azne novice. Osebna vest. Deželne sodnije svetnik Nedwed v Slovenjem Gradcu je dobil Šesttedenski dopust. Kot zastopnik je poklican okrajni sodnik. v Konjicah Dr. pl. Ra8ič. * Iz pošte. PoŠtna pomofinica Pavlina Sclnvarzer je dobila mesto poštne ekspedientinje pri poštnem uradu v Koprivnici. * Iz Sole. Minister za uk in bogoftastje je nadučiteljema gg. Fr, Vrecko v Slov. Gradcu in Jož. Koschutnik v Vojniku podelil naslov ravnatelja, * OMtna vprašaiija na c. kr. okr. glavarja v Mariboru, 1, Po kateri postavi je dovoljeno županu, ki je bil obenem števni komisar, siliti stranke, naj se drugafie podpiSejo, kakor se v resnici pišejo? 2. Od kedaj in od koga ima dovolienje, ali po kateri postavi sme župan, ki je bil obenem Števni komisar, voditelja matic pri strankah sumniCiti, oziroma tožiti, da imena iz krstne knjige s\ojevoljno drugače izpiše, kakor so tamkaj zapisana? 3. Sme li župan, ki je bil obeuern Števni komisar, večje ali manjše Število živine zapisati, kakor je stranka ima? — Ime tega župana, obenem bivšega Stevnega komisarja, je na razpolagov naSem uredništvu. * Za dij. kuhlnio v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gostje na gostiji Andreja Sterniga in FrančiŠke Špindler 5 K 64 vin.; 6. g. Lenart, nadžupnik, 20 K'; g. Matej Tikvič, predsednik Izobraževalnega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., poŠilja o K 12 vin., kar se je nabralo na gostiji Antona Matjašifea: tri K in 150 kg krompirja in ližola pa po udih Izobraževalnega društva; 8. g. Planino pošilja 50 K, kar se je nabralo ob priliki dne 14. t. m. najslavnejSe se vršefie zlate poroke obče spoštovanih g. Tomaža Mikl in njegove žene Ane, iii sicer na inicijativo njunega najstarejŠega sina Alojzija Mikl, trgovca pri Veliki Nedelji. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati! * Šolske počitnice. Govori se, da se bodo pričele letos šolske poftitmce na srednjih šolah dne 2. julija ter trajale do 9. septembra. * Slov. Kat. akad. telin. društvo ,,Zarja" v Gradcu si je izvolilo za letni tečaj 1911 sledeCi odbor: iur. Anton Ogrizek, pvedsednik; iur. Anton Kodre, podpredsednik: iur. JoŠko Senk, tajnik; iur. Jakob Hodžar, blagajnik; pbil. Tosip Gombotz, knjižni6ar: iur. Vekoslav Remec, gospodar; iur. Pavel Rupnik, odlKirnifeki namesthik. * Posvečeiije tržaškega škofa. V Trstu se je dno 19. t. m. na slovesen način izvršilo posveeenje monsignora dr. Karlina za škofa tržaško-koperske škoiije. Bazilika sv. Justa je bila sijajno razsvetljena in opremljena, ljudstva je bila navzoCa silna množica, zastopane so bile vse oblasti, na čelu jim ces. namestnik princ Hohenlohe in župaa dr, Valerio. V cerkvi je opravljala službo mestna straža in mestno ognjegaštvo. Novemu Škofu so asistirali nadškof dunajski dr. Nagl, ki je izvršil posve6enje, metropolit goriški, dr, Sedej, knezoškof ljubljanski, dr. Jeglič, škof poreški, dr. Flapp, in škof krški, dr, Mahnie. Slovesno opravilo je trajalo od 9. ure dopoldne do 11. uro. Potem so se odpeljali škofje z novim škoiom v škofijo. Nasproti novemu šk.ofu se kažejo od vseli strani brez ozira na narodnost in stranke, velike simpatije. * Organizacija kršč. soc. stranke. Na Dunaju se je dne 19. t. m, vršil v zborovalni dvorani magistratnega poslopja shod zaupnikov kr§č.-soc. stranke na Dunaju, k.i se more imenovati I. shod dunajske krščansko-socialne stranke v organizacijske svrhe. Sklenilo se je osnovati na Dunaju trdno strankarsko organizacijo, katere dozdaj ni bilo. V vodstvo dunajske krščansko-socialne stranke so izvolili Šefa celotne stranke, krščansko-socialnega ministra, predsednika zbornice, dunajske župane, predsedstvo kluba v zbornici, predsodstvo antisemitičnega kluba v nižjeavstrijskem dež, zboru, Clane meščanskega kluba in zastopnike posameznih dunajskih stanovskin organizacij. * Avstr. sadjarska družba se je ustanovila dne 10. in 11. t. m. na Dunaju. Od družbe pričakujemo najvefijih gospodarskih in znanstvenih uspehov in povzdige sadjarstva. * wDruštva dobre besede" se ustanavljajo na Nemškem in Španskem zoper grdo, umazano govorjenje, ki se povsod razširja, Taka društva bi bila tudi pri nas potrebna. * Novo krščansko politiftno društvo so ustanovili v Trstu. * Na Koroškem uslanove deželni kulturni svet, ki bo imel hude poslediee za Slovence. Edino sredstvo za Slovence je: krepko in široko razpredena organizacija, ki bi dajala Ijudem več koristi, kakor deželni kulturni svet. * Prodajalna tobaka v Celju, glavni trg štev. 16, dohodek zadnje leto 1408 K 46 vin., se dražbenim potom odda. Ponudbe se naj vpoSljejo do 8. aprila t. 1. 11. ure dopoldne c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. * Sladkor b'o dražji. Odbor sladkornih tovarn je sklenil, podražiti s prihodnjo soboto sladkorne cem za 1 K 75 vin. Opravifiuje to s podraženjem surovin. * Za kmeta v državnem zborui je v seji dne 14. t. m. nastopil poslanec Ro^kar kot zastopnik Slovenskega kluba, Zahteval je ;med drugimT naj se izboljŠajo planinski pašniki,. D6jal je, da oblasti ne poznajo bede, ker ne poznajo ljudstva in njegovega trpljenja. Zalostno je, da se §e ni moglo prepre5iti razkosavanje zemljišč. * Osr. zadruga za vnovSevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru rabi za odpošiljatev 1 par dobro rejeniK volov. Zivinorejci v okolici Rač ali Pragerskega naj takoj naznanijo, \ 6e imajo take vole naprodaj, Osrednji zadrugi ža vnovčevanje živine v Mariboru, Stolna ulica Stev. 6... * Roka za spravo. Zadružništvo, katerega vodijo naši pristaši, je zdravo. Tukaj ne pomaga vse obrekovanje nasprotnih časnikov popolnoma nič. Posojilnice in druge zadruge se vodijo od naSe strani previdno in varno. To morajo uvideti ter pripoznati prej ali slej tudi naši liberalci in slogaSi. Zato mislimo, da je v njihovo korist in v korist onih, ki so v njih zadrugah, da opuste kmalu ono slepo sovraštvo, ki jih je dosedaj vodilo na vseh poljih proti nam. Mi se čutimo močne in nepremagljive na gospodarskem poljn. Zato pa tudi nam kot močnejŠim pristoja, da nudimo liberalcem spravo v gospodarski stroki. Vse zadruge pod en krov, tako kličemo danes, Toda ta krov mora biti slovenski, v Gradeo pocl nemfeko komando ne gremo. Vendar, ako hočejo slovenski nasprotniki samostojno iri enotno gospodarsko hišo na Spodnjem Staierskera, \ito smo pripravljeni. Liberalci vedo, da ravno sedaj lahko izvedemo gospodarski boj proti njim do pogina, Toda tudi liberalno ljudstvo je naše Ijudstvo, in mi nofiemo njili gospodarskega poloma. Pri nas je dobra volja, sedaj naj govore liberalci. * Pomagajmo bralom. V obmejnih župnijali in nekaterih delavskih krajih sosednje sekovške škofije, je na tisoče slovenskih vernikov brez dušnih pastirjev, k.i bi razumeli slovenski. Nihge ne skrbi za nje, tudi ob velikonofinem feasu ne. Hvalevredno in dobro je, da sc poSiljajo vsako leto v slovenske naselbine na Nemškem duhovniki, ki poskrbe ob Veliki noči za njih dušni blagor. A za NemSko skrbimo, na naše brate na Stajerskem pa pozabljamo. Zato bo S. K. S. Z. poskusala v tem oziru popraviti dosedanjo maloraarnost. Vsled tega se obrača do svojih somišljenikov, da ji naznanijo naslove poStenih, dobrili izseljencev po nemSkili štajerskih krajih, da zaradi nadaljnega postopanja zaniore ž njimi stopiti v zvezo. Pomagajmo bratom! * ,,Zavod sv. Cite'*, zaveti§6e za brezposeloa dekleta v Trstu, ulica ulica S. Francesco, Št. 15, I. nadstropje, razpošilja ravnokai' okrožnico, v kateri prosi podpore. Ker je ta zavod za Trst, kamor prihajajo naša slovenska dekleta v velikem številu iskat službe, velikunskega pomena, *^':^r>ro6amo ga tudi mi najtopleje. * Ljabezeu do poklica. Hans Trunk, ces. svetnik in bivši meščansko-šolski ravnatelj, piše v svoji knjigi ,,Erfahrungen und Ratschlage aus der Schule und fiir die Schule" tako-le: ,,Clovek brez ljubezni do poklica in do lnladino, in naj ga diči nadarjenost v še tako obilni meri, ni za ueitelja. Vestno izvrše^ anje dolžnosti je prvo, na kar mora misliti učitelj, za tem pridejo še-le drugi oziri. Izvrševanje dolžnosti pa mora biti vestno in točno tudi v malem. Clovek, ki išče le samega sebe, di se hoče kakor liitromogofie povspeti v službi, ne pa v šolskem napredku, hi za učitelja." * Nujno iii zaupno. ,,Štajerčevo" uredništvo in upravništvo (podpisan jo dr. Plachky) razpoŠHja na nemškutar]e, nemškutarske zavode in zastope nujno in zaupno poročilo, da bo kmalu preplavilo z majh^o knjižico celi Spodnji Štajer, v katerem bo opisalo delovanje slovenskih liberalnih posojilnic (Glavna posojilnica) ter tudi polom nemške centralne