Posamezna številka stane 1 din-	Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
MAHIBOR, dne	decembra 1928,	letnik.
feksja mak četrtek bi <*$ja s poštnino vred ali v Marftoro s poSOjanJem «a dom za cclo teto 2T> din., «o! iefa 12-50 din, četrt teta «•58 din. Izven JugoslatiJe 46 «fin. Naročnina ae pošlje m upravnižbfc ploven ritega Gospodarja* t Ma dboru, KoroSk.. cesta 5. Ust se dopošilja do od povedi. Naročnina se pir«
ČHje » naprej, "telefon interurhaa it. 113.
53, številk«
Uredništvo j« v Maribor» Korpška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-nišivo sprejema naročnina Inserole in reklamacij«.
Cen« tnseretom po dogovora. Z« večkratne oglasa primeren popust. Neiapris reklamacije so posluh»»
proste.
čekovni račon poStnega urada LJubljana 51.10.605.
Telefon intcrtirbac Si. 111
Brez miru.
Božič je praznik miru. «Mir ljudem na zemlji!« — veli njegova sveta, večno lepa pesem. Mir vam oznanja, mir si sami želimo, a temne sile so na delu, ki nas odvajajo od njega ter nas ogrožajo z neredom, nasiljem, krivico in celo z nevarnostjo ponovnega človeškega pokol ja .
Evropa brez miru.
Pod tem naslovom je spisal bivši pred- in jx>vojni italijanski državnik in politik Nitti knjigo, ki dokazuje, da je v Evropi vse polno netiva za nove strašne zločine nad človeštvom. Njemu so se pridružili s svojimi deli in dokazi še drugi evropski učenjaki, politiki in pisatelji. Evropa je brez miru! Dolgoletno vojno je končala s pogodbami in dogovori, nekaj držav je razpadlo, druge so nastale, eno se je odpravilo, drugo preuredilo, temelji za trajni mir se pa le niso našli. — Troni so se podirali, krone so padale, pravih ljudovlad z odločevanjem širokih narodnih slojev je pa bore ma lo nastalo. Uglednega in zaslužnega Nittija, ki je orisal današnjo Evropo, preganjajo vladajoči italijanski fašisti s kamenjem in po ječah evropskih držav trpi vse polno poštenih in značajnih ljudi, ki so se iskreno zavzemali za mir in spravljivost ter možato nastopili proti vojnohujskajoči politiki.
Pred vojno je bil višek politične modrosti tako-zvano «ravnotežje« v Evropi. Vsaka država je skrbela, da doseže isto moč in silo kot njeni sosedi in če se je osnovala kaka zveza, se je njej takoj postavila nasproti druga, kot protiutež. Povojna doba nam je prinesla podpisane pogodbe in lepe izjave o miru, v resnici je pa ostalo vse pri starem in kakor poprej tako se tudi se daj išče in postavlja «ravnotežje«.
Ker sta Nemčija in Rusija izločeni iz evropskih državnih zborov in svetov, je zato vedno večje tekmovanje med Francijo in Anglijo za vodilno mesto evropske politike. Francija ima okrog sebe države male an-tante, Angliji pa sledijo neutralne ali neodvisne države in potem je še Italija stopila v posebno zvezo s Španijo, da varuje in zavaruje zlasti napram Franciji svoje interese na Sredozemskem morju. Razmerje med silami je napeto in nevarnost novih vojn je velika. Tajne pogodbe za oorambo in tudi za napade se sklepajo, kakor poprej in to je mogoče samo vsled tega, ker ne odločuje ljudstvo, ki je proti vsaki vojni ter hoče po silno bridkih izkušnjah obdržati mir za vsako ceno, temveč velika manjšina protiljudskih oblastnikov, ki so že in bi še radi gonili narod iz blagodejnega miru v ogenj in nesrečo.
Kje je naš mir?
V Evropi brez miru se pa posebno bridko občuti pomanjkanje miru kot največje človeške sreče v naši
državi. Neki beograjski list je takole označil položaj v naši državi: Proti dvem monarhijam (nemški in avstro ogrski) smo se borili in dobili smo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tej kraljevini živimo sedaj v znamenju posebnega trojstva. Srbe, Hrvate, in Slovence vladajo srbski radikali, Turki in Nemci. Proti tej trojici so vstali Hrvati, Slovenci in prebivalci Bosne, da si izvojujejo svoje pravice. Proti vladi je sicer tudi druga trojica: demokrati, zemljoradniki in socijalisti, a ne radi naroda in njegovih pravic, temveč samo radi tega, ker niso na vladi. Proti zvezi Hrvatov, Slovencev in Bosancev se vlada upira na trojstvo puške, sablje in generalske «bele roke«. Iv trojicam spada tudi amen, tega bo pa izrekel narod, ko bo enkrat izgnal vse, kar danes še izkorišča in tlači našo državo.
Naš narod do vlade ne more imeti nobenega zaupanja, ker je vse njeno delovanje naperjeno proti pravicam in zahtevam slovenskega naroda in proti njegovim kulturnim in socialnim načelom. Vlado zastopa samo srbsko-gosposki kapitalizem, ki tudi srbske kmete in delavce izrablja. Ta politika traja že od leta 1921 dalje, kadar je bila sprejeta centralistična ustava. To protiljudsko politiko pa olepšujejo z besedičenjem o narodnem edinstvu in o ureditvi države. To besedičenje ni samo lažnjivo, ampak tudi nevarno, ker ovira ideje sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. Plod te politike je splošno nezadovoljstvo in kjer je to, tam ne more biti govora o ureditvi. Prvi razlog nezadovoljstva ' je, da država ni pravično urejena. Mi imamo pač ^ustavo, toda ta ustava je sklenjena proti volji Hrvatov in Slovencev. Po tej ustavi so Slovenci in Hrvati brez pravic in povrh se nam nalagar še celo vrsti,) dolžnosti, ki nas ovirajo v našem razvoju. Država bo močna in urejena še le tedaj, ko pride do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Drugi vzrok nezadovoljstva je ogromna korupcija — umazane goljufije in kupčije in pa zelo slaba, neredna uprava. Tako smo mi tudi na znotraj daleč od potrebnega miru.
Ogroženje miru na zunaj izhaja v glavnem iz položaja nemirne Evropo, mnogo krivde na tem nosi tudi naša vlada. Ona nas napram Franciji ne vodi v zavezništvo, temveč v navadno podložništvo, glede odnoša-jev napram Rusiji posluša rajši klativiteze in brezdo-movince nekdanjega ruskega carstva, kakor pa glas naroda in razuma"; ki kaže in veleva, kako dobri in koristni bi bili za nas odnošaji z Rusijo, tudi s sosedi ne zna urediti povoljnih odnošajev in končno smo v ved-ni nevarnosti, da nesemo glave na prodaj po tujih željah in za tuji dobiček.
Pomanjkanje miru doma je v polnem obsegu krivda vlade. Notranji mir državi bo mogel dati le oni, ki bo izpeljal ustavni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vlada tega noče in da pokaže še posebno svoje razpoloženje proti miru, je sedaj pred prazniki predložila skup ščini samo zakon o 300 milijonskem posojilu za orožje
ter je potem zopet odgodila. Najprej orožje, potem praz-nikovanje! — To je krut zasmeh svetega praznika miru in beograjski vladni mogotci, ki si vse to v svoji oholosti in samovolji dovoljujejo, naj tudi žanjejo, kar so sejali. Kdor zavrača in zasmehuje mir, naj ima boj in naše ljudstvo se skoz in skoz zaveda, da se da pridobiti mir le z neustrašenim bojem proti sedanji vladni politiki.
Brez dobre volje ni miru.
Božič v letu 1923 je šesti od ujedinjenja sem. Kolika razlika med božičnimi prazniki leta 1918 in letos. Prvi Božič v naši novi državi je bil poln navdušenja, bratstva, ljubezni in hvaležnosti, da je zakrilatil nad nami angel miru. Leta 1918 so veljale tudi za nas Slovence mir oznanjajoče besede iz betlehemskih livad: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje in dobra volja je bila pri nas vseh od najnižjih do najvišjih. A ta mir, po katerem smo tako koprneli za časa svetovne vojne, katerega smo vendar dosegli leta 1918, kako hitro je izginil in danes ga pogrešamo povsod in to baš radi tega, ker vedno bolj gineva predpogoj miru — dobra volja. Dobra volja je začela pri nas izginjati ter kopneti od zgoraj navzdol in to ginevanje dobre volje na najvišjih mestih nam uničuje bratski mir v naši državi.
Poglejmo samo površno v vrste glavnega stanu v naši državi, — kmetskega. Bomo li morda zapazili mir in zadovolje v preprosti kmetski duši? Ne, ampak razdvojenost in občno nezadovoljnost. A temu ni kriv kmet, ampak oni, ki ga vladajo in mu zapovedujejo tako, da so zasadili v kmetsko srce mesto miru, razdvojenost in nezadovolje. Kmet bi moral biti po petih letih obstoja naše agrarne države najmirnejši, a je ravno nasprotno res in to baš radi pomanjkanja dobre volje na odgovornih — vladnih mestih. Naš kmet že več nego pet let prosi vlado potom svojih zastopnikov, naj pokažejo vsaj nekaj dobre volje, a vse prošnje, vsi opomini ter svarila so bilo doslej zaman: In baš radi tega, ker so srca vladnih mož postala že nekaj let sem popolnoma zakrknjena glede ljudskih želj ter potreb, ker ni na najvišjih mestih prav nobene dobre volje, da se odpomore težnjam naroda, radi tega tudi ni v srcu ubogega kmetskega trpina več miru, ampak jeza, ne-volja in srd na one, ki mesto miru in utrditve tako lepo zasejane bratske ljubezni, gojijo radi trdovratnega pomanjkanja dobre volje nemir, nevoljo — da, sovraštvo v srcih ljudskih mas,	f
Torej že v podlagi naše agrarno države — kniet-skem stanu ni več miru in to po krivdi od zgoraj. Veliko bolj žalostno kot pri kmetu izgleda glede miru pri drugih stanovih.
Uradnik, ki bi naj v prvi vrsti utrjeval mir med ljudskimi masami, je danes lačen, raztrgan in še le
Ziv pokopan*
Po sngleSkem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus.
9. nadaljevanje.
Tak je bil.
Usodni korak se ni dal več popraviti in domovina, ue človeštvo bo ostalo v svoji odurni zmoti do sodnjega dneva —.
Čemu bi se prerekal sam s seboj? Bolje je, da se pobota s svojo bodočnostjo in v bodoče ne hodi k ljudem, pred katere se itak ne upa stopiti!
Boječ je, pa je konec besedi. «Mislil sem, da je tukaj gospod Smrekar doma —.« Dobri Bog! Kam pripravi boječnost človeka, pa če je tudi tako slaven pisatelj, kot je Aleš Blaž —.
V hotelu ga je čakalo pismo, širne Blaž mu ga je (>oslal.
Ne verjame, tako mu je pisal, da bi gospod Brglez smatral za svojo dolžnost- udeležiti se pogreba svojega gospoda. Pa kljub temu mu pošilja vstopnico k pogrebnim slavnostim v mestni cerkvi. Naj naredi z njo, tiar hoče. Več časnikarjev, je pisal, da se je včeraj in danes oglasilo pri njem in vprašalo za naslov Ale-<evega sluge. Pa ni se mu zdelo primerno, da bi bil ugodil njihovi radovednosti. —
Tako je pisal Šime Blaž.
Za njegovo nevljudnostjo do časnikarjev mu je bil Aleš hvaležen, za druge njegove odurnosti pa se ni dosti emenil. Saj še čudno, da mu je vobče pisal in vstopnico poslal —]
Vzel jo je v roke.
«Če to ni največja —!« Stavek je ostal napol dovoršen
Nihče se ni zmenil za Aleša, ko je stopil v cerkev.
In vendar se mu je zdelo, da ga vse gleda in opazuje. Plaho se je stiskal po mračnih kotih, kakor tal je hodil okoli in v strahu se je brž obrnil če je kdo prišel blizu.
Po razsežnih ladjah se je gnetlo številno, pa izbrano občinstvo. Seveda! Saj je bil vstop dovoljen le z vstopnicami, ki so se glasile na ime povabljenca. In slavna imena, visoke glave je opažal Aleš med njimi, prvake v državi in politiki, v kulturi in v umetnosti —. In ne samo iz domovine, celo iz tujih, daljnih dežel so prihiteli, da počaste spomin moža, ki je bil slaven in znan do zadnjih mej Evrope.
Aleš jih je poznal, lega in onega vsaj. Nekatere po imenu, druge pa tudi po videnju. Vkljub svoji plahosti je bil namreč Aleš Blaž zelo izobražen, da učen človek. V tem oziru se nikakor ni zanemarjal. Javno ni nastopal. Zato je bil preboječ in sram ga je bilo. Morebiti je bil tudi preskromen. Toda po knjižnicah, pri znanstvenih predavanjih, pri umetniških prireditvah si vedno sreča val tihega, pa tembolj zvestega in vestnega poslušalca in opazovalca — Aleša Blaža. Iu tam se je seznanil z duševnimi veličinami svoje dobe in če ni mogel drugače, je moral na dan tudi s svojim imenom.
Zato se ga je loteval strah. Kaj če bi ga kateri spoznal? Prav nič ni bilo nemogoče —.
Ali ga niso hodili gledat—? Zdaj tu zdaj tam se je kateri odločil od gruče, ki je strnjena čakala v glavni ladji na pogrebne slavnosti, stopu po stranskih ladjah,
si ogledoval slike in kipe, postajal in se oziral za njim. ki je plaho sameval kje. v kakem kotu.
Če bi ga spoznali, kaj bo potem — ?
Alešu se je zdelo, da mu je z ognjenimi črkami na čelu zapisano: «Goljuf, ki si varal domovino, varal poštene ljudi —!« —
Orgle so zapele, v tužuih, srce in mozeg j>retresujo-čih akordih so žalovale, vsa cerkev se je zdela da se je zagrnila v tugo in ihtenje. In nato je zapel pevski zbor žalostinko.
Alešu je šinila pametna misel v glavo.
Na kor bo šel, tam gotovo ni nikogar, ki bi ga poznal, in povrh bo imel lep razgled po cerkvi.
Poiskal je stopnice. Vrata so bila poiodprla. nihče ga ni zadrževal. —
Organist, pevci, pevov^dja, vsi so bili tako vneto zagljobljeni v svojo žalostinko, da se niso zmenili za plahega neznanca, ki se pojavil izza orgel, [¡o prstih lezel k ograji, se stisnil k steni in nepremično gledal doli v cerkev.
Žalostinka je izzvenela v rahle, nežne, komaj slišne akorde. Zdelo se je, da plava duša ranjkega proti sinjim nebeškim višavam —. Orgle so povzele zadnje glasove pevcev, glasovi so naraščali, močneje in silnejc je donela pesem žalosti in tuge in končno je izbruhnila na dan vsa bol in vsa brezupnost nad bridko izgubo, orgle so grmele in hučale in kakor viharno morje butale na ušesa.
Aleša je pretreslo do dna duše. Zelo dovzeten je bil za glasbo, ves zamaknjen je poslušal in prestrašen se je zgenil, ko so silni glasovi utihnili kakor bi jih bilo pogoltnilo gluho brezdno.
In šele tedaj je opazil, kaj se je godilo v cerkvi. '




v »dne ler vedne obljube po zboljšanju uradniške bede ga i« držijo toliko po koncu, da že ni obupal. V srcu lač-iiega, raztrganega in vedno varanega uradnika bomo torej zastonj iskali miru. Dobre volje je naše ura dni-Stvo dokazalo napram vladam več kot dovolj, a te dobra volje niso hotele in je nočejo razumeti, kaj še le, da bi jo priznale in zasluženo nagradile. Ker najvišja in odgovorna mesta nimajo že nekaj let sem srca za onega, Id bi naj utrjeval mir med narodom — za uradnika, je ludi ta po krivdi vladinovcev že davno zašel med ne-aadovoljneže, ki so brez miru.
