45°
y.:  Resnične sanje.
Nasmehlja se pesnik lahno, Brado črno si pogladi, . Mirno ozre se  po gostih, Mirno reče jim in pravi: »Niste Perzi vi?
»»Smili naj  se vsak bolnik vam!«« Ni učil tak Zarathustra ? Derviš Mahmud mi se smili, Ker boldn je revež hudo  — Um mu je bolan.
»K6rau zmešal mu je glavo. Dražiti ga greh bi bilo; Zbolel svetec bi še huje : Kdo ve", kaj  se je zgodilo ? Kriv pa bil bi jaz!
»Oh,  spet  vpije in besni tam ! V6de, vode hladne,  bratje! Tii je vrč poln! . . . Poškropite Gldvo vročo mu!  Ostanek Piti dajte mu !«
A. Aškerc.
Nevihta.
fi
ebo je jasni svoj obraz Na gube temne potegnilo;
Viharju  daje zdaj ukaz,
Da prost razvij mogočno krilo.
Povelje gromov zabuči,
Pretrese zemlja se do jedra,
Da zemlji,  nebu meje ni, Vode" vlijo se kot iz vedra:
Gore, doli, polje" ravnin Objela je temota groba;
Prihaja meni na spomin Vesoljnega potopa doba!
Resnične sanje.
>J_,ozdrav  izroči moj  dekletu,« Prijatelju sem naročil . . . Komii še upal bi na svetu, Ko on tak rt nezvest je bil'?
Gorjiipa sanje so resnica, Razjeda prsi mi bolest:
Dekle je srca polovica,
Prijatelj je krvava pdst! . . .
Prijatelj ti in dekle moje, Odslovni kaj  pomenja list?!
Prisege zabilo si svoje . . . Prijatelj ti, poznaš zavist? . .
Ko v spanji pe"st krvava bode Sred odvzela zopet del,
Naznanjal nove bo nezgode Iz krajev sanj  preroški sel?!
y-