posojilnice v Celovcu zapisala na slovenski rovaš. Opozarjamo na to dejstvo že danes ter prosimo, da se Zadružni zvezi v Mariboru, Stolna ulica, naznanijo vsi oni, ki bodo širili to knjižico. Ni sicer naša stvar, braniti liberalno in nemško posojilniStvo, a ker je mogoče, da se bo hujskalo proti vsem kmečkim posojilnicam, zato je treba takoj vse potrebne pozornosti. * Huiskai-lje nemškutarskega ,,Štajerca" proti nekaterim liberalnim posojilnioam imajo na vse zadnje tudi ta namen, Skodovati vsem slovenskim kmečkim zadrugam ter navezati in zasužnjiti naše ljudstvo na nemški kapital. Zato bo treba, da opozore naši poslanci državne pravdnike na te brezmejne in protikmečke hujskarije z vso odločnostjo. * Slovenski liberalci so v svojem ,,Sloveuskem Narodu" začeli delati reklamo za jubilejne slavnosti zedinjene Italije in so izrekli neurnno misel, naj se udeleže tega slavlja avstrijski Slovenci. To kaže, da so liberalci politifini norci. Noben Avstrijec ne more namreft proslavljati tega slavlja, ker je združeno to slavlje s spominom, da je izgubila Avstrija Lombardijo in Benečijo. Pa tudi noben Slovenec se ne more zavzemati za to slavlje, ker bodo Lahi slavili ono zmago, v kateri je padlo mnogo slovenskih fantov. Seveda liberalcem je za to, da žalijo papeža. Liberalci so se zopet enkrat pokazali kot sovražnike vsega, kar je vzor vsakega Avstrijca in katoli&ana. * Vzor naših sočialnih demokratov, 40 let je v soboto, dne 18. t. m. preteklo, odkar se je bila ustanovila v Parizu takozvana komuna. Vsak, ki količkaj pozna zgodovino, ve, kaj je pariška komuna I. 1. 1871.. pomenila. V času, ko se je hrabra francoska armada borila proti Nemcu, je par prenapetežev napravilo v Parizu revolucijo, in po nafielu, da je vse last vseli, ustanovila novo vlado, ki je obstojala v tem, da je vladala najvefeja anarhija. Zgodovina komaj pozna grozodejstva, ki bi bila podobna onim, ki jih je izvršila komuna v Parizu: pomorili so na stotine in stotine nedolžnih, obeSali svoje nasprotnike, zlasti duhovŠČino, na svetilke, vse pokradli in oropali in se začeli potem še med seboj klati. Kdor je bil količkaj na sumu, da je monarhist, ali veren, ali pa pristaŠ redu sploh, vsakega so neusmiljeno brez vsake sodbe kakor psa ustreiili; sodrga je plenila in požigala. Hvala Bogu je armaga nove republike Pariz teh bestij kmalu osvobodila, in general Gallifet j|e vodje komune po vojnem pravu kot najvefije zlofcince in sovražnike človeške družbe dal po zakonu obsoditi, na kar se je cela Francija oddahnila. — In te komunarde je dne 18. t. m. slovesno proslavljala tudi naša socialna demokracija! Na Dunaju je glasom poročila ,rArb«iter-Zeitung" sodrug Winarsky svoj govor v proslavo komunardskili bestij tako-le kon6al: ,,Delajmo v duhu teh junakuv in;vzgajajmo ljudstvo v smislu te ideje! Tako bomo mi izvršilci testamentapadlih komunardov! Živela komuna!" — RdeCkarji torej kar ne morejo priCakovati trenotka, ko bodo kot izvrŠilci testamenta komune morili, požigali in ropali. Hvala Bogu je naše ljudstvo Se tako zdravo, da se te lepe želje naših socialnih demokratov ne bodo izpoluile!  Mariborskl okra). m Maribor. V soboto, dne 25. sušca se uprizori zadnjikrat v letošnji sezoni ,,V znamenju križa" kot popoldanska predstava. Kdor še ni videl te, res krasne igre, naj si jo ogleda. To je obenem zadnja predstava v letoŠnji sezoni. O vzrokih, da se mora letos sezona tako zgodaj zakljufiiti, bomo poročali pozneje. Prosimo pa slavno obdinstvo, da pomore druŠtvu, ki se nahaja vsled nepričakovanih ovir y velikih stiskah, z obilniin posetom te zadnje predstave vsaj deloma iz zadrege, tem bolj, ker je to zadnja prireditev letošnjega leta v veliki dvorani. Začetek točno ob VA.. uri popoldne. OmogoCa zunanjim obiskovalcem povratek že z večernimi vlaki.. m Maribor. Operiran je bil na vratu v tukajšnji bolnišnici v soboto, dne 18. marca osmoŠolee-semeniščan g. Anton Mohar. Pri operaciji, ki je trajala 2'/2 uri in je bila zelo nevarna. so bili navzoči trije najboljši zdravniki.. Bolnik je sicer še zelo slab, a je upanje, da bode v kratk.em popolnoma okreval in lahko nadaljeval svoje študije. Maribor. Tramvaj. Ko bo izgotovljen novi dravski most, bodo začoli po mariborskih ulicah polagati tir za električno cestno železnico. Tekla bo ta železnica od glavnega kolodvora po Tiegettliolfovl ulici, skoz Viktringliofovo ulico, čez Glavni trg po novem mostu na kbro^ki kolodvor, skoz, Studence proti Lembahu. Pri mostu so bo odcepil del proge skoz Tr- ¦žaško cesto proti Radvanju. Misli se tudi ua progo proti Kamnici, en načrt vodi iz Glavnega trga po Koroški cesti, drug pa od glavnega kolodvora 6ez mestni park. Jz Tegetthoifove ceste se bo oocepil delproge skozi Melje proti St. Petru do mestne meje, od glavnega kolodvora pa po Leitersbergu do Dervušekove opekarne. Vse podjetje se bode baje izvršjlo do leta 1914 (?!) m Iz iaariborske okolice. Ha, ha, lia, gospod urednik, kaj takega se mi še nikoli nt prigodilo. Po naključbi dobim namre'0 v roke ptujskega ,,fttajerca'% in glej ga šmer.ta, kaj zagledam, Napilinjen je že tako od jeze. da se bo inorebiti razpoeil in poginil; dobro, če bo po njemu, sajmariborska okolica ne bo žalovala za njim. Vsak! poštenjak reče, da ta ptujski ..antikrist" ali giftna krota se večkrat zlaže, kakor ¦sine. Drugega ne zna pisati, kakor samo obrekovati naSe slovenske poslance, duhovnike itd. i Pa kaj, da, iina povsod smokr, nikjer nič ne izkupi, temveft vsak reče, da tega lažnjivega kljukea ne t>o čital, ceravno se mu ponuja, kakor kak jud ponuja svoje blago. Te<laj proč s MŠtajercem"! Tudi ,,Sloga" in ,,Nar, List" iiaj izgineta! Imamo dovolj naših poufiljivih krščanskih Casnikov, kakor ,,Stražo", ,,Slov. Gpspodarja", ...Naš Dom", ,,Bogoljub", v teh feasnikih najdemo dosti koristnega. m Sv. Lenart v Slov.gor, V ,,Straži" smo citali, tla je bil tajnik zadruge Lastni dom v Celju kaznovan, ker je dejal neki gostilinčarki v Gaberju, ki je volila z Nemci, da bo morala radi tega plačati dolg, ki ga je imela pri zadrugi. Radovedni smo, kaj bo napravilo mariborsko okr. glavarstvo v slučaju zadnjih šentlenartskih občinskih volitev, ko je dr. PlachId vplival na notarja Stupica, da ne bi šel volit s 'Slovenci. Stupica je bil tudi v nevarnosti, da mu odpove ptujska hranil.niea ves dolg itd. Kaj pa je z laž»jivim naročilom od Sv. ¦Trojice, na podlagi katerega so spravili notarja, da so je odpeljal za časa volitev k Sv, Trojici delat testament; a ko je prišel k dotični stranki, je izjavila ta stranka, da na testament Še niti mislila ni. Sicer pa bomo imeli Še priliko, govoriti o Šentlenartskih volitvah. m Sv. Benedikt v Slov, gor. Dne 19. t. m. sino izroeili hladni zenilji truplo obče znanega in priljubljenega posestnika Martina Mikl, kojega je dičila med drugimi čednostmi zlasti zavedna in odločna narodnost, Ranjki je bil v kraju eden najstarejt>ih naročnikov .,Slov. Gospodarja", ljubitelj dobrega berila, ob volitvah j« vselej odločno vršil svojo narodno dolžnost, pred vsem pa je bil goreč kristjan. Torej naj bodo posvečene te vrstice v spomin možu, kojega britko pogrešajo otroci, žena in domači kraj! ra Sv. Trojica v Slov. gor. Kdor je kratkoviden, potrebuje očala, da bolje vidi. Dopisnik, ki odgovarja v predzadnji številki ,,Slov. Gospodarja" na nepristranski dopis z dne 22. lebruarja, je precej kratkoviden, če ne popoluoma slep. Svetujemo mu očala, ako jih še nima, da bo bolje presodil tukajšnje žalostne razmere. Dopisnik je, ali napačno poučen, ali pa noče priznati resnice, ki je jasna kot beli dan in o kateri že vrabci na strehi čivkajo. Še enkrat ppvdarjamo resnico, da se smrdljivi ..Btajerc" v naši okolici vedno bolj širi in z neverjetno drznostjo ljudem vsiljuje. Njegovo štovilo presega že sedaj daleč ,,S1. Gospodarja". Ne gre se za to, ali bi ti ljudje, ki kupujejo in berejo ^Štajerca", delali east ali nečast naši stranki, Mi teh ljudi tudi ne maramo! Ali ini moramo misliti na prihodnjosl, Ti ljudje oknžijo svoje otroke in druge do' sedaj poštene ljudi! Torej je naša sveta dolžnost, da rešimo pred vsem mladino, in delaino z vsemi močini proti razširjanju te poguboijosne kuge. Kar zadene Izobraževalno društvo, jeprežalostna resnica, da ne dela javno, pa tudi prav malo na tihem. Saj tudi ni mogofie. Drustveni odbor se je za•oel ruSiti in društvo se bo kmalu valjalo v razvalinah, ako se jic bo nie storilo. Društvo je že eno leto brez tajnika itd, Dopolnilnih volitev dosedaj se ni bilo. Dokaz, kako društvo deluje! Hvalevredno je sicer, da si mladina. posebno