In kako je z vojakom glede miru, pa ve vsak, ki je iie enkrat govoril s kakim fantom, ki je služil v naši vojski po južnih garnizijah. Civilnim oblastem manjka glede navzdol dobra volja, a vojaška je pa pri nas sploh ni imela niti v začetku in koj po ujedinjenju ne. Vse prošnje naših poslancev: fante vojake se naj pošteno preskrbi z najpotrebnejšim, naj se postopa ž njimi na človeka vreden način, so zadele doslej le na gluha ušesa, naši vojaški oblastniki nočejo z nekako zakleto trdovratnostjo pokazati niti trohice dobre volje napram težnjam hi bednemu položaju priprostega vojaka. Vojak, ki bi naj bit trden podpornik miru, je skrajno nezadovoljen, ker mu najvišja mesta odrekajo, kar mu gre že kot človeku, kaj še le kot takemu, ki mora biti pripravljen da daruje kri in življenje za domovino.
In kaj naj rečemo o delavstvu? Skoro enako kakor glede vojaštva nočejo najvišja mesta pokazati tudi napram izstradanemu in takorekoč golemu delavstvu nobene dobre volje. Ako delavec upravičeno toži in grozi s samopomočjo, mu mesto dobre volje razumevanja bednega delavskega položaja zapretijo z militariza-eijo in onim nesrečnim zakonom o zaščiti države. Da ▼ srcu zatiranega delavca ni miru, o tem se ne bo nikdo iudil.
Ako samo površno pogledamo vrste slojev in stanov v naši državi, bomo videli povsod veliko praznimo, ki bi morala biti izpolnjena z mirom in bratsko ljubeznijo, a je z nevoijo in sovraštvom napram najvišjim, ki nočejo navzdol pokazati prav nobene dobre volje.
V srcih jugoslovanskih državljanov ni miru in to »e po krivdi kmetskih, uradniških, vojaških in delavskih mas, ampak po zaslepljeni kratkovidnosti vlade sa me. Odpreti oči našim beograjskim vladarjem, da bi ¡očeli kazati dobro voljo, je kakor kažejo vse dosedanje izkušnje naravnost nekaj čisto nemogočega. Sedaj boš pa rekel, ako je temu tako, da pri nas sploh ne bo v masah miru in niti površnega zadovoljstva, potem je pa že danes za obupati. Temu ni tako in sicer nimamo mi v rokah ključ do zloma sejalcev nemira, pač pa naši brati Hrvati.
Ko bodo prišli zastopniki hrvatskega naroda do prepričanja, da treba tudi Hrvatom napram Beogradu pokazati nekaj dobre volje in si šli po pravico v narodno skupščino, tedaj bodo tudi Srbi prisiljeni, da bodo začeli kazati dobro voljo razumevanja slovensko Iirvatskih pravic, teženj in zahtev.
In ravno ta zavest ,da srbijanske vlade trgajo iz ljudskih mas mir in zasajajo nezadovolje, krepi v srcu slovenskega naroda prepričanje, da se mora osamosvojiti in postati gospodar na svoji zemlji.
Nas Slovence mora držati po koncu goreča želja, ¿a se že vendar za drugi Božič omehča trdoglavost zastopnikov hrvatskega naroda, da pokažejo vsaj nekaj naklonjenosti napram Srbom in potem bo zlomljen režim samovoljnih in slepih sejalcev nemira in za tem
bedo prišli časi, ki bodo vsaj podobni, če že ne enaki onim, v katerih smo živeli v prvem jugoslovanskem Božiču leta 1918.
Dobre volje ni na najvišjih mestih, radi tega ni miru v srcih ljudskih mas. Ključ do vsaj prisiljene dobre volje beograjskih vladarjev, pa imajo v rokah zastopniki hrvatskega naroda. Dal Bog, da bi že bil Božič 1924 nekak mejnik glede miru v srcih naših državljanov kakor je bil Božič 1918 ognjišče navdušenja za uresničeno ustvaritev nove države.


N A R O D N O-G O S P O D A R S K I TEČAJ
dne 27., 28. in 29. decembra se vrši
V	MARIBORU v dijaškem semenišču,
V	CELJU v vrtni dvorani pri Belem vola.
Skupna stanovanja: v Mariboru: v dijaškem semenišču, v Celju: v misijonski hiši pri Sv. Jožefu.
UDELEŽENCI, ki pridete že na Štefanovo in želite skupna stanovanja, s oglasite: v Mariboru v dijaškem semenišču, v Celju pa v tajništvu Hlov. ljudske stranke, hotel Beli vol. — Prinesite seboj koc in brisačo!
PREDAVANJA
se začnejo 27. decembra ob 9. uri predpoldne.
PREDAVATELJI: dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Leskovar, dr. Jeraj, dr. Capuder, poslanec Vesenjak, poslanec Pu-šenjak, dr. Ogrizek, dr. Rakun, dr. Hodžar, dr. Basa j, poslanec Kremžar, ravnatelj Mirt, dr. Kotnik, Živortnik, dr. Mirko Božič, Munda, Krajnc,
Barle.
■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■•■O
Naprava novih travnikov.
Za povzdigo živinoreje je potrebno uporabiti vse pripravne lege za travnike. Najboljši travnik se napravi iz vlažnih njiv, ki jih obsejemo s primerno mešanico trav ( in detelj. Stari travnik se prenovi tako, da se dobro pre- i orje, zagnoji in očisti plevela. Nato se vsejejo poljski sa- j deži, zlasti okapavine in vsako leto gnoji s hlevskim gno- ] jem. Šele čez par let se travnik na novo obseje.
Novi travniki morejo biti stalni ali začasni travniki, ki ' jih čez šest let zopet preorjemo v njive. Pri napravi novih travnikov, bodisi stalnih ali začasnih, je glavna stvar, da sejemo primerno zmes žlahtnih trav in detelj.
Na travnikih nahajamo veliko množino najrazličnejših trav, ki jih razdelimo v visoke in nizke. Ako hočemo imeti gosto rušo, moramo sejati visoke in nizke trave, pome- . šane med seboj. Po trajnosti razdelimo trave v večletne ; ali trajne, dveletne ali samo enoletne trave. Vseh trav ne moremo lahko poznati. Dovolj je, ako se seznanimo ; vsaj s travami, ki so najbolj razširjene in nam dajejo naj- . boljšo krmo in najbogatejše košnje.
Ena najboljših trav je gotovo visoko ali francoska pahovka (Avena elatin), ki je najvišja trava v naših krajih. Pozna se jo po klasju, ki je slično ovsenemu. Razloček je
samo ta, da je nekoliko drobnejše. Francoska pahovka raste povsod, le v premokrih legah ne uspeva. Vm6ko podnebje ji najbolj ugaja. Raste hitro, se zgodaj razvije, da je pa le po dve košnji. Korenine razvije globoko v zemljo ter se vsled tega suši dobro upira. Je večletna trava in pripravna za večletne mešanice in stalne travnike. Francoska pahovka zori zgodaj in seme se rado otresa pri sušenju. Daje veliko dobre krme.
Pasja trava (Dactylis glomerata) je enako trajna visoka trava, ki raste najbolje na vlažni ilovnati zemlji. V dobri zemlji daje po tri košnje. Priporoča se. za večletne mešanice in stalne travnike. Pasja trava daje bogate in dobre košnje.
Laška ljuljka (Lolium italicum) je svisoka in hitro rastoča trava, ki daje v srednje težki zemlji in ob dovoljni vlagi po 3 do 4 dobre košnje. Dobra je za dve- in triletne mešanice.
Angleška ljulka (Lolium perenne) spada med visoke trave, se močno obraste in tvori gosto rušo, zato se jemlje za goste trate po parkih, vrtovih in drugih olepševalnih nasadih. Traja več let in se seje zategadelj za večletne mešanice. Angleška ljuljka raste najbolje v ilovnati in vlažni zemlji.
Zlati oves ali zlata pahovka (Avena flavescena) je visoka in trpežna trava, podobna francoski pahovki, od katere se razlikuje v tem, da ima drobnejše in svetlejše listje. Uspeva dobro v srednje težki zemlji in bolj suhih legah. Zlati oves je dober za napravo stalnih in začasnih travnikov, ker daje izvrstno krmo in dobre košnje tudi v otavi.
Travniška bilnica (Festuca pratensis) spada k najboljšim travam in dela gosto rušo in izvrstno seno. Uspeva najbolje v srednje težki ilovnati zemlji, ki je zadosti vlažna. V prvem času raste počasi ter se razvije še le v tretjem letu do svoje popolnosti in traja nato dalje časa.
Mačji rep ali timotejka (Phleum pratense) je trpežna, visoka trava, ki raste najbujnejše na vlažni in težki zemlji. Daje mnogo dobre, četudi debele krme. Mačji rep raste počasi ter se priporoča za dve- in večletne mešanice.
Lisičji rep (Alopocurus pratensis) je izvrstna, visoka, večletna in prav zgodnja trava, ki je primerna za naj-vlažnejše lege. Za lisičji rep niso suhe lege, ker ima plitve korenine.
Pasji rep ali grebenčica (Cynosurus eristatus) je nizka in trpežna trava ter dela gosto trato in dobro krmo. Razvija se v mladosti počasi in raste dobro v težki zemlji in vlažnih legah.
Travniška latovka (Poa pratensis) je nizka, trajna trava in daje dobro in zgodnjo krmo. V pretežki zemlji ne uspeva dobro ter se pozna po tankih bilkah in drobnih latovih.
Navadna latovka (Poa trivialis) je podohna travniški latovki. Razlikuje se od nje edino v tem, da je nekoliko višja. Raste povsod po vlažnih legah in daje samo po eno dobro košnjo.
Šopulja (Agrostis stolonifera) je trajna in nizka trava, ki dela gosto rušo. Šopulje je več vrst, ki se odlikujejo s tem, da napravljajo dolgo lat, polno drobnih klaskov. Dobra je za vlažne in mokre lege in raste rada po njivah kot nadležni njivski plevel.
Ovčja bilnica (Festuca ovina) je nizka in trajna trava, ki raste povsod po pustih in suhih mestih. Kljubuje najhujši suši ter je vsled tega dobra za slabe in suhe lege. Dobra je zaovčjo pašo, ker ima kratko in debelim ščetinam podobno Ustje. Ovčja bilnica se priporoča za lege, kjer druga trava ne uspeva.
H^gvT^-fCTrn,»»-^.—^....... . i mirnim.. ■ i	............
Občinstvo v srednji ladji se je razmaknilo. Sredi valovečih glav, sredi črnih, žalnih oblek je nastal otok.
Aleš se je stresel.
Tamle spodaj je ležala — krsta.
Z dragoceno preprogo iz rdečega žameta je bila odeta, križ se je belil na njej, neštevilni venci so jo obdajali, goreče sveče —. In krog krste so stali najodličnejši aastopniki države in družbe, cerkveni dostojanstveniki v bogatih ornatih in ob vznožju krste edini sorodnik — Širne Blaž.
Pokopavali so njega — Aleša Blaža.
Ali je bila tista krsta kriva, ali cvetlice in sveče, ali venec visokih dostojanstvenikov, ki je obdajal krsto, kdo ve —. Pa dejstvo je bilo da je prizor udaril na Aleševo dušo kakor težko, silno kladivo in zrušil v njej zadnje ostanke samopremagovanja.
Že ves čas sem ga je dušilo in tiščalo v grlo. Mogočno grmenje orgel, veličastno petje, polna cerkev, — vse to je delovalo in vplivalo na njegovo mehko, občutljivo dušo, silno, pretresljiva In nazadnje krsta z venci in cerkvenimi dostojanstveniki —.
To je bilo preveč —.
Ni mislil na nesrečni, nepremišljeni korak, ki je povzročil vso to strašno zmoto, ni misli na to, da leži tam spodaj truplo navadnega, vsakdanjega sluge in povrh Se malopridneža —.
Pred njegovo dušo je stalo le eno, veliko, vse obvladujoče dejstvo —.
Vse to je bilo zanj, za pisatelja Aleša Blaža.
Pisal je, kar mu je srce narekovalo, hotel je povedati, ¡udi drugim, kar je mislil in izkusil, on plahi, boječi, revni človek. Pole in pole belega papirja je polnil s fccni* Vml Kaj j« bilo posebnega n* len?
Ln narod, tisti narod, ki ga je dosedaj dolžil sebičnosti in nezavednosti, ki ga je dolžil težkih krivic, za-grešenih na njem in na njegovih idealih, — ta narod mu je tole dajal, je tako slovesno slavil spomin njegovega imena —!
Ni se mogel več držati —.
Njegove oči so begale po cerkvi, kakor bi iskale opore, Skozi rdeča in modra stekla visokega okna je zasijalo večerno solnce in posijalo na krsto. Aleševe oči so šle za žarki, pogledal je na krsto in —.
Jok je pretrgal grobno tišino cerkve, glasen, nevzdržen nepritajen jok —.
Aleš Blaž je jokal, da mu je stresalo telo.
Pevovodja je planil raz svojega visokega stojala.
«Molčite! — Ali ne bodete molčali!« mu je šepetal in ga grabil za ramena.
Aleš Blaž se ga ; otresel.
Organist je prihitel, pevci so se zbirali naokoli.
«Kdo je pa ta človek? Kako je prišel sem gori?«
«Bog vedi —! «Kdo ste?« je spet tresel pevovodja Aleša za ramena. «Niste pevec! Kdo vam je dovolil priti na kor?«
Aleš mi je odgovoril. Pretresujoč jok, glasen, brezobziren — to je bilo vse, kar so zvedeli od plešastega, debelušastega, postaranega človeka.
«Smešno!«
«Kaj naj počnemo • njim?«
«Vse bo skazil!«
«In ohredi se zač—.«
«Psssst, pssst —! Gospod organist! Spodaj čakaj» a» vasi« je prihitel nekdo.
«Pri vseh —U
Organist je planil k svojemu sedežu in zagrabil za glasove. Roke in noge, oboje je bilo hkrati na delu. In vmes je nagnil glavo k enemu izmed pevcev:
«Pokličite koga, naj ga spravi s kora!«
Med pevci je zavalovelo. Nekdo je hitel po stopnicah.
Orgle in pevci so se z združenimi močmi lotili, da preglase nesrečni jok, kar se jim je končno res tudi posrečilo.	•
Pa tudi krepke roke so pograbile jokajočega Aleša za ramena in roke. Otresal se jih je, pa ni šlo. Dva moška sta ga držala in ga tiščala k stopnicam in po njih navzdol. Pol stopajoč pol padajoč so prispeli v cerkev, vrata so se odprla in Aleš Blaž se je znašel s svojima spremljevalcema na svežem zraku, brez klobuka je bil — nekje ga je izgubil potoma med ruvanjem in suvanjem — in težko je sopel. Tudi spremljevalca sta težko sopela.
Globoko sta si oddahnila in z zmagoslavno se bleščečimi očmi sta ga gledala, kot bi bila kdove kako naporno delo izvršila, kar sta tudi res, in kot bi hotela storiti še več, pa se ne moreta prav odločiti.
«Kako ste prišli v cerkev? Kje imate vstopnico«?
Zmedeno je stikal Aleš po žepih.
«Menda sem jo izgubil«, je dejal slabotno.
«Kako se pišete? Kdo pa ste?«	s't
«Aleš Blaž.«
«Seveda —! Aleš Blaž, kajpak! — Zmešalo se mu jel Ali pa je pijan!«
«Pijan je! — Poberite se in glejte da ne pridete več blizu!«
Ljudje, ki so prišli gledat pogreb, so se radovedno «hirali, policaj j« prišel od nekod.
(Dlj» prihodnjič)*
J
2Ü>. decembra 1VWR.
slovenski gospodar.
Siran J.
Trda bilnica (Festuca durmsctda) je ovčji bikuci po-sobna, nizka trava, ki je primerna ea vlažne lege. Podobna ji je rdeča bilnica (Festuca rubra), ki je za travnike več vredna, kot ovčja bilnica. Spodaj ima rdečkaste »ilke.
Trstikasta bilnica (Festuca amudinacea) je visoka in trajna trava, ki sicer ne daje dobre krme, vendar pa je «ti bogatih košenj dobra za vlažne lege.
Medena trava (Holcus lanatus) je visoka trava, ki • aste najraje na vlažnih in mokrih travnikih ter daje bogate košnje, čeprav manj vredno krmo.
Razen trav se na travnikih nahajajo razne detelje in ielišča. Detelje zboljšujejo krmski pridelek in pomagajo travam do boljše rasti. Zato jih sejemo skupno s travami, ia dobimo dobro rušo. Najbolj se ceni domača detelja, ki raste divja po naših travnikih. Samorastla travniška detelja je za napravo travnikov več VTedna, kot njivska domača detelja, ker je večletna in proti mrazu popolnoma neobčutna. Njeno seme je drago in se težko dobi.
