pofepuhi. (Pravljica.) Petelinček je rekel kokoši: »Napočila je doba, ko orehi zore. Pojdiva na goro in najejva se jih dosita, preden vseh ne pobere veverica« — »Da,« je odgovorila kokoška, »pojdiva, prav veselo bo.« Tedaj sta se napotila na goro in ker je bll lep. svetel dan, sta tam ostala kar do večera. Zdaj pa ne vem, ali sta se preveč najedla, ali pa sta postala razposajena, izkratka, nista hotela pe5 domov, ampak petelinček je moral nopraviti majhen voziček iz orehovih htpin. Ko je bil «rotov je vanj sedel petelinCek in je rekel kokoški: »Ti lahko vlečeš.c -j »Seveda, to mi še manjka,« je menila kokoška, »rajši grem peš domov. Tako nisva stavila. Za kočijaža bi že bila, ali da bi sama vlekla, tetfa pa nikakor ne.« Ko sta se tako prepirala, je prigagala ra5ka: »O, tatinska druhal, kdo vama je dovoUl itl na mftjo orehovo goro? Čakajta, to vama hočem zasoliti!« Pri tem je drvela z odprtim kljunom nad petelinčka. Ali ta je bil junak. Račko je s kljunom in z ostrogami tako zd*. .al, da je prosila milosti in je rada privolila, da jo za kazen vprežeta pred voziček. Pet»< rinček je bil zdaj kočijaž, kokoška pa je sed« la v kočijo in hajd! je šlo naprej: »Račka, tsci, kar moreš!« Ko so tako privozili precej daleč, so srečall dve popotnici, imciko in šivanko. Kričali sta{ »Stoj, stjjj! Noč se dela, ne moreva dalje. Ce^ sta je blatna, morda bi lahko vstopili v voz. Bili sva v krčmi in tam sva se zamudili pri pivu.« Ker sta bili prav suhotni po telesu, ji^ ma je petelinček dovolil, da stopita na vos. Samo sta morali obljubiti, da ne bodeta sto< pili kokftški na noge. Pozno na večer so dospeli do gostilne in ker niso hoteli po noči naprej, tudi račka je že bila u.rujena ter je padala od ene strani na drugo, zato so sklenili tu prenočiti. Gch stilničar je imel sicer razne pormsleke, češ, hiša je polna, gostje pa tudi niso, Bog znaj kako imenitni. Naposled pa je le v vse privolil, ke? mu je petelinček obljubil jajce, kl ga je znusla kokoška, in tudi račko da bi smel pridržati, katera zleže vsak dan po eno jajce. Dali so «i prinesti dobro večerjo in so živeli veselo ter brez skrbi. Drugo jutro ob zori, ko je še vse spalo, je prebudil petelinček kokoško. Prekljuval je jajce, tako sta imela oba zajutrk, lupine pa je vrgel na ognjišee. Potem je stopil do šivanke, ki je šo spala, jo je prijel za glavo in jo je vtaknil v blazino na gostilničarjevem stolu. Istotako je prijel buciko ter jo zadel v brisačo. Pote;n pa jo je s kokoško, meni nič, tebl nič, popthal čez polja. RaCka, ki rada spi pod milim nebom in je zato prenočila na dvorišču, ju ie slišala. Brž se je domislila i ona, na.šla je potoček blizu hiše in je odplavaia dokaj hitreje, ko je šla preišnji dan pred vozom. Čez par ur se je dvignil gostilničar iz mehke postelje, urnil se je in se je hotel obrisati z brisačo. Pri tem mu je bucika napravila dolgo rdečo črto po obrazu od enega ušesa do drugega. Stopil je v kuhinjo, da bi si prižgal pipo. Ko pa ,je stopil do ognjišča, so mu jaj« čje lupiniB skočile v obraz. »Danes mi hoča vse ob glavo,« je godrnjal in se je vrgel jez-i no na svoj stol. Ali hitro je bil spet pokoncu, kričal je: »Joj, joj!« ker ga je zadela šivankat še huje, tokrat pa ne v glavo. Zdaj pa je pcn stal povsem hud in začcS je sumiti svoje včerajšnje goste. Poiskal jih je, ali ni jih veS bilo. Tedaj je trdno sklenil, da se ne bo ni* koli \a& pečal s takimi potepuhi, ki mnogo pojedo, nič ne plačajo in povrh še delajo raz< ne ne\_mnosti. Slana vesf. Popotnik je prispel v gostilno, ko se je I« dan nagibal k počitku, in je hotel tam pre« nočiti. ^Sedel je v kot za mizo, na katero ,j«( postaviia krčmarica klobase za večerjo. Krč* mar s» je pogovarjal z gostom, hlapec pa, kU je sed»l za pečjo, je videl, kako je pes odne< sel klobaso z mize, ker ni nihče prfzil na jed« Hlape? je skočil na noge ter raklical: »Tat, tat, prfmite ga!« Pes jo je pohrisal skpzi od^ prtj, vrata, gost pa za njim. Pri t»m se ,j$ mofi spotaknil in pri padcu mu je izpadlo iz žepa mnogo denarja ter kup vetrihov. Krčmap je spoznal, da sta bila dva tata v sobi, pe8 in tisti gost. Slaba vest je prisilila goata n« ¦hear. Tako slaba vast trep«č« te pred »mO besedo. U 2gOd®Yii!