otroci, pridno izposojuje]o in bero dobre kajige iz društvenih knjižnic. Se lepše bi bilo, ako bi se tudi mladeniči in možje posluževali tega v večjem številu in ne skoraj sami otroci, nekaj družbenili deklet in tretjerednic. Res je, naša mladina bere veliko in dobre knjige, a resnica je tudi, da naše ljudstvo v velikem 'številu strastno srka v se strup iz ,,Štajerca". Dokaz temu je dejstvo, da otroci drug za drugim cepajo v Šentlenartskp šulferajnsko 'šolo, kjer izgube narodnost, nravnost in vero. Ako bo §lo tako naprej, boclu kjnalu tudi pri aas iste razmere, kot na Francoskem. Takrat bodo tudi tisti, ki sodaj belo vidijo in govorijo proti svojemu preprifianju, videli črne posledice sedanjih raziner. Sv. Jurii v Slovenskih goricalu Izjava. ,,Stajerc" je prinesel v številki 11 z dne 12. t. m. neresnično in zlobno zavito poročjilo /glede srarti Magdalene KJajičič, posestnice v Zgornjem Gasteraju. Ne odgovarjam ptujskemu nasraratnemu listtu. ampak da pojasnim resnico. List piŠe, da je dospel neki Bračič k Sv. Juriju in naznanil spoved ob 4. uri zjutraj, ko .ie priSel kaplan Bosina ravoiokar od neke prireditve bralnega društva. Kedaj pride ka,plan Bosi)na odkod, to najmanj briga kakega ,,,Štajerčevega" dopisuna. Izjavljam pa, da nimara navade ob 4. uri zjutraj pri-. hajati od dru^tvenih prireditev. Resnica je4 da sem bil o spovedi obveščen šele po peti uri.. Ni res, da bi bil rekel, da sem preveC truden in da vsled utrujenosti ne grem k bolni ženi, ker niti govoril nisem z omenjenim možem. Takih izgovorov, da bi ,,moral počitvati, kadar bi imel svojo sveto duhovniško službo ooravljati", kaplan Bosina ne p)Dzna. Spowd se je pač odiožila in ne ,,odrekla vsled utrujenosti", radi nekega pogreba, ki je 'bil napoyedan oli Vu. uri. Do tega časa bi bil komaj prišel na dom lolnice, kamor je skoro uro hoda, tako da bi bil dospel nazaj komaj proti osmi uri. Imenovaaa spoved je bila torej odložena na čas po pogrebu. Dotični mož je nuto odšel, a je našel bolnico že mrtvo. Njen mož prizna, da je umrla žena po domači uri proti šestim. Domači čas je pa njegovi izpovedbi pred cerkveno uro približno pol ure, torej je žena umrla po cerkveni uri že okoli YS. Ker sem bil, kakor rečeno, Se-lo po petih obveščs« o spovedi in sicer po organistu in bi bil na vsak nučin prišel prepozno — v teh razmerali skoro eno uro — je razvidno, da posesthica Kuučič ni umrla ,rbrez verske tolažbe" vsled moje nutrujenosti", ampak vsled tega, ker se je prepozno poslalo pp spoved. Ko bi bil pot res priSel ob štirih, ali kakor so pisali nemški listi, že ob VA. uri, bi bil pa morebiti pravoSasno prišel. To tudi ljudstvo dobro ve, da so zanradili pravi čas domaei, zato prav ni6 ni razburjeno nad (»političnimi duhov,niki." Rarburjene, razgrete, farizejsko pohujšiaiie so samo štajerčijlanske podle duše, ki izrabljajo tudi tak nesrečen slučaj in dogodek, da udarijo po duh'ovni'ku. ^ITo so pač žalostne razmere." Kaplan Bosina ni nikdar ppčival, kadar bi imel opravljati s,svojo sv. diihavmiSko službo." Pač pa si vzemite zlasti vi štajerčijanci, zakrknjeni irt hudobni, kakor ste, .— hvala Bogii, da vas ni mnogo — iz tega dogodka svarilen zgled, da se pravočalsno oskrbite, da ne bodo vaše greSne duSe šle brez verske tolažbe Ba oni svet! — Edino, kar v oinenjenem člankm JStajere" piše, je res to, <Ia pri volitvfah kaplan Bosina nikdar ni truden! Zapomnite si, da tudi nikdar ne bo! Se marsikatere račune vam bo prekrižal, 6e Bog da! Ce bi slovenski duhovaiki, svetni kakor tudi re'dovni, ne izvrševali tudi svojih ,političnih dolžnosti, kakor jih žalibog zanemarjajo in celo izdajajo ljudje liberailnega kalibra, bodisi da so to notarji, sodniki, odvetniki ali kdorkoli, ddbro vemo^ kako bujno M vsled takega političinega izidajstva šla pšeniea v klas — štajerčijanSkim backom. Toliko v pojasnilo resnici na ljubo! — Sv. Jurij v Slovsnskih goricah, dne 20. suSca 1911. — Bosina Ivan, kaplan. m Gor. Polskava. Strašna smrt štajercijanca. Pretečeni teden se je obesil in obenem ustrelil najhu]ši štajercijanec cele fare, sosed cerkve in župnika, znani VisoSnilc. Na sumu je trojnega požiga; hčerka prve žene je izginila bres sledu; streljal je pred leti o priliki blagoslovljenja novega župnišča y župnišee skozi okno in ga dolžijo mnogo drugih liudobi]. Svojo nemirno vest si je tolažil in dušil s ,.Staiercem" in šnopsom. Strašno življenje, grozna smrt! Pokopali so ga, kak.or se spodobi za štajereijanca — brez duhovnika, brez zvonenja, za plotom —za cerkvenim zidom! Slavni ,,Stajerc! Ta je bil tvoj, tega si ti vzgojil, tega si ti v njegovi veri, oziroraa v neveri potrjeval, v njegovih lmdobijali tolažil. Glej krvave sadove tvojega strastnega hujskanja zoper duhovšSino, cerkev in sv.. vero. Slovensko ljudstvo, kdaj boš spoznalo ,,Štajerca" in njegove hudobne naklepe? m Polička vas. Naš ocka Reinhiger ima očividno smolo, ker mora proti svoji volji skrbeti ža našo občino. Pred kratkim je bil radi razžaljenja časti obsojen na 200 K globe, ki jo mora. plačati naši občini. Une 21. t.. m. pa bi se zopet imela vršiti proti njemu obravnava, ker je zopet razžalil g. 'Jagra. Ker pa ima g. Reininger velik rešpekt pred sodnijo, se je z g. Jagrom raje pobotal ter je obljubil zapeljati na našo občinsko cesto 50 kubičnili metrov kainna,. Za velike dobrote, katere očka Reininger neliote izkaznje občini, se mu hvaležni obcani zalivaljujejo ter se tudi za bodoče toplo priporocajo, m S ivnlr.a pr-i Mariboru. Hranilnica in pAsojilnica za župaijo Slifnica pri Marihoru bo imela dne 2. apiila popoldne ob 3. cri v posojilnici v Oreho^i vasi po v žt. 11. naznanjtnem Tsi»redu svoj redni občni zbor. m Fram. V soboto na prazuik Marijin obhaja framska m'adina lepo slovesnost z goTorom dr. Ant. Korošca in glediško predatavo nDve materi". — V nedeljo po ranem oora?ilu pa imata poshiica dr. Korošec in Pišek politi&n shod. Zavedtii Slo^enci, ? obilnem številu v soboto in nedeljo na shod. Prujsk: okraj p Ptiij. Slovenski poslanci RoSkar, Pišck in tovariši so stavili zaradi regulacije Drave na delavskega ministra naslednjo interpelacijo: Stajerski deželni zbor je radi pomanjkanja denarnili sredstev ustavil vse regulacije, razven regulacije Mure med Halbenrainom in Apačami. Na levem dravskom bregu pri Staršah se je pri zadnjih zgradbah broti volji interesentov napravil jez, ki je predrl desni dravski breg, iz Česar se lahko z vso gotovostjo sklepa, cla l>o Istega prva večja povodenj odnesla.. Nadaljna posledica bi bila, da bi bilo potem ne le zemljisče, temveč tudi cela vas Zlatoličje izpostavljena največji ncvarnosti. Težke posledice tega zanemarjanja bi bile tem bolj neodpustljive, ker so bili prebivalci te vasi žc nad 40 let s porabo skrajnih svojih moči prisiljeni, braniti sami svoje posestvo. Tudi država bi imela veliko škodo od tega, akotakoj neodredinujnopotrebnib zgradb, ker se lahko neizgotovljene zgradbe in različno gradivo, za kar se je izdalo že nad 60.000 K, deloma, 6o ne celo popolnoma uničijo. Se veliko večja nevarnost pa preti Stirim večjim krajem, oziroma vasom: Zlatoličje, Slovenja vas, HudoSe in Škorba, v katerih so zelo obširna zemljišga v n.evarnosti, da jili kaka večja povodenj odplove. V Zlatoličju samem je okoli 100 hiš z vsemi pritiklinami, kakor tudi 500 oralov najboljšega zemljiŠSa, obstojeCega iz njiv, travnikov, paSnikov in gozdov, y nevarnosti, da jih povodenj popolnoraa odnese. Preteča nevarnost raste od dnevai do dneva^ S pričetkom, oziroma nadaljevanjem zgradb na desnem dravskem bregu pri Staršah naj se cim prej začne. Sicer pa je nujna polroba, da se takoj zafme in izvrši regulacija Drave od Maribora do deželne meje. Vsled tega vp.rašajo podpisani Nj. ekscelenco gospoda dclavskega ministra, ali so niu te razmere znane, in če, ali je voljen odrediti takoj vse potrebno, da se prebivalstvu gori imenovanih krajev, še predno se zgodi kaka nesreea, z izvrsitvijo potrebnili zgraclb zagotovi njegova eksistenca. p Ptuj. Kmečka hranihuca in posojilniea v Ptuju vabi vse Blane in nočiane na svoj 1. redni ob6ni zbor, ki se vrši v soboto, dne 25. t. m. na praznik Marijinega oznanenja ob 3. uri popoldan v posojilniškib. prostorih, Na dnevnem redu je tudi zanimivo poučno predavanje znanega strokovnjaka iz Maribora o gospodarskih stvareh. Pridite v prav obilpem številu, da damo tako ,,Stajercu" in njegovim privržencem primeren odgovor na vse zlobne napade proti vsem slovenskim denarnim zavodom, ki se širijo zadnji Čas od njega. p Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 12. su§ca t. 