Švedska detelja je primerna za mokre lege in pre-oaša najhujši mraz brez škode.
Lucerna ali nemška detelja je le v gotovih slučajih na mestu za mešanje s travo. V poštev pride zlasti v južnih krajih, kjer domača detelja ne uspeva.
Esparzeta je pripravna za kamenite in suhe lege.
Nokota je dobra za travnike na suhih in revnih tleh.
V	mokrih tleh raste močvirna in kosmata nokota.
Bela detelja je najboljša za pašnike. Samorastla bela detelja je trajna, druga pa hitro izginja iz travnika. Proti suši je odporna in raste še prav dobro na peščenih tleh Žn suhih legah.
Hmeljna lucerna je dobra za suhe in slabe travnike In izvrstna za pašnike. Uspeva najbolje v gorkem in vlažnem podnebju.
Zajčja detelja ali ranjek uspeva celo na golem kamenju in je radi tega priporočljiva za lapoma, apnena in peščena tla in suhe puste lege.
Razen že navedenih detelj se dobe na travnikih še razne druge detelje in grašice. Omenijo naj se ptičja grašica, travniški grahor ali travniški čistnik.
Na travnikih najdemo tudi veliko število manj vrednih zelišč, kakor kumina, rman, trpotec, mleč, baberna lica ali strašnice, kampanelico, grintavec itd. Navedena eelišča ne pomenijo mnogo, čeprav so nekateia zdravilna. Vsa druga zelišča prištevamo k plevelu, ker izsesavajo po nepotrebnem travniška da in izpodrivajo koristne irave in detelje.
Travniška semena je kupovati čista in nepomešana.
V	mešanem semenu se nahajajo dostikrat celo plevelna semena. Semena navadno niso nikdar popolnoma čista; zato jih semenski trgovci označujejo z ozirom na čistost in kaljivost v odstotkih. Ako vpoštevamo oboje na ta način, da množimo čistost s kaljivnostjo, dobljeni zmnožek pa delimo s 100, tedaj izvemo, kakšna je rabljivost dotičnega semena. Ako znaša n. pr. čistost semena 80 odstotkov, kaljivost pa 90 odstotkov, znaša rabljivost 80 krat 90 : IGO, torej 72 odstotkov. Če se hočemo prepričati, ali je seme res čisto in kaljivo, ga moramo poslati na kmetijsko kemično prebkuševališče v Maribor ali v Ljubljano.
Začasne travnike kosimo po šest let, nato pa jih zopet preorjemo in predelamo v njive. Začasni travniki dajejo izvrstno krmo in bogatejše košnje, nego stalni trav--niki in to radi tega, ker jih napravljamo na Gbdelani in gnojeni zemlji. Za napravo začasnih travnikov je treba primernih detelj in trav. Trav se mora sejati več, kakor detelj. Deteljnega semena se vzame navadno ena tretjina, torej približno 33 odstotkov, druge dve tretjini pa primernega travnega semena.
Izmed trav je sejati ponajveč takšne, ki trajajo po 4 do 6 let, kakor pasjo travo, lisičji rep, francosko pa-hovko itd. Te trave se razvijajo pozno in dajejo šele v drugem letu popoln pridelek. Zategadelj je primešati tudi takšne trave, ki že v prvem letu dajejo dobre košnje, kakor laško ljuljko in angleško ljuljko. Ker imenovane trave kmalu zginevajo, jih je sejati v menjši meri, k večjemu 5 do 10 odstotkov. Ako bi teh trav ne sejali, bi imeli •sprva gosto, pozneje pa redko rušo.
Prav tako izbiramo primerne detelje, ki morajo biti po večini večletne. Če sejemo tretjino vseh detelj, se naj vzame polovica dveletnih in polovica večletnih. To se ravna po podnebju in po legah. Večletne mešanice se morajo sejati gosteje in se mora za takšno setev vzeti polovico več semena, kakor za čisto setev. Za oral je treba približno 10 kg deteljnega in 40 kg travnega semena.
Ivan Štampar, ekonom graščine Ormož.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Vlada je sklenila Radiča takoj zapreti, ko se vrne ter ga soditi v Beogradu. S tem bi ga rada ustrašila, da se ne bi vrnil in da bi v njegovi odsotnosti imela proste roke na Hrvatskem, kjer upa s pomočjo enega dela hrvatske gospode razbiti in preckreniti politično stališče Širokih mas.
Pomcžno delo za po povodnji prizadete kraje je vlada odstopila »Rdečemu križu«, kateremu bo pomagal poslanski odbor. Od Jugoslovanskega kluba je v tem cdboru poslanec Sušnik.
Pristaši pokojnega Protiča so v Beogradu zborovali in sklenili, nadaljevati s pokTelom neodvisne radikalne stranke ter izdajati svoj Ust z ozirom na razdropane razmere v radikalskem kluba
Seje skupščine so cdgodene in se bodo najbrž začele Se le po pravoslavnem novem letu okrog 16, januarja.
VOLITVE V GRČUI.
V nedeljo so se nepričakovano mirno izvedle volitve v Grčiji, pri katerih so dosegli pristaši bivšega vladnega predsednika Venizelosa velike uspehe.
RAZMERJE MED NEMČIJO IN FRANCIJO ;e je precej zboljšalo, ko je nastopil nemško vlado državni kander Marx. Nemšld kancler je Franciji sporočil, da želi mačeti z njo resna pogajanja in imenovati za Pariz pcsla-ruka. Francoska vlada pogajanj ne odklanja in je očividno veliko mehkejša, kakor preje. Pogajanja bi se tikala upo-stavitve gospodarskega stanja v Porenju in Poruhrju, kjer pa francosko-belgijska okupacija v eni ali drugi obliki o-stane, dokler se reparacijsko vprašanje ne reši v celoti. Francija tudi ne bo podpirala separatističnega gibanja .v Porenju, je pa zato, da dežela dobi svoj avtonomni statut in hoče imeti svojo mejo zavarovano proti morebitnemu napadu. — Francoski pogoji niso nesprejemljivi, seveda so v marsikaterem oziru težki. Zlasti se Nemčija upira obnovitvi delovanja mednarodne kontrolne komisije nad Nemčijo. Nekateri mislijo, da hoče Francija skleniti z Nemčijo ugoden dogovor, da postavi morebitno vlado Macdonald—Lloyd George pred gotova dejstva. Drugi pa menijo, da vodi Poincareja ravno ozir na izpremenjeno smer v Angliji do večje dobrohotnosti napram Nemčiji.
CELO RUMUNIJA PRIZNAVA RUSIJO.
Listi iz Bukarešte poročajo, da je rumunska vlada predlagala ruski sovjetski vladi sporazumno konferenco na Dunaju, kamor naj bi obe vladi odposlali svoje zastopnike. Ruska vlada je predlog Rumuske odobrila in avstrijsko i vlado popra šala za dovoljenje takega sestanka. Rumunska ' je pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Rusijo. Za ; pogoj obnove diplomatskih zvez pa stavi Rumunska zah-! tevo, da sovjetska vlada prizna aneksijo Besarahije od strani Romunske.

Naše prireditve.
Sv. Jurij v Slov. gor. Bralno društvo »Edinost« priredi na Štefanovo, dne 26. t. m., ob treh popoldne lepo božično igro s petjem v treh dejanjih in petih živih slikah v prostorih g. Jožefa Krajnca.
Telovadno društvo Orel pri Sv. Benediktu v Slov. g. vprizori dne 26. t. m. to je na Štefanovo zanimivo igro: »Dimež.« Vabljeni vsi faiani in tudi sosedje. Začetek cb treh popoldne. — Odbor.
Katoliško izobraževalno društvo na Polzeli priredi na praznik sv. Štefana dne 26. dec. igro Lurška pasti-rica« zraven dvospev «krojač in čevljar« v prostorih g. Cizeja. Zatečetk točno ob pol 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, se prijatelji poštene zabave vljudno vabijo.	Odbor.
Dekliška zveza v Braslovčah ima v nedeljo, dne 23. decembra svoj redni občni zbor po večernicah v društveni sobi. Mladenke in žene prijateljsko vabljene.
DELAVCI PRI PROTIDELAVSKI STRANKI
Iz Ceršaka pri Št. Ilju v Slov. gor. poročajo:
Čujte, g. urednik, noši ubogi fabriški delavci so organizirani pri demokratski stranki dr. Žerjava. Ali se ne sme-jite? Smejati se mora ves svet. Saj se celo krave v celem št. Ilju smejijo. Demokrat pa delavec, to je ravno tako kot ogenj in voda.
Demokratska stranka je meščanska stranka, stranka kapitalistov, krščenih judov, goljufov, bankirjev, izvozni-čarjev, liberalnih odvetnikov in liberalnih učiteljev. Kako pridejo v to družbo ubogi delavci?
Demokratska stranka je velesrbska, ki hoče vse po-srbiti, ki hoče in stremi po nadvladi Srbov, ki je ustvarila centralizem, ki podpira belgrajsko, goljufivo bando, ki iz-žema Slovence in jim pije kri, ki je zagrešila, da nem Slovencem tako slabo gre, ki hoče slovensko pleme uničiti. Kako pride v to družbo ubogi slovenski delavec?
Demokratska stranka je skoz in skoz liberalna, smeši katoliške duhovnike, grdi katoliško Cerkev, imenuje dobre kristjane klerikalce, farške podrepnike, tercijalke itd. itd. Demokratska stranka je pretiverska stranka, hoče kateheta izgnati iz šole, dela za protiversko šolo, je proti svetosti in nernzdruženosti zakona. Kako grdo piše ta stranka v »Uniji« o papežu, o katoliških praznikih itd. Demokratska stranka dela za pravoslavno srbsko cerkev. Kako mere biti katoliški delavec, ki hodi v cerkev in k spovedi, član te stranke?
Demokratska stranka je protidelavska stranka. Kdaj pa so bili bogati bankirji, izvozničarji in advokati za uboge delavce? Demokratska stranka je neštevilnokrat dokazala, da je proti interesom delavcev. Ona je ustvarila zakon o zaščiti države. Po tem zakonu, ki so ga skovali demokrati, se ne sme delavec ganiti, ne sme nikdar štraj-kati, če je še tako slabo plačan. Če ga tudi bogati fabrikant tako izkorišča, tiho mora biti, drugače ga zaprejo v kajho kot protidržaven element. Za sveto voljo božjo, kako more biti ubogi delavec pri tej stranki?
Demokratska stranka je nesreča za Jugoslavijo, zato je tudi nihče ne mara. Pri zadnjih volitvah je dobila v Sloveniji samo pol poslanca v Ljubljeni. Zdaj pa v zadnjem času zapuščajo tudi meščani, trgovci v mestih in na deželi kar trumoma to stranko. Tudi učitelji gredo k radikalom. Nihče torej ne bo pri tej stranki, razen ubegi delavci v Ceršaku in njihov ubogi general. Pri zadnjih volitvah v Avstriji niso dobili demekrati niti enega poslanca. Cel svet jih zapušča. Samo ubogi delavci v Ceršaku se dajo od te stranke farbati. Delavec, ki je pri demokretski stranki, je podoben teletu, ki pristopi k mesarski zadrugi
ali kuri, ki drži z lisico, aii miši, ki drži z mačko, ali mački, ki drži s psom.
Naše pridne delavce v Ceršaku je na led spravil neki obskumi Hercog, o katerem vobče govorijo ljudje, da mu precej manjka, da ima zavreto kri. Ta Karlček je bil enkrat Orel, bil je pri krščanski Slovenski ljudski stranki, potem je bil Radičevec, potem republikanec, zdaj pa je kraljevsko meščanski buržoazijski demokrat. Menja svoje mnenje kot žid svojo robo. Ni ga resno vzeti. Ubogi siromaki, ki gredo temu človeku na Umanice! Nekaj se je« rvad žebotom in nad celim svetem in še nad par vasi na-vrh, pa ne ve zakaj. Hoče pač kljubovati kot kak črne» rikav otrok. Karlček, boš že postal zopet ponižen! Bog ne pusti drevo rasti do neba. Samo rečemo ti: Zebot je najbolj priljubljen in najdelavnejši poslanec cele Jugoslavije, ki mu nisi ti vreden jermenov od čevljev odvezati. On je dobil pri zadnjih volitvah največ glasov v Sloveniji, Če si ti siromaček ravno proti njemu delal.
MARIBORSKA POROTA.
Posilstvo.
Dne 12. decembra se je zagovarjal pred poroto 18-Ietni mesarski pomočnik Bonifacij Bohi iz Ploderšnice radi hudodelstva posilstva. Ko se je vračala dne 12. sept t. 1. delavka Marija S. z dnine domov, sta jo povabila Bohi in njegov tovariš na kozarec vina v gostilno Peklar. Ko je S. odšla iz gostilne, je šel Bohi za njo ter jo v bližini njenega doma napadel. Zamašil je je usta in jo nato posilil. Po dejanju je zbežal z doma ter se dalje časa skrival. šele dne 29. sept. so ga orožniki zasačili v Zg. Cmu-reku. Porotniki so vprašanje posilstva zanikali, nakar je bil Bohi oproščen.
Zločin, odkrit po 12 letih.
Roza Trop je stala že pri jesenskem zasedanju pred porotniki, v svrho natančnejše ugotovitve pa je bila takrat razprava preložena. Obtožena je, da je pred 12 leti dne 16. avgsta 1911 zažgala županu v Obrežu, g. Ivanu Ravšl, gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal z žiivino in krmo vred. Dejanja je bil prvotno osumljen slaboumni Alojzij Kolarič, čegar sorodniki pa so takoj dokazali njegovo nedolžnost. O zadevi potem celih 12 let ni bilo sli-, šati več besede. Dne 14. junija 1923 pa je Ana Dogša ovadila svojo sestro Rozo Ti op, da je ogenj pri Ravšlu ona zanetila iz maščevanja, ker je bil Ravšl kot župan v pravdi zaradi ločitve zakona z njenim možem Francem Tropom na moževi strani. Tropova je takrat tudi prosila svojo sestro, naj tega nikomur ne pove in Dogševa je v resnici molčala celih 12 let Da pa je prišel zločin končno le na dan, je vzrek ta, da je prišlo med obema sestrama do prepira zaradi preužitka. Po izpovedi Ane Dogša je njena sestra Tropova zažgala gobo, jo zavila v papir in vrgla potem v podstrešje Ravšlovega gospodarskega poslopja, ki je takoj zgorelo. Pri penovni porotni obravnavi so vnovič zaslišane priče izpovedale za obdolženko ob-težilno, nakar so jo porotniki spoznali za krivo. Senat jo je obsodil na osem let težke ječe.
Stara tatinska bratca sta Friderik Godec iz Male Nedelje in Ivan Pistotnik iz Okonine. Bila sta že večkrat kaznovana, toda delamržnost in naklonjenost do tatvine ju še ni prešla. Do jeseni sta sedela v zaporu, teda amnestija ju je osvobodila. Komaj sta bila svobodna, sta že začela s starim rokedelstvom. V noči od 9. na 10. oktobra sta v Prebukovju ukradla posestniku Juriju Ajdu vola, ga odgnala v Krapino in ge tam prodala. Izkupiček sta kmalu porabila, pa sta radi tega zasnovala novo tatvino. V noči cd 22. do 23. oktobra t. 1. sta ukradla posestniku Francu Križan v Kokoričih v ljutomerskem okraju dve kobili, posestniku Josipu Heriču iz iste vasi sta pa izmaknila voz in opremo ter se nato odpeljala zopet pr ti Krapini, kjer sta pa bila aretirana. Na razpravi sta krivdo priznala, nakar je bil obsojen Godec na 5, Pistotnik pa na 6 let ječe,	J
Nevarni tatovi	""*> : "; v
so pekovski pomočnik Ivan Straser iz Pobrežja, monter J. Fras iz Slov. Bistrice in Jakob Kidrič, že sami steri znanci sodišča, kjer so že večkrat sedeli. Jakob Kidrič je v poletju kot kaznjenec pobegnil iz mariborske jetnišnice in med tem časom izvršil več tatvin. Dne 4. septembra je pa vlomil z ostalima dvema tovarišema v stanovanje dvornega sodnega svetnika g. Fona, kjer so odnesli mnogo obleke in drugih stvari v vrednosti 200.000 kron. Blago so prodali, z izkupičkom pa veselo živeli, dokler jih ni zalotila roka pravice. Porotno sedišče je obsodilo Kidriča na 6, Frasa na 7 in Straserja na 5 let težke ječe.
