot kažipot v naše vrste.
Vse sodruge in čitatelje »Dela« opozarjamo, da izhaja sedaj list v torkih, četrtkih in sobo* taji zjutraj. Ukrenili smo vse potrebne ko* rake, da pride list pravočasno v roke r.aroč* nikom.
Naša zadnja beseda je: Za »Delo«!
. Vače bodi: dejanje!, veliko, požrtvo* vaino, za svoj list, za svoje odrešenje!
trobojnico
Kr. poštar!ci, hi si toliko prizadeva, da bi dobila na ročnike za »Edinost«, »Goriško Stražo« in menda, še za »Piccolo«, povemo na tem mestu, naj ne nadleguje naših scdru.gov a tako agitacijo. Svetujemo ji, da raje opravlja tečnejše poštno službo in da postreže naše sodruge na pošti boljše. Or e, lri se veselijo, da ječijo naši sodrugi v koprskih zaperih, opozarjamo, da je tako veselje barbarsko.
Prihodnjič bomo še kaj napisali o naši brihtni inteligenci, kajti to ni naša prva in zadnja beseda.
Dekanski komunisti.
Opozarjamo sodruge na obvestila strankinega odbora,
Sodražice čitajie in širite »Delo žene proletarke«!
Dohodninski davek. Finančno ravnateljstvo razglasa: I. Naznitev dohodkov. Da se odmerijo dohodninski davek, -davek na plače, kš pre.coračijo letnih 64CC lir in davek na rente, se v smk-iu §§ ri)2 in 138 davčnega zakona pozivljejo vsi obvezano, da naznanijo sveje dohodke do kor-ca februprja 1921 pri pristojni davčni upravi (Trst, trg Chissa evangelica št. 2, III. nadsir. in tek. Vitt. Em. III. št. 37 II. nadstr.), oziroma pri civilnem komisari-jatu. Če .pa v njihovem bivališču civilnega komisariata ni, pri davčnem uradu, in sicer na posebnih, zato priaro;en:h
obrazcih.   Vsak je dclžan, da naznani svoje dohodke,
in ako bi tega r.e storil, ga zadenejo vse -posledice in se ne bo mogel izgovarjati, da ni dobil osebnega poziva, kf ga predvidevata §§ 204 in 133 davčnega zakona. V slučaju, da bi se kdo ne odzval temu razglasu, se mu odmeri davek po §§ 205 in 142 z. o. d. v kontumaciji. — Osebe, ki- postanejo šele med davčnim let cm davčnoob-vezne, bedisi ker so ae nastanile Sele -med davčnim letom na ozemlju, v -katerem velja z aken, bodisi ker so nastopale šele med davčnim letom službo s plačo itd., morajo to v smislu § 223 z. o. d. javiti prišle h e mu oblastvu tekem 14 dni in ebenom naznaniti na predpisanem vzorcu, koliko znašajo njihovi dekodki- — II. Naznanitev plač in mezd. Obenem sc poživljajo vsi delodajalci (uradi, dražbe, trgovska in obrtna podjetja itd), da asz nanijo, koliko znašajo plače in mezde vseli njihovih na-stavljcr-cev. V poštev pa pridejo samo plače in mezds, ki so višje cd 1600 l!r na leto. — V teh naznanilih se morajo navesti ime, priimek in natančen naslov nastavljcn-čev, kdaj je vstopil v službo, oziroma izstopil iz službe, koliko znašajo njegovi prejemki (stalni, nestalni, mezda), razen tega, koliko se mu morebiti cd prejemkov edeba.
  Kdor nc naznani plač in mezd tečno in natančno, aK
jih sploh ne raznosi, sc bo kaznoval po §§ 239-24-1 p. c-, d. — III. Stanova n jski.izkazi. Končno sc pozrv-ljejo vsi hišni lastniki in upravitelji, da predložijo v gori-navedenem roku običajne stanovanjske izkaze, ki mc-morajo biti izpolnjeni pc stanu od 1. jan.1921. — marji so od te dolžnosti oproščeni glede tujcev, ki pri njih prenočujejo, toda samo tedaj, ako ne prenočujejo pri njih nepretrgoma več ko 3 mesece. — Kdor ne na-vnani točno, ali sploh ne naznani svojih najemnikov, se bo kaznoval po § 247 p. o. d. — Trst, v .januarju 1921. — Finančni podpredsednik in ravnatelj Viduhch.
Izpiti na kr. drž. gimnaziji v Idriji- Vsled tozadevnega dovoljenja generalnega civilnega komisa rij ata v Trsui se bodo vršili v drugi polovici meseca februarja t 1. drž. gimnaziji v Idriji po končanih zreloctnih izpitih tudi letni ali pa frin-crir.rirj izpiti za poljubne razrede od vštetega III. razreda dalje.
Vabijo se torej vsi oni dijaki, ki so prosili na generalnem ali pa na civilnih komis, za pripust k gimnazij:-rim Sspitom, da. se zglasijo v gorir.avedenem reku na podpisanem ravnateljstvu ter prinesejo s seboj zadnje šo-sko
Dne 16. jan. 1921. se je vrši! pri nas v Idr'ji v rudniškem gledališču redni letni občni zbor »Federacije rudar-	„	.	_	w
jev in gozdarjev« za leto 192C. — Dnevni red je bil slo-j In Slednjič:	Ali bi mogla beda J« UDOStVO
deči:	1. Poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika: proletarijata Zavzeii tako Uničujoče oblike,
zadnjega c-bčnega zbora. 3. Tajniško poročilo. L Elagaj- ako II? bi vodili vstajajočega delavstva mcnj*
j- j „	.	|	socijakii demo*
, krati in drobili akcijsko silo zdravega in res : voJuciionamega proletarijata? Ne smemo se
”	kriv
mo* svoje
ker trp?; ker prenaša vse, ker prenaša _ _ri preveč; ker trpi še dandanes »vodi*
---------------- ,	tel je«, ki so izdali delavstvo sto in stokrat in
K Il.točki je prečita! tajnik zedrug L. Jurman zapttmk ^ ^	^	;zd^jQ]l	Delavstvo	trni
vsak
niško poročilo. 5. Poročile, revizorjev in podelitev odveze.; gevlšt’ delavski voditelji 6. Volitev novega odbora. 7. Razni predlogi, nasveti in|tro^ Jn rirr.KiK skeffekn sklepi. 8. Slučajnosti.
K I. iečki je poročal predsednik sodrug Frar.c Vidmar j
o delovanju »Fcd jal, da je delovanj vom raste draginja
dobimo povišek dnine, naraste še večja draginja, ,:er se ______________
kapitalistični sistem nahaja pred razsulom. Proietar:jat bo (j, ^ rešila edino le revolucija.	"
obč. zbora iz .cta 1919. (Se je \^e-o nazn&nje).	i ygjjfp)ig	jp Izginil ŽC džVHO
K IILtočki je podal tajnik L. Jurman ta niško poročilo, i^tenni J C lZnlWlze aavno
- število članov m za trpljenje m bedo proiet
areev. Delav*
Zelene
j kmetje, in pristopite v vrste revohicijonar* nega komnmzmat Ne bodite hlapca! Liud.le iste: spoznavajte t.n-aaano narodno družbo in zakličite z orjaškim glasom: Dovolj je bilo suženjstva!
Zoluj Ispn zimi iRizteie, eHorcros
Je
iz -katerega je razvidno, da jc narasle o.«..—.......................................................................   •_
809 V Idriji in Sp. Idrin na 131 članov, skupaj 940 članov;! stvo \etuje narodnim voditeljem, ki niso — torej ’ep napredek.	*	veaom t 2I1 ne — ndč drueega, kakor zvesti
Na predlog predsednika s« je izkazalo n članov radii hlapci kapitalizma! Združite se, o delavci in kršenja pravil »Federacije«,	'	I~*	''	K	!J''
Umrle jo v Ie>tu 1920. 5 članov.
K FV. točki je pedal blagajničar sodrug Franc blagajniško poročilo in pojasnil razne stroške.
Sklenilo sc je tudi zvišanje mesečne članarine za leto 1921. na 2 L.
K V. točki jc poročal revizor sodrug Ivan Jereb, da so revizorji vaaki mesec pregledali račune in vselej vse v redu našli; zato predlaga, da da občni zbor odboru odveze. (Sprejeto).
K VI. točki je predlagal sodrug Vidmar nevi odbor,
Iti je sledeči:
Strn-a Anion, predsednik Krasna Anten, namestnut.
Jurman Leopold, tajnik. Poženel Franc,namestnik. Ferjančič Anton, blagajnik. Bevk Ivan, namcsžniK. Paženet Stefan, Kosmač Anten in Jurjevčič Ivan knjižničarji.
Grum Antca, Troha Rafael in Uršič Franc revizerji.
Po daljši debati je tul predlagani odbor enoglasno
sprejet.	,	,
K VIL točki je stavil predsednik več predlogov glede članskih podpor; vsi so bili enoglasno sprejeti. Predlagal je tudi po sklepa seje, da pristopi »Federacija« s 1. re-broarjem v »Delavsko zbornico« v Gorici. Sprejeto enc-
k K VIB. tooki je pojasnil predsednik Vidmar razno delovanje »Federacije« v letu 1920. Nato predlaga sprejem nekaterih deklet v »Federacijo«. Predlog je bil cnogiasr.o odklenjen. Zatem naznani dodajo funkcij starega oabera novemu. Ker sc pa nihče več ni oglasil k besedi, zaključi predsednik z apelom na solidarnost cbčni zber.
SOLKAN.
Naši podružnici »Ljudskega odra« se je kcnc-čno vendarle posrečile prirediti prvo veselico kljub raznim oviram, ki so se slavile odstrani državne bircjsračije na pot. Ljudstvo jc z nastopom zadovoljne. »Rdeči Sa-rafan«, »Nazaj v planinski raj«, »Slovo« in »V ljubem si ootala kraju« je novi zbor s precejšno točnostjo m vnemo odpel. Deklamacijo »Kovaška« je občinstvo z odobrara-njem sprejelo; ee je res posrečila. Bolj izrazitejša bi lahko bila deklamacija »Delavcem«; pa za prvi nastop smo žnjo popolnoma zadovoljni. »Mutasti Muzikant« je vzou-jal mnogo smeha in ko se je na koncu zjoaal, se mu je občinstvo še bolj od srca zasmejalo- Med raznimi točkami in po predstavi pri plcssem venčku je igral naš tam-buraški odsek, ki je vsem ugajal. Lahko trdimo, da imamo za nastope izborne moči; da bi imeti le primernejše prostore!	_______
mora položiti pristojbina 16.-
spričevalo.
Za trimectralne izipite .! lir, za celoletne 48.— lir.	_
Ravnateljstvo drž. gimnazije v Idnft.
Izpiti na slov. učiteljšču v Tolminu. Izredni zrelostni izpiti 'za bivše gojence goriških neot ver jenih ^ slovenskih učiteljišč se pričro dne 21. februarja 1921 ob 8. uri na slovenskem učiteljišču v Tolmitin. Opozarja sc one ^ <Mdate, ki niso priložili fivejim -prošnjam potrebnih lisim: h.rstncga lista, zdravniškega in zadnjega šolskega izpričevala, da jih izroče ravnateljstvu pred začetkom izpita. Prc'o»no dešli kandidati se v tem roku ne prepuste k
Začasno vodstvo.
iznitu.