€ ir Premoga Se ne uporabljajo dolgo časa za gplošno kurjavo doina in v raznih podjetjih. Prcj so kuiili drva in oglje. Danes pa mnogokje brez premoga ne bi mogli izhajati, ker je drv timdalje manj in ker je taka kurjava prenerodna in predraga. Na Češkem so sredi 16. stoletja odkrili premog v zemlji, uporabili so ga pa samo za dobavo vitrijola. Še le v sledečih stoletjih so tudi poskušali, ali se ne bi mogel premqg nporabiti »a kurjavo. Okoli leta 1606 so odkrili prernog .udi v alpskih pokrajinah. Pomanjkanje drv za kurivo je napotilo žetezarne v prvi polovici 18. stoletja, da so začele kuriti v plavžih in pod kotli s premogom. Vlade so morale razpisati denarne nagrade za tiste, ki bi porabljali premog za kurivo. Ker pa kurilne priprave še dolgo časa niso bile urejene tako, da bi bili lahko smrdeči in dušljivi plini uhajali, je trajalo zopet dolgo dobo let, preden so našli pravo obliko za peči in za dimnike. Leta 1759. je dunajska mestna občina dajala v hudi zimi revežem premog za kurjavo zastonj. Kljub temu je ostala skoro vsa zaloga nedotaknje«a, ker so pač ljudje bili proti temu kurivu. Potem so začele izhajati uradne naredbe, ki 8o na primer predpisovale opekarnam, da niorajo uporabljati premog. Razpisana je bila ra tedanjo dobo velika nagrada 100 dukatov (zlatnikov) za uporabo premoga pri plavžih, kjer dobivajo železo iz železne rude. V tej dobi so začenjali tudi pridelovati gorilni plin iz premoga. Ko so ga začeli uporabljati na železnicah in parobrodih, se je vršil velik razmah. Uvideli so, da je premog izdatno in razmeroma ceno kuvivo, ki služi tudi Iahko ta domačo porabo. In to zadnje je potem premogu utrdilo pot popolnoma. In zdaj? Kaj bi bili brez premoga? Pf€govori ® frtir cfliii. 1. Vsak petelin je kralj na svojem dvorišču. 2. Tudi slepa kokoš najde kakšno zrnce. 3. Pridna kokoš ima na vsakem kupu gnoja dovolj opravka. ¦4. Kokoši, ki mnogo kokodakajo, ležejo malf> jajc. 5. Kuretina lahko prinaša sovraštvo. 6. Eno jajce v miru je boljše ko kokoš v prepiru. 7. Petelin na strehi se obrača za vsakim vetrom. 8. Kdor vstaja 8 kokošmi, zasluži, da sine iti tudi z njimi spat. lioanfce. 1. Dva mala in dva velika podita se po cesfci. Čeprav veliki napenja _*, je vselej mali hitrejši. Kaj je to? 2. Na steni visi, ima hrbet ožgan. Kaj je to? 3. Črna kokoš čepi na ognjenem gnezdu. Kaj je to? 4 Rjavkast pes hodi vsak dan po sobi ter povoha po vseh kotih. Kdo je to? 5. Po stopnicah dol se smeje, nazaj pa joče. Kdo? 6. Spredaj kakor glavnik, v sredi kakor ovca, zadaj kakor srp. Kaj je to? 7. Spredaj kakor vilice, v sredi kakor sod, zadaj kakor metla. Kaj je to? 8. Hiša polna hrane, pa brez vrat.' Kaj je to? Pesmice m hrafefc Cas. Gagaj, gagaj gos! Dedek hodi bos, baba ga sezula, sama se obula. Tri pure, tri race, tri bele gosi, so skupaj čebljale tri cele noči. Sraka regetala, z repičem mahala; sraka repatica Mihčeva1 tetica. 1 Tu se pove ime onega, ki ga ho.eriao malo podražiti. SMEŠNICE. KaJ bl bil on. Učitelj: »Pojasnil sem vam torej, kdo je dolžnik in kdo upnik. Da vidi- mo, če ste rue prav razumeli! Če bi jaz tvoj«mu očetu, Ivanček, posodil sto dinarjev, kaj bi bil potetn napram meni tvoj oče?« Ivanček: »Dolžnik.« Učitelj: »Dobro, a kaj bi bil jaz?« Ivanček: »Vi bi bili — norec, ker Vam moj ofe nikoli ne bi vrnil denarja.« Nevarea fe. ...ihec in Anica s.ojita pri sosedovih pred posteljico, v kateii spi novorojeneek. Mihec potegne Anico hitro od post«ljice proč in pravi: »Ne hodi preblizu. Ta otročiček mora bit zelo nevaren. ker so ga krog in krog obdali z mrežo.« NatanSne r«sloč«i«. Mihec Aniel: »Če tečem kakor potniški vlak, lahko tečeš z mano, .6 tečem kakor brzovlak, že ne moreš več, če pa tečem kakor ekspresni vlak, potem pa kar ni misliti, da bi tekla z mano.« Pomagati si v«. Mihec Anici: »Igrajva M slona!« Anica: »Kako gre ta igra?« Mihec: »Jaz sem slon, ti pa si dobra žena. ki mu daje vedno kos potice jesti.« Misli po svoje. Mihec vidi iz okna, da postoji pred sosedovo hišo mrtvaški voz. Brž po kliče mater: »Mama, pridi hitro! Voz je i* tu, mrlič bo fcar vstopil!« BEŠITEV CGANK. A. Iz številke od 7. avgusta 1929, 1. 50 156 70 135 90 115 1 76 160 95 55 140 130 100 80 60 85 106 40 125 110 45 130 65 160 2. Okoli 8.000 kg. 3. Blizu 8 mesecev. 4. Obe enako, ker je teža ista, čeprav flH volumen. B. Iz šterilke od 4. sep.enibia 192». 1. E| d J N El 2. Solnčna ura — mlin na veter — evctl. ca: zvonček — petelin na strehi — p* telinove ostroge. 3. Žitni klas ¦— moka — kruh. 4. Kazalca na uri.