Tedenske novica.
Shodi poslancev SLS. V nedeljo, dne 23. decembra,
se vršijo shodi SLS: Galicija po rani sv. maši; govori poslanec Krajnc. — Ponikva oh južni žel. ob pol deveti uri pri Pinterju; govori poslanec Vrečko. — Ojstrica na Koroškem po sv. opravilu; govori poslanec Kugovnik.
krajevne odbore SLS, katerim smo poslali koledar je Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1924 prosimo, da jih hitro razprodajo in pam denar po priloženih položnicah takoj pošljejo.
Dodatno k članku «Na agitacijo za naše časopisje« v zadnji številki našega lista priporočamo prav toplo list «Naš dom«, ki je glasilo Prosvetne zveze v Mariboru in stane letno D 12.50 Vsa naša društva, vsi naši. pristaši, posebno še mladeniči in dekleta, naj naročijo «Naš dom«.
Mariborske novic«. Odkar so postali nemški poslan ci zavezniki Pašičeve vlade, so tudi postali po Sloveniji Nemci in nemškutarji silno orzni. To nemško
drznost posebno občutimo v Mariboru. V svojih zahtevah se upajo mariborski Nemci tako daleč, da so prosili v Beogradu za dovoljenje, da bodo lahko odprli v Mariboru svojo lastno tiskarno, kjer bodo tiskali en nemški dnevnik in najbrž za podeželsko nemškutarijo tudi kak slovenski list po vzgledu rajnega ptujskega «Štajerca«. Pašičeva vlada jim bo skoro gotovo dala dovoljenje za tiskarno. Proti drznim nemškim zahtevam t Mariboru so se združile vse slovenske stranke in organizacije. osnoval se je skupen odbor iz zastopnikov vseh slovenskih strank in ta odbor sklicuje za nedeljo, dne 23. t. m. skupno protestno zborovanje zoper drzne nemške zahteve. To zborovanje se vrši pri lepem vremenu ob 11. uri na Slomškovem trgu pri stolnici, pri •labem vremenu pa v Narodnem domu. Govori profesor dr. Ribarič in zastopniki strank in drugih organizacij. Somišljeniki, pridite na ta shod, da bo veličasten! — Zaklicali hočemo vladi in Nemcem glasno v obraz, da se v naši državi ne damo več tlačiti in zatirati od tistih Nemcev, ki so nas pod Avstrijo stiskali in tlačili. — Mariborski Ljudski oder priredi danes ob pol osmi uri zvečer v Lekarniški ulici v čast Orlom, udelžen-cem tečaja igro «Veriga*. — V Mariboru je razstavil svoje lepe slike ljutomerski rojak Ante Trstenjak. Mladega umetnika so odlikovali celo v Pragi. — Mariborske trgovine bodo v nedeljo pred Božičem odprte.
Udeležence narodno-gospodarskega tečaja v Mariboru in Celju, ki želijo brezplačno skupno stanovanje, opozarjamo, da vzamejo seboj koc in brisačo! Stanovanja bodo v Mariboru v dijaškem semenišču, v Celju pa v misijonski hiši čč. oo. lazaristov pri Sv. Jožefu.
Novice od Sv. Petra pri Mariboru. Dne 9. decembra t, L je previden umrl prevžitkar Anton 2eleznik v Ne-bovi Rojen je bil leta 1841. Zopet je legel k počitku mož, kakcršnih je dandanes malo. Bil je skrben gospodar, dober oče, svoje otroke (sedem) je vse oskrbel. Najstarejši sin Anton je na posestvu, sin Jurij je učitelj pri Sv. Juriju v Slov. gor., hči, č. sestra Anzelma tukajšnjega zavoda čč. šolskih sester, je učiteljica v Apačah, sin Janez je puškar pri 45. pp. v Mariboru, drugi so vsi ali na posestvih ali pa drugače oskrbljeni. Bil je tudi veren kristjan. Niso bile zastonj besede, katere je govoril č. g. župnik štrakl pri odprtem grobu, da je bil umrli ne samo kristjan v krstni knjigi, temveč je tudi zvesto izpolnjeval dolžnosti pravega kristjana. Pri vsaki cerkveni pobožnosti si videl Železnike pristopiti k božji mizi, najsi je bila po-božnost možev, tridnevnica itd., aH pa za njegovo osebo znamenit dan. Tudi kot star veteran (služIl je vojake in osem let orožnike) se je redno udeleževal veteranskih pobožnosti, posebno kadar so naši veterani obhajali spomin na bitko leta 1866. Še pred par tedni, ko je prišel zadnjič v cerkev v slabem vremenu, da bi sprejel Njega, ki je večno življenje, je bridko tožil, da ne more redno zahajati v božjo hišo, ker ga noge zapuščajo. Kakor v verskem, tako tudi v političnem življenju, kot katoliški Slovenec, je bil mož na svojem mestu. Nobenih volitev ni opustil. Bil je tudi čez 40 let v občinskem odboru, ni se bal zamere ne od desne in ne od leve strani, kadar je šlo za dobrobit občine. Služboval je peterim županom, šele sedaj (1921) je odpovedal vsled starosti svoje sodelovanje. Tebi pa, dragi Zeleznik, daj Vsegamogočni miren počitek pri Materi Gcrski, katero si tudi prav posebno častil. — Pri nas je tudi mirno v Gospodu zaspal bivši tukajšnji posestnik Kokol Jakob v Krčevini po dolgi in mukapolni bolezni. Pred devetimi leti ga je zadel mrtvoud in od takrat je bil vedno v postelji ter je zadnji čas hudo trpel. Dočakal je lepo starost 84 let
Cerkvena pobožnost pri Sv. Križu nad Mariborom. Dan božjega blagoslova in milosti je bil za nas enajsti december. Imeli smo dan večne molitve. Že na vse zgodaj so se približevale cerkvi od vseh strani svetle luži, ob 6. uri je bila hiša božja polna pobožnih vernikov. Ne bomo pozabili ginljivih in resnobnih naukov, ki smo jih ta dan slišali iz ust g. župnika iz Kamnice in domačega gospoda župnika. V Marijin vrtec in v Marijino družbo je bilo sprejetih lepo število dečkov in mladeničev. Marijine družbe ni ee so se vrstile skozi celi dan v glasni molitvi pred Najsvetejšim. K sv. obhajilu je pristopilo na stotine vernikov, malih in velikih. Sreča in zadovoljnost se je naselila v vse hise, ki so se udeležile te ginljive pobožnosti.
f Gospod nadučiteij Emerik Moric. Iz št. Petra pod Sv. Gorami nam poročajo: Nas vse Šentpetrane je dir-nila žalostna vest, da je umrl v Ljubljani naš g. nadučiteij Emerik Moric 12. t, m. v 65. letu svoje starosti. Pred kratkem je stopil v pokoj in se preselil k svoji hčerki v Ljubljano, kjer ga je kmalu zagrabila neusmiljena smrtna roka. Blagopokojni je bil dolgo vrsto let vodja naše šentpeterske šole kot ¡zborna učna moč, veren kristjan ter preizkušen svetovalec staršem glede odgoje otrok. Bil je priljubljen, čislan in spoštovan daleč na okrog. Bil je zvest pristaš SLS, star naročnik njenih glasik in posebno še dopisnik «Gospodarja«. Z duhovščino je vedno živel v najiskrenejšem prijateljstvu in baš radi tega je bil tudi kot vzgojitelj mladine na višku. Ako bi bili vsi naši učitelji po vzgledu rajnega gospoda Morica, bi bili tudi tako spoštovani in ugledni kakor je bil pokojni. Rajnemu g. Moricu bo ohranil cel brežiški okraj trajno hvaležen spomin. — Biagi rodbini Moric naše iskreno sožalje.
Novice iz Apačke kotline. Iz Žepovc v Apački kotlini poročajo: Dne 9. decembra je tukaj zlomil pos. Kristijan Bonoforto iz Konjišča z udarci z lopato večkrat desno roko pod rariio posestniku Žnidariču iz Žepovc. Leva roka Žnidariča je poškodovana v vojni, imenovani si mora kruh z rokami služiti. Vzrok alkohol in prepir, premnoge gostilne v Apački kotlini. — Več kot polovica gostiln je odveč. Ako bi bilo istih manje, ne bi bilo toliko umorov, ubojev ter drugih te-
lesnih poškodb kot tudi ne domačega prepira in siromaštva sploh. Tudi policijske ure bo se morale končno vendarle upoštevati kot zakonita naredba. V zadnjem času je zdravstvena komisija oziroma g. okrajni zdravnik ugotovil nesnago v gostilni «Zum Wienerwirth« v Žepovcih in je bila ista na njen predlog oblastno zaprta. Ker pa je gostilničar avstrijski državljan in rad sramoti Slovence, nas psuje, nadalje ker je tudi lastnik gostilne zaklet sovražnik Slovencev, je ista že zopet odprta, akoravno imamo gostiln črez vsako mero in potrebo.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dolgo časa ni bilo niče več slišati iz našega kraja, bili smo prisiljeni skrivnostno molčati. Sosednji kraji so nam namreč bili silno nevoščljivi, da nas ima »Slov. Gospodar« tako rad in od nas vedno kaj lepega poroča. Kamorkoli smo prišli, povsod so nas gledali od strani in nam jezno predbacivali: Kaj se le vi toliko repenčite! Zato smo nekoliko časa previdno molčali in čakali, kdej bodo začeli sosedje marlji-vejše dopisovati »Gospodarju«, pa smo se motili. Samo hudovali so se nad našo pridnostjo, sami pa so ostali leni kakor prej. Zato se odslej ne bomo več ozirali na druge, ampak bomo storili, kar nas veseli. — Od zadnjega poročila se ni zgodilo nič posebnega. Zdravo je vse, že skoro tri mesece ni nihče umrl, ženil se tudi ni nobeden, to se pravi, se ni mogel ženiti; kajti ženinov in nevest imamo veliko, škoda samo, da je svet tako majhen, da ne more sprejeti toliko družin in vsaki dati celo kmetija Tako pa ti revčki in te sirote čakajo in čakajo, da jih kralj Matjaž odreši. — Tudi ogenj smo imeli v Sovjaku, pa je bilo več strahu, kakor škode in le neprevidnost si je naložila občutno kazen. — Sitnih nabiralcev iz hrvatske Bednje smo se zdaj menda rešili po zaslugi okrajnega glavarstva, ne pa še nadležnih Hrvatov iz drugih krajev. Mesca novembra je nabiral pšenico tuj mož z leseno nogo, imel je kar nosača s seboj. Seveda se je radi noge prev smilil dobrim gospodinjam, tako da je odpeljal osem velikih vreč iz teh vasi. Toda na prostem je ded s svojo leseno nogo hitel bcljše, kakor marsikateri od nas, tako da bi lahko tudi delal, kakor drugi, če bi le hotel. Pretekli teden pa sta prišli pobirat dve Hrvatici; pri eni hiši sta vkradli vrečo, pri drugih sta se pa prav drzno obnašali, preklinjali kakor že Hrvatje znajo in nastopali prav oblastno. Sreča pa je hotela, da je prišel ravno orožnik v vas. Ker seveda nista imeli nobenega dovoljenja od ckrajnega glavarstva za nabiranje, jima je žito mimo odvzel in preklinjajoči baburi lepo spravil na varno. Zdaj bo menda mir. Do zdaj se je marsikateri posestnik bal teh potepuhov, češ: Če ga na-ženem od hiše, mi še lahko kočo pežgei Zdaj imajo naši posestniki močno zaslombo pri okrajnem glavarstvu in pri orožnikih. Kajti od vsakega neznanega tujca zahtevajo lahko prej pismeno dovoljenje za nabiranje od domačega ptujskega ali mariborskega okrajnega glavarstva; če tega nima, nai naznanijo tujca orožnikom, ki jih bodo kmalu rešili nadležnega potepuha. Treba bo res nastopiti z vso resnobo, drugače bo kmet delal semo za lenuhe in ne bo imel koščeka belega kruha za praznike. Dobrota je res sirota. — Vesele praznike vsem čitateljem in bralkam! Ne pozabite pred koncem starega lota obnoviti naročninol
Okrajna delavska zveza v Ljutomeru priredi dne 26. t. m., ob pol 9. uri, javen shod v gostilni »Triglav.« Poroča narodni poslanec g. Žebot.
Zadružni tečaj v Celju. Ponovno pozivamo vse naše posojilnice, kakor tudi čč. duhovščino in druge naše somišljenike, da se v čim večjem številu prijavijo za zadružni tečaj v Celju, ki se bo pričel dne 2. januarja 1924, ob 9. uri dopoldne v hotelu »Beli vol« in bo trajal štiri dni. Prijave na Zadružno zvezo, oddelek Maribor.
Občni zbor Kmetske zveze za Celje-ckolico se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. po sedmi sv. maši pri »Belem volu.« Člani, udeležite se istega polnoštevilno!
Novi zvonovi. Iz Šmartna ob Paki poročajo: V nedeljo, dne 30. tz, m. se bo vršila pri podružni cerkvi sv. Janeza v Gorenju slovesna blagoslovitev dveh novih zvonov, katera je ulila tovarna na Jeseniceh. Vsi dobrotniki zvonov in vsi prijatelji zvonenja iz cele Savinjske doline so vabljeni k tej slovesnosti.
Poslanec Jakob Vrečko je dne 15. decembra v narodni skupščini ob priliki razprave o začasnem proračunu za januar, februar in marec govoril o naših cestnih zadevah. Posebno se je zavzel za državno podporo za cesto Lesičje—Prevorje—Sv. Urban—Grobelno v kozjanskem okraju. Po govoru je minister za zgrad-Le g. Uzunovič obljubil g. poslancu, da bo za nadaljevanje le cesle takoj prispeval iz sklada, ki ga ima na razpolago 100.000 D. Ko se bo la svota nakazala, se bo zgradba te ceste zopet lahko nadaljevala.
Upravičena pritožba iz laškega okraja. Najpogla-vitnejša panoga našega kmetijstva je gotovo živinoreja. Zelo občutno vrzel v živinoreji je napravila suša v preteklih dveh letih. Koliko škode pa ni napravila nam kmetom suša, pa hočejo sedaj to napraviti razni pre-kupci, kateri kupujejo živino na HrvalsVem in Srbiji in gonijo v naše kraje, a naše oblasti, posebno okrajna glavarstva gredo tem prekupcem še na roko s tem, da proglašajo naše občine za okužene od slinovke in nam zapirajo sejme. Za svoje zdrave, lepe pitane vole ne najdemo kupca, a že na prvi pogled bolana in mršava živina iz južnih krajev naše države pa se k nam neovirano uvaža in goni po okraju in s tem pospešuje nevarnost okuženja. Saj je itak znano, aa so ravno južni kraji največje zatočišče kužnih bolezni. Od okrajnega glavarstva v Celju pa zahtevamo, da dobro pazi, kakšna živina se pripelje večkrat v Zidanimost in od tam po okraju. Zahtevamo nadalje, naj se v občinah, kjer ni več bolezni, odpiejo sejmi, ali pa nam tudi davke kontumacirajte, oziroma naj jih mesto nas plačujejo Srbi in Hrvati. --- Kmet-davkoplačevalec.
Zanimivosti iz Globokega pii Brežicah. Že mesec dni je minulo po zadnjem shodu g. Davorina Kranjca v Piše-cah. Ne bi več govorili o shodu, ako ne bi »Kmetijski list prinesel skoro cele strani o našem »klerikalnem porazu» in o »sijajnem shodu« samostojnežev, ki si ga pa že več ne upajo sami zase sklicati. — S svojim shodom smo popolnoma zadovoljni, čeravno ne morda tako, kakor bi bili samostojni, če bi imeli enakega in bi tedaj gotovo priredili posebno izdajo svoga lista. Od g. Ureka smo pač pričakovali, da nam bo pri tej priliki razložil, kako je sklenil račune o delitvi baronovega posestva, ki ga je razdelil med svoje kulukarje, ki so mu morali na shodu klicati gromoviti »živijol« G. Urek zna na shodih napadati g. dr. Korošca, čeravno mu po svojih zmožnostih ne sega niti do gležnjev, račun pa rajši skriva v svoji vili. Med njegovim dolgoveznim govorom so ljudje odhajali in ob koncu govora so ostali skoro sami njegovi zvesti oprode; shoda torej nI bilo treba zaključevati Že iz tega se vidi kako je ljudem »ugajal« vaš govor. Saj vas že dobro poznamo. Za danes samo to, da date vi med Globočani največ opraviti sodni/i in je zato prav dobro povedal neki gospod v Brežicah, da bo treba postaviti v Globokem posebno sodnijo in »gavge.« Tudi se že V6em studi vaše vmešavanje v družinske razmere. Ako ne boste mirovali ter še naprej tožarili poštene in mirne ljudi bo prišla na dan še kaka ljubka zgodbica iz Malega vrha.