11
«i r»
-Vi Vl
-jjli	'£m
Hfi m stlbsre , umm ožra1*
Gospod Virgilij Šček, najnovejši zadrtvgar v Julijski Benečiji in sotrudnik tržaškega na* rodnega dnevnika, je napisal v »Edinosti« od srede 2. t. m. dolg polemičen članek proti našemu listu. V tem svojem članku, na katerega ni vredno odgovoriti, ker ni vredno, da bi se bavili resni ljudje s prismodarijami, je napi* sal gospod Šček tudi laž, da- smo mi zahtevali od nekega našega člankarja, naj se pod svoj članek podpiše, da pa naš člankar ni hotel tega izvršiti. Gospodu Ščeku bodi povedano, da ni stavil te zahteve nobeden izmed naših urednikov nobenemu člankarju. To je ero. Drugo je to, da objavlja naš list le take pod* pisane članke, ki bi jih lahko objavil tudi ne* podpisane. Za naš list odgovarja le naš odgo* vami urednik, ki ima že toliko soli v glavi, da ve kaj snje in česa ne sme spraviti v list. Koit duhovnik bi moral gospod Šček paziti, da se ne spravi v preveliko navskrižje z res* nico niti potom »Edinosti«, ki jo. čita 30.000 d:-cb. Drugače bomo prisiljeni verjeti, da upe* rablja ta list samO' za to, da se lahko na široko laže onim nesrečnim ljudem, ki jim je nalo* žepo, da čitajo njegove članke, ki razun de* belih laži o komunistih, nimajo ne repa ne glave. Bodite gospod manj nervozni. Saj gre zgodovina itak svojo pot, ne da bi vas vpra* šala, ali sme ali ne.
OpczarjfOio poao.TaB vse c-dccra, naj poskrbe vse potreb,, o, d j čkz prej spolzijo srejo dolžacsl napram čsred-njesua vodstvu, kakor je b:!o uravdeasso že parkrat ob-j avto no v »Delu«, ter povedeao ludi potem pc slanih o-kr&icic. Ako ne vlada med neisi samimi red in točnost, si s tem sami škodujemo, omogočamo našim nasprotnikom presto polje, na katerem bodo oni sejsli nam škodljivo ljuliko.	  Osrednji	tajnik.
Ljudski oder v Vižovljah sklicuje za 13. februarja t. 1. vse svoje člane na prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu je:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Volitev novega odbora.
5. Poročilo tajnika osrednjega vodstva.
6. Slučajnosti.
Odbor poživlja vse člane naj se gotovo vdeleze občnega zberia, ter tudi pridobijo novih članov.
MLADINSKI VESTNIK
Parts mlsSesIterit » mtesKral,
Ob priliki rednega letnega občnega zbora izobraževalnega društva »Splošna mlad. zveza« v Idriji je izdal odbor na idersko mladino slcd&či. poziv:
Mladeniči in mladenke! Naša -Splošna mlad. zveza« se spremeni v podružnico »Ljudskega odra«. Zdramimo se, čas zahteva to! V vas, mladeniči in mladenke, loži bodočnost človeštva. Vi ste steber bodoče človeške družbe. Pustimo posedanje pc gostilnah in uporabljajmo prc-rii čas 7.a izobrazbo duha in krepitev telesa. Dana nam je prilika, da začnemo s proletarskim delovanjem brez naše inteligence, katera nam vsiluje le izobrazbo, ki nas zasužnjuje in stvori hlapcem naših krvosesov. Naša inteligenca nas hoče napajati le z narijcnalfeinoni, da postanemo še enkrat žrtve nenasitnega imperija!.zma.
Pustimo naše narodne prvake, ki jim je narod 'e na jeziku. Kopita in šila pobirajo, dr* se odpravijo v Jugo-sla-
TRESKE
»Odda ee brezplačno 12 mladih plemenskih psov«...
Tako je stalo pred kratkem v oglasu neke* «a nacionalističnega berlinskega časopisa. Kot »dobrotnik« je bil naveden v oglasu dr. D. v Steglitzu, Bergstrasse. Ker je stala v oglasu tudi ura, kdaj se mora priti po pse, se je nabralo pred stanovanjem ponudbemka okolu 150 oseb, ki so čakale na darilce. Bile so te osebe seveda dobro rejene dame, v sve* tli žametovi obleki in v dragocenih kožuhih ter elegantni gospodje v športnih oblekah iz naj* finejšega angleškega blaga in svetlih lakastih čevliih. Prišli so iz mesta in damje okonce, da bi dobili ponujene plemenske psičke in ve* liko je bilo razočaranje, ko so uvideli, da ca* kajo zaman na priljubljene živalice in da jih je nekdo potegnil za nos. Po večurnem čaka* nju so šele dognali, da dr. D. nikakor ne bi\ a v imenovani hiši in da je to ime popolnoma neznano v okolici.
Ta dogodek ima vsekakor resno ozadje. Medtem’ko trpi v Nemčiji, v deželi rodoljub* nih verižnikov, ki plešejo v prazničnih dvora* nah po cele noči v Adamovi ooleki z nesreč* nimi devicami, na miljone otročičev pomanj* kanje prepotrebnega kruha, medtem ko jih umre na stc-tisoče vsled lakoti in sušice v tem* nih ubožnih hišicah, se javi na en oglas kar 150 oseb, da vzamejo — psička na rejo.
In kako neguje ta gospoda psičke? »Vsak drugi dan dobi pes parfumirano^ kopelj in cel beefsteak za 45 mark, v večernih urah pa pol litra mleka. In da ne trpi ta živalica nikakega pomanjkanja, ima podnevu na razpolago pe*
(Piše: Garrete P. Serviss.)
Nekateri so mnenja, da imamo poleti tega večjo vročino, ker se nahaja solncc bh* žje zemlje, in pozimi mraz, ker je solnce bolj oddaljeno od zemlje, kar je pa napačno in ravno obratno.
Ko je zima na severni polobli naše zemlje — na južni polobli je ob tem času poletje — znaša oddaljenost solnca okrog tri milijone milj manj kot po v nohtnem času. V začetku meseca januarja se nahaja solnce najbiižje naši zemlji in začetku julija pa naj dalje. Od meseca januarja pa do julija se zemlja vedno bolj Gddaljuje od solnca in od meseca julija na do januarja se pa zopet približuje. Da pa imamo pozimi mraz, ko je solnce najbiižje zemlji, je pa vzrok ta, ker padajo slnčni žar* ki na zemljo poševno in ne navpično in radi tega tudi nimajo one moči kot pa poleti. Se* verna polovica naše zemlje je namreč na* gnjena proč od ognja. Ponoči se poveča od* daljenest zemlje od solnca ža 8 tisoč milj in vsled tega imamo tudi nekoliko hladneje.
V poletnem času se pa nahaja solnce ravno navpično nad zemljo in vsled tega padajo tudi solnčni žarki na zemljo, t. j- na severno polovico naše zemlje, navpično in akoravno je solnce bolj oddaljeno od zemlje, imamo večjo gorkoto.
V resnici pa zemlja v zimskem času ni od* daljena od soSnca. ako se hočemo astronom* sko izraziti, in tudi v poletnem času ni bližje solnca, ampak solnčni žarki napravijo v zim* skem času daljšo pot, da dosežejo severno polovico naše zemlje, ker padajo poševno, d očim napravijo v poletnem času krajšo, ker« nadajo navpično. Da bo vsakdo lažje razu* mel, naj napravi na kos papirja maf krog, ki naj ga zaznamuje s črko »S« in ki naj pred* stavlja solnce. Okrog tega majhnega kroga naj napravi eklipsi podobni krog ali stisnjen krog, tako da je zgoraj in spodaj kKžie krogu, ki je zaznamovan s črko »S« in na obeh stra* neh pa bolj oddaljen. Ta krog ali eklipsa za* znamuje pot. katero napravi zemlja okrog solnca v enem letu. Ako hočete vedeti, kje v tem krogu se nahaja zemlja v sedanjem času, t. j. pozimi, napravite mal krog, manjši od krega, ki predstavlja solnce, naravnost zgo* raj nad solncem v ekhpsi in napravite ga malo poševno ležečega, in sicer od leve proti desni. Gomja polovica tega kroga bi predstavljala severno polboblo naše zemlje, in spodnji del pa južno polovico naše zemlje. Nato pa na* pravite od »sobica« pa do severne polovice »zemlje« ravne črte in videli bodete, kako poševno padajo žarki na zemljo. Od 21. de* cembra dalje pa potuje zemjla — kar lahko naredite na vaši sliki — bolj proti levi in 21. marca se nahaja v najbolj oddaljen! točki ns svojem potu okrog solnca. toda solnčni žarki padajo že bolj navpično kot pa v zimskem času. Pripomniti pri tem je treba tudi še to, da se zemlja vrti tudi okrog svoje osi in sicer od leve proti desni. 21. junija se pa nahaja zemlja ravno nasproti, kot je bila 21. decem* bra m ako naredite na sliki to, badete opazili, da padajo solnčni žarki navpično na severno polovico naše zemlje. 21. septembra se pa nahaja zemlja na nasprotni strani kot se je 21. marca in solnčni žarki padajo vedno bolj poševno na zemljo.
Razdalja med solncem in zemljo znaša okroglo 92.897.000 milj in sicer od središča zemlje pa do središča solnca. — Ko je poleti naihujša vročina, tedaj pravimo, da se na*
ceno šcuretnmo.«	_	....
Tako stoji napisano v računski beležnici nekega natakarja v berlinskem hotelu Adlon,
kije izdajal brano za psička elegantnega ve* najmJJsa	lcuai	_	—
nzmka, kateri je zivc! tukaj par tecnov. U* ^ 1nce v povratniku raka (namišljeni
ki kila oJrA C1	rf	JMM	TT> rv	r.n TP1 DTD ‘	3	«	...s,	a	i	,	.	J	•	 T_I *
mestno bi bilo, ako si predočimo ob tej pri* liki bedo otrok v Nemčiji. Pred nami leži poročilo šolskega zdravnika v Plauenu v Vogtlandu. Njegova vsebina je sledeča:
— Tretjina otrok nosi hlače in suknjico na nagem telesu; spodnjih h’ač in srajc ne po* znajo že nad tri leta. Njihovo obuvalo je v takem stanu, da ne zasluži imena obuvalo. —-
O prehrani otrok stojd takole:
— Od 20.000 otrok v starosti 6 do 14 let ima pokvarjene notranje organe vsled stra* danja nad 5.100 otrok. Poleg
krog okrog zemlje). Solnce se tedaj nahaja napično nad nami in vsled tega imaio soln* čni žarki tudi veHko večji vpliv na vse, ka* mor padajo in povzročajo tudi veliko večjo gorkoto.	M
Nlg« VESTI
Letalec aretiran zaradi nespodobnega letanja- Državni
policaj je aretiral v nekem ameriškem mesta letalca se fe po njegovi sodbi nesposobno obnašal s svojim teh je 2.300; lom v zračnih višavah. Letalec se je spušča! doli .li-
ki
otrok nepolno ma nesposobnih, da bi oprav*: tk-m, pa seje zo^t hitro dvignil v zrak Letel ]CJ fjah poljsko delo, ker so telesno Prešibki, j	%	se
Ko se je končala ŠO.a V mesecu	,P’	. v! jc na dragem mestu spustil doti prav Mizu l»rzojavnrga
je imela tretjina učenčev v starosti 6 do 14	Ko	^	-c	letalec nave]ieal te igre, se je spustil doti
let nerazvito in upognjeno hrbtenico.
In tako je v vseh kapitalističnih državah.
Je tako v Franciji, v Italiji in Jugoslaviji. Je tako povsod, razen v Sovjetski Rusiji. — To so torej sadovi današnjega družabnega reda. policijski možgani.
r7	_	•	_	-_________________________________   irvO	It?	:	Ox.1. ««. m
na tla in državni policaj ga je aretiral zaradi nespodobnega letanja. Kronika sicer molči, kaj je sodnik svor: , ker do zdaj tudi v Ameriki še ntn-.io postav po katerih se kaznujejo letala, ki ne letajo tako po zraka, kot ze!e
Za rejo p?ov se narodna gospoda kar trže in j plaga zanje neverjetno visoke vsote ^	.	j	ubogih*	do	mozga	izsesamh	delavce’
oinim in udobnim koritor.l. Vse to delajo v imenu ^Qv wtnlrajf*. nimajo obleke, nimajo hrane.
arvda. Pot k svobodi in čkrveča*8tvu pelje proletarsko
ii -dino preko teh narodnih >4ov.	,	prcrciiaaac	vuv*,,-..	»>»«*»'-,«	jjv., uc ,**
.	'Icve£jemSaaj!i«n kešM plesnjeve# j
Za pse parfumirace k opciji, mlel:o, meso za prolet^ske otroke nikakega perila in
...... ,„! Starček se ni mo**l ločiti od srojefa psa- 69-'etni
Otroci Amerikanec John Smith, ki je samotno are, sredi boste,
lelavcev in krue- je prosti, dr 4a sprejmejo v okrajno ubožnico. Povedali leiavcev in tee* ; ^ ^da ,ahko	toda	kan	se mora od svojega
! psa. Starček jc odšel. Nekaj ***«"£	u:tr.cj
1 Ijencga v njegovi koč sredi boste. Poleg njc,a k -;z^* ustreljen njegov pes, starčkova roka ,e pe trdno draala napravi! konec tnukepolnemti žmjeniu.
lTtT^c£aMe1^2^| ESt^STk^je krTv tega božjega dSbneS j	'K	SmL Gornja Rena se suši. Med Bazi-*
»M	^ §tra^m»fiwn ni vodne zveae že od 15. novemora
ste internacij on aln e da se proletarijat lahko" brez »jih povspe na visoko stopnjo izobrazile.
Mladina, naprej k svobodi!
Živela komunistična mladina f
Živela Tretja in terna csjo-nala!	Odbor,
reda? Odgovor je enostaven in se glasi: Ka* ui a li , im ^______
pitaiizem. Toda s tem ni še vse rečeno. Ko*, vetiko stevffe brode v je obsedelo na suhem. Gioboe;r,% liko dni bi trajal ta družabni red kričačih na* j reke pri Kebiu je samo 35 palcev. Rioe s« ia;.ko ^vije a sprotstev, ako bi se uprti vsi izkoriščani de* j rokami m peščeni bregovi se rušijo. V takem po lavci in kmetje in bi začeli s korenitim pre* « bila Rena že 120 Ict‘
Sodružice komunistke!-
Dne 21. januarja v Livornu zbrane ženeskos munistke Italije so sklenile, da razvijejo med vse delavke kraljestva živo propagando za osvoboditev žene izpod gmotnega in duhov* nega rohstva. Pozivamo torej vse naše sodni-
žice, da v^opijo v vrste ^jujočik se pro!,e'| način. Iz tega zadržanja socijalnih	demokra,
tarcev, v Komunistično stranko Italije ter da L	napram ra2.redni borbi se	da	razlagati
ob boku svojm moz m bratov ^de.n je jo ^zaj	njeno debelo prijateljstvo	z buržuazijo.
Nekdaj je bila socijalna demokracija vo= diteljica proletarskega boja proti buržuaziji Danes ni več. Po ovinkih skuša se izmup niti temu boju. Socijalna demokracija hoče dandanes natveziti delavstvu, da ni potrebno bojevati se proti kapitalizmu in da ni potreb* no in mogoče, da si delavci sami pomagajo, marveč da se jim mora pomagati na drugi
triumf naših idej, za komunistični družabni red.
Določilo se je, da se v vsaki sekciji, kjer so učlanjene žen e=4omun!stke, pusti v odboru po možnosti mesto eni sodružici.
Nasi I-'sti so se obvezali, da posvetijo kar največ pržnje propagandi med ženami, 'ter da dajo ženamskomfcnistkam na razpolago poi treben prostor v Kstu. (»Delo« ima vsaki me= sec enkrat po eno stranico posvečen o ženam proletarkam).
Scdružice pošljite nam torej s vsakega ko=
. Jel. Benečije odmev glasa s polja in iz tovarne.
Kjer je mogoče naj ženeskomonistke osnu* -jo še svoja posebna društva! — Drugače je
Socijalni patri joti podpirajo meščanske za* kone, ki kaznujejo prekinjenje nosečnosti z dolgim zaporom in na ta način prisiiijo pro* letarske žene, da se vdajo abortiranju, kar morajo večkrat poplačati z nevarno bolez= nijo ali pa celo s prerano smrtjo, medtem ko buržuazke dame lahko abortirajo brez vsake nevarnosti in pod vsemi ugodnostrmi v sana* torjih. Je že skrajni čas, da se odpravi te zločinske meščanske zakone.
Stremljenje, zmanjšati število porodov s tem, da se ne kaznuje splave, nasprotuje me* ščanskim nsredbam, da se dvigne veselje žen do porodov z denarnimi sredstvi i. t. d, ka= korsne izplačaj e sedaj Francija. Meščanske
-	„	.....	„ , .a . < ,, države se oprijemljejo teh sredstev, ker se
njih mesvo ^e v Komunistični s&tjzij, s .o s! bojijo, da ne bi več razpolagale z materija*
m.
ni organizaciji in v Ljudskem odru.
Žena, ki se doslej nikdar ni udeleževala pos litičnega življenja pokaži, da je postala sedaj, po največji tragediji naših dni, zrela ter da je pripravljena da zavzame prostor, ki jo čaka v zadnji bitki za komunizem, za So* večsnstvof
Boj proti otroškemu blagoslovu
Na milijone mater mora gledati, kako bo* fehajo in umirajo mala bitja, katera so one porodile v trpljenju in večkrat v največji radosti. Resnično neznosna in kruta usoda. Vojna, katero so začeli vladajoči razredi tega sveta, je usodo proletarskih družin ozi* roma mater še poslabšala. Ustvarila je razme* re, katere so oropale družinam vse zmožnosti, da nabavijo otrokom za življenje neobhodno potrebne stvari. Splošna lakot med svetovno vojno je izsrkala starišem toliko življenskih sil, da so oni vednobolj nezmožni, da bi rodili zdrave otroke. In tako vidimo, da je umrl ji* vost otrok v vseh deželah, ne samo v prema* ganih, marveč tudi v zmagovitih, vedno ve* čja in da je veliko število onih žen, katere so imele »srečo« dati življenje otroku in so podlegle vsled tega raznim boleznim, vedno
lom, katerega se da izkoriščati, in ker hočejo za vsako ceno obdržati še nadalje svoje go* spodstvo nad proletarijatom. Toda moti se prav pošteno ta modema buržuazija. Z umet* nimi sredstvi, z denarnimi premijami, si v bodoče ne more zagotoviti nadvlade nad de* lavnimi mvasami, kajti razrednega boja pro* letarcev proti kapitalizmu ni mogoče odpra* vrti z omiljenjem aH odpravo kazenskih za* konov proti abortiranju.
Šele takrat, ko bo odstranjeno izkorišča* nje, ki -povzroča bedo in uboštvo, šele v ko* munistični družbi bodo dobile žene veselje do porodov.
Izkoriščanje bo odpravljeno takrat, komu* nistična družba bo šele takrat mogoča, ko bodo spoznali delavci in delavke, da jim ka* pitalistična družba ne nudi nikake možnosti, da si izboljšajo svoj položaj in da jim ne preostaja nič drugega, kakor da nadaljujejo razredni boj proti kapitalizmu do izvojevanja proletarske zmage nad buržuazijo.
večje.
In tako postaja blagoslov
na otrokih za
sam zabojček, kajti vodstvu- zaveda sre zdi potrata, da bi za vsakega mrBčka naročili zaboj iz surovega lesa, tri čevlje dolg in eden čevelj Širok. Mrtva otroka sta položena v zaboj tako, da je glava enega telesca drugemu pri nogah, torej drug vrhu drugega. Pokopljejo jih v plitvi luknji ia na zaboj vržejo nekaj lopat prsti. Toda male sirote nimajo miru niti po smrU; vsakih par let prekopljejo grobove, razmečejo drobne kosti in narede prostor za sveže umerjene otroke.«
Arthur Brisbane pravi v komentarju na gornje poročilo sledeče:
»Kaj se vasn zdi od naše krščanske civilizacije I. 1920? Trideset tisoč otrok takole zmeljemo vaako leto — in kdo se zmeni! Miss Fishcrjeva se je osmelila, razkriti dejstva o tem zločin ti in mi ekomsgavamc z ramami in nabiramo sklad za revne otroke v Armeniji. Oblastno zahtevamo, da ameriška vlada pošlje bojne ladje in armado v Armenijo, ki naj prepreči turške brutalne umore. Ali je še kdo obtožil Turke, da pekoljer/o 30.CC0 armenskih o-■trok v enem letu? Ne, Turki, čeprav imajo dovolj zločinov na vesti, so ne morejo ponašati s tern poprečnim številom umorov.
To poprečno število je rezervirano za Združene države, za deželo krščanstva ia civilizacije, za deželo, ki si domišljajo, da je poklicana, učiti ves svet civilizacije ia člo-večanstva.«	(P°	Prosv.)
Junaki proletarske revolucije
NIKOLAJ TOLMAČEV.
Nikolaj Toimačerv je padel kot junak v neki bitki pred Krasnajo*Gorko. Potem, ko se je boril do zadnjega, do zadnje patrone, se je usmrtil z zadnjo kroglo^ ki mu je pre* ostala, samo, da se ni predal sovražniku.
Imel je 23 let. Leta 1913 je vstopil še kot mlad dijak v vrste proletarske stranke. Od takrat je bil zmeraj na predstraži v razred* nem boju. V tem boju je živel in rastel. Raz* rfedni borbi je žrtvoval vse svoje mlade moči. S presenetljivim umevanjem je objel globok smisel te borbe. Delal jo je prijetno vsako* mur, kogar je povabil s sabo na pot posuto s kamenjem in trnjem. Bil je sin meščansKe
meseca, se Nikolaj poda v svoj domači kraj, Ural. Tu je delal že spomladi 1916 leta, v neki tovarni. Sedaj povzame celo vrsto izle* tov v najodda^jenejše tovarne, v najbolj o* samele kraje. On spada v veliko družino de* lavcev; njemu se eaupa. Gotovo je, da on ne bo nikdar izdal delavskih interesov. Pride v Perm, kjer začne obupno borbo proti zmer* nejšim elementom. Kmalu je najbolj iskan govornik na shodih vojakov. Sodeluje z Be* tobrodovom pri dnevniku »Proletarska za* stava«. Novembrska revolucija triumfira tudi v Permu. Tolmačev se vrne za nekaj časa v Petrograd, kot član konstituante in zastopnik Urala. Odpotuje kmalu nato, kot komisar delavskega oddelka, poslanega v orenburške stepe v boj proti k on tr arevo lu cij on arnim bandam. Komaj se je vrnil od te ekspedicije, odpotuje že zopet proti češkoslovaškim pol* kom. Vname se trdovraten, krvav boj. ,Niko* laj Tolmačev pregleduje tovarne:	»Vsi	na
fronto!«, je parola. In proletarske moči se zbirajo. Ta junaška borba uralskih delavcev mi ne pride nikdar iz spomina. Trajala je nekaj mesecev: Živel sem v vsem tem času
vpii
iste
»Ravno tako zadostuje pri rojstvu otroka samo pir istem civilnem uradu, kjer se sklepajo poroke.
»Nezakonski otroci vživajo vs.e pravice ter imajo dolžnosti najram starišem, kakor zakonski«
Čisto naravno je pa tudi da mora država, ki hoče zagotoviti svojim državljanom najširše svoboščine vesti, tudi ščititi civilni pogreb. Sovjetske oblasti nikomur ne branijo izvrševati verskih dolžnosti, ali tudi ne morejo trpeti, da bi se koga sililo vršiti predpise in navade obredov, ki so proti njegovemu prepričanju. Zato določuje zgoraj navedeni zakon:
»Pri istemu civilnemu uradu se vpisujejo tudi slučaji smrti. Uradu ki oskrbuje pokopališče je prepovedano za-branjevati pogrebe, ki se vršijo samo civilno.«
Cerkvenim oblastim je torej odvzeta registratura smrti, rojstev itd. tei je podeljena občinskim uradom.