1. popoldne je imelo tukajSnje Gospodarsko bralno društvo poufien shod. Urednik g. Kemperlo nam je razjasnil v jedernatih besedah političen in gospodarski položaj med avstrijskimi Nemci in Slovani od leta 1860, ko se je otvoril državni zbor v Avstriji in se je pocela samozavestna narodna probuja med slovanskimi narodi. Govornik je s številkami dokazal krivično postopanje Nemcev proti slovanski večini Ijiidstva, bodisi na Dunaju, v. Gradcu in v posaineznih slovanskih pokrajinah. Omenil je tudi praviČno postopanje poslancev Slov. kmečke zveze, ki v deželnem zboru v Gradcu ne morejo in nočejo sodelovati z nemškimi poslanci na škodo revnega slovenskega Ijudstva, med tem ko polnijo Neraci svoje žepe, oziroma svoje nemsko narodne protestantovske pristaSe gospodarsko podpirajo, nas Slovence pa v vsakem oziru zapostavljajo. Tudi ptujski ,,Stajerc" in Šnops sta dobila svoje. p Vurberg. Gospod urednik, gotovo Vam še ni znano, da imamo na Vurbergu različne ljudi, ki delajo svoj kšeft. Tudi nek izvrsten krošnjar je med temi prodajalci, Pa zadnji cas mu je že, mislim, zmanjkalo dela, zato si je podprl svojo glavo in premišljeval, kaj bi mu bilo sedaj storiti. Našel je hitro lepo priložnost. Meseca januarja se je namreč ponudil nekemu posilištevnemu komisarju za Ijudsko Štetje, dar bi ga spremljal in mu nosil menažo,. Pa tudi tukaj ni bilo nič kšeita, ker dotični možakar ni dobil službe števnega komisarja. Je bila spet smola, — Kaj hocenv pa sedaj storiti, ker preživeti se pavendar moram? A zvita bučioa jo najde, Vedel je narareč, da misli ,,Šta[erc" prinesti nekaj novic iz Vurberga. Težko je že eakal dneva, da v tiskarni to motovilo iztiskajo, letel je po njega ter pridno raznašal od hiše do hiSe, misleč, mogoce se pa vendar s tem preživim. Dopisun vštajerca" je dopisu v 13. stevilki dal naslov: ,,Crna kuga na Vurbergu." Ce bi bila res ta straSna bolezen pri nas, bi bilo res hudo, a hvala Bogu o tej bolezni še nič ni znaiio, pac pa je par ljudi okuženih po ptujski giitni kroti, in ravno ti ljudje razSirjajo to kugo po župniji. Najbrže pa se je dopisnik tukaj zmotil. MogoČe je mislil opisati kužno bolezen pri živini, ker je preteklo leto pri njegovi hisi razsajala, da je imel konjederec opraviti. — V eni številki ptujske krote se nek možakar opravieuje, da oo ni dopisnik ,,Stajerčevih" člankov, ter stavi tisterau, ki mu to dokaže, 1000 K. Pa mi si k' lemu možakarju ne bomo hoclili po te krone, ker jih sain potrebuje. Saj vemo tudi lo, da ta možakar samo narekuje, drugi pa piSejo in delajo podpise.. Se že poznamo po besedahl P Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V cetrtek, dne 1.6. sušca jc začelo v Župeci vasi soreti gospodarsko poslopje posestnika Pišeka; ker le bil prece] mogen zahodni veter, se jo kmalu vnelo tudi sosednje poslopje posestnika Turka, ki se je še komaj pred enim mesecem priženil tje, ter posestnika Baumana. Le s težavo se je omejil požar na imenovane tri posestnike. Zanetili so baje otroc-i. Škoda je precej velika, k.er so bila poslopja Še nova. Na pomoč sta prihiteli domača in cirkovška požarna bramba. p Žetale. V nedeljo, dne 12. februarja je imelo liberalno Bralno druStvo v Žetalah zborovanje. Bilo je tako žalostno in klaverno, da je škoda papirja, da bi o tem shodu bolj natančno pozoČalu VpraŠamo samo slavno c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju, ali je to po društveni postavi vseeno, ce se vrši sbod namesto po rani maši — ker ni posluSalcev — tik pred pozno mašo, torej namesto ob 9., ob 10. uri? • p Sv. Lovronc v Slov. gor. V odgovor. Nočem se spušcati v nobeno polemiko z dopisnikom v ptujskem ,,Štajercuu, ker se nii isti vreden ne zdi. Mene napada dopisnik tako nizkotno ziato, ker me sumnifii da jaz dopisujem o njem v ,,Slogi"; a dam mu častno besedo, da nisem jaz dopisnik nobencga elanka Takili podlili, nesramnili, lažnjivili in obrekovalnih. napadov, nahajajočih se v ,,Stajereu", je zmožen la di ufiiteljstva, anipak cdino zato, ker mu je žal vide^ ti moža, spdefiega na Castnem mestu! To v zagovort Jan. Farkaš, nadučitelj. p Vclika Nedelja. Dne 16. t. m. smo pokopali 65 let starega Blaža Sok iz Sodinec, ki je bil daleft na okrog poznan kot vzoren gospodar, zelo dolaven v gospodarskem oziru za boljšo bodoenost in vnot ka* toličan, ter je bil tudi prav priljubljen svojim sovaščauora in spoStovan pri svojih sosedih. Poscbne za^ sluge si je stekel pri sadjereji in izboljšanju zemljišo, oziroma pri napravi novih travnikov. Da ie obračal svoje misli v boljšo pasmo živinoreje, priča to, ker je imel državnega žrebca v privatni oskrbi. — Pred pol letom mn je umrla njegova blaga žena, s katero je živel prav sporazumno 38 let, ki sta imela pa še zraven drugih nesreč tudi grozno liud udarec, ker jima je v enajstih mesecih dvakrat pogorelo hišno in gospodarsko poslopje. Naj v miru pocivata! p Polenšak. ,,Štajerc" v 10. Številki mnogo blati našega 6. g. župnika Poplatnika. Pridai in po&teni farani pa rečemo, da je bilo vse prav, kar je govoril s prižnice. Med poŠtenimi farani imamo mnogo štajercijancev, ki sramotijo celožupnijo. Prijateljj, ,,Stajerca" se posebno liuduje nad. g. župnikoin radi obhajilne mize, ki je bila neobhodno potrebna, zakaj je ni župnik plačal. Ali vpraŠam vas, štajerciianci, kdo pa jo je plačal, morda vi, tisti, ki velikc govorite čez cerkev in njene reči, mogoče niste dali vinarja. Tudi se govori, da je neki par moral plačati za poroko 19 K. Res je to, toda g. župnik je imel radi njiju vsled tega, ker sta si v sorodu. mnogo sitnosti in pisarije. To ima sedaj za zahvalo. p Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrsi po rani božji službi v gostilni g. Matevža Caf javni shod, na katerem govori nadrevizor gosp. VI. Pušenjak. Ustanovila se bode Kme&ka posojilnica, ki bode v svojem delovanju obsegala župnijo Sv. Tomaž in sosednje župnije. Zaniinanje in navdušenje za novo posojilnico je zelo veliko. Tudi so ugledni, pošteni in premožni kmetje že obljubili, da stopijo v načelstvo, imeli bomo tudi nadzorstvo,. Vse to nani daje upanje, da bode nova posojjlnica dobro uspevala. Vabimo torej domačine, kakor tudi sosede, da se v obilnem številu udeleže imenovanega shoda. p Središče. NaŠ trg Šteje po zadnjem ljudskem štetju 1170 prebivalcev (od 1. 1901 vecSl); občina Obrež 738 (več 26); Grabe 274 (vec 12), Salovci 333 (več 35), Godeninci 213 (veČ 18). Cela fara Šteje torej 2728 duš, razen par nemških uradnikov na kolodvoru, sami Slovenci, — Tudi na Grabah je baje 7 Nemcev (? !). Trhle bukve in preperele smreke v grabljenskih šumah skrivnostno Šepečejo že par sto let staropesem o minoli slavi nemšk.ih vitezov in o trdosrčnem nasilstvu njihovih valpetov do svojih podložnih. p Sv. Bolfenk pri SrediŠcu. Prejšnjo nedeljo nam je predaval v tukajšnji Šoli znani strokovnjak g. Fr. Škrlec iz Vičanec pri Veliki Nedelji o napravi novih in izboljšanju starih travnikov, o umni sadjereji itd., in v svojem govoru omenil še marsikatere splošne gospodarsko koristne zadeve. Zborovalce in gosp. predavatelja je pozdravil g. nadučitelj Cajnko. Naši kmetovalci so s splošnim zanimanjein sledili govoru g. Škrleca, in nmogotera vprašanja, na katera je moral odgovoriti, so kazala, da so padle njegove besede na rodovitna tla. Več kmetovaleev bode že letos po njegovem načinu obnovilo svoje travnike, in se tudi v drugih rečeh ravnalo po njegovem nasvetu. Hvala slav. okr. zastopu, ki je na prošnjo bollenskih kmetovalcev poslal g. predavatelja k nam, kakor tudi gosp. Skrlecu samemu za njegovo lepo, stvarno in koristno predavanje. Na skorajšnje svidenje! p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nabiralniku nSlov. Straže" se je nabrale v gostilni g. Finžgerja t Sv. Lovrencn 17 kron. Najsrčnejša zahvala vsem! — Marija Kranjc je zbrala za „8107. Stražo" 1009 obrabljenib znamk. Hrala! Uufomerskl okra). 1 V Babincih je posestnik Jožei Karba obhajal minolo nedeljo svoj god 90krat, a gospodari že 67. leto. Oni dan sva šla vkup na sejem v Ljutomer, in on je stopal tako naglo, kakor jaz. Doraov grede se je pa dopisnik pajdašil z drugim, še tudi krepkim možem, to je bil 781etni Rožman iz Borejec. Imenovanca sta bila na sejmišCu gotovo najstarejša sejmarja. Slovenjgra&kl okra). s Mai*enberg. Število Mohorjanov je poskočilo v naši župniji za 12udov, Res razveseljivo znamenje! Lanako leto jih je bilo 32. Poklicani slovenski laktorji! Zakaj se ne zganete, da dobi slovensko marenberŠko ljudstvo svojo narodno šolo? Pomislite na posledice, ki bodo nastale čez nekaj let vsled vašega odlaganja na levein in desnem bregu Drave! s Marenberg. Naša tržka občina bo bojda zidala več poslopij za stanovanja tistira okoliškim kmetom, ki pridejo vsled gospodarskih nezgod ali slabega gospodarstva v denarno zadrego in isCejo pomoči pri nemških bogatinih. NaSeraljeni bogatini s slovenskimi groši z A^eseljem pomagajo kmetu na ta naftin, da se kmečko posestvo kar čez noč izpremeni v hubo. Ko bodo v okolici same liube, bodo denami mogoSneži privabili ljudi iz nemških krajev, pregnali slovensko ljudstvo ter ga prisilili, se nastaniti v trgu, kjor ga bodo lažje ponemčili, Glejte kmetje, kaj nameravajo z vami? Ali se vam Še niso odprle oSi, da bi spoznali svoje prijatelje? Ali se vam ne smili dom vašib ofietov? Ali se vam ne smilijovaši otroci, ki bodo brez ocetove hiše? Pa menda že liofiete tako imeti, kerpridno nosito svoje težko prislužene gro^e k našim narodnim nasprotnikom in vei-skim odpadnikom. Marsikateri nemski bogatin je bogat z vašim denarjem. s Marenbcrg. Kakor vam je znano, ustanovili smo si lansk.o leto tudi v marenberški župniji Mariiino družlto. Kaj veselo je bilo gledati, ko je ob sprejemu toliko, Se za niarenberško župnijo precej Castno število fantov in deklet sprejelo sv. obhajilo z goreSimi svečami. Bbg daj, da bi bila vsa naša marenber- ška mladina tako goreča in vueta za Marijino družbo, toda žalibog je Še innogo fantov iu deklet, ki bi še lahko pristopili k Marijini družbi, pa se na vse različne nacine izgovar.jajo. Svetinjice se sramujejo, a tega jih ni uič sram, če hodijo pijani po balih in drugih takih pohujšljivih prireditvah. Torej pa dragi mladeniči in mladenke; kateri ima v sebi vsaj še eno iskrico ljubezni do Marije, naj pristopi k tej družbii in videl bo, da mu ne bo nikoli žal za ta korak, in da ga ne bo Marija nikoli zapustila. Nič se ne zmenite za zabavljanje nasprotnikov, držimo se gesla: Vse za Marijo in domovino! s Remšnik. Žalostno so naznanjali tukajšnji lepo ubrajni zvonovi pretužno vest, da je utrgala neizprosna smrt v cvetu mladosti zopet enega mladeniča Krišpina Krelj, po domače pri Kurniku, ki je bil veselje svoje ljube matere-vdove, ki je ostala cisto sama na velikem posestvu, Bil ]e tudi naročnik ,,Slov. Gospodarja",. C. g. župnik Anton Podvinski je pri odprtem grobu govoril v srce segajoče besede. Kako je bil ta mladenič priljubljen, je pokazal njegov krasen pogreb. Cerkveni pevci so mu zapeli tudi dve v srce segajofti žalostinki. Blagi mladepič, počivaj vmiru! s St. Janž na Vinski gori. ,,Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad," poje narodna pesem. In res, vsakdo hrepeni po tera lepem času. A koliko jili ni uftaka- 10 lepe pomladi! Sli so pred nami v večnost, Posebno v pretefeenem mesecii se je vsak teden po dva-, in celo trikrat razlegala iz stolpa tužna pesem — zvonenje mrliču, Starka zima jim ni prizanesla, morali so se posloviti od tega šveta. A mi, ki smo zopet učaka- 11 pomlad, se je veselimo. Solnce sije gorkeje, škrjanček že prepeva, in nežne cvetke so jele vzdigovati svoje glavice iz spočite zemlje. Vse je veselo in živah.no, začelo se je novo življenje, polno truda in skrbi. A tudi v zimskem času nismo lenarili. Sicerinismo delali toliko telesno, a delali smo dusevno; čitali smo lepe knjige Moliorjeve družbe in dobre gasnike. Stevilo naročnikov na ,,Slov. Gospodarja" je napredovalo, in tudi za Mohorjeve knjige se je oglasilo lepo število naroSnikov, kliub temu, da prebivalstvo ni posebno premožno. Govori se tudi, da se bode ustanovilo v kratkem Izobraževalno društvo, kar bl bilo le želeti. Kajti vsi naši sosedi so nas že prehiteli, povsod imajo kakšno druStvo, samo mi sino se breznjega. Vzdramite se torej vrli mladeniči in mladenke, možje i.n žene, ki še spite spanje pravičnega! Cim veeje bo zanimanje za naše društvo, tem prej se bodo uresničile vaše želje. s A"elenje. Mladeniči, tovariM! Prihodnja nedelja dne 26. t. m. je naša. Prihodnjo nedeljabomo nainreč pokazali fantje ŠaleŠke doline, ali smo res kaj vredni fantje, ki si upamo tudi javno nastopiti kot vrli slov«nski lantje, To nedeljo pride namreč nal drž, in dež. poslanec dr. Karol Verstovšek, ki bo imel popoldne po kr&čanskem nauku velik shod za fante in obenern občni zbor Mladeniške zveze v Društvenem Domu, Zaradi tega je na^a dolžnost, da se vsi odzovemo vabilu našega g. pbslanca in se vsi udeležimo tega, za nas fante velevažnega zborovanja. Uljudno vabimo tudi može. Torej mladeniči, na noge, in pridite v nedeljo popoldne v Šmartno pri Velenju! — Slovenska mladeniška zveza, s Zavednje. V zadnji številki za nedeljo dne 26. t m. napovedano predavanje se vsled nepričakovanih ovir to nedeljo še ne bo vršilo. s St. Janž na Vinski gori. Doe 26 t. m. se vrši shod K. Z. po rani maši v goBtilni g. Zagarja. Na shod pride drž. in dež. posl. dr. VerstOTŠek, ki bo govoril tudi o občinskih volitvah. Konjiški okraj. k Konjice. Na-še Kat. pol. društvo je imelov nedeljo, dne 20. maroa svoj obCni zbor, na katerega je došlo veliko število zavednih kmetov in fantov iz konjiške nadžupnije in zaslopniki celega okraja. Predsednik Napotnik je otvoril in vodil zborovanje, 0 političnem položaju in delovanju naših poslancev je govoril Fr. Žebot iz Maribora, ki je pobijal tudi neresnifine trditve Linhartove na zadnjem shodu Stajercijaacev v Konjicah. Opozarjal je posebno na drzne laži nemškutarjev o našili posojilnicali. Zavodi, ki so pod vodstvom našili mož, stoje trdno in se ni bati izgube ali poloma. Predsednik Napotnik obrazloži možem, kako postopajo naši nasprotniki s kmefekimi zahtevami v konjiškem okr. zastopu. C. g. Preglej poda tajniško porofiilo o delovanju društva, č. g. Jurhar pa o stanju blagajne. Pri volitvi odbora se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Napotnik; tajnik: vikar Jurhar; blagajnik: kaplan PodpeČan; odborniki: Sibanc  Jurij, Potnik Ignacij, Ložak Franc, Bezgel Janez, Klinc 'Jožef in Flis Franc. — Konfino še č. g. župnik Preglej poziva zbrane kmete, naj se trdno oklenejo močnih. naSih organizacij. V sklepnem govoru omenja predsednik, da bo priredilo društvo Še letos veliko zborovanje v proslavo 401etnice društva. k Konjice. Nekateri ,,tu'di ljudje" so tako nerodni ali pa tako zelo ,,bogaboječi", da begajo pred sv. Rešnjim Telesom, če se nese k bolniku; v zadregi so, izogibajo se, vrnejo v liiše. Cemu? Vrag se boji križa, a pošten človek se naj izogiblje božjegaPrijatelja? Ce nimaš v srou vere, je tvoja stvar, a pred javnostjo si tudi po državnili zakonih dolžan spoštovati to, kar je kristjanu Najsvetejše.. Zlasti tisli napolizobraženoi, ki to obnaSanje prakticirajo, naj pomnijo, da se hočejo kakor lucifer povzdigniti nad Boga, ali pa znajo kr&čanski nauk za nezadostno. Capito, paragrafi niso zastonj tu. k Oplotnlca. V obeinski pisai'ni se je dne 3. t. m. vršila v navzočnosti g. c. kj". okr. komisarja E. Schaflenratha obravnava zavoljo nepostaraosti obč. volitve 15. in 16. maroa 1. 1909. K isti so bili poval>Ijeni vsi, ki so se proti tej volitvi pritoževali. In pred vsemi je moral g. komisar priznati, da dne 15. avgusta 1910 ni resnice govoril, ko je v Konjicah pet poklicanim volilcem rekel, da je g. župnik svojo pritožbo proti tej volitvi preklical, ampak da je ou razun drugih nepostavnosti le eno posebno poudarjal in sicer, da ona volitev ni bila po krajevni navadi pvoglašena, ker nje ni obč. stražnik pri cerkvi oklical, na občinski hiši v Oplotnici je bila pa samo v nemški besedi, in po drugih vaseh čisto nic naznanjena. Zavoljo tega so vsi navzoci svojo pritožbo zopet ponovili in upajo, da jih. bo slav. c. kr. namestniStvo uslišalo in to čisto nepostavno volitev zavrglo. k Stranice. Občinske volitve bodo pri nas. Rečemo samo to: Izvolite si poštene, slovenske in krščansko misleče ter odločne može, ki lxxio delovali v blagor cele občine brez ozira na desno in lovo. k Dekliika zveza pri st. Kunigandi priredi dne 26. t. m. po rečernicah igro s petjem »Fabiola in Neža". Celjskl okraj. c Celje. Kako pride posojilnica na nič? Tako se povprašujejo ljudje sedaj, ko se piše o polomu Glavne posojilnice v Ljubljani. Na to moramo odgovoriti, da je pri posojilnici, ki jo vodijo pošteni in vestni možje, polom sploh nemogoč. Mogofe je le pri taki posojilnici, ki nima poštenega načelstva. Primer pri liberalni Glavni posojilnici to pokaže. Pri tej }e bil načelnik liberalni advokat dr. Hudnik. Ta si je največ denarja izposodil sam iz posojilnice ter jo s tem denarjem kupoval hiŠe na Dunaju, graŠŽine na Gornjem Stajerskem itd. S tem je mislil obogateti. A ta kupcija mu je spodletela. Imel je same izgube in posojila ni mogel ve6 vrniti. T/udi drugafie se ni }>ošteno in vestno gospodarilo. Zato sta zda] v preisko valnem zaporu dr. Hudnik in revizor JoSt. Kdo lx> zdaj trpel Skodo? Najprej vzamejo rezervni foncl. Potem pa vzamejo vse premoženje vsem odbornikom, ki imajo opravilne deleže, to je tistim, ki so si izposojevali denar pri posojilnici. Zakaj vzamejo vsem tem celo njihovo premoženje ? Zato^ ker pri posojilnici, ki ima neomejeno zavezo, jamčijo člani z v s e m svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, taio, da raorejo oni prej vse svoje premoženje izgubiti, predno bi se vzela komu hranilna vloga. Ali torej hranilne vloge niso v nevarnosti? Ne. To bi moral biti že grozen polom. In tak polom je naravnost nemogoS, 6e vrši zveza, kateri je vSlanjena dotična posojilnica, le nekoliko svoje dolžnosti, in po svojib. revizorjih kolikor toliko nadzoruje njeno poslovanje. Ce rezervni iond, potem vse premoženje vseh glavnih in vseh opravilnih deležnikov ne bi zadoŠčalo, odvzeli bi hranilnim vlogam k večjemu kaj obresti. A to se menda niti pri Glavni posojilnici v Ljubljani ne bo zgodilo, tako, da so tudi še celo tam hranilne vloge varne, Ali so torej pri Štajerskih posojilnicah z neomejeno zavezo hranilne vloge brezpogojno varne? Da. Pri posojilnicah katoliško-narodnih mož, ki so združene pri Zadružni zvezi v Ljubljani. se je v zadnjem Casu znova pregledalo in revidiralo njih gospodarstvo, in je povsod v najlepšem redu. Zato je zagrozilo državno pravništvo nemškutarskim listom, da jih deue na zatožno klop, 8e bi pisali kaj proti tem posojilnicam. Ti listi so namreč pisali: ^Kakor je Sla Glavna posojilnica v nič, tak.o so slovenske posojilnice vse za nifi." To so pisali seveda iz namena, da bi Slovenci v njihove nem§.kutarske kase nosili denar, ker jim je žal, da nosijo Slovenci le v slovenske posojilnice hranit svojj denar, Ce bo torej kak nemškutar &e dalje govroril proti slovenskim posojilnicam, tega treba z eno ali dvema prifiama takoj naznaniti sodniji, da si v temni luknji ohladi svoj obrekovalni jezik. c Svarilo! Po laSki okolici h.odita agenta in ponujata na prodaj križe, rožne vence itd. To bi &e ne bilo slabo, ali ona pravita, da je prebitek določen za neko pogorelo cerkev blizu Dunaja, da se bereta dve sv. maši vsak' teden v Marij. Celju za druStvenike, da se zadobi,o odpustki itd., zato, da je kziž bolj drag. Da pridobi lažje ljudi, oglasi se navadno pri dušnem pastirju in prosi, da bi se podpisal v knjigo, da sme v župniji prodajati. Se ve, da o cerkvi, maŠah in odpustkih ničesar ne omeni, potem se pa najbolj sklicuje na župnikov podpis. Silijo pa ljudi hujše, kot judje na Judenplacu na Dunaju. 3majo celo tiskovine neke bratov&čine, se ve, da brez vsakega cerkvenega potrjepja, Govorijo pa tako predrzno, reko6: ,,Ce ni to res, potem so papež, škofje in duhovniki sami lažnjivci itd." Že te besede pričajo, koliko je taJdm ljudem verjeti! Vsem je potem navadno žal, pa prepozno. Pozor torej, duhovniki! Pozor, občinstvo! c Mozir|e. OMinski urad trg Mozirje dela še vedno po svoji stari napredni navadi, nikakor se ne more privaditi ob6inskega reda. Že je preteklo dva in pol meseca po novem letu, a občinski računi Še vedno niso davkoplačevalcem razpoloženi na ogled. c Mestinio. Dopis iz Mestinja v ,,Slov. Gospodarju" je tukai§nje štajercijance hudo zbodel. Tisti veliki učenjak se je drznil nekomu zagroziti eelo z osebnim bojkotom, ako bode Se nadalje narofinik :,Straže", Radovedni smo, v koliko )xtdo te grožnje zaiegle. Mislimo. da se naši ne bodo ustrašili njegovih groženj. c Št. Jur ob juž. žel. Tudi pri nas se že oglaŠajo razliCni Novaki obojega spola, ki slutijo, da so sorodniki onega bogatina istega imena, ki je v Alžiru pred 45 leti zapustil ogromno premoženje. Ti dedifii trdijo za resno, da je tisti Novak, čegar krstno ime je Jurij. oziroma Marko, rojen Sentjurfian. No, bomo videli, kaj bo iz tega, ali imajo prav ali ne; vsekakor želimo vsem, ki se potegujejo za dedščino. bodisi da so Kranjci ali Stajerci, obilo usneha, da bi dobili kaj natapfinejše podatke Ribničani iz Algerije. — Ne vem, kaj bo iz tega, zadnji čas je število divjib. zakonov narastlo za en slučaj, kar nam dela ne«ftst; toliko se tolažimo, da niso domačini, arapaJc so prišli od drugod v St. Jur, misleSi, da je tu kako zavetje za take. c Gomilsko. V netleljo. dne 12, t. m. smo izročili zopet roateri zeral.ji krsto s častitljiviin starčkom, ranjkim Božičevim ofietom, kijevčakal po svojera, vseskozi vzornem življenju, 84 let. Bil je v svojih najboljših letih dolgo vrsto let župan in je ostal tudi se sedaj v svojih starih letih moder svetovalec za vsakogar. Ko se je poslovil 6. g. župnik na pokopališ6u v gaiiljivih besedah od rajnega blagega moža, se je zasolzilo uiarsikateremu oko, in povsod se je slišalo: Bos mu daj večni mir, saj je bil tako dober in blag! e Gomilsko. Zaclnje ljudsko Stetje natGomilskem je marsikaterega neljubo dirnilo, ker se namreč dve družesini gospici, čeravno pristni Slovenki, iriste hoteli zavedati svojega materinega jezika, ter se dali, čeravno še ne popolnoina vešči nemškega jezika, vpisati za Neraki. Zatorej vabim ,,samotarja izpod gore'% da pride k nam ter nekoliko bolj globoko pogleda s svojim finim daljnogledom v srce tem pristnim Nemkam. c Gomilsko. V ,,Štajercu" Štev. 8 z dne 19. svečana t. 1. surovo laže in blati nek dopisun preč. g. žiipnika in načelnika tuk. konk. odbora. 1. Ni res, da je Krepenel načelnik po častni službi in komaj 8akal kakšnega popravila v župnišču, že zaradi tega ne, Ker je on največji davkoplačevalec v občini, ampak res je, da so ga Že pred 10 leti volile tri oboine za načelnika in mu prigovarjale, naj prevzame načelništvo, feeš, da se nam ne bodo zopet vrivali krivični strožki, kakor pred 12 leti pri starem odboru, da še do danes pravde ni konca ne kraja, akoravno so propadli v treh inštancah. Mora se pa dopisun ,>Stajerca" pred vsem grajati, ker nima toliko pameti, da bi vedel razloSevati med premoženjern in lastnino gospoda župnika, in med cerkvijo in larofom. Ali takrat ste pa vedeli, ko ste šli v cerkveni gozd jemati les, da niste plačali in oiškodovali tri občine, seveda umna glavica vse iztuhta. 2. Je pa lahko vsak prepričan, da iz treh hrastov se kozolec ne more napraviti, ker na treh stebrih ne stoji, še tak ne, kakor je bil pred nekaj leti tam na Selii, ki ga je vendar potem nedolžni ogenj upepelil. 3. Sedanjemu konkurenčnemu odboru se ne more predbacivati, da se je pri popra ,'ilih krivično ravnalo, ampak za poloviSno svo' to, kakor je pri kolavdaciji izrekla vilja oblast pohvalo. za izvrstno delo, ko so se pregledali vsi racuni in odobrili, Kongno naj bode dopisunu, ki prišteva najuglednejSe rodbine Zajčeve, Vovkove in Medvedove k zverinam, povedano, da so veliko bolj spoštovajie kakor njegove, in da se ne radujejo samo v lepem petju poŠteni lovci, aompak tudi drugi poštenjaki. c Zalec. TukajŠnje Slov. kat. izobraževalno društvo je priredilo dne 26. februarja v sušilniških prostorih g. Franca Nidorferja v Vrbju dve gledališki predstavi. Pred zacetkom zapel je domaci pevski zbor par krasnih slov,enskj.h pesmi. Nato se je pričela dekliška gledališka predstava ,,Ljudmila", igrokaz v petih dejanjih. Ne bodem podrobno opisoval posameznih. vlog. Lahko pa rečem, da so naše vrle mladenke igrale brez izjeme tako izborno, da se lahko kosajo z marsikaterimi izvežbanimi igralkami. Za dekleti pa niso zaostali naši fantje ter so nam uprizorili burko ,,Dva prepirljiva soseda", katera je izvabila mnogo smeha. Le žal, da je prehitro priSla noč, ker so bile gotovo še kakšne pevske točke na razpolago, K tej gledališki predstavi je prišlo izvanredno veliko ljudi, kar je dok,az, da sledijo različni sloji z zaniraanjem delovanju društva, katero vodi neumorno delavni in požrtvovalni vl6. g. Franc Sclireiner, provizor v Žalcii. Levrlo naprej, dragi Vrbencani, na pravi poti izobrazbe, in kmalu zopet na svidenje! — Opazovalec. c Sv. Peter v Sav. dol. PreteBeni mesec je potekel fias za streljanje zajcev, ,a naši lovci so zajce že prej tako pokončali, da niti najmanjše škode ni zapaziti, ne na drevju in ne vvinogradu. Tako je prav! Oholi graŠčak si naj redi škodljivega zajca sam v S'.ojem zagrajenem gozdu. Lov stane res mnogo, ali proti škodi, katero je povzročil zajec leto za letom, še presega škoda ve6. Vse občine naj lov za-se ot^držijo, in vse tožbe zaradi škode, povzročene po divjačini, bodo pri kraju. c Lep shod S. K, Z. v Trbovljah se je vrŠil v. nedeljo, dne 1.9. t. m.; govoril je poslapec dr. Benkovifi, predsedoval pa-filan osrednjegaodbora S.K. Z.. Tg. Stravs. (': Ženski shod se vrši v kratkem v Trbovljah. <¦•¦ Shod in občni zbor Jugoslov. strokovne zvezp v Trbovljali se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m.: bil je izredno dobro obiskan. Poro&ala sta poslanca Gostirčar in dr. Benkovič; predsedoval je g. Iv, Zupan sen.. katerega noumorno delovanje je porok za pospeševanje naše mlade organizacije. <-¦ Dramljie. VpraSamo Šolskpga ogleda g. Jarnovifia, 6e mišli še dalje trpeti. da bodo tukajšnji liberalci pod njegovim vodstvom tako nesramno z lažmi napadali škofa in misijonarje, župnika in Tzobraževalno druStvo, kakor zlasti dne 10. februarja v ,,Slovpnskem Narodii", 16. in 23. februarja v ,,Nar. Listu"? Za tako vodslvo bo že dobil od laranov primoren odgovor. o Sv. Krlštof Zoper oWinske volitve pri Sv. Krištelu je \ ložil ..neimenovan" neki rekurz v nem- Škem jeziku, ki je pa tako pisan, da se zamore refti o dopisniku: ,,Ko bi bil molčal, bi še za modrijaha veljal, ker si se pa oglasil, si se za nespainetnega spoznal!" V dopisu mrgoli velikih pregreškov bolj, ko v mravlinjaku, Nife manj ko 30 jib. je; se ve, da na tako spakedrano žlamastiko se ne more ozirati in je prišlo še vse — prepozno. PristaSi njegovi! Primite se za nosove in sramujte se, blamaža za blamažo je vaS delež; ali se ne izpolnjuje na vas pregovor: ,,Ce slepec slepca vodi — oba v jamo padeta? c Sv. Vid pri Grobelnem. Na kvaterno nedeljo so se v Vodrežu stepli fantje. Galufov fant iz Tiarnega, že prpcej vinjen, je klical druge fante na korajžo ter je hotel na vsak na^in videti kri. Dva druga fanta, GaČjekov in Mihalekov fant, sta mu izbila s koli korajžo iz glave, in kri se mu je vlila po 6elu in za vrat. S tem iunaškim dejanjem so si naložili vsi trije sedaj za postni eas precej ostro pokoro. Galufov se pokori v postelji, druga dva bodeta pa morala najbrž pihati kašo. c Nova Stifta pri Gornjem Gradu. NaŠi liberalci, na čpIu jim njihov general, so postaliv zadnjem času precej vsiljivi. Povsod se trudijo razširjati smrad laži-časopisja, posebno se odlikuje v tem nek mladin, kakor se vidi, brez tega sploh ne more živeti. V ta namen si je celo narofiil neko zakotno glasilo mladinov iz Ljubljano, s katerim misli okužiti naše, dpsedaj Se verno, trezno in pravemu napredku dostopno ljudstvo. Toda motita se, ako mislita, da bodeta na ta način zatrla dobro easopisje v župniji! Svetujemo vama, skrbita rajfei, da ne bodejo vajini pristaši noč in dan po gostilnah pijanoevali! Oglejta si tudi nekatere novostrujarje tukaj v Gornjem Gradu, k.ako pi.jančujejo, kakor je pri Ijudeh take baže že v navadi. Velikerau mladinoljubu pa priporoeamo, naj se briga le za mladino naprednjaškega kalibra, da se ne bodo slišali tolikokrat glasovi Harmonik iz gostilen, kamor zahaja ta mladina. Skrbi naj tudi, da bo ta naprednjakarska mladina, ki je njemu izrofiena, znala vsaj razločevati dan od noči, kakor se to dogaja ravno tukaj v Gornjem Gradu. Umestno pa bi bilo, ako bi tudi K, začel misliti na kaj drugega, kakor pa samo na gostilno, kakor tudi njegov zvesti tovariš. Brigajte se rajM za svoje Ijudi. naše nepopačeno IJudstvo pa pustite pri miru! — Gornjegrajfian. Osebna vest. Titularni finančni nadpaznik F. Pavlinc je prestavljen iz Celja v Brežice. c Novaoerkev. V Soteski na nekea godovanjn se je nabralo za naše katoliško Bralno društro 6 kron. Ziveli darovalcil c Bukovžlak. V nedeljo dne 26 t. m. ob pol štirih popoldne se vrfi kmetijsko zborovar\je v Bukovžlakn pri g. Sodinu, ki ga priredi Sentjurska Kmetijska podrnžnica po sledečem eporedu: 1. predavanje o aktuelnih kmečkih vprašaiyih; 2. želje in nasveti; 3. slučajnosti. K obilni ndeležbi vabi odbor. c Dramlje V nedeljo dne 26. t. m. po rani maši se vrši kmetjjsko zborovanje v ljudski Soli v Dramljah, ki ga priredi Šentjnrska Kmetijska podružnica pp sledečem vspor&du: 1. Predavanje o aktuelaib kmečkih vprašanjih. 2. Zelje in nasveti. 3. Slnčajnosti. K obihii udeležbi vabi odbor. Brellšk! okraj. b St. Vld pri Planini. Učiteljica gospica Pepca Kuttler, ki je zaradi bolezni imela 5mesefini dopust, ]"e zopet zdrava tukaj dne 15. t. m. nastopila svojo službo. b Kapele pri Brežicah. Letos je prišel že četrtokrat iz Zagreba k nam vl6. g. vseučilišftni profesor dr. Josip Pazman obhajat svoj god. Ker ima tudi vsako leto slovesno sv. opravilo ter ve v svojih lepih pridigali dajati tudi prav koristnih naukov, se ga vse vsako lpto že naprej veseli. Blagi gospod naj še prav mnogo let prihaja v naš prijazen kraj! — Pred nenavadno mnogobrojnimi poslušalci je imel dne 26. februarja g. dež. živi.nozdr, nadzornik Jelovšek prav primeren pouSen govor, za kar mu izreka tukajšnje K. s, izobraževalno društvo, katero ga je povabilo, srfeno zalivalo. Neutrudljivi gospod nam je obljubil v jeseni priti Se enkrat. - Obrnili smo se tudi do blag. g. okr. komis, Sima-Galla v Celju, da pridp prilieno predavat o melioracijah. — Letošnja zgodnja ugodna pomlad je vzrok, da smo z delom v vinogradih in na polju prehiteli prejSnja leta. Trte so dobro, kar je zdravili, prezimile. Vse pa težko prifeakuje, da se zopet dovolijo živinski sejmi, ki so vedno v kapelah na dobrpm glasu in zelo obiskovani, b Kozje. Gospodarsko bralno druStvo v Kozjein je imelo v nedpljo, dno 12. sušca svoje lptno občno zborovanje in volitev novega odbora, ki se ]e izvolil po sledečem redu: Gosp. dekan Tomažič, predsednik; Podlinšek JoŽel, podpredsednik1; Pustišek Mibael, tajnik; Brstošek Vinko, pismonoša, blagajnik; gospod Hofler Vinko, knjižničar. Odbornika pa: Dobnik Roman in Petek Tomaž, Namestnika sta: č. g. kaplan Vedenik in mladenič Vinko Maček. Ti možje so nam porok, da bo Gospodarsko bralno društvo marljivo delo\ralo. Vi pa, dragi nam mladeniči in mladenke, raožje in ženp, oklenite se našega društva; udnina 1 krono je malenkostna, korist pa, ki jo boste imeli od drnštva, bo velika, b Sevnlca ob Savi. ,,Motijo se sevniSki Slovenci, ker mislijo, da jih ne razumem,u tako je bilo sliSati nekega tukajšnjega nemSkutarja pred par tedni, ki je pripovodoval sledege: Sel sem po trgu. Kar vidim nekaj korakov pred seboj vefi tržkih dam (seveda naprpdnih), ki so se slovensko pogovarjale. Kot bi mahnil, rpkel jp, obrnpjo besedo in začnejo tolči po nemško. Sedaj pa recite, rekel je nemškutar, ako ni nemški jezik več vreden kot slovenski, Škandal za tukajšnje tržane, rekel je posluSalPc, — Ali mislite cenj. braloi ..Slov. Gospodarja". da razni tukajSnji liberalni gospodje zaostajajo za omenjenimi damarai? Ne. ravno tako se sramujejo slovenskega jezika. NemŠčina se jim zdi bolj nobel. Žalostno, a resnidno! b Keprivnica. Našemn Eat. slov, izobraž. druStvu sta poklonila mDOgočastita gospoda Ivan Prešern, župnik Koprivniiki in Fr. Vrainn, žapnik Šmiklavški, vsak po 10. kron, za kar se jima najprisrčoeje zabvaljnje odbor! Bog. po?rnit Živeli poBnemovalcil b Brežice. V brežiškem okrsju trosijo brezrestni ljudje lažnjivo govorico, da je podpisani zavod močno zadolžeu pri nGlavni Posojiloici v Ljubljani", da se ma vsled tega msjejo tla in da bode moral ustaviti SToje poalovanje. V pomirjenje vl&gateljev izjavljamo, da so vse te govorice neosnovane in neatemeljene ia da je zavod trden in soliden, & čemor se rsak lahko prepri&a iz letnib računov, kateri se vsako leto predložijo javnosti. Izjavljamo nadalje, da bomo proti vsakomnr, kateri bi širil lažojive govorice o zavoda, brezobzirno postopali in mn dali priliko, da pri sodniji dokaže resničoost svojih obrekovanj. Ravnateljstro brežiške posojilnice. b Skioptično predavanje v Brežlcah. Podrožnica .Slov. Straze" v Brežicah priredi v nedeljo 26. t. m. ob 8. uri popoldne predavanje o sv. deieli s krasnimi skioptičnimi slikami t veliki dvoraai Narodoega doma. Iz celeja sveta. Ki*vav boj med ocetom in sinom. V mažarski vasi Raba, Tamasia se je sprl 301etni kmpčki sin Jurij Varga s svojim 6Sletnim očetom. Oče je pokazal sinu vrata, na kar je ta pograbil za nož, kakor tudi oče. Začela sta se bosti, dokler ni o6e mrtev obležal, sin pa smrtno ranjen. Grobokopov grob. V neki vasi na Šlezkem je umrl pred kratkim vaski grobokop. Nikdopraznovernih vašfianov pa ni hotel zan| izkopati groba. Župan je pregovarjal ljudi, a nikogar ni dobil, ki bi šel za umrlega grobokopa izkopati grob. Nazadnje je nioral sam prijeti za lopato in kopa^o, da je izkopal grobo kopu poslednje ležišče. Evropski škandal. Mihister grof Khuen Hedervary je brzojavno pozval szatmarsk.ega jx)džupana, naj takoj razdeli svojcem okoritskih žrtev nabranih 150.000 kron. Khuen Hederviary je označil postopanjp, ker niso razdplili teh 150.000 kron, za evropski škandal. Odbor jp bil 17krat pozvan, naj razdeli darove, a ni niti enkrat odgovoril. Khuen Hedervary je izjavil, da Škandala ne bo zakril, marvefi izročil krivce javnosti. Velika lakota na Kitajskem. ,,Kolnische Volkszeitung" prinaša od škola iz Šanghaja pismo, v katerem sporoča, da tekoni petili mesecev od 40.000 kristjanov 35.000 nima nič jesti, ter da se žive z listjem, koreniuami dreves in napol zgnitimi živalmi. V veliki pokrajim na Južneui Kitajskem umre skoro vsak dan po 12 ljudi od lakote. Ljudi, ki trpe lakoto na Kitajskem, cenijo na tri milijone. Nesreča na železnici. V torek zvečer ob 11. uri in 15 minut se je zgodila na postaji v Bob.injski Beli velika železniška nosreca. ITovorni vlak je peljal z Jesenic proti Bohinjski Beli. Radi strmin je pomagala porivati od zadaj še ena lokomotiva. Ko je vlak že odhajal s postaje BoK. Bela, je zapazil službujoči uradnik, da je vlak pretrgan. Zato je dal znamenjp, naj se zadnji del vlaka ustavi. Strojevodja sprednje lokomotive je to zapazil in mislil, da velja to znamenje njemu ter jel ustavljati, Strojevodja zadnje lokomotive pa tega ni opazil. Vsled tega je potisnila zadnja lokomotiva s tako silo vlak sktipa], da je bilo nakrat spdem vozov razbitih, eden vrh drugega. Promet je bil seveda ustavljen in vlaki niso mogli voziti skozi delj 6asa. Cloveške žrtve ni nobene, kakor le en sprevodnik je bil lahko ranjen. Skoda znaša nad 100.000 kron. Bivši sultan v prisilnem jopiču. BivSi turški sultan Abdul Hamid je hotel pred npkaj dnevi pobegniti iz vile Alatin, kjer je bil obstražen od vojaštva. VojaŠtvo je bilo podkupljeno. Slueajno so izvedeli o tem merodajni krogi, ki so odredili drugo vojaško stražo. Sultan, videe, da mu je ta; namera izpodrsnila, je zbesnel. Razbijal je ter kričal in klel mladoturško vlado. Pomiriti ga niso mogli in morali so ga vtakniti v. prisilni jopič, kot storijo to pri besnih. V spanju umoril ženo. V Biarieu je umoril v spanju 321etni železniški čuvaj Arnold Swezer svojo ženo. Pri orožništvu je izpovedal, da se mu je sanjalo» ;da ga preganja neka grozna žena. Skusal se je je oprostiti. Vrgel jo je na tla. začel daviti, na kar je začola ženska grozno vpiti. Ko se je zbudil iz svojega groznega spanja, je spoznal z grozo, da kleči na truplu svoje mladp, Ijubljene žpnp. Ko je mož to izpovedal, se je začel obnaSali kot nor ter poizkiišal izvrsiti samoumor, kar so mu pa preprečili. Njegovi sorodniki so izpovedali, da je imel že od nekdaj hude sanje. Hujskačem okoli ,,Stajerca(( v prevdarek. ,,Stajerc" živi od samih laži in hujskarij. Vsak teden si nabaše svoje požrešne predale z lažnjivim obrekovanjem in brezvestnim hujskanjem, in sicer na stroške nemškutarskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, katerim slovensko ljndstvo poskrbi za potreben drobiž, da se more napolniti nenasitno ,,Stajerftevo" žrelo. V zadnjem času posobno dobro prija njegovemu šnopsarskemu želodou hujskanje zoper slov.denamezavode. Za pretvezo mu služi polom Ijublj. liberalne Glavne posojilnice, katero je pritiral v propad liberalni advokat, ki jp impl s\oje vrstnike že tudi med nemškimi advokati. Z Glavno posojilnico nimajo naši krŠČansko-narodni zavodi nobpnega stika, in kljub temn jib. ,,Stajerc" nesramno napada ter zoper nje podlo hujska, ne da bi avstrijski državni ])ravdnilc ganil_z mazincpm v obrambo popolnoma nedolžnih in solidnih zavodov. Med drugim v zadnji Stevilki nesrajnno lažp o orraoški posojilnici. ,,Stajprc" naj bo nverjen, da je- ta posojilnica v poštenejših rokah, nego so nemSkutarski denarni zavodi, da vodijo to posojilnico sami pošteni in gospodarsko krepki kmetje, in da se ni trpba po GerŠakovih bati nobene izgube, m to tem manj, ker ima posojilnica velik rezervni zaklad, »Stajerc" pa je tudi že svoje kalne šnopsarske oci s pravcato nemškutarskb poželjivostjo obrnil na vse slovenske donarne zavode na Spodnjem Stajerskem, ter pripravlja neko malo knjižico, kjer bo na 32 stranoh podlo lagal in liudobno hujskal zoper slovenske zavode, in to za cpno 4 vin. Pa še teh ne bo treba plačati, ker se je odbor ,,Štajprca", za katerega je podpisan ptujski advokat dr. Plachki, v zaupni okrožnici obrnii na vse nemške deuarne zavode, naj naroeijo v vpfiji množini te knjižice — 1000 komadov stane samo 40 K — ter jih brezplačno razMrja raed ljudstvom. Mi opozarjamo že vnaprej drž. pravdnika na to knjižico in upamo, da bomo našli pri državi zaslombo zoper podlo in lopovsko ,,Štajerfcevo" liujskanje. ^Stajercu" pa povpmo, da bomo na Spodnjem Štajerskem zapeli pesem o nemškem in nemŠkutarskem gospodarstvu, ppsem, ki bo udarjala na njihova kosmata ušesa kakor orjažke zaušnice. Povedali bomo naSemu ljudstvu o zloglasnem polomu nemškutarskega Mravljaka pri St. Lenartu v Slov. gor, povedali o tem, kako gospodarijo nomški denarni zavodi, kakor n. pr. nemška banka v Frankfurtu, ki je napravila nedavno konkurz tpr ima pasiv 4 milijone; povedali bomo ljudstvu povpst o nemških oderuhih, kakor je n. pr. Reicher, ki je gospodaril tako vzorno s tujim dpnarjem. da je napravil konkurz z 1,800.000 K pasiv proti 400,000 K aktiv, vsled Sesar je bil v torek na Dunaju vsled goljulije in kride obsojen na leto dni ječp. Povedali pa bomo našemu ljudstvu se druge reči, da ne bo šlo na limanice brezv.estnim huiskacem, katerim je lastni žep vse, ljudski blagor pa deveta, briga. Najnovejše novice. Državni zbor. Sprejeli so se vsi predlogi, kateri merijo na povzdigo kmetijstva. Titidi RoSkarjeva resolucija, da se naj pri povzdigi živinoreje glpda osobito na Slovenski Stajer, je bila sprejeta, O vsem tem bomo porocali še v posebnih člankih. Nadalje je bilo v zbornici prvo Sitanje predlog za rekrute. K temu predmetu sta govorila izmed Slovencev poslanca Jarc in Gostinear ter naznanila želje in pritožbe slovenskih volilcev, Ko je bilo prvo citanje o rekrutnem predlogu koncano, se je zaeelo prvo eitanje trimpsečnega proračuna. Izmed Slovencev je govoril poslanec Grafenaueiv Dr. VerstovSek in tovariši so stavili interpplacijo zaradi ,,Stajerčevih" hujskarij proti slovPnskim kmečkim posojilnicam. Lokalna železnica I4utomer--Ormož pride v novo vladno predlogo o lokalnili železnicah; treba je le še pogajanj, oziroma odločitve v nekih točkah postranskega pomena, ZelezniSki minister dr. Glombinski je poslancu dr, Benkoviču kot članu železniškega odseka že prve dni t. m. zagotovil, da vzame to progo v svoj program, ki se ima v, bližnji bodočnosti izvršiti, Isto je izjavil minister pred par dnevi tudi deputaciji, ki je cloŠla na Dunaj; v seji dne 17. t. m. je tudi posi. Marckhl stavil predlog v prid te železnice, da pokaže sv.ojim voliicem svojo gorečnost, ki pa je v tem slufiaju malo pozno prišla; tudi v železniŠkem odseku dež, zbora so poslanci S. K. Z. ta železniški projekt najtopleje podpirali, Železnica Polzela-Motnik-Kamnik (Dorazale). Casopisi so objavili vest, da je v bodočo vladno predlogo o lokalnih železnicah postavljena tudi predloga Polzela-Motnik s preliminiraniin strokovnim proračunom 13,000.000 K. Ker je proga Polzela-Motnik preliminirana le na 3,000.000 K, cela proga do Kamnika (Domžal) pa na 13,000.000 K, zato ta vest ni jasna. Poslanec dr. Benkovič se je obrnil tedaj za pojasnilo na železniškega rainistra, ki mu je odgovoril, da so Časniške vesti o predlogi lokalnih železnie sploh netočne, da pa Ima on naraen, celo progo do Kamnika (Domžal) vzeti v bodočo vladno predlogo; iz izjave železnišicpga ministra, ki je te dni takorekoB oblegan od deputacij in poslancev, je dalje posneti, da končna odločitev o obsegu nove predlogp sploh Se ni padla, In da se bo s temi pečal ministrski svet Še enkrat. Soštanj, dne 21. marca. Na potu iz Afrike v Mesino je umrl na ladiji znani tovarnar Hans Woschnagg. Sv. Priniož nad Muto. Že dolgo smo si zeleli mi narodni kmetje, da pozdravimo v svoji sredini našega poslanca. Sedaj se nam bo ta želja izpolnila, kajti dne 2, aprila pride ob priliki občnega zbora za Bralno društvo g. dr, Vorstov&pk med nas, da nas pouei posebno o nekaterili gospodarskjh stvareh, Gospod poslanec nam hoče s tem koristiti, to je pa le todaj mogoce, ako ga pridemo poslušat vsi v polnom številu. Pa tudi že radi Bralnega dru^tva zahteva naŠa narodna gast, da pokažemo, da je Se mnogo Slovencev nad ..nemško" Muto. Ste prijazno povabljeni tudi sosedi! Shod in zbor se zaCne dne 2. aprila popoldne ob 2. uri v hiši g. Ledineka.