Velika goljufija s ponarejenimi kolki V Beogradu so slučajno dognali, da se nahaja pri nas v prometu veliko število 100 in 1000 dinarsiun ponarejenih kolkov. Poizvedbe so dognale, da te kolke ponarejajo in razprodajajo po celi državi madžarski Židi iz Vojvodine. Ker so bili kolki pravim popolnoma podobni in jih je družba prodajala mnogo bolj po ceni, kakor so jih trafikanti dobili od države, zato je kupčija dobro nesla in judje so na mah obogateli. Baje je država pri teh kolkih oškodovana za 100 milijonov dinarjev, ker so se v Vojvodini in v Beogradu v zadnjem času uporabljali izključno ponarejeni kolki Stroj za ponarejanje so našli, istotako so že v zaporu vsi glavni falsifikatorji. Finančni minister misli radi ugotovitve ponarejenih kolkov vzeti iz prometa vse kolke po 1000 D in izdati nove.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru je nabral na svatbi Raušl-Kosi v Ključarovcih g. Florjan Kuharič 440 K. Hvala lepa! Velikonedeljska župnija se sploh odlikuje po veliki dobrotljivosti ob različnih prilikah.
Za Dijaško kuhinjo v Ptuju se je ob poroki Franca in Tereze Kosec, roj. Vnuk, nabralo med gosti pri ugledni, rodbini Kosec v Borovcih pri Ptuju 100 D. Odbor želi in pričakuje še mnogo takih prijateljev Dijaške kuhinje.
Vsem cenjenim čitateljem in čitateljicam «Slov Gospodarja« želi vesele božične praznike in srečno novo leto iz daljne Makedonije inženirski podnarednik Josip Slekovec, 3. reflektorska četa, Skoplje.
Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto vsem prijateljem, znancem, bralcem in bralkam «Slov. Gospodarja« in «Straže« želijo slovenski fantje II. čete 23. pešpolka v Mostaru: Mirko Skriner, Franc Fidelj, iz Sv. Jurija ob Pesnici, Ludvig Zorčič, Rudolf Vračko iz Sv. Marjete ob Pesnici, Alojz Krejač iz Meljskega hriba, Hinko Šabeder iz Št. Ilja v Slov. gor.
Čestitke k božičnim praznikom. Bližajo se nam božični prazniki, zatoraj vam mi slovenski fanti, ozir. vojniki autooddeljenja Osj. div. obl. želimo vsem bralcem «Slovenskega Gospodarja« odnosno celokupnemu slovenskemu narodu zdrave in vesele božične praznike ter srečno Novo leto. S pozdravom podpisani: Matjaš Škrinjar iz Frankovec pri urmožu, Leopold Hrušovar, Trbovlje pri Ljubljani, Josip Turk, žuženberg, Ivan Grčar, Zagorje pri Ljubljani, Miha Letonja, Paška vas ob Paki, Franc Augustinovič, Maribor, Josip Kamenik, Slov. Bistrica.
Gosoodarstvu*
VINSKI TRG.
V Sloveniji so se vinske cene okrepčale in posebno letnik 1923 se išče radi dobre kakovosti. Cena mu je od 24 K navzgor, za sortirana in llodstotna vina pa se plačuje tudi po 30—40 K. Nova vina nimajo toliko kisline, kakor se je prvotno pričakovalo na podlagi preiskušenj, oziroma se je vinska kislina vsled vrenja in d-ugih vplivov precej izgubila. Še bolj harmonično pa se bodo vina dala pokusiti nekaj tednov po prvem pretoku. Vinogradniki, ki so brali po 20. oktobru, imajo seveda boljšo kapljico nego oni, ki so trgali že pred Terezijevem. Pri moštu je znašal razloček 2—6% sladkorja in vsled tega diferira tudi vi* no povprečno med 8 in 11% maliganda. Vinska kupčija se giblje v ozkih mejah konzuma; ker se porabi, se dokupi. Vkljub temu pa bo letnik 1923 kmalu izčrpan, ker ga je zelo malo prirastlo. Letnika 1922 še leži precej po kleteh in se prodaja z letnike m 1923 po 13 do 22 kron. Izvrstna vina iz leta 1921 so redka prikazen po kleteh in stanejo nad 50 K za liter.
M
i-- '"it ■ w'-.'i
J
Trgovska pogajanja z Nemško Avstrijo, pri katerih Iti k v oz naših vin igral važno vlogo, so se 2»pet zavlekla., i?e»ci, ki hočejo najprej doseči, da se njihovim dvo-ipoaestnikom dovoli carine prosti uvoz v Sloveniji pride-Btnih vin, se tudi uvozu drugih slovenskih vin ne bi kr-Cevito protivili, ker še stremi vsa njihovo vinska orientacija v naše kraje. Ako bi se od naše strani količkaj podpirala ta v kcnzumni in vinski trgovini ležeča orientacija potom temeljitih študij njihovega sedajnega polo-8aja no vinskem trgu, ko se morajo zalagati z ogrskimi in italijanskimi vini, ki niso prikladna njihovemu okusu, ako Iht se na podlagi teh študij in osebnih stikov z merodaj-euroi krogi vpeljala potrebna propaganda za naša vina in sistematično pripravila tla za bodoča trgovska pogajanja-iteko do bi jim prišli no pol pota nasproti, bi sigurno dosegli uvoz naših vin v Nemško Avstrijo, vsaj pod istimi ¡pogoji, pod katerimi se uvažajo tirolskoitalijanska vina. fltfesca oktobra t. 1. so Italijani uvozili v Nemško Avstrijo »krog 782.600 1, Madfari 546300 1, Jugoslovani pa le 160.300 L
Vinski trg na Hrvatskem, v Slavoniji in Benatu kaže teto sliko, kakor pri nas. Špekulacija i vinom je popolnoma prenehala. Cene so precej nižje od naših. Okrog Vršaca se dobi lOodstotno belo vino leto 1923 po 10 K, ®rno po 11 K, letnik 1922 pa po 12—13 K. V Dalmaciji 9« trije izvozniki pokupili zopet nekoj vina in radi tega ao posebno cene črnemu vinu poskočile.
V drugih državah, kakor na Madžarskem, v Nemški Avstriji, Italiji in Franciji so vinske cene tudi stalne, povpraševanje pa ni živahno. Povsod upajo, da bo trgovina ¡•o novem letu oživela.
Gospodarska Zveza v Ljubljani je v Ijutomersko-or-možkem okraju pokupila precej vina.
Banatski vinogradniki se tudi gibljejo. Banatske vinarske zadruge so poslale k trgovinskemu ministru g. dr. iKojiču posebno deputacijo s prošnjo, naj bi se pri pred-stoječih trgovskih pogajanjih z Nemško Avstrijo posebno «ziralo na težnje vinogradnikov. Zahtevale so, naj se k pogajanjem pritegne tudi vinarski strokovnjak iz Vojvodine, da se dosežejo iste ugodnosti, katere so že dosegli (Italijani in Madžari. Povdarjali so, da oni trije imenovani «astopniki iz Srbije ne morejo natančno poznati rasmer lin želje ter uspešno zastopati interese vojvodinskih vinogradnikov, ker niso dovolj poučeni. Tudi mi Slovenci pravimo tako!
ALI SE SPLOH IZPLAČA KURJEREJA?
Kdo bi zameril hišnemu gospodarju, ki vodi pametno «roje gospodarstvo, vprašanje: ako se kurjereja sploh izplača? In prav ima tak gospodar, da si stavi to vprašanje 8er si polaga tudi na tem polju račun.
Marsikatera kmetska hiša se glede kurjereje zato o-aneji na najbolj potrebne živalčke, ker imo predsodek, da se kurjereja sploh ne izplača. Je tudi res mogoče, da se »gor plača«, ako je slaba pasma, ako se mora kokcš boriti sama za življenje, se sama preživeti in radi zanemarjanja ne more dajati pričakovanega dobička. Pride pa še nesreča, razne kurje bolezni, ponesrečena valitev, jastreb, dihur, kuna, lisica in povrh še tat, se pa res zgodi, da se pri kurjereji »gor plača.« Toda narediva z gospodarjem, Ijd šteje na svojem dvorišču več kokoši, račun.
Vsaka kokoš, če je dobre pasme, zdrava in postrežena $ potrebnim, znese na leto nekako 100—130 jajc. Če se «jdročuna od zneska jajc vrednost hrane, ki pride na polovico, vzemimo dve tretjine jajčje vrednosti, tedaj še nekoliko preostane čistega dobička. Pri tem se pri kmet-ski hiši ne podaje kokošim ravno najboljše zrnce, temveč 8>oIj malovredno in marsikatero bi se ne uporabilo, šlo v izgubo, ako bi ga ne poiskale ter pozobale pernate živalč-ice. Nadalje se kokoš ne živi le od zrna, ampak njej slu-SHjo v hrano tudi črvi, mrčesi ter semena raznih vrst plevela. Kdo bi tudi na deželi, dokler se kure morejo ter smejo gibati na prostem, jih preživljal s samim zrnom? ID« se jim vrže tu m tam kako zrne, je prav in pametno. !A vse, kar je prav in kar je pametnol Kokoši pa ne le-Kejo samo jajc, ampak tudi valijo po dvakrat na leto in fizvatijo primerno število piščancev ter z njimi vrnejo ftrud ter hrano. Kar kokoši nudijo za mizo in drugo domačo rebo, o tem ne govorim.
Kar rečemo o dobičku, ki ga dajejo kokoši, velja več ati manj tudi o dobičku, ki ga daje druga domača perutnina.
Da torej kurjereja tudi kaj vrže, jo je treba gojiti pa-enetno. Ako kokoš zanemariš, ni pričakovati dobička. To pa velja glede vsake domače živali. Tudi mleka je manj, ako kravo zanemarjaš. Skratka: Kurjereja se obnese in £e je včasih drugače, ni krivda na iivalčki sami, ampak litje drugod.
(Dalje po Novem letu. — Samost. kurjerejec.)
OBREZOVANE VRTNICE.
»Gospodar« je tekom časa, odkar razpravlja o vrtnici, Sudi že omenil, kako moraš vrtnico obrezati. V tozadevnih člankih sem se obrezovanja vrtnice dctaknil le v toliko, v kolikor je bilo pri rzpravi le neobhodno potrebno. Posameznega navodila o obrezovanju vrtnice še dosedaj nisem podal gojiteljicam kraljice cvetlic. Veliko, če ne vse, bi mi pri razpravi o vrtnici prezrli, ako bi natančneje ne pojasnil njenega obrezovanja. Od obrezovanja sta odvisna življenje ter smrt naše cvetlice. Kakor napačno obre-bovanje pokonča krepko trto, enako ono uniči krepko vrtnico. Dvojni namen si mora staviti gojiteljica vrtnice pri njenem obrezovanju. Deloma hoče z obrezovanjem vejic dati vrtnici lepo obliko, ali jo vsaj v lepi obliki ohraniti, deloma jo krepiti v rasti in v razvitju cvetja. Radi pravilnega obrezovanja poteka sok, ki je vsaki rastlini o-
življajoča duša, enakomerno po stebelcu in po vejicah , vrtnice, pospešuje njeno rast ter cvetni zarodek.
Pred vsem nekoliko o obrezovanju sploh.
Kedaj naj vrtnico obrežeš? Mi ne živimo v južno-toplih krajih, kjer vrtnico obrezuješ od avgusta do oktobra. V naših krajih, kjer nastopi ostra zima, kaže obrezati vrtnico mesca marca, ker rane, ki nastanejo vsled obrezovanja, vrtnici lahko postanejo nevarne, ako sledi hud mraz. Kjer vlada milo podnebje, kar pa pri nas ni, dosežeš z obrezovanjem mesca oktobra in z upognjenimi vejicami zgodnji cvet. Z obrezovanjem cvetni čas ali pospešiš, ali pa tudi zakasniš.
Neobrezana vrtnica bo vselej cvetela 14 dni poprej in bolj kakor obrezana, a cvet ne bc tako lep. Prve popke nastavi neobrezana vrtnica na nežnih vejicah in 14 dni se poprej razvijejo, kakor oni popki, ki se morajo razvijati na obrezani.
Ako vrtnico obrežeš že mesca februarja, predno se začne spomladanska rast, bo cvetela pred onimi vrtnicami, katere si obrezala pozneje. Seveda to zelo zgodnje obrezovanje v naših krajih moraš izvršiti le na onih vrtnicah, katerih nisi prezimila s pokrivanjem, kakor so: v korenini pristne, plezalke, želostinke ter one, ki so napeljane ob zidu, pa jih nisi preko zime pripognila k zemlji. Tako srečnega februarja ne bomo doživeli zlahka, da bi smeli s pokritimi vrtnicami na zrak ter solnce ter bi jih megli obrezati.
Nova misel.
Upogni mesca aprila vejice od vrtnic, ki niso bile obrezane, tedaj se cvet zakasni. Ce pa vrtnico na vejicah neenakomerno obrežeš, bo neenakomerno cvetela in cvetni čas bo podaljšan.
Kaj povzroči obrezovanje na celi vrtnici.
Obrezovanje kTepi skratka celo vrtnica Z obrezovanjem dosežeš na vrtnici one učinke, uspehe ter posledice, katere dosežeš z obrezovanjem na sadnih drevesih in sploh lesnatih rastlinah. Vobče veljajo ista pravila, če obrezuješ vejice na vrtnici, kakor če obrezuješ vejice na sadnem drevesu ali katerikoli lesnati rastlini. Vejica postane močneja, ako jo obrežeš na kratko,, ako tudi vse druge vejice enakomerno na kratko obrežeš. Vejica oslabi, če jo obrežeš na kratko, vse druge pa na dolgo, ker sok poteka posebno v aolge vejice, vsled česar na kratko obrezana trpi pomanjkanje.
Nova miseL
Vejica postane močnejša, ako jo obrežeš na dolgo, vse druge pa na kratko. Dolgejša vejica nadkriljuje vse druge na kratko obrezane, si nastavi več oči ter potegne večino soka na se.
Nova miseL
Vejica oslabi, če jo obrežemo na dolgo, ako tudi vse druge vejice enakomerno obrežeš na dolgo. Take dolge vejice nastavijo mnogo oči, iz korenin tekoči, oživljajoči sok se mora razdeliti na več oči, ki vsled tega med seboj slabijo ter naravno siabeje rastejo.
To so učinki, uspehi in posledice, ki jih povzroči obrezovanje na celi vrtnici in sedaj pa pride vprašanje: k» tere učinke, uspehe in posledice povzroči obrezovanje na vejici sami?
Cim močnejša je vejica, tembolj oddaljene so dobre oči na vejici od njenega začetka. Ali pa tudi recimo: tem visokeje so dobre oči na vejici nastavljene. Najboljše oči, iz katerih priraste na vrtnici cvet, so na nežni vejici navadno 5 cm oddaljene od njenega začetka. Enako tudi na vejicah onih vrtnic, ki obilno cveto ter imajo vejice srednje debelosti.
Vzemimo kot primer: Vejica, bolj ali manj na dolgo obrezana, ima dve dobri očesi, iz katerih upaš cvet. Treba je torej pri obrezovanju te dve dobri oči poiskati na vejici. Ako jih izvoliš preveč daleč od začetka vejice, ¡zraste iz njih dolg in gol les, cvet bo slab, ali ga celo ne bo.