Kakor smo videli je akt poroke zelo poenostavljen in olajšan. Prihranjenih je vsepolno nepotrebnih stroškov, truda in samovoljnosti svarišev in sorodnikov, torej vso šikane, katere ziia tako epretno izrabljati pri nas stari gospodujoči razred v svojo korist.
Tudi razperoka je zelo olajšana v Sovjetski Rusiji. Tako določuje zakon z istega dne.
»Poroka se smatra razrušenim na zahtevo obeh ali tudi enega samega poročenca.«
»Odločitev v tej zadevi pripade dotičnomu scdntr:u uradi:.«
Po izvršeni zaporoki stranke določijo, katero držijo razpcročecci in njihovi otroci. Akc se strankr
morejo sporazumeti, določi sodnik, katero ime ot
Ubijanje nezakonskih
otrok
Ameriška pisateljica Dorothy Canficld Fisher piše v »Pictorial Review«, da se poprečno vsako leto narodi 34.C00 nezakonskih otrok v Združenih državah. Dalje je zapsala strašno obtežbo, da je izmed teh 34.000 otrok najmanj 30.000 ubitih, bedisi takoj ali počasno z izstrada
stariše največja nadloga, največja nesreča. “’em ”	*** F* -so krive mižeče ma-
r,	,	j	i i • j j-f tere,	ki v ogromni rcnci slučajev oiti	ne vedo, ka/ "
Razumljivo je,	ds	narašča vedno	bolj tudi
stremljenje, izogniti se tej nadlogi, da se množijo slučaji, ko se matere trudijo osvo*
boditi se tega »blagoslova«. Posledica je, da pada v vseh deželah število porodov.
V Italiji ali v Jugoslaviji odpade na tisoč oseb komaj 22 rojstev. Število splavov na* rašča. Medtem, ko smo mi zdravniki, tako piše slovit berlirtUti ginekolog, računali prej s približno 20 odstotki splavljenih porodov, je poskočilo to število danes na 50 odstotkov. V Nemčiji se zamori v materinem telesu približno 800.000 otrok letno.
Slučaji detomorov so tako pogosti, da se 5Joveku ob tej m?sli zaježijo lasje. Saj ne mine niti dneva, da ne bi čitaK o najdenem truplu deteta v gozdu, v vodi ali na cesti. In koliko takih slučajev ostane prikritih?
Iz teh nečloveških razmer je le eno sred* stvo, da znižamo otroško umrljivost, da va* rujemo matere pred splavom in detomorom in da zvekšamo veselje mater do porodov.
Odpraviti moramo uboštvo, da zboljšamo položaj, v katerem živi človeštvo, fn da vstva* rimo razmere, ki. bodo omogočale starišem dostojno preživljanje in odgojo otrok. Da je •ti najvažnejša spremenitev zunanjih živi j en* skih pogojev, nam dokazuje dejstvo, da je umrljivost otrok v meščanskih krogih mnogo manjša kakor med proletarijatom.
V večjih svetovnih mestih je pomrlo pred vojno v_stanovanjih z eno ali z dvema so* bama ITT odstotkov otrok, medtem ko je pomrlo v stanovanjih s tremi ali s štirimi so* bami le T3 odstotkov otrok. Zdravniki so izračunali, da je bilo med proletarskimi že* nami dvakrat več splavov nego med premož* nejšimi ženami
Da pride proletarijat iz te nečloveške bede, da se izboljšajo ž?vljenski pogoji m da ne bode svetloba, zrak, hrana in počitek le predpravica nekoliko izvoljenih ljudi, se mora osvoboditi od izkoriščanja, mora nada* Ijevsti razredni boj proti meščanstvu.
zgodi z njihovimi otroci.
Amerika je 5e med tistimi redkimi državami, kjer se smatra nezakonski otrok za kriminalno bitje, ki nima pravice do življenja. Miss Fisher je podala v omenjeni reviji sledečo sliko strašnih razmer, s katerimi naša »civilizacija« osrečuje vsako leto na tisoče nesrečnih deklet:
»Kaj čaka deklico, ki porodi nezakonskega otroka? Oba izgineta v svet grozot, ki si ga ne moremo predstavljati, v svet šarlatanov, neskrupolomih zdravnikov in zločinskih ter oderuških babic — to so ge-la dejstva — ki izstis-aejo iz nboge žrtve zadnji cent računajoč na kruto javno mnenje, rslod katerega je deklica prisiljena skrivati in tajiti svojega otroka; ko zdravniški oderuh iztisne iz žrtve vse, kar more debi ti iz nje pod pritiskom terorizma in njenega konfusnega duševnega stanja, tedaj se navadno zgodi, da pride dete v takezvani ^dobrodelni zavoda, kjer skrbe, da se c trak kmalu umakne s pota in naredi prostor novi nedolžni žrtvi. In nihče noče dvigniti niti prsta, da bi preprečil te zločine. Nihče ne ve nič o tem!«
Pisateljica pravi dalje, da mnogi nizkotni zdravniki in babice eksistirajo samo ob dohodkih, ki jih prejemajo od nezakonskih mater. Prvič zaračunajo ogromne vsote za postrežbo ob porodu in drugič izvlečejo iz nesrečnic kolikor morejo za »odstranitev« otroka. V tem slučaju naravnost ubijejo otroka ali ga pa »izroce v oskrbo« v kak zavod, kjer kmalu izgine za njim vsaka sied. A s tem še ni konec nesreče za dekleta. Oderuhi jo imajo v pesteh tudi potem, kadar se omoži — ako ne odide v drugi kraj  in sirota mora plačevati podkupnino, ako želi, da ostane njena preteklost tajna.
Največji obrjaJci nezakonskih otrok so pa »dobrodetni zavodi«. Fishcrjeva pravi, da od /vsakih sto otrok, »ki pridejo v te zavode, jih umre 80 do 95 poprečno v šestih me secih. Tukaj sledi izčrpek iz nekega uradnega poročila, ki ga citira omenjena pisateljica:
V »enem samem zavodu (ime je zamolčano kajpada!), ni niti eno dete živelo več kot šest mesecev od dneva, ko so ga prinesK tja. Otrcci, ki pridejo v zavod zdravi in polni irvljenia. umirajo sistematično vsled »plučnice« in raznih drugih »bolezni«, ki so na papirja, toda v resnici ubito vsled glada in nesnage in iz drugih misterijoznih vir okov.«
Drugi izčrpek:
»V septembru je bilo oddanih zavodu petnajst otrok, trinajst jih je pa umrlo v zavodu. Dvanajst truplic je bilo pokopanih v šestih zabojčkih — dva v enem zabojčku — dočim je trinajsto telesce čakalo štirinajstega, ki je seveda prišlo čez par dni, tako da sta bila dva položena v en
mmI
vT
L £ V %
s Tolmačevim. Naoičil sem še spoznavati ga.
Večkrat je rekel: »Mi ne moremo ne zmaga*
ti!« ali: »Zmaga naših sovražnikov bi bila razporocenca in otroci.	..
- -	‘	Ako	pa	stranke	naglasajc	v	svojem	sklepu,	coloci
nik komu pripadejo otroci, kateri izmed siarišev vzdrževali ženo.
smrt človečanstva. Nova družba vstaja iz te krvave borbe. Ampak krepka in pogumna premagala bo samo smrt...«
Tolmačev je delal brez počitka na tem, da spremeni delavske oddelke v dobro organi* zirane polke. Bil je povsod, kjer je bila po* treba po spodbujajoč besedi, trdni roki ter nezlomljivi volji...
ProšTi mesec marec se je udeležil delovanja,, ,,	,	,	.	.	,
predstavniške skupščine III. armade, katere A,° za7 ’CI?? .an z_a	n	■	H
osrednji odbor ga je poslal v Petrograd, po* Ah 1111°	c&	“vl)0	skupa’	1,ud,-e*	kl-
verjujoč mu agitacijsko in prosvetno delo v rdeči armadi.
Umrl je kot hraber vojak proletarske re* volucije.
Ono lepo življenje, tako drago p rolet arij a* tu je bifo zlomljeno v polnem svetu.
Nam govori njegova kri. Njegovo živi j e* nje je bilo neprestani boj, njegova smrt je za nas goreč apel na nadaljno borbo.
(G. Safarov v reviji »Komunistična intemacijonala. organu III. inter* nacijonaie — Moskva.)
od-
mora
IBMHl
rodbine, toda vselej prijaznejši in dražji de* lavcem, kakor delavec delavcu samemu. Vi* deli smo ga zmeraj pripravljenega, da žrtvuje svoje življenje brez žalovanja ter neprijetnih občutkov — s tiho zavestjo, da ga žrtvuje za delavsko stvar.
V skrivnem delavskem gibanju je bil mladi Tolmačev dobro poznan. Žepe polne mani* festov, je letal od zborovanja do zborovanja. Do 1916. leta je bff eden glavnih bojevnikov petrograjskega revolucij onamega odbora. Bil je agitator, organizator ter urednik tajno iz* bajajočega lista »Proletarski glas«. Vojna ga ni dobila nepripravljenega. Bil je med onim malim številom delavskih borcev, ki so brez obotavljanja vrgli med delavske množice ci* sto in tolažljivo besedo revolucije.
Pred revolucijo in v viharnih dnevih febru* arja in marca meseca, se je Tolmačev popol* noma posvetil' revoluciji. Na ulici so pokali streli, strojne puške so regljale, stari družabni red se je krhal, cesta je klicala... Zdelo se je da Nikolaj Tolmačev zleti pod točo kro* gelj, kot izven sebe od novega veselja nad svobodnim življenjem.
Revolucija je zmagala monarhijo; ostalo je meščanstvo. Tolmačev je znova prebil cele dneve po tovarnah, na shodih, zborova* njih, zbirajoč moči za nov boj. - 21. apnla 1917 je prišla provokacija od kadeta; Milju* kova. Intransigentnejši' delavci in vojaki za* htevajo: »vso oblast sovjetom!« Reka ljudij se ie vlila na ulice. Vsaka tovarna ima stojo stražegardo. Moči Tolmačeve se po. desetorijo; on govori povsod brez Postanka.
Po splošnem, strankinem kongresu ap™*
Ako se stranke ne morejo sporazumeti določi vse sodnik. »Vsi podaniki Sovjetske Rusije «o podvrženi določbam tega. zakona ter je oduzeta vsa oblast v tem oziru cerkvi, sinodu, ali kaki drugi verski oblasti.«
Pri nas vladajo v tem oziru še silno zastareli predsodki in poroka ter razporcka sta popolnoma v rokah cerkve. Koliko slabega izvira od tod človeški družbi
vražijo, Katerih notranje življenje nima nikake skupnosti in dasi te spoznajo, ne morejo narazen, ker jih veže stara, v modernem človeku preživela cerkev v tako ubijajoče in neznosno življenje. Prav gotovo je vpliv na mladino, ki živi v takem družinskem ozračju silno slab, ker ji kaže vso laž, hinavstvo in nemoč starišev, t. j. ljudi, ki bi morali v njenih očeh s,tati najvišje, ter jo vzgaja k površnosti.
O ruski civilni poroki
Koliko je bilo govora začetkom ruske revolucije o ta-kozvani socializaciji žene na Ruskem, o uničenju morale in družine vsled zmage boljševizma in kako drugačne so stvari v resnici. — Boljševiška vlada je izdala že 18. dec. 1917. zakon, zadevajoč civilno iperoko in razporolco in iz njega lahko razvidimo, kako velik napredek se je izvršil v tem oziru na Ruskem. Ta kulturni napredek sodimo najlažje po dejstvu, da se je sklenilo že v prvem letu ruske revcJucije nad 800.000 porok. To pa pomeni očevi-den korak naprej v ljudski morali, ker le tako se da odpraviti prostitucija ter sploh ustvariti zdrav temelj normalnejšemu družabnemu redu.
V goriimenovanem zakenu čitamo sledeče:
»Od danes dalje prizna Rusija le civilno poroko. Poroka r-,3 vrši na sledeči način:
»Kdor želi vstopiti v zakon mora izjaviti svoj namen ustmeno ali pismeno občinskemu uradu (okrajnemu, mestnemu, zemstvu] v okraju svojega bivališča.
»Pripomba: Cerkvena poroka je privatna zadeva, civilna pa je obvezna.
Ni dovoljeno skleniti zakona: »a) moškim pod 18. leti; b) ženskam pod 16. leti; c) sorodnikom v direktnem po ko4jenju, bratom in polubratom s sestrami; (za krvno sorodstvo pa se priznava tudi otroke, ki so rojeni izven zakona in njihovim potomcem in sorodnikom; č) že poročenim, d) umobdnim.«
In zmeraj navedene točk" b) je razvidne, da je bolj-ševiški zakon glede varstva deklet mnogo strožji od tozadevnih evropskih zakonov. V bivši Avstriji se je raztezalo varstvo deklet samo do 14. leta, po nekaterih drugih državah pa gre colo pod 14. 1. Največji akt človečanstva pa obstoji v tem, da je stališče nezakonskih otrok popolnoma izenačeno z zakonskimi tudi glede poroke.
Ženin in nevesta morata izjaviti, da ne obstoji zanja nikak zgoraj naveden zadržek, toda tu se ne zahteva nemoralna prisega, kakor pri nas.
Zakon pravi:
»Kdor hoče stopiti v zakon, izjaviti mora goriomenje-nemu uradu, da ne obstoji zanj nikaka navedena zapreka ter da ravna iz proste volje.«
Kasnujejo se pa strogo napačne navedbe:
»Kaznuje se zakonito tistega, čegar izjava bi bila napačna, ter je taka poroka .proglašena neveljavnim.«
Akt poroke je skrajno enoktaven:
»Civilni urad prepiše podpisani akt v register in s tem se smatra zakon sklenjenim.«
Tudi v tem zakonu se zrcali popolna enakopravnost žene z možem. Glede skupnega družinskega imena se določa:
»Poročencema je dana prosta volja, ako hočeta obdržati naprej možev ali ženin priimek, ali oba priimka skupaj.«
Kakor pa se ne vodijo matrike porok več v cerkvenih uradih, tako ni tudi nikdo več primoran vpisovati tam svoje otroke. Zakon pravi;
Na celem svetu so delavke žene dvojno tlačene: kot proletarke in kot žene. Samo v Sovjetski Rusiji je žena osvobojena od su* ženjstva. Samo delavska moč je ukinila vse zakone, ki omejujejo pravice žena.
Mi nočemo več biti sužnji kapitala. Mi bomo dvignili po celem svetu sovjetsko de* lavsko oblast. A delavske žene bodo v prvih vrstah bojujočega se proletarijata.
(Manifest Komunistične internacijo« nale: Delavkam vseh dežela!)
Veliki ljudje o ženi
Žene nas uče miru, uglajenosti in dostojan* stva.	(Voltaire.)
❖ # *
Moja mati je napravila iz men* ono, kar sem.	(John	Quincy	Adam.)
m m *
Ako je žena Izgubila	Eden, edino ona je v
stanu, da ga zopet	dobi.	(Whittier.)
S *	*
Žena je najpopolnejša takrat, kadar se po* naša kot žena.	(Gladston.)
* * * •
Žena je zadnja na križu in prva na grobu.
(E. S. Barret.)
Kultura
Ob priliki VIII. vseruskega sovjetskega kongresa je bila otvorjena v Moskvi tudi razstava revolucionarnih gledališč. Razstava je pokazala delo, ki so ga hvršila, gledališča v Sovjetski Rusiji od revolucije do VIII. vseruskega kongresa. Razstavljena so bila mobilna vojna gledališča, vaška gledališča in železniški vozovi teh gledališč z vsemi pripadajočimi dekoracijami. Vodja razstave je bil tovariš Tihcmovič.
»Izvestja« pišejo: Umetniški urad moskovske centralo za ljudsko prosveto razvija svoje delovanje med mladino že nad tri leta; med tem ča'som je priredi! 2000 koncertov in gledaliških predstav za trideset tisoč otrok. Vsako nedeljo se prireja po raznih okrajih otroške predstave, umerjene po posameznih starostnih stopnjah.
Ustanovljena je bila posebna keanisija z nalogo, da raziskuje umetniško pojmovanje otrok. Komisija jc začela s svojim delovanjem med otroci različne n.: ~ne stopnje. Nadalje se je začelo organizirati posebne koncerte za slepce, posebne kino-predstave za neme, mladinske hudodelce in duševno zaostale otroke.
Skrb za otroke v Sovjetski Rusiji
V Vladimirsku je bila ustanovljena osrednja mlekarna, ki bo preskrbljevala otroške' dome, sanatorje im bolnice z mlekom.
DRAGOTIN:
N1LKO
’ na stolic^ ter čakal, da mati pripravi .: e očetu, ki je delal v tvomici pri sv.
fe
fe&sSJo, •$?. ga Marku. ' - ' '	$	•
. 'co v Gornico. Strah ga je bilo tistega Marega m scvega zidovja, tistih velikih, mračnih oken. Z očmi polnimi Straha je zrl na velika rra.ta, skozi katera fe škt vsako jutro toliko ljudf, s motnimi očmi, s sklonjenim hrbtom in * počasnim, trudnim korakom in kjer so do poznega večera prodajali na pol zastonj svojo moč in ■ladost
Tudi njegov oče fo moral vsako jutro skozi tista velika
trata, da je mogel Niiko vsak dan jesti kruha. In zvečer, ifc> 90 črne in žulja ve roke omahnile ob teles«, ko so se
Voda le za hip, in drugi dan, ko rezek žvižg pretrese ju- Odsvetoval sem mu; rekel sem, da je stokrat boljše, ako tranje ozračje, gre zepet z drugimi vred skozi ista vrata dela doma, na polju; se navzi,e vsa, dobrega zraka, lo-
z motnimi očmi, s sklenjenim hrbtom m 9 počasnim, j da m me ^	vas^Ke	in	preklinjam^	vale'drva; nekatere so jih stavila celo pod krila. Veliki; hrbtom. Že je videl, kako bo mati vesela, ko Ji
-	-	-	'	-	i	reveži	so	vsi	ti	ljudje;	toliko	da	so	si	mogli	kupiti	vsak-	hi pokaže drva, ko ga zapazi paznik.
kaj pa ti tukaj? Pokaži torbo!«
trudnim korakom ... Vedno isto življenje.	j	Sedaj	se
»Nilko, na kosilc, pa ne hodi preveč počasi, da ne za- tirf© uro. es ožp	\trajenosti	°Žal!: danjega kruha. A če so hoteli nesti domov par koščkov
drv za eganj, sc jim jih pobrali pazniki ca vratih.
na dnu torbe, kajti vedel je, da mu jih na vratih vzamejo! stroge obraze in vedel je, da s,e mu težko posreči izmuZn pazniki, če mu jih vidijo. Nilko jih je še poskril s prtom niti se. Med tem, ko je bil en paznik obrnjen vstran, se ter po vrhu postavd ^e posodo. Tudi druge žene so skri-! je NHko izmuznil v kot in je hotel iti ven iza paznik o rim
'	*	"	prinese
oči zapirale same ob Sebi in ko so se kolena vpegibala Od truda, tedaj So se odprla tista, velika vrata in so metala vea izčrpane modi, da se odpočijejo do drugega ju-ira, ko	bodo zopet sprejela vase.
Pripetilo se je včaiib, cfa je gel kdo zjutraj z drugimi *ed t iste počasnim korakom skoei ona veBta vrata, a
mod dnevom j« izginil m nihče ga ni potem več videl, ,—	.
Tri dat. teden morda je živel spomin nanj, toda polagoma\ Prišel je mimo očetov^	tovanš	na	de	u:
ge je tudi ta izgribfl,	se	izgubi	aIvi, leno m valeči j je poriravil ter je prisedel. Slekel )e umazan jopič,
mudiš, ker ni ravno zgodaj,« reče mati in mu da torbico, | železu, da si zvečer v kateri je bilo k<m1o	|	GPoznanie	P*“® vcdll° prepozno.«
Nilko ja stopil na cesto. Solne e je tako močno pripeka-: lo, da jc bila zemlja vsled prevelike vročine vsa razpo-; kana. Cesta je bila polna prahu. Če je zdrčal mimo voz, ali če je kdo bodil, so se vzdignili celi oblaki prahu in! so pobelili obcestno travo m drevje.
Ko je doispel Nilko pred tovarno je čakalo pred vrati: že vse polno žensk s kos3i. Bose noge mil je do kolen pokrival beli cestni prah in izpod kuštravih las mu je : kapal pot curkoma po obrr.zu.
Zažviglalo je poldae. Vrata so se odprla in ženske so
■Nilku je zastala kri v žilah in srce mu jc jelo
»Tako nam je usojeno; rojeni smo zato, da trpimo in trpeli bomo, dokler se brez meči in izmučeni ne zgrudimo,« je rekel Nilkov oče.
Oni ja nekaj časa molčal in gledal vstran; na ustih mu je Ježal bolesten nasmeh. Sedaj se je hitro okrenil in je rekel z ra-abarfenim glasom:
»In če greš na cesto ter jih vprašaš kruha, pridejo in streljajo nate kakor na psa. Ej, pijavke, pride naš dan in tedaj boste plačalil Ne prizanesemo Vam!«
To je skoro zakričal in njegove dosedaj
t.Z ženskami pojdi, Niiko, ne sam, da U jih ne vzamejo, i biti. SiopU je k pazniku, ta mu je razrlvrl prt in drva je rekel oče Nilku ter mu dal torbo. Nilko je pozdravil ter se prikazala. Paznik ga je estro pogledu! ir rekel:
močno so
odšel.
Nekoliko vstran od vrat so se zbirale ženske,
»Ali ne veš, da se ne srne odlašati drv? Vrzi Jih katere | v ket!«
Niiko je stopil vstran. Pomislil je, kako žalostna
ija
bo
mirne m pose vsule" no ter. Od vseh strani so prihajali delavci v uma-j nižne oči so grozece dedale, desno roko je	fa-
zanih in raztrganih oblekah po borno kosilce. Tudi Nil-1 kor bt hotel koga udarrU. Odpet rokav mu ,e zdrknil cez kov oče je prišel. Vzel je kosilo, nato sta sedla pod viju- komolec in tedaj so J e videla njegova krepka m mišičasta gast, napol podrt plot, da se v senci vs,’ nekoliko od-; roku Razvnel se je in ,e bil pozabil, da ,e v tvormci dahneiaod prevelike vročine. Oče je vzel kapo z glave j Nilko ga ,e gledal s bitem m njegova mlada duša ,e fa si je odpnel srajco, da so se prikazale potne m zagorele j razumela, da se godi nekakšnega in krivičnega.
, i .	Med	tovarniškima zidavi je prenenalo delo za trenutek
ve\. videl. PHt« ...	.	.	...	.	.	molče	i Težka kladiva so ležala po tleh in ni se čulo razbijanja po
raz- železu. Črne in žuljave roke so za trenutek spustile kla-
zopet
An b pramnojffc toranfikih dimnikov. N» niso ugibali] gmil ga je po tleh in se naslonil nanj.
* njem, deherm je predobro rasi toliko takih resničnih »Včeraj je priSel k meni P«»ateij rz moje vasi.« ,e pn-iodb ena je podobna drugi. U<j*aši se morda kateri, I čel, »ter me prosil, da bi mu dobil delo tukaj v tvomici.
divo, da se vsaj nekoliko odpočijejo, saj ga bodo prijele in drža’e v rokah do večera.
Oče je pripravil Nilku dva koščka drv ter mu jih skril
' mati, ker ji ne bo prinesel drv. Tudi oče ga poprasa, če
čf.
■so imele drva, da bodo vse naenkrat šle skozi vrata, zato, da ne bodo mogli pazniki tako natančno preiskovati, j
Tudi Nilko se je vrinil med nje. Še medpotoma jc pogle-;	jih je prinesel domov. Vse	46	mu	prišlo	lsvo	pred
daval v terbo če se kje ne vidi kak košček lesa in vedno	V grlu ga je duiik, oči so	mu	zalile	?olze	bi	skoro bi zajo-
znova je popravljal prt.	j	kal žalosti. Vrgel je kos drva> v (kot, drngi kos pa .ie ,..:rU
»Nc/potjdimc,« je dejala ena,	»■saj nas je zadosti,«	in:	globoko v torbo in ga pokril s prtom. Str il je k pazaMtt
vsule so so vse naenkrat v vežo	in od tam	so se rinile •	ter mu pokazal torbo. Toda kmalu je paznik zapazil, da
pro.fi izhodu.	■	ni vrgel vsega ven.
»Ha ha vojaka gre sedaj,« so	se smejali	nekateri	de-,	»Budalo,« ije zavpil nanj, »ali ti nisem rekel, da \ rzi
lavci, ki so stali ob strani in gledali.	'	\	vSvga ven? Prej ne pojdeš domov, dokler mi ne izprarmj
»Vse tri paznike todo potolkle,« je dejal drugi in vsi trrbe.«	...	, .	,	-	,
*	Nilko	jc	?topil zopet v kot in vrgel je zadftji kos is
^NUko je prihajal vedno bliže vrato.n. Že je videl jezne; torbe. Nič «1 reke! sedaj paznik, ko mu ie -okaza:	t»
obraze paznikov, ki so metali drva v kot in žc jc s,-?al;	Tpzco Uxbt>. Pred vrat
psovke, katere so dajale ženske paznikom, ker s ,;m	da im« vrac-jc njegov er
vzeli drva. Tesno mu je postalo in še enkrat je pogledal v torbo.
Prerinil se je do paznikov,
se us
mu
iivil,
ie poKaza; kakor bi čakal,
S strahom je gle-dal njih
1, kako suvajo paz-
ie«jc. njegov erva m ije r,šSi ženske;, ki b» se rr.de prcria'ic skozi vrata.
Počasi je še! Nilko pro‘= domu, s solznem;- očmi, Sano glavo in s težkim srcem.
Prcsojetnl uspjesl n Sovjetsko] Radii
Spisao Willam D. Dambit.
r' Prem je dbsta veliki broj dopisnika ameriških dnevnika pravilno ocijenio prosvjetni rad sovjetske vlasti, Spale sc na d ju katkada u natrainim novinama tvrdnje, 0a je sovjetska revolucija unižtila škole, kultura i civili-Baciju uopče. Da bi pobili ovo krivo prikazi vanje, umje-Bno je izraziti jezgrovito stanje prosvjetnih poslova u sovjetsko} Rusiji, a takodjer donekle isprediti ovo stanje sa prosvjetom 11 carskoj Rusiji i Americi, da bi još jasrnje Otkrili pogrješko ili dobre strane prosvjetnog rada ruskih Sovjeta.
i Sovjetska vlada, težeči' za uniStenjem ekonomskih i Idrugih klasnih povlaatica, nije mogla ostaviti te poVia*i stice u odgoju, Ako dobivanje prosvjete ovrei o novčanom Btanju onih, koji teže za njom, onda je ona u velike, ako ne isključivo, povlastica imučnih razreda. To vrijedi u velikom stupnju za staru carsku Rusjju, kada se je u Bvim nižini gimnazijama i viž im školama plačalo veliku Skolasinu i kada se je u večini gradsikih i seo«kih osnovnih škola moralo plačati veliku pristojbu za polazak škole. U više škole se je primalo samo uz stanovite svje-jdodžbe i diplome, koje su se nalazile isključivo u rukama djecc viših razreda. Pored toga više škole stare Rusije (a sigurno i drugdje) mogli su posječivati djaci, čiji su roditelji mali dobar prihod, da bi Jih mogli uzdržavati. 'Sinovi i kčeri sdrctinje bijahu gotovo sasma iaključeni iz tih škcla, prem su inače imali priliku, da «vrše osnovnu školu. No djeca oajamnih radnika i seljaka u nekadanjoj Rusiji (i to ne samo u Rusiji) nisu uvijek mogla polaziti dapače ni osnovne škole, j er je uzdržavanje djece u tim gkclama hranom i školakim potrebštinama sačinjavalo vrlo težak teret za njihove siromašne roditelje.
Uzevšt u obzir sve to, sovjetska je revolucija — da bi pružila svima jednaku priliku za prosvjetu — smatrala svojim prvim zadatkom, da ukine ove povlastice u od-jgoju. U tu svrhu je sovjetska država uzela godine 1917, i 1918. u svoje ruke, nacionalizirala sav prosvjetni sistem. U samom početku ove promjene osnovna je na-obrazba postala besplatna i obvezatna za svu djecu. Osim tega sovjetske su oblasti počele godine 1918. davati djeci u školama besplatna učila i ostala pomagala. U augustu pak iste godine izašla je naredba komesarijata (ministarstva) narodne prosvjete, da svaka škola ima davati djeci besplatan objed1, koji ima »sastojati barem iz 20 grama proteina, 12 grama masti i 100 grama karbo-hidrata«. Prem je ovaj besplatni obrok morao u početku biti uveden us!jed izvanredno slabog stanja u gradovima obzirom na hranu, napokon je to postalo stalni i neo-dvojivi dio sovjetskog j-avneg školskog sistema. Da se višu naobrazbu učini pristupaonom svima, izdala je sovjetska vlada u kolovozu 1918. nalog, kojim se je ukidalo svaku vrst školarine na višim škrlatna i zabranilo traže-nje kakovih svededižaba i diploma kao uvjet za primanje ‘u školu. Nalog je glasio, da osobe obojega spola iznad 16 godina imaju pravo biti upisane bez ikakovih diploma i svjedodžaba. Kašnje je sovjetska vlada odglasala dosta veliku s.votu iz državne blagajne, da se študentima u višim školama daje mjesečna pomoč, koja bi im omogu-čila, da pokrivaju barem najnužnije troškove. Svaki djak, keji nije imao srestava za opstanak, a pokazao je jicbar uspjoh u školi, prima tu pomoč kroz cijelo vrije-me, dek ne svrši školu. Na taj način su ruski plemiči, bogati seljaci i buržoazija izgubili povlasticu, da samo oni ša!ju svoju djecu u više odgojne zavode. Nakon reforme, o kojoj je ovdje riječ, bila su otverena vrata tih zaveda za svakog drugog, koji je težio za višom nao-brazbom.	*
Drugi temeljni zadatak sovjetske vlade bijaše, da poveča broj odgejnih pomagala, kao što i broj škola, kojih nije bilo dovoljno u predsovjetskoj Rusiji, Zato su se sovjetske vlasti dale na posao, da sagrade što više škola, da ib dobro urede i opreme, te da. povečaju djelokrug rada tih škola. U tom pogledu je sovjetska uprava uči-nila velik napredak. Prema statistici, koju objelodanjuje Lučanarski, komesar za narodnu prosvjetu, otvoreno je godine 1918,—1919. ništa manje, nego 5700 novih škola. , Broj djaka u osnovnim školama bio je 2,618.000, a u ničim gimnazijama 200.000. Ovo je več znatan uspjeh u isperedbi sa posjetom škola za vrijeme cara, kad je školu pt'lazilo tek 25 pošto od sve djece, koja su morala biti u tim zavodima.
Lincoln Eyre, debm poznati dopisnik lista »The World«, kojeg niko ne može okriviti, da pretjerano prikazuje napredak u sovjetskoj Rusiji, daje izjavu (The Worid, 25. marta 1920.), koja se osniva na osobnom razgovoru sa Lunačarskijem, da je početkom ove godine poisječivalo osnovne škole najmanje 3,000.000 djece; niže gimnazije je posječivalo blizu 1,500.000 djece. A to poka zuje, da je sovjetska republika daleko nadmaštla u tom pogledu predsovjetski režim.
U pogledu viših škola izdala je sovjetska vlada ukaz 2. ko!cvoza 1918., u kojem čitamo slijedeče:	»Ako broj
djaka, koji hoče da se upišu kod viših škola, nadmaši o* bični broj slobodnih mjesta, imaju se poduzeti izvanredne mjere kako bi se osigurala prilika svima, da nastave svoje študije.« I tako je bilo otvoreno mnogo novih gimnazija, tehničkih škola, psebnih seoskih sveučilišta i o-bičniii sveučilišta. U carskoj Rusiji je bilo samo sedam velikih univerziteta. Sad broj tih univerza iznaša sedam naest. U Moskvi, sadanjem kultumom središtti Rusije, bila su 1919. godine 22 viša zavoda (gimnazije) sa 69.919 djaka. 25.972 djaka polazilo je moskovsku univerzu.
Pored drugih pomagala, stvoreni su i dobro opremljeni Skolski muzeji, a isto tako su stvorene posebne radnje i laboratoriji.
Prosvetna djelatnost sovjeta obuhvača sve razrede običnih akademskih predmeta:	znanost, umjetnost, te-
hniku, agrikulturu itd. Osim toga tu spada i rad erganizi ranja seljaka i radnika u svrhu suzbijanja nepismenosti kod odraslog stanovništva. Ukaz sovjetske vlade protiv nepk.irenosti nalaže, da svaka osoba od 8 do 50 godina mora učiti čitati i pisati u ruskom ili kojem drugom jeziku. Svima se pismenim osebama može naložiti, da po-dučavaju nepismene. Škclsko vrijeme za odrasle osobe, koje uče čitati i pisati, traje samo dva sata. Skoro svaka gradska i seoska škola se rabi na večer, kao što i po danu, da se nauči odrasle čitati i pisati. Osim toga propa ganda u prilog pismenosti se vodi u novinama, pomoču letaka i narečitih vlakova, koji raznašaju knjige i no-vine.
Organizacija, tečajevi i naukovne osnove škola s« preirpjele najznačajnije promjene. Prema novom pro-svjeincm programu djeca moraju početi sa igral is tima, a istom onda poči u osnovnu školu. Igrališta su osnovana po uzcruFrebela i Montessoria. U staroj predrevolucijo-narnej Rusiji postojala su igrališta jedino u večim gradovima: ili posvema kao dobrotvorne ustanove za siro-jnašnu djecu ili pak kao zavedi raskoši za bogatašku djecu. Sad su otvorena igrališta u gradovima i selima za svu djecu bez iznimke. 1919. godine bilo je takih igrališta oko 2000, a broj u tim školama je iznašao 200.000. Javne škola su obvezatne za svu djecu od osam do šes,naest go, dina, a to je vrijeme podijeljeno u dva razdoblja:	prva
Skcla traje od osam do dvanaest godina, a druga od dva-naert do šesnaest godina. Djeca automatično prelaze iz osnovne škole u nižu gimnaziju, a odanle u više škole. Sam naukovni sistem i osnova je posvema promijenjena, jer su uvedeni novii socijalni predmeti i elementi znanosti, c-nda školske ekskurzije, skupštine, rad kod škola, kučanstvo itd. U staroj Rusiji predavani su moderni predmeti u vrlo malom broju škola,koje su se smatrale naj-bcljima. Sovjetska je revolucija učinila ove predmete bitnim dijelom čitavog javnog školskog sistema. Dalje, na r.ovjetsku javnu školu se gleda kao na radnu škoisku Jcomunu, gdje sama djeca vrše sve poslove za njeno uzdržavanje; ona sama priredjuju hranu i poslužuiju, igraju se zajedno, rade i odmaraju se sa učiteljima ili roditeljema, a svi skupa sačinjavaju jednu organizaciju, koja u-pravlja sa svim poslovima tih ustanova. Na taj način škola predstavlja društvo u najmanjem obliku, društvo, koje se samo uzdnžaje, samo radi i služi kao srestvo za praktični odgoj u produktivnom radu i gradjanskom dje-lovanju.
Specialna se naobraaba dobiva u naročitim tehničkim Školama, kamo djaci polaze, nakoo Sto uspješno s vrše nižu gimnaziju. Medju tim, sovjetske oblasti plan ir a ju, da
tijekom vremena ujedine osnovne škole, niže gimnazije i tehničke zavode u jednu jedinu politehniku, što če se, naravno, postiči, ako se produlji školski rok i uvede te-meljina promjena u sam naukovni sistem. Bit če tu raznih grana znanosti, onda umjetnost, tehničld predmeti, da se djacima dade naobrazba o njihovom kašnjem zanimanju u društvu.
Organizacija i naukovna osnova je znatno promijen-jena takodjer i u višim školama. Pored u običaj enih predmeta, koji su se učili i prije, uvedeni su posebni tečajevi sa čisto akademskim predmetkna, onda predmeti posebno o odg oj a i višoj presvjeti te onakvi specijalni predmeti, koji su odmaih 'potrebni za udovoljavanje društvenim potrebama u gosipodarstvenom i socijalnom životu. U isto vrijeme otvoreni su specijalni fakulteti i tjiniverze. Njihova svrha je, da odgoje izmedju radnika i seljaka — v.jemih sovjetskom režimu — potpuno uvjež-bane apecijaliste za sovjetske administrativne poslove, za organizaciju i nadzor u induatrijalnim poduzečima, za razme sovjetske službe, poljodljelake opčine, kooperative i ostale grane ekonomskog i društveno^ života. Študente za ove radničke fakultete i univerze odredjuju sovjetske vlasti, komuniistička stranka, radničke unije, poljodjelske opčine (komune), kooperative i druge radničke i seljačke organizacije. Djake uzdržaje ili sama dlržava ili pak ona organizacija, koja ih je poslala.
Za unaipredjenje nauke i više znanosti uopče otvoreni su naročiti kemijski zavodi, a isto tako istraživalački zavodi biologije, bakteriologije, poljedelstva, rudarstva, elektrotehnike itd. Mnogo su više škole spojene, da bi se na taj način došlo do što više pomagala u večim zavodima. Študenti u višim školama imaju pravo da sudjeliuju u školskoj upravi, a u isto vrijeme im se pruža najbolja prilika, da rade samostalno i da se bave svojim študijama.
Što se tiče metode podučavanja, ministarstvo narodne prosvjete i njegovi podredjeni organi su upotrebili sve svoje sile, da u škole uvedu moderne, znanstvene metode, istraživanje i slično. Osnovano je više prosvjetnih i naučrvih zavoda, kojima je zadatak, da s® bave naročito istraživanjem i pokusim a.
Jasno je, da je sovjetska uprava radSla jako teško, kako bi demokratizirala prosvjetu, proširila znanost me-dju narodnim masama, obogatila njihov duševni život, op-skrbila ih znanošču, da mogu raditi uspješno u proizvodnji, da 'budu samostaine na svakom području života, — a sve to za što veči razvitak i blagostanje sovjetske republike. Školske reforme u sovjetskoj Rusiji se slažu sa največim i najsavršenijim načelima odgoja i naobrazbe. Ta pak načela glase u glavnome, da naobrazba mora biti potpuno demokratizirana i da je se ima primjenjivati na životne potrebe — iskustvom i novim otkričima. Osobito sovjetska radna škotska komuna sadržaje mnoge erte najbeljih američkih osnovnih škola, a isto tako i radikalne promjene, kao što su one, koje zagovarjaju pedagozi poput J. Deweya. U tim školama nalazimo, kao što spo-menusmo, ručni rad, kučno gospodarstvo, skupštine, igru i slično Ali uvedenje besplatne hrane u komunalne i osnovne Škole, ukinuče školarine, istodobno isplačivarnje mjesečne štipendije svima študentima u višim školama, te omogučivanje i radnicima i seljacima, da dodju do više naobrazbe: — u svem tom je sovjetska Rusija nad-mašila svaku drugu zemlju.
Konačno, kod oejenjivanja prosvjetnog i odgojnog rada u sovjetskoj Rusiji motamo uzeti u obzir i veoma dobro poznate napore sovjetske vlade, da raaturi i proširi što više jeftinih izdanja klasične književnosti Zadnje dvije godine je rastureno 6,000.000 svezaka te književnosti. Osim toga valja uzeti u obzir knjižnice, zbirke, sačuvanje umjetnina i mogučnost, da najšire narodne mase dodju do estetske naobrazbe pomoču muzeja, glazbenih zavoda, koncerata, kazališta itd. A sve je to plod rada sovjetske vlade.
Da li to izgleda kao »uništenje civilizacije«, što onako glupo tvrde i ponavljaju reizni natražni protusovjetski listo vi i časopisi? Naprotiv, sovjetska je uprava dovela ci-vilizaciju u sredinu samih narodnih masa, ona je civiliza-ciju obogatila i razvila. Naravno, rat je uništio mnoga vrela zemlje, a to je silno smetalo sovjetsku vladu, da potpuno provedte svoj naobrazbeni program. Poradi toga broj škola i učitelja, kao što i druge svari, još nije do-voljan u sovjetskoj Rusiji. Ali te se manjkavosti nipoštto ne amiju pripisa:ti tobožnjoj nesposobnosti spvjetske pro-•svjjetne politike, koja se je u prilikama pokazala kao vrlo djeljotvoma.	Iz	»Soviet	Russia«.
Infiii oolllnih imilHoo
Tržaški mestni magistrat razglaša:
Na podlagi političnega volilnega zakona za nove pokrajine kraljestva, ki je bil odo* bren s kr. odilokom z dne 18. nov. 1920. štev. 1655, in kr. odloka z dne 30. dec. 1920, ki je bil objavljen v uradnem listu kraljestva dne 13. jan. 1921 in stopil v veljavo dne 14. jan. 1921, razglaša izredni civilni komisar za me= sto Trst in okolico, da se je odredila sestava volil, imenikov za politične volitve v tržaški občini. Mestni magistrat bo pustil natisniti toliko izvodov volilnega imenika, kolikor to* zadevnih pismenih zahtev se priglasi tekom 8 dni od razglasitve pričujočega oklica. Oni, ki zahtevajo izvod, bodo morali kriti soraz* meren del tiskovnih stroškov.
Pogoji volilne pravice.
Glasom političnega volilnega zakona za nove pokrajine kraljestva, ki je bil odobren s kr. odlokom z dne 18. nov. 1920 in izpremen* jen s kr. odlokom z dne 30. dec. 1920, so po* goji volilne pravice nastopni:
Člen 1. Volilno pravico imajo moški, ki jih pričujoči odlok ne izključuje od volitev, ako so izpolnili 21. leto starosti pred 1. juni* jem 1920 in kateri so bivali, ako računamo^ od dneva, ko je stopil ta odlok v veljavo, nazaj, najmanj eno leto v občini, v kateri bi imeli izvrševati svojo Volilno pravico, ako odgo* varjajo sledečim pogojem:
a) pristojni morajo biti v občini, ki leži v anektiranem ozemlju; to pristojnost so mo« rali imeti že pred 24. majem 1915 in sicer ne na podlagi svoje silužbe. V poštev ne pridejo oni, kateri so si v smislu členov 78. in 80. saintgermainske mirovne pogodbe izbrali dr* žavljanstvo v drugi državi. Razen tega mo* rajo biti rojeni v okvirju novih državnih mej kralj, ali morajo bivati v njih najmanj 20 let a.li morajo v njih najmanj že 10 liet posedo* vati kako nepremičnino' ali izvrševati kako trgovino ali obrt, ki je registrirana pri trgov* skeffi sodišču, ali kak poklic ali rokodelstvo, ki je naznanjeno obrtni oblasti, ali morajo biti že 10 let vpisani pri kaki okrajni bolniški blagajni v novih pokrajinah ali pri kakem drugem enakem zavodu.
b) Če je kdo sicer rojen v novih mejah kraljestva, ni pa pristojen v nobeno občino anektiranega ozemlja, je moral izvoliti v smi* slu členov 78. in 80. saintgermainske mirov* ne pogodbe italijansko državljanstvo in je morala biti njegova pravica opcije ugotovlje* na od generalnega civilnega komisarijata. — Osebe, ki so rojene v novih pokrajinah in po gornjih določbah pristojne v kako občino teh provinc, se uradno vpišejo v volilni ime* nik. Oni, ki niso rojeni in pristojni v kako
občino novih pokrajin, morajo predložiti žu* panu občine, v kateri nameravajo izvrševati volilno pravšeo, na generalni civilni komisa* rijat naslovljeno prošnjo za podelitev občin* ske pravice. V prošnji se morajo odpovedati pravici, optirati državljanstvo v drugi državi. Prošnje se morajo vložiti tekom 15 dni od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo. Pripušča* nje takih oseb k volitvam nikakor ne vpliva na rešitev prošnje za priznanje državljanstva. Osebe, ki vlagajo prošnje v smislu člena 78. saintgermainske mirovne pogodbe, morajo priložiti svoji prošnji domovnico občine, ki leži v mejah novih pokrajin in v kateri so prej imeli domovinsko pravico. Oni, ki vla* gajo prošnje v smislu člena 80. saintgermain* ske mirovne pogodbe, morajo doprinesti iz* pričevalo, ki ga izda italijanski konzulat v državi, katera je nastala na ozemlju bivše avstro * ogrske monarhije in v kateri leži' pri* stoina občina prosilca. To izpričevalo, ki ga lahko nadomestuje tudi listina o notorično* sti, mora potrditi, da se prosilec smatra za pripadnika italijanske narodnosti po poko* Ijenju, izvoru in občevalnem jeziku. — Ose* be, ki izpolnjujejo pogoje, o katerih govori pričujoči člen, se bodo pripuščale k izvrševa* nju volilne pravice tudi tedaj, ako so svojčas stalno bivale v zgoraj označenih pokrajinah in so potem postopno ali stalno stanovale ali bivale v kraljestvu, samo da so se vsaj tri mesece pred dnevom, ko je stopil ta odlok v veljavo, povrnile in se zopet stalno naselile v anektiranem ozemlju.
Člen 2. K izvrševanju volilne pravice bodo pripuščeni tudi državljani kraljestva (regni* coli) (vpisani v seznam prebivalstva občine, ki leži v okvirju starih mej kraljestva), ako so pred vojno stalno bivali ali stanovali v kaki občini anektiranega ozemlja in so se vsaj tri mesece pred dnevom razglasitve tega odloka povrniti in se zopet stalno naselili. — Državljani kraljestva (regniooli), ki so pre* lcžili svoje stallno bivališče v kako občino anektiranega ozemlja po sklepu _ premirja, bodo smeli izvrševati volilno pravico samo tedaj, ako so svoje stalno bivališče preložili v imenovano ozemlje vsaj eno leto pred dne* vom razglasitve tega odloka. — Državljani kraljestva (reanicoli) se bodo pripuščali k iz* vrševanju volilne pravice v anektiranem o*, zemlju vedno le tedaj, aloo je iz izpričevala, ki ga izda občina v kraljestvu, v kateri so bili vpisani kot politični volilti, razvidno in v njem potrjeno, da niso volili pri splošnih vo litvah dne 16. novembra 1919. — Za volilce, ki so že vpisan? v volilnih imenikih kralje: stva in ki bodo na podlagi določb tega čl. pripuščeni k izvrševanju volilne pravice v no* vih provincah, se zahtevaio za volilno pra* vico oni predpogoji, ki jih zahteva politični volilni zakon, ki je bil potrjen s kr. odlokom z dne 2. septembra 1919 št. 1495. Ako bodo torei hoteli, da se vpišejo v imenik, bodo predložili izpričevalo, da so vpisani v volil* nem imeniku kake občine v kraljestvu. Pri tem ostanejo nedotaknjene izključitve, ka* tere izvirajo iz naslova nevrednosti, o čemer govori člen 6. pričujočega odloka.
Člen 3. Podčastniki in vojaki kr. vojske in kr. mornarice ne morejo izvrševati volilne pravice, dokler se nahajajo pod orožjem. — Ta določba velja tudi za osebe z istim činom, ki spadajo k vojaško organiziranim oddel* kom v državni službi.
Člen 4. Volifec lahko izvršuje svojo pra* vico samo v volilnem okraju, v čigar imeniku je vpisan.
Člen 5. Volilec izvršuje svojo volilno pra* vico v občini, v kateri je imel vsaj že eno leto pred dnevom, ko je stopil v veljavo ta od* lok, stalno bivališče, pri čemer ostanejo ne* dotaknjene določbe zadnjega odstavka člena
1. in prvega odstavka člena 2. tega odloka. — Ako ima volilec na označeni dan več bi* vaflišč, bo pripuščen k izvrševanju volilne pravice v tisti občini, v kateri izvršuje na dan sklicanja volilnih odborov kako javno sluz* bo, ali, ako ta pogoj manjka, kjer izvršuje svoj poklic, ali, ako tudi to ne more priti v poštev, kjer ima svoje glavno bivališče. — Če se pa te določbe ne dajo uporabiti, ima volilec pravico, da si izbere eno izmed zgo* ra»j označenih občin, v kateri hoče voliti.
Člen 6. Izključeni od aktivne in pasivne vo* lilne pravice so:
1. osebe, ki stoje pod kuratelo, ki so v sta* nu prepovedi ali nezmožnosti radi umske bo* lezni;
2. osebe, ki so v oskrbi dobrodelnih zavo* dov ali so iz naslova revščine navezane na javno dobrodelnost in miloščino;
3. osebe, nad katerih imetjem se je otvoril konkurz, do njegove zaključitve, in vsi tr* govci, ki so v kridi, dokler traja to stanje, toda ne del j nego 5 let od dneva, ko je bila krida razglašena, ali od dneva, ko je bila razglašena razsodba, da se imajo smatrati za kridame na podlagi člena 39. zakona z dne 24. maja 1903 št. 197, v kolikor zanje velja.
4. osebe, ki so bile kaznovane radi hudo* delstva ali prestopka tatvine, poneverjenja, sokrivde pri takih sleparstvih, zvodništva (par. 460, 461, 463, 464, 512 avstr. kaz. zak.), radi zločinov, ki jih predvidevajo paragrafi
2, 3, 4, 5 in 6 zakona z dne 13. okt. 1914 (Ital. zak. list, štev. 275) in paragraf 1. zakona z dne 25. maja 1883 (Ital. zak. list, št. 78), aB radi prestopkov, ki jih predvidevajo paragra* fi 1, 2, 3, 4 in 5 (predzadnji odstavek) zakona z dne 24. maja 1885. (Ital zak. list, št 89).
Obsodba nima teh posledic v nastopnih slučajih:
a) ako gre za obsodbo radi zločinov, ki jih predvidevajo paragrafi 58 črke a, b, c, 60, 61, 63, 64, 65, 66 avstr. kaz. zak., Člen 1. zakona z dne 17. dec. 1862 (Ital. zak. list, štev. 8 ex 1863) in odgnosni členi avstr, vojaškega ka* zenskega zakonika;
b) ah za obsodbe, ki so se izrekle radi ka* kega zločina vojaške narave na podlagi za* kona prejšnjega režima;
c) v slučaju pomilostitve.
Pri zločinih, ki ao našteti v paragrafu 6. pod štev. 5—10 zakona z dne 15. nov. 1867 (Ital. zak. Bst, št. 131) se neha nezmožnost (izključitev od akt in pas. volilne pravice) z dnem, ko je kazen prestana, pri drugih zlo činih 10 let po dnevu prestane kazni, ako je znašala najmanj 5 let hi pri drugih naštetih zločinih 3 leta po dnevu, ko je bila kazen pre* stana.
5. osebe, ki so bile sodnijsko kaznovane
radi kakega zločina, ki ga predvidevajo ka* zenske določbe, katere ščitijo volilno svobo* do, ako je bil storjen zločin o priliki politič* nih ali upravnih volitev.
6. osebe, ki so bile kaznovane radi delo* moržnje, potepuštva in beračenja in ki so bile postavljene pod policijsko nadzorstvo ali izročene kaki prisilni delavnici, za dobo 3 let od dneva, ko je bilo dvignjeno policij* sko nadzorstvo ali so bili odpuščeni iz pri* silne delavnice.
7. osebe, katerim je bila sodnijskim po* tom odvzeta očetovska oblast čez lastne otroke, dokler se nahajajo poslednji pod va* ruštvom drugih, v vsakem slučaju pa za dobo 3 let po sodnijskem ukrepu;
8. osebe, ki so bile najmanj trikrat kazno* vane z zaporom radi pijanosti ali pijančeva* nja ah radi hudodelstev in pregreškov, ki so bili storjeni v pijanosti.
Razen tega bodo izključeni od aktivne in pasivne volilne pravice vse osebe, ki so ozna* čene v členu 81. tega odloka.
Vta namen bodo osebe, ki jim je pover* jena sestava, poprava in. odobritev volilnih imenikov, uradno poskrbele, da se izključijo osebe, ki na podlagi zgoraj označenih določb nimajo voliSne pravice.
Člen 100. Oni, ki so služili v kr. vojski ali kr. mornarici vsled mobilizacije, se bodo vpi* šali v volilne imenike, tudi če niso še dopol* nift 21. leta starosti, pri čemer pa ostanejo v veljavi pogojil, ki jih določujejo ostali členi tega odloka. — Vpisali se bodo uradno, ako so dani vsi pogoji, ki jih določa ta odlok, in sicer na podlagi Izkazov, ki jih izdajo vojaška okrajna povelj niš tva in pomorska poveljni* štva in ki izpričujejo, da so dotičnika služili v mobiliziran vojski in mornarici. — Ako
manjkajo potrebni predpogoji, da bi se do* ličnik vpisal uradno, se lahko vpiše na pod* lagi prošnje, ki ji mora priložiti vojaško od* pustnico ali izpričevalo vojaškega okrajnega ali pomorskega poveljništva, ki dokazuje označeno službovanje. — V volilnem imeni* ku bo označeno, iz katerega naslova se je vo» lilec vpisal.
• * •
Dodatno k temu objavlja mestni magi* strat:
Listine o notoričnosti, o katerih govori člen 1. novega političnega volilnega zakona, se onim, ki hočejo izvoliti italijansko državljan* stvo, lahko Izdajo od okrajne sodnije ali no* tar j a, razen tega tudi od magistratnega pred* stojništva, kjer naj se prosilci direktno in osebno oglasijo v spremstvu 4 prič. — Vzor* ci za prošnje za državljanstvo (opcija) se dobe v trgovinah s papirjem.
Prošnje za vpis v volilni imenik. Mestni magistrat objavlja: Pri reševanju prvih toza* devnih prošenj, ki so došle na mestni magi* strat se je ugotovilo, da veliko prosilcev ali ne priloži potrebnih listin, ki bi dokazovale, da je njihova zahteva, naj se vpišejo v vo* lilni imenik, upravičena, ali si niso na jasnem glede zakonitih predpogojev za vpis. V in* teresu prosilcev sanuh je, da se izognejo ta* kim nedodatkom. Tudi bi s tem olajšali delo magistratnim uradom. Zato se toplo priporo* ča prosilcem, naj se pri sestavljanju prošenj poslužijo nalašč zato določenih vzorcev, ki so na prodaj v vseh trgovinah papirja v mestu, ter naj priložijo vse potrebne dokumente.
Izdaja za Komunist zvezo Julijske Benečije in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT.
Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trsta. _________________
(O
V
A
O
O
c«
u
o
O
O
Cfl
S
•v
C8
U
•c
o
O
v
£
o
(U
ŠP
ca
N
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvarez št 16 — za prebivalce sledečih ulic:
Alvarez, VIH. Agosto, Angšolina, Arcadi, Andrea, Aquileia, Ascoli, Bagni, Barca, Boscbetto, Battisti p., Bufolini, Brolo, Čampi, Cbiesa A., Cordaiudi, Casale, Coronini- Czemig, Dante, Gelsi, Ginaastka, Galilei, Giusti, Giovaitni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoju, Nuova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (An-drona), Poggio, Petrarca, Salcano V., Seminario, Settembre, Scala, Tosnaseo P., Torrione, Trigemiua, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., ZoruttL
U in m okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — via Rabatta št 18 za prebivalce sledečih ulic:
Ariosto, Arcrvescovado, Antonio P., Antonio V., Alpi Giulie, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Berto-lini P., Barzeliini, Blasema, Bosco, Bianca, Baronio, Caprin, C ari ta Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Cocevitrita, Castello V„ Castello R., Castello I, H, III, Colle, Cappuccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Como, Como Rhra, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Čamposanto, Castalda, Casa rossa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fomace, Magazzini, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Lantieri, Lunga, Mat-lioli, Maggto (24), MoreK, Monache, Macello, Peltico, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Roita P., RasteUo, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuoie, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tonrinz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetttrrini, VogeL
I okraj: Dr. Jošt Bačar — Viale XXIV maggio št 9 — za sledeče vams
Ajševico, Standrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in H. Vogersko, Volčjodtrago.
II okraj: Dr. Ivan Villat — ptazza Duomo št 3 — za sledeče vasi:
Banjško, Cerovlje I in H, Koprivo, Kormin, Fa-ro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, Tribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice.
Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete Li. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein.
Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca.
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
S •
- s • s.
o Z
ko . 3
~ & . ■o fcj©
U. 3 >—r
5 * O.CO o g~’°
®	.	'O
o
o —
S-n-S o
B "O
CB V JB
ci o o jsra
•godci
T3
ja o o
-e"0 <u £	,
^ 00 ><n ~
JE >3? o J—
■O O C
s®
J- Ul 9 a» u
>*S
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
Tolmin: dr. A1L Serjun — Tolmin,
Kobarid: dr. Feruccio Baffom — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno.
Prostori, kjer se ordinira
od 10. do 11. v blagajniških ainbulatori-jih v via G. Leopardi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambuiatoriju v via Alvarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10. v blagajniških arabuiatorjih v via O. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambuiatoriju v viale XXIV Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek od 16.30 do 17.30
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambuiatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulato-rijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
V vojaškem ambuiatoriju v Kanalu
jSlijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10-11. in od 15. do 16. ure
V ambuiatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambuiatoriju v Bovcu
V ambuiatoriju drkniškega zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. DruiliJSkl udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravnlške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50*/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in hdje Sanskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma članL
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravnlško-oskrbnlh stroškov, U to jih naredili člani ali udje njihovih družin pri dragih zdravnikih. Izjema je le v »lučajn, daje šlo za veliko živijensko navarnost.