Pravilo, katerega opazuj pri obrezovanju, ti bodi to: Obreži vejico tako, da si pridobiš dve dobri očesi, ki poženeta dve novi, krepki vejici, iz "katerih je pričakovati lepega, uporabljivega cvetja. Le pri v korenini pristnih, krepkih vrtnicah in vrtnicah one vrste, ki nastavijo cvet na nežnih vejicah ob strani, to je na vejicah, ki poganjajo iz lesa preteklega leta, kaže obrezati vejice na dolgo. Pr: visokostebelnih vrtnicah je dovolj za dve oči, ako vejice odrežeš 10 cm na dolga Sok se radi takega obrezovanja kiepkeje pretaka po stebelcih ter vejicah in krono ohraniš bolj enakomerno. Obrezovanje preveč na kratko bi povzročilo, da se skrito speče oči vzbudijo, poženejo sicer krepke, a za cvet nezmožne vejice, kar se pripeti posebno pri enkrat na leto cvetočih vrtnicah. Izrastejo potem kaj rado vodene mladike, takozvani roparji, katere moraš odstraniti. Odstranitev teh vodenih vejic (roparjev) pa vrtnici prizadene mnogo ran, ki jo oslabijo in celo uničijo.
(Dalje po Novem letu. — Samost. vrtnar.)
ŽITNI TRG. '
Povodnji od zadnjih tednov še sedaj vplivajo na trgovino z žitom. Vsled slabih cest ni mogoče kmetom dovesti žito do železnice, kar je glavni vzrok, da se je cena zopet dvignila, posebno ker se zlasti fine moke veliko porabi za Božič. Ker mlini niso imeli dovolj moke v zalogi, so morali sedaj plačevati žito dosti dražje in s tem so gnali cene kvišku, da se je pšenica zadnji čas prodavala po 350 dinarjev. Moko je kupoval domač konzum, veliko trgovskih zaključkov za moko pa je sklenjenih z inozemskimi firmami. Nularica se je plačevala po 550—575 din. za 100 kg.
Naša koruza je letos izvanredne kakovosti pa jo v veliki meri izvažamo v Avstrijo, Italijo in Francijo. Plačuje se že po 225—240 din. ze 100 kg. — Ovsu se cena ne spreminja. Kupujejo ga trgovci in domače potrebe, iz-
i vtu-u se ne. Cena 225—235 din. — Fižol kupujejo inozemski trgovci, posebno Italijani. Belega plačujejo po 600 din., pisanega po 500 din. za 100 kg.
Kekor dosedanja znamenja kažejo, bodo cene pšenici in moki ostale iste, mogoče še po Božiču padejo. Koruza bo še sigurno dosegla višjo ceno, istotako fižol. Iz Slovenije se proda malo krompirja in fižola, drugače s pa pri nas cene različne v območju faznih mest. Teko d. ioča Maribor cene za Dravsko polje, Celje pa za Savi .jsko dolino,
-
Obilica sadja v laškem okraju. Sadje je letos v našem okraju bogato obrodilo. Tudi sedaj ga je še dosti na prodaj. Tudi jabolčnika je še precej na prodaj. — Kupci vabljeni!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 88—88.50 din., za 100 francoskih frankov je plačati 462.50—467.50 din., za 100 avstrijskih kron 0.12475—0.1250 din., za 100 čehoslovaških kron 259—259.75 din., nemške marke ne notirajo, za 100 laških lir 384.75—385 din. V Cu-rihu znaša vrednost dinarja 6.525 cent. (1 centim je 1 ¡mre.) Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 5 točk.
Kar je dobro, ne more biti najcenejel
Zlatorog-mi'o se izdeluje le iz najboljših sirovin, je torej za vsaKo perilo največje koristi. Brez truaa naredi perilo snežnobelo, kljub neznatni porabi. V vsaki trgovini lahko dobile Zlatorog-rnilo!
)
^ ^¿Ufnjenem { *jf\&lrw&€š kavčukov p&Bpeinik in p&lpl&L
J
Hotasnilo.
Podpisan! tem potom objasnjujem vsem meščanom mesta Slov. Bistrica, da vesti, katere se širijo o mojih družinskih razmerah, niso resnične, ker se takšne reči v mojem družinskem krogu ne dogajajo.
Varaždin, dne 17. XII. 1923.	1341
Adolf Trunkl, kol. pom.
«s-figa
ZAHVALA.
Povodom smrti in pogreba g.
Antona fe*eznilc,
bivšega kmeta v Nebovi, občina Sv. Peter niže Maribora,
se vsem cenjenim občanom, p. n. občinskemu odboru, p. n. orožništvu, veleč, učiteljstvu, čč. šolskim sestram, prečastiti duhovščini ter vsem sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč za izraze sožalje ter za mnogebrojno spremstvo kot dokaz priljubljenosti in spoštovanja pokojnega, prav iskreno zahvaljujemo. Osobito se najsrčneje zahvaljujemo veleč. g. župniku in duh. svetovalcu M. Štrakel-nu za tolažljive in globoko ganljive besede ob odprtem grobu rajnega.
V Št. Petru niže Maribora, 12. XII. 1923.
Rjdbina Zeeznik.
Stoja 6,
SLOVENSKI GOSPOD Aft.
m. deceafefea 1823
1 a 23.13.8,1
riovc leto. fi&rw Jtiif
I»e Jezusovo Gecovefa Tlt. Pkof
Telesfor_
Sv. Trije kralji #
Zdravko Severin
Julijan in Baziliss
Pavel
Božidar
Ernest


©©oee
T'a'cxvieur
Marec
ÎÎ
1.	po raz. Sv.0r«2.3
Srečko, Veaeljko
Maver
Marcel
Zvonimir (Anton) Sv. Petra stol v R. Kanut _
2.	po razgl. Gosp.
Jana (Neža) Vinko in Anast. <§; Zaroka MD.,Rajko Timotej Izpreob. Pavla Polikarp
li
3. po razgl. Gosp.
julijan
Franjo Šaleški £ Martina
Peter Nolanski
TRGOVINA
papirja, tiskovin, de-vocinalij, pisarniških in šolskih potrebščin
-A-prll
T 1	Hugon
S 2	Frančišek Pavi.
C 3	Rikard
i' 4	Izidor O
S 5	Vinko Ferer
N 6	5. postna (tiha)
P 7	Herman Jos.
T 8	Blaženka
S 9	Marija Kleofa
Č 10	Mehtilda
P 11	Marija VII. žal.
S 12	Sava. Radovan 3
«f 13	6. postna (cvetna)
P 14	Justin
r is	Svetoslav, Lidvina
S 16	Bela
C 17	Vel.četrtek Radoje
P 18	f Vel. petek
S 19	Vel. sobota Emr>@
N 20	Velika noč
P 21	Valikon. pondeljek
T 22	Sotur in Kaj
•> 23	Jurij, Vojteh
C 24	Fidel Sigtn.
l' 25	Marko
-1 26	Klet in Marcel <f
N 27	1. povelik. (bela)
P 28	Pavel od križa
T 29	Peter, m.
-> 30	Katarina Sijen.
P 1	Oipijeslav
S 2	Svečnlea
E 3	4. po razgl. Gosp.
I' 4	Veronika
T 5	Dobroslava Q
S 6	Doroteja
Ù 7	Romuald
P 8	Janez Mat
S 9	Apoloni ja
K 10	5. po razgl. Gosp.
Pil	Prik. D. M. L.
T 12	7 ustan. reda S. 3
S 13	Katarina
C 14	Zdravko
P 15	Vitomir (Sigfrid)
S 16	Julijana
5 17	L predpostu
P 18	Simeon
T 19	Julijan
S 20	Elevterij ©
C 21	Eleonora
P 22	Stol av. Petra v A.
S 23	Peter Damijan
N 24	2. predpostna
P 25	Božidar (Matija)
T 26	Val burga
S 27	Vladko, Viktor C
C 28	Baldomir
P 29	Roman
Is-dTaj
T
I
t
2 £
4
6 6
7
8
r 9
s 1JJL
i M 11
I* 12 T 13 I S 14
-Se t 15
P 16
I S 17
Filip in Jakob Atanazij
Najdba sv. križa
2. poveL Cvetko ft Pij V.
Janez pr. latvr. Stanislav Mihaela nad. p. Budislav Naz. Izidor
S 1
H 9
P 10 T 11
S 12 Č13 P 14
S 15
N 16
P 17 T 18 S 19
Č 20 P 21 S 22
H 23
P 24 T 25
S 26 Č 27 P 28 S 29
R 30
P 31
Belko
©:©©:©.© © ©©:© © O © ©'© G ©:© © <D
I za prestopno leto
3. predposina
Kunigunda Pust, Kazimir ■j" Pepelnica f Fridolin Tomaž Akvin. Janez od Boga
1. postne Frančiška 40 mučenikov Heraklij, Cozim Budislav (Gregor) Rozina	3
fKvatre. Matilda Klemen Mar.
2. postna Hilarij Jedert, Patricij Ciril Jeruzalemski Sv Jožef,ž.3. M. D.
Srečko in tov. Benedikt	@
Benvenut
3. postna Oton Gabrijel, nadang. Oznanjenje B. M. D.
Emanuel
Rupert	C
Janez Kapistran Ciril
4. postna
Modest
Angela
T-u.aa.ij
B.povellk.Juven.
Marcelin, Milica(
Klotilda
Kvirin
Bonifacy
Norbert
Boeomil
3. povelik. Mamen Pankracij 2 Servacij Bonifacij Zofija
lanez Nepomuk Paska 1
K 8	, Rinkošti. Prihod sv. D.
P 9	Bink. pondeljek
T 10	Marjeta	3
-^11	Barnaba
C 12	Janez Fak.
P 13	fKvatre. Anton P.
14	Bazilii
IN 18
: P 19 i T 20 S 21 Č 22 ' 23 \24_
Î 25 ' 26 f 27 -i 23 3 9 ' 0
■l.povel.Vcnaucij®
Celestm Bernardin Srečko lela
Deziderij (Željko) Marija Dev p. kr
N 15.1. pobink. Sv.Trojica
P 16 I Frančišek Regis T 17 Bratoljub(Adolf)® I ; 18 1 Srečko in Fortunat v fi 19 Sv. Rešnje Telo
P 20 Silverij S 2t I Veko-lav
5. povelik. Urban C Filip Neri j « Magdalena J » Avuu^tin J S Kristusov vneboh. Fei do rgela
H 22	2. pobhik. Pavlin
P 23	Zdenka
T 24	Roj. J in. Krst £ S-s .il
Č -o	l at 'n Pavel
P n	Presv. Srce Je/.us. S J.tn. ,'rcnej
M <9 , 3. p'ib. Pelei ia Pavel P '30 >pomin sv. Pavla
I Mariis sv.Cirila
Marto"""'"11'
Telefon T13 k
S
| TISKARNA
¡i',	je opremljena z
M	najmodernejšimi
S,'i	črkami, okraski,
(il	stavnimi in brzo- i
¡w	: tisknimi stroji : '
Tiska knjige, časopise, ilustracije, I razglednice, bar-vo tiske, cenike,lepake, letake, zavitke in pismeni papir za trgovce ® in zasebnike, tiskovine za urade in šole, izvršuje tiskovine tndl v I« cirilici i. t. d.
Knjigoveznica
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela na najnovejših strojih in pristrojih hitro, solidno in po nizki ceni
Srjooooo»oocoaeooooocooaoooooolf
J-cOlj		•Ä/rrg-iaa-fc	
T 1 Ž Î P 4 S 5	Pres v. Reš. kri Obiskov. M. D. 9 Evh. Srce Jezusovo Urh, Berta Ciril in Metod	P 1 S 2	Vezi Petra, Nada Porcijunkula
		R 3 P 4 T 6 S é Č 7 P 8 S 9	8. pob. Najd.av.Št. Dinko, Neda Marija D. Snežna lzprememba G. Kajetan Milan J Roman
N 6 P 7 T 8 S 9 Č10 Pil S 12	4. pobink. Miroljub Vilibald Jelislava Veronika 3 ljuba, Bogumil Pij I., papež Mohor in Fortunat		
		n 10 P11 T12 %u P 15 S 56	9. pobink. Lavrencij Suzana Klara Ivan Berchmans + Evzebij 65 VneUohod B. M. D. Rok
N 13 P 14 T 15 S 16 C17 P 18 S 19	5. pobink. Marjeta Bonaventura Vladimir Škap. M. D. K. © Aleš, Daroslava Miroslav, Jelica Zora, Vinko P.		
		N 17 P 18 T 19 S 20 Č 21 P 22 S 23	10. pobink. Mira Jelena Ludovik Bernard Ivana Frančiška Timotej C Zdenko
N 20 P 21 T 22 S 23 č 24 P 25 S 26	6. pobink. Česlav Dar.ko, Olga Marija Magdalena Apolin., Zdenka £ Kristina Radoslav, Jaša Ana, mati D. M.		
		N 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 29 S 30	U. pobink. Jernej Ludovik
R 27 P 28 T 29 S 30 Č 31	7.pobink.Rastislav Vladko Marta Abdon in Senen Ognjeslav Loj. #		Jožef Kalaks. Avguštin Obgl.Jan Krstnika Roza Limanska #
		If 31	12. p »Mak. Raiko
Olstotoer		ovemb er	
S 1 Č 2 P 3 S 4	Remigij Angeli varhi Evald Frančišek Ser.	S 1 ! Vaeh BvetnUov	
		N 2 ? 3 r 4 s 5 Č 6 P 7 S 8	21. pobink. Vseh v. duš dan 3 Dragotin, Živan Mirko, Caharija Lenart Ang^lko Bogomir
M 5 P 6 T 7 S 8 Č 9 P 10 S 11	17. pob. Velirair 3 Brunon, Vera Rožen v. praznik Brigita Dionizij Frančišek B. Nikazi.i		
		9 P 10 Tli S 12 S Č 13 IP 14 1S 15	22. pob. Božidar Andrej Avelin Davorin, Mena $ Martin Stanislav Kostka Jozafat Kune. Lavosla'
M 12 j P 13 f 114 «S 15 Č16 P 17 S 18	18.pobink. Maks.® Slavoljub Kalist Terezija Gal Margareta M. A. Luka		
		IN 16 P 17 T 18 S 19 Č 20 P 21 S 22	23. pob. EamunC Gregorij, Zmag. Odon Elizabeta C Srečko Vaiešk Darovanje M. D. Cecilija
1 19 P 20 T 21 S 22 Č 23 P 24 > 25	19. pob Peter A. Janez Kanu C Uršula Kordula Jane/. Kapistran Rafael, nadang. Krisant. Darija		
		N 23 P 24 T 25 S 26 Č 27 P 28 S 29	24. pob. Milivnj Janez od kriza Katarina Konrad (& Virg.l Eberhard Saiurnin
M 26 27 T 28 > 29 Č 30 P 31	20. pob. Evaiist Sabina Simon in Juda Q Narcis Kiavdij f Volnenk		
		N 30 j i. adv. Andrej	
M 7 P 8
T 9 S 10 Čil P 12 S 13
Ilj, Verena Štefan M ans vet Rozalija Blagoslav Herrn ogen
13. pob. Bronislava Kojetvo B. H. 0.
Korbinijan Miklavž Toled. Prot in Hijacint Ime Marije Dev. Notburga_©
N 14
P 15
T 16 S 17 Č 18 P 19
S 20
*21
P 22 T 23 S 24 Č 25 P 26 S 27
N 28
P 29
T 30
14. pob. P. sv. Križa M. D. 7 žalosti Ljudmila Znaki ran sv. Fr. Jožef Kupertin ■J- Kvatre. Jenko Evstahij_
15. pobink. Matej £ Mavricij in tov.
Tekla
Rupert
Kleofa
Ci pri j an tn Justina Kozma in Damijan
18. pob. VencesL 0 Mihael
Medo, Jeronim
KNJIGARNA
založena z vsemi šolskimi knjigami, ljudskimi in strok, spisi
X3ecem"ber
Eligij, Božena Bibijana Frančišek Ksav.3 Barbara >ava Miklavž
If 7 P 8
T 9 S 10 Čil P 12 S 13
2. adv. Ambrož Brezni. sp. 1). A.
Peter For. Loretanska M. B. Damaz	Q,
Sinezij I.uciia
N 14
P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20
3. adv. Dušan Kristina Čedomila Lazar, Berta Gracijan
f K vat. Nemezij<f Libérât (Prostori )
N 21 I 4. adv. Tomaž ' 22 Demctrij in honor Viktor. (Zmagosl.) f Adam in Eva ?ožič. Rojstvo 6. P 26 : Stefan	0
•S 27 I Jane/ Evang.
T 23 • 24 Č 25
N 28 Nedolžni otro Jtëi
P 29 • Tomaž T 30 j David S 31 I Silvester


KAlfi OZNANILA.
Išče se učenec, kateri ima veselje do kovaške obrti, s trilc no učno dobo in popolno os krbo. Naslov pove upravništ vo.	132.
Išče se izurjen Žagar za ve
necijansko žago. Obširne po nudbe na tov. stolov, Poljča
ne.	133;
Štirinajstletna deklica brez staršev ali ubožnih, se sprejme za svojo ali v službo zr domače delo. Kje pove upra va lista.	1318 2—1
Starejši priden majer, kateri se v živinoreji resnično razume in sc zna s takimi spriče vali izkazati, se za takoj išče db e se
za eno grajščino. Ponudi naj pošljejo pod «Stalna služba« na upravništvo Gospodarja'.
Tščem samostojno delajoče-a, samskega, treznega, mar-jivega lončarskega pomoč -uka v moških letih za popol-\o izdelovanje vsakovrstne losode in kmetskih peči. Po-udbe in točneje poizvedbe ori J. Rupnik mL, Vitanje pri Celju.	12Q9 2—1
Oglas. Večje župnišče v Halozah išče dobro gospodinjo-kuharico. Naslov: «Haloze«,
uprava «Gospodarja«, Maribor.	1342
N"a prodaj je malo posestvo, iako sadonosno. več pove F. Es., Mozirje. 1312 2—1
Trda in mehka drva proda «Slov. Karner Franc, Dolgoše št. 39. 3121
Preda se radi preselitve posestvo z vinogradom, 10 in
Učenca za ngovino iz boljše hiše zšolsko izobrazbo, moč- P°1 °™la zemljišča v Repišu
ne aostave išče Rud Pevec 'F1 Kin]n ,(Hak)ze)' ?kroS 2 ne postave isce kuu. revec, m pol Qrala Vln0grada, osta-
Mozirje.	1207 2—1 lo pa njive, travnik in gozd,
__	vjnjjarsjtjj1 poslopij in
Hlapec se sprejme v zupm- enaJ hišfl (Herrenhaus)/Cena
šče, starejši ali mlajši moški, 170.000 D. Natančneje se poki je vajen pri živini in na- izve pri gospodu Kaiser, Rač-vadna gospodarska dela. Pla- ie Prl Mariboru. 1324 2-1 ča dobra. Kje. pove uprav- Mlinwki kamni se izdelujejo iz ništvo »Gosp.« 1287 2—1 najboljšega prvovrstnega in
-------ostrega trdega kamena, vsake
Pekovskega učenca sprejme mere, kakršne si kdo želi, moderno urejena pel.arija v dvojne vrste: tudi za žrmlje, obmejnem mestu Triletni	^^
učni čas, cela oskrba, zraven kor tudi bele kamne> ra? 00. majhna plača za nabavo ob- šiljam po najnižjih ceni.h. Pr. leke. Oglasiti se je pri p»W»- Slomšek posestnik in iz.delo-
i. , 7 . ___ cr„j;,-.x., vatelj mlinskih kamnov, i'od-
mlmu J. Zedravec v Srechšču ^ fi| ^ Sv jur;j >b juž
ob Dravi	1304 2-1 iel.	im l i
Cepljene »rte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca od-I daja po nizki ceni, dobro in zanesljivo blago, dokler traja zaloga. Prosim za odgovor znamke. Alojzij Grabar pos. in trtnar Zagorci, p. Juršlnci pri Ptuju.__1326 4—1
Hranilnica in posojilnica v 81. Gradcu namerava prodati svo jo hišo v Slov. Gradcu. Pripravna je za obrtnika ali gostilničarja. Pripada pol orala I^osestva (travnik in njiva). Cena po dogovoru. Več se izve v uradnih prostorih vsak pondeljek dopoldne. 1340 4—1
Mlin se proda z dvema kamnoma in tremi stopami. Veli-jka vodna moč. Zraven je tu-' di precej zemlje. Naslov v upravniStvu lista.	1317
Cepljeno trsje vseh boljših vrst na pi iporočljivih podlagah, vkoremnjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke ?.a odgovor. Anton Turin, M odraze, p. Studenice pri Poljčanah.___1339 2—1
Železna peč, lepa, moderna, močna, skoraj nova, za večje lokale, 1 m 80 cm visoka, se po zelo nizki ceni proda ali zamenja za vino ali jnbolčnik. Ivan Slander, Grajska vas. p. Gomilsko:__1328
Vinograd na prodaj v najlepši sclnčni legi silno rodoviten, in lepi prostor za selišče, 50 minut od Velenja, pol orala. Vpraša se pri g. Sebila, gostilna, Kauče pri Velenju.
Lepo vinogradno posestvo v Halczah z gosposko hišo, veliko kletjo, okoli štiri orale vinograda itd. se z inventarjem vred takoj proda. Ponudbe p«d «Vinograd« na uprnv-ništvo lista.	1330 2—1
! Prodani malo hišo s tremi so-/ bami, kuhinjo in vrtom, blizu rudnika Huda jama. tik ob cesti, zelo pripravno za kakega obrtnika. Cena 40.000 D. Vekoslav Pere, Sp. Rečica pri Laškem.	1285 3—1
Prodam po znižani ceni elegantni novi črni dvovprežni paruč in nove sanjke z šestimi sedeži ter" večjo množino dobro ohranjenih vinskih sedov od 280 do 400 litrov. Naslov in pogoji se zvedo pri upravništvu »Slovenskega Gosp.«	1309 3—1
Lepega vola, živa teža okoli 1380 kg, pri srednji reji, 5 let starega, rjave barve, pc-rabnega za vožnjo na vsaki cesti in na polju želim prodati v mescu januarju 1924. Naslov v upravništvu. 1293
Lepo posestvo v izmeri 25 oralov z zidanimi in s opeko kritimi poslopji, ležeče cb lepi okrajni cesti, 10 minut od trga Sv. Lenart v Slov. gor., proda ugodno Jožef Jančič, Lormanje, pošta Št. Lenart v Slov, gor.	1305 3-1
Pioda se novozidan mlin na stalni vodi, z opeko pokrit, pripraven za žago; dve sobi, veža, kuhinja, tri kleti, novozidan hlev za govedo in za svinje, dva orala zemlje. 20 minut od kolodvora Cena 160.000 din. Vpraša se pri G. Krbvčarju na kolodvoru v Šmarju pri Jelšah. 1295
Pozor, mlinarji! Prodn se 1
dvojni valjale (Walzenstuhl) v dobrem stanu. Več se izve pri Ivanu Klemenčič, Sv.Bol-fenk v Slov. gor. 1303 2—1
Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zaiogi je vkoremnjeni divjak Rijparia portalis jn Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeno ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
Naznanimo vsem, ki še ne vejo, kje se dobi za bolnike izvrstno naturno vino in po najbolj nizki ceni, naj se obrne na Marijo Ferk v Kramer-jevi ulici št. 28, Slovenjgra-dec. Ona dobiva dalmatinsko črr.o vino ilirektno iz vinograda, belo pa od svojih sorodnikov Jurija in Jerneja Ferk. Mi smo jako ¿udovoljni in jo tudi vsakemu priporočamo. — Več kmetov.	1322
Štajerski fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah: »Agraria«, veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. s. Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	1281 8—1
Lovska družba Sv. Primož I ned Muto, pol. okraj Slovenj-gradec, želi svoj petelinski lov (Auerhahnjagd) v izmeri 1627 ha in pogojno tudi drobne lesne jerebice na dobo za šest let prodati. Reflektanti se zaradi cene naj obmejo na Lovsko družbo. 1294 2—1
Na Štefanovo se vrši občni zbor Cerkvene stavbene druž be v Slov. Bistrici v župnišča ob pol 3. uri popoldne. Ako vslcd nezadostnega števila udov občni zbor ni sklepčen, vrši sc isti pol ure pozneje
^ri vsakem številu članov. — »nevni red: 1. Poročilo tajnika in blagajnika. 2. Vclilev novega odbora. 3. Slučajnosti. Odbor.	1321
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRANJO KOŽELJ, trgovina z mešanim blagom, Braslovče.
Manufakturna trgovina Feliks Skrabl, Maribor Gosposka ulica št. 11
voS5i vesele božičn" pr znike ter «rečno in vesela NOVO LET01
Prvovrstni angleški k oslravki koks
za kovaško obrt, industrijo in kurjavo dobavi po najugodnejših cenah.	1315 2—1
Mariborska mestna plinarna.
Brzo-bizo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
SUKNO
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.	536
llllil! Nflbelje kupite v trsoiivi
Jas« OsoUn-m v Uimm
marcufofetiFO. Sirijo». železnlno, noIWske sirote l.ld. U d.
■umiiiiiaiiiitiw
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Najlepše božično darllo so
9 9
štampiiiie :
iz kaučuka, v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje v najkrajšem času, v potrebi v 2-1 urah
F, ZINAUER, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
(nasproti glavnemu kolodvoru).
Istotam se dobijo blazinice in mazila v vseh barvah, v vseh velikostih, posebno primerne za trgovce, društva in pisarne. — Nadalje niuueratorje, šablone, pečati tet vsakovrstne napisne tablice na pločevini in emajlu. — Zahtevajte cenike zastonj.
!
OiZII
NTER
TIKA.
Zdravnik za pljučne bolez ni dr. Pečnik, ordinira vsaki petek v Celju. VpraSati v te karni Marija Pomagaj. "" " te njegove tri knjige o j
PEžniKastm jos. VRANJEK
CELJE
(Bivša graška mitnica)
Kralja Petra c. 25 tt-149
priporoča svojo bogato zalogo d«žafhow do anačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is-vršnje vsa popravila točno in solidno.
Dražba lova.
Ix>vska pravica krajevne občine Zg. Žerjavci se «i* potom javne dražbe do 30. junija 1929 v zakup. i Dražba se vrši v četrtek, dne 10. januarja 1924 ob i H>. uri predpoldne, na uradni dan pri Sv. Lenartu v j Slov. gor.
Vladni svetnik: Poljanec s. r.
trasvec v Slovenski Bistifci
(pri farni cerkvi)
uljudno vabi cenj. občinstvo iz slovenjebistriškega okraja za božične praznike na kupovanje vsakovrstnega špecerijskega, železnega in manufakturnega blaga za moške in ženske obleke. V njegovi trgovini dobite dobro blago po zanesljivo nizki konkurenčni ceni. Kupuje pa tudi deželne pridelke, kakor: pšenico, oves, gobe, orehe, fižol, vinski i kamen, jajca itd.	1298 2—1
Orehove hlode
in vse druge vrste okroglega lesa kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu
Matija Obran
lesna trgovina in električna žaga
Maribor Jattenbachova ulica (Loika ul.15)
Istotam se tudi proda ali zamenja za les jako lepi ko-leselj, skoraj novi.
^A IJV c
Prikladna in poceni božična in novoletna darila za mlade in stare najdete vsi v galanterijski trgovini
JOŽEF MLINARIC, GLAVNI TRG 17. 1270 3-1
ŠT. VID KAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
^ I-L. Poljedelski		
prvovrstno delo naravnost ii tvornlce Wöllersdorfer - Werke A. G.		
1 Wien, 1	1. Sihwarzenbergplatz Nr. 3. Velika salogel HKS	

SP0DNJEŠ1 :AJEHSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav.
fjbrestuje od t avgusta 1928 navadne hranilne vtoge, katere se zamore mak čas dvigniti, po
¡0•
Stalnejše vloge po dogovoru.
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
— pr»i 3ELEM VOLIT —
«prejema hranilne vloge in iih obrestuje počenši s 1. julijem 1923 po;
>6% &T8Z cdpBVBdl.
t <W/o proti enomesečni sdpevsfii, 7 %y$rstl trimesečni edp«vedi,
_____jVfflo preti šestmesečni o 4 os vedi,
8% preti enoletni odpovedi
•Tlom trtofo do dsovs dviga.* Rentni In invaffiditg davek fkluje
■*m v m . r ;p§HiWca — —' "
se vedno ie najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manefakiorno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WOR»CHI
Maribor, Gosposka ulica št, HO.
t ! 1 Perje za postelje! ! !
Kam noj tfsm laneioarsjovtk i ije?
Samj rr tkalnico
„KROSNA"
Xjj-u.Tol j anj.
Z"ifjskegA «ast« št 6, nasproti eerfcve sv. /ož«-fi
kjer tudi lahko £amt>nj«,g Uneao preiivo za lepo doniHČe vUtm.
¡Ksolncs
Ha dfctenof
1	Din
	180-
lil «i". I /4 20 -
Seznam izžrebanih srečk fckcj po vsakem žrebanju I
Hitra« tofna in sHokotna postrežba!
Naročila^iz cele" države naj se ; | pošiljajo na
PocMatfeno glevno kolekturOržauae razredne loterije
EEDlUWQaNfl BBHKfl D D
(Odaaiek razredne loterije)
Zagreb» Galeva sil ca 8.
(Postni predal 122).


znamke DRAVA
7. D rž. razredna f oter ij a.
Prvo Irebanje:
3« in 4* ianuaf ia 1914.
3«- 5 premi! ^
100.000 srečk 50.000 dobitkov.
Absolutna sigurnost in iržav-sia garancija.
Tekom petih mesecev bo
25 roiljonov m 650 OCO dinarje*
izžrebanih injv gotovini izplačanih brez kakoršnegakoli odbitka.
Nalvičji mogoB deliti k 11 sre&o ja
1 miliion in 500,000 dinarjev,
Daljnji dobitki po: Dinarjev 500.000,400.000, 30U.000, 150.000, 140.000, 120.000, 2 po 100.000, 80.000, 70.000, 60.000 i. t. d. i. t. d.
Cena srečke za vsako žrebanje:
so najboljše ter prekašajo vse dosedanje izdelke, po- m« i sebno drage Lubasove. i 3vrstne 2krat uglaš. D 2200 jT? i 3vrstne 3krat uglaš. D 2500 Sa 4vrstne 2krat ugiai. D 2000 M j 4vrstne' 3kr&t uglaš. D 3000 ^ Glasovirni akordeon D 4500 Prepričajte se! Narcčejo se

zdrave iz bora, smrekve, jelke in mecesa ku- ^
puje proti takojšnemu plačilu
n	*
Se^s^rs 1 O^ldi^ Rütsars, presDillRica ir Hoí^h %
p
Pozor!

Žen«! in nei?este|
Došla je velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in drugega blaga, katerega kupite najccneje pri tvrdki M. Sumer, Konjice, Slovenija.
Nadalje kupim jajca, gobe in laneno seme po najvišji dnevni ceni. ¡313 50- i
M. Rauth, Celiš
priporoča svojo begato zalogo steklenega in porcelanskega blaga ter primerna darila zd Božič in Novo leto, kakor: service za kuvo, čaj, likere itd. ter raznovrstne kuhinjske posode. — Konkurenčne cene! 1269 6—1


STVAJLNl STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši. r^zn Podružnice In zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruiičeva uL 8. II. k.
' Filijalka; MARIBOR Šolska ul ca šle«. 2.
200 kron
na dan lahko vsak zasluži doma v svojem kraju, kdor hoče moje izdelke prodajati. Pošljite m! v pismu za pojasnila svoj naslov in marko ;;a odgovor. Josip Batič, Litija 75.	1283 10—1
Cultel
Ne zamudite
ugodno priliko!
Pojdite pri nakupu manufakturnega blaga v staro-z :iano trgovino	"9
mummmmmš*
„MANA"
tovarna kand tov d z o. z
glavna zaloga:
Maribor, Stolna ulica 4
Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah
Na drobno!	Na debelo:
«C&3B«
M
CELJE,
tik farne cerlrve
CELJE,
tik farne ce kve

«9
v sled ogromnega nakupa iz prvih inozemskih tvor-nic se prodaja samo trpežno ter sveže blago po nizkih cenah.
Vedno velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor: moško ter žensko sukneno in volneno blago, vsakovrstne tiskanine, belo in pisano platno, rujavc kotenino, cajgi, nogavice, letno in zimsko perilo. Posebno velika izbira vsakovrstnih svilenih, polsvilenih rut in ierp, kakor tudi cajgastih in barhastih rut.
Za obilen obisk se pripoioča
ASoiz Drafitilk
Celje, Glavni trg t.
SKD
Slovenija
mMs-sfcm i
TOVARNA U«E?N£GA ¿KRÍUA IN
ELEKTRARNA, »RU25A 2 61
Opekarna
premog
leoruso
| Dpako
trgovsko opravo, auto, Si-| valni stroj, voz proda
OIET mOQ EJ
Maribor, Aleksandrova 57
Telefdi 83.
Fran Sirupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
£?adaolld.xaLejše cene In točna poetrežifosu.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«
Slov. Gospodarju
Irnuš Goleč.
Tolovaj — franc Quzaj.
Kaj pripoveduje o Guzaju narod?
Pri moji rojstni hiši je služila gotovo nad 60 let stara, hroma Roza. Ljubili smo ženšče vsi otroci, ker nas je vse pestovala, spravila na noge in nas ob večerih že kot bolj odrasle uspavala s pripovedovanjem takozvanih storij.
Po cele ure ob dolgih zimskih večerih sem presedel na ognjišču pri stari Rozi, ki je kuhala večerjo in mi neštetokrat pripovedovala one pravljice: o zlatem vozičku, stekleni gori, povodnem možu itd. Ko si mi je že hotelo dremati, sem jo vsikdar prosil, naj mi še pove ono strašno storijo o groznem razbojniku Guzaju, ki se je klatil po naših krajih in celo pil žganje in jedel beli kruh za našo mizo. Roza je ustregla moji želji in začela nekako tako-le:
»V jutro precej zgodaj in v zimskem času je vstopil . v našo hišo srednje velik moški, se usedel brez pozdrava ra mizo in zahteval od stare matere, naj mu prinese žganja ter kruha, ker ga zebe in je lačen. Babica je takoj ubogala, ker baš v tistih letih se je klatilo po krajih ob hrvatsko-štajerski meji več brezposelnih potepuhov, ki po hišah milodarov niso prosili, ampak jih zahtevali. Guzaj je pil, hlastno jedel kruh in nekako plaho pogledoval proti vratom. Govoril ni nič, še le ko se dvignil na odhod, je rekel:
»Danes je sedel za vašo mizo Guzaj« in odšel je.
Tisto ti tudi moram povedati, kako je napravil z neko babnico iz Drenskega rebra, ki je šla na Planino na sejm, je nadaljevala stara Roza:
Lepo oblečen gospod in to je bil Guzaj, je sedel ob potoku, kamor si je šla babnica črevlie umivat, da ne bi prišla preveč z blatom ocokljana na Planino. Gospod je eačel z žensko razgovor in jo ob koncu vprašal prav prijazno, kaj neki ona misli o roparju Guzaju, ali je dober, ali res razbojnik. Bable ni poznalo Guzaja, je slišala o njem, da je tat in ropar ter se je kar na kratko odrezala, češ: Bog nas varuj zlodejevih sinov, kakor je Guzaj, ki ne spada drugam, nego za pete na gavge (vislice). Gospod se je nasmehnil ženski sodbi, jej ponudil čutarico e žganjem in jo vprašal, kedaj in kod se misli vrniti iz sejma. Ženska je po pravici povedala, da gotovo pred večno lučjo in prav po tej poti, po kateri gre sedaj. Gospod jo je še ljubeznivo potapljal po rami, jo uščipnil na rahlo v lice in jo prosil ob slovesu, naj mu prinese proti dobremu povračilu in napitnini nazaj grede iz Planine eavojček srednje dolgih žrebljev. On jo bo čakal ravno na tem mestu, a sam ne more v trg, ker ima opravka v gozdu. Babnica je radevolje obljubila in razšla sta se.
Ob večni luči je že čakal oni gospod pri potoku in eenska mu je polna radostnega pričakovanja na obljubljeno napitnino izročila zavojček. Neznanec jo je še povabil, naj sede tik njega, ji ponudil čutarico z žganjem, nato se pa zadri na ves glas: »Baba, sezuj črevlje!« Na-hruljena je prestrašeno ubogala, pograbil jo je za boso nogo, izvlekel iz žepa kladivo, odprl zavojček z žreblji in Idjub odporu, kriču ter viku zabil babnici iz Planine pri-nešene žreblje v pete. Ko je bil gotov z neusmiljeno krv-niškim delom, je rekel:
»To je, baba, tvoja napitnina iz rok Guzaja, katerega ■«i zmerjala zjutraj kot razbojnika, ki spada za pete na vislice!«
Guzaj je odšel in prepustil vikajočo babnico grozni «sodi.
Najbolj pa je sovražil Guzaj duhovnike, je nadaljevala Roza in to baš radi tega, ker je bil prepričan, da imajo nekateri kar cele kadi in vreče zlata in srebra.
Pri Sv. Emi blizu Podčetrtka je živel za Guzajevih časov zelo bogat fajmošter, ki je s prižnice svaril ljudi pred prikrivanjem razbojništev, katera je uganjal Guzaj. Ta je zvedel za župnikovo bogastvo in o njegovih svarilih ter mu pisal, da pride ta in ta dan po denar sam. naj ga le pripravi sigurno.
Gospod se je ustrašil grozilnega pisanja in poslal po žandarje, ki so označenega dne skrito zastražili župnišče.
Župnik je čakal nestrpno celo predpoldne roparja, a ni ga bilo. Ura se je že pomikala proti poldne, ko se oglasi babica z otrokom v naročju in prosi za krst. Kot boter se je iavil čedno oblečen mož, ki je rekel, da je veleposestnik iz sosedne fare in bo krst pošteno plačal.
Gospod je šel v cerkev, krstil otroka in nato so šli vsi k zapisovanju v župnišče. Ko je bil otrok upisan v krstno knjigo, je potegnil boter mesto denarnice — samokres in zahteval od župnika:
»Sedaj je tukaj pred vami Guzaj, kakor je pisal in flenar seml«
Kaj je hotel gospod, krikniti ni upal, ker bi ga bil ropar ustrelil, moral je k omari in mu našteti, kolikor je te zahteval.
Guzaj je spravil denar, menil, da je krst dobro pla-Can m prisilil župnjka, da je spremil čisto mirno, tiho ter prijazno vse tri po hribu navzdol do ceste. Na cesti so
se razšli in Guzaj je še zabičal gospodu, da bo prišel k njemu še v svate ter na sedmino, ako bo še nadaljeval s svarili pred njim — vsegamogočnim Guzajem.«
Toliko mi je neštetokrat na ognjišču pripovedovala o Guzaju naša rajna, stara Roza in te ter tem podobne govorice še krožijo o njem danes ne samo po šmarskem in brežiškem okraju, ampak malodane po celem Slovenskem Štajerskem.
Kratek pregled Guzajcvega življenja.
Rodom je bil Guzaj iz Št. Jurja ob južni železnici, kjer je zagledal luč sveta nekako krog leta 1845. Bil je sin kmetskih staršev, ki so otroka dobro vzgojili, kar je tudi sam priznal večkrat in je starše še kot tolovaj ljubil in jih na skrivaj obiskoval. V Št. Jurju je dovršil ljudsko šolo, prebil najbrž doma fantovska leta in služil vojake tri leta. Pri vojakih je postal celo četovodja. Po treh letih vojaške službe se ni več vrnil za stalno na dom, ampak se je lotil dobre službe — natakarstva. Ravno kot natakar se je po hotelih privadil vseh raznih finejših in gosposkih običajev ter nastopov, s katerimi je pozneje kot ropar varal in slepil tudi bolj prebrisano in naobraženo javnost. Guzaj se je po letih povspel v natakarski službi tako daleč, da je bil glavni plačilni natakar v že takrat zelo dobro obiskanem kopališču in letovišču na Dobrni. Koliko let je bil uslužben nn Dobrni, nisem dognal, pač pa ga je ravno tamkaj doletela usoda, ki je povzročila prevrat v njegovem celem poznejšem življenju.
Naenkrat je bilo na Dobrni pokradene veliko sre-brnine. Sum je padel na Guzaja, katerega so zaprli v Celju in obsodili na 7 let in 5 mescev.
Guzaj, sam se je najrajše imenoval z domačim imenom Šartl, je do svoje smrti trdil, da je bil po nedolžnem obsojen in radi tega tudi ni hotel nastopiti kazni. Pustil je natakarsko službo in se je začel klatiti v brezposelnosti po šmarskem in rogaškem okraju. Rogaški žandarji so ga nekoč spasli, zaprli v Rogatcu in ga nameravali od tamkaj odtirati v Celje, da bi odsedel prisojeno mu kazen. Iz rogaškega zapora je Guzaj utekel in od tedaj je začel svoj tolovajski posel, katerega je uganjal dve leti in si pridobil v tem kratkemf času žalostni razbojniški sloves po celem Slov. Štajerskem.
Torišče Guzajevih tolovajskih pohodov so bili: šmar-ski okraj, rogaški in brežiški. Kdor pozna kraje teh okrajev, mi bo priznal, da so kot nalašč ustvarjeni kot zavetišče za ljudi, katere preganja roka pravice. Ti kraji so bogato obraščeni z gozdovi, imajo vse polno nepristopnih jarkov, podeželskih potov in stez se v mokrotnem vremenu brez velike potrebe vsak izogne. Po teh krajih je priprost kmetski narod bolj reven in je bil že za Guzajevih časov kakor tudi danes skrajno nevoljen na vse oblasti radi davkov ter drugih vladnih šikan.
Naravno prikladno lego omenjenih okrajev, uboštvo in nezadovolje prebivalstva je znal tudi Guzaj spretno porabiti za svoja tolovajstva.
Kot bivši četovodja in višji natakar si je prisvojil na zunaj nekaj prikupijivega za izobraženca in osobito še za navadnega, ubogega ter zatiranega človeka. Kcj pri prvih javno tolovajskih nastopih si je izbral boljševiško geslo: Imovitemu, posebno še premožnemu skopuhu, vzemi, nekaj obdrži zase, drugo pa po malem razdeli med potrebne in nezadovoljne. Tega gesla se je držal s krčevito doslednostjo do svoje smrti in baš radi tega je bil tudi tako priljubljen in ubožni narod ga je ščitil pred oblastjo, ki ga je začela zasledovati in preganjati koj pri prvih pojavih.
Guzaj je najrajši obiskoval kakor bi ga vrglo iz neba vinske hrame, fureže ter pozimske preje. Posečal je ljudi kot fin gospod, kot priprost lovec, kmet ali tudi kot razcapan potepuh. Govoril in razlagal jim je ob takih prilikah o: krivičnem postopanju oblasti, o previsokih davkih, o prestrogih zakonih, o izinozgavanju kapitalizma itd. Raz-govarjal se je z ljudmi kot ljubezniv neznanec prisrčno prijazno, povpraševal po njihovih željah, jim stiskal roke in ob slovesu jih je celo obdaril z denarjem s poslovilno opazko: Tako govori, čuti in dela Prane Guzaj, katerega preganjajo oblasti kot tolovaja, a je v resnici samo dobrotnik ubogih in zatiranih.
Pojavljal se je liki blisk danes tu, jutri tam in vedno v drugi obleki, izginil kakor kafra in s tem je vzbudil pri revnokmetskih ljudeh prepričanje, da je v njem skrito nekaj čarovniško-vzvišanega, kar ga varuje in ščiti na zgoraj.
Kar se tiče verskega prepričanja, je bil po svojih govorih in še danes črno na belem zabeleženih izjavah popoln brezverec. Delal se je norca iz vere v Boga, iz obredov in iz vsega, kar meri na odgovornost človeka napram višjemu bitju. Zaklet sovražnik je bil duhovščine, katero je poleg žandarjev najbolj sovražil in jej prisegal maščevanje. Vere ga je oropala, kakor piše sam, krivično mu prisojena ječa in radi izgube vere je sovražil ter preganjal in strahoval oznanjevalce verskih resnic.
Saj je znano po spodnjih krajih, kako se je duhovščina za časa Guzajeve strahovlade skrbno zaklepala noč in dan.
Poleg duhovščine je bil Guzaj nekako živalsko surov sovražnik žandarjev, katere imenuje v svojih do danes ohranjenih pismih dosledno »Fanghunde« (pse, ki lovijo ljudi). Njegovo največje veselje je bilo, ako je lahko potegnil kakega žandarja, kar se mu je večkrat posrečilo.
Fotografija še v tistih časih ni bila tako razvita in < rožništvo je poznalo Guzaja samo po opisih in za to je znal tudi on. Baš radi tega je nastopal vedno v drugi obleki in kot nobel gospod je najrajši plačeval žandarjem in ob slovesu jim je rad pustil pod litrom listek z napisom: danes ves je gostil Franc Guzaj, po domače Šartl, katerega preganjate po nedolžnem. Nadalje priznava sam v svojih pismih, kako se je večkrat vozil v Celje, Maribor, Gradec in na Dunaj, kjer je najrajši veseljačil s tajnimi policisti in policijskimi uradniki od katerih je zvedel vse oblastne ukrepe,-ki so bili izdani, da ga ugonobe.
Kar se tiče Guzajevih tolovajstev, pa je on vedno tudi pismeno zatrjeval, da ni nikdar ropal nasilnim potom, ampak samo premožnim jemal z grožnjo, ako se je prikradel v njih stan na prikrito zvit način.
Sam izpoveduje, da ni imel zaveznikov, pač pa jih je nešteto kradlo ter ropalo na njegov račun. V Slivnici pri Št. Jurju je nekdo požgal nekega Lesjaka in požig so naprtili Guzaju. Ta izjavlja, da je Slivničanom bil vedno prijatelj in tudi Lesjaka ni sovražil in torej mu tudi ni on posadil na streho rdečega petelina. Glede požiga je pisal sam svojim zaupnikom te-le besede: »Požigalce prosim, nikar ne požigajte, ker nimate od tega nobene koristi. Če se vam že kdo preveč zameri in krivico dela, rajši ga u-bijte drugim v svarilen vzgled in samo ne požigajte imetja.«
V štirih dolgih pismih, katera so še do danes ohranjena izpod Guzajevega peresa, se je vedno podpisoval: Franc Guzaj, skrivalec — a ne — razbojnik.
Že koj začetkom Guzajevega životopisa sem omenil, da je imel veliko ljubezen in spoštovanje do svojih staršev. Zelo ga je belelo, ker so stikali orožniki za njim po očetovem domu. Nekoč so mu na neko ovadbo očeta zaprli na 10 dni radi njega in radi tega je prisegel ovadi-teljern, da jim bo posvetil skozi okno z ono svetilko, ki ima dve oči. Svoje starše je obiskoval in jih prosil odpuščanja čisto na skrivnem, da bi ga nikdo ne videl in ne bi starši zopet po nedolžnem trpeli radi njega.
Kar se tiče ljubezni napram ženskemu spolu, je bil zelo mehko-nežnega srca. V fantovski dobi ga je neka deklina vodila za nos, a jej je to pozneje odpustil in se je kot tolovaj strastno zaljubil v neko žensko, ki je živela v skromni bajti na hribu v Košanci nad Slivnico. S to žensko je imel tudi sina Franca, ki gotovo še danes živL Ljubico je naravnost občudoval, ker mu je bila v vsem in iz srca udana kljub temu, da je bil tolovaj in so bili pii njej orožniki vsaktedenski gosti. Te svoje ljubice se je zvesto držal do smrti in je njej v čast zabeležil te-le stihe:
1 s? t
Rožce naj cvetijo, ptičice naj pojo, naj nama razveselijo srce, kdaj žalostno bo.
-J

ifM
f -.««.'»A»!*5*"
Rožca razcveti, poganja lepi cvet, jaz pa z mojoj ljubcoj še hočem veselje imet.
m
■'.J "".i
X -iS
-..«ulit^R ' *
Njegova nekdanja ljubica je kot starikavo grda babnica živela še pred šestimi leti v nekem mlinu pod Pre-vorjem in jo je pisec teh vrst obiskal. Baburn pa ni hotela o Guzaju in sinu ziniti niti besedice.
Guzaj je bil tako drzen, da se je peljal s to svojo ljubico v Celje k fotografu Martini, ki je oba fotografiral. Guzaj na sliki sedi s cigaro v ustih, poleg njega pa stoji v košatih krilih njegova ljubica. Slika je ohranjena še do danes.
Guzaja so oblasti dolžile, da ga najbolj skrivajo pred orežniki ženske, katerim je posebno prirastel k srcu in se je on že večkrat pred orožniki skril pod žensko krilo. Ko je Guzaj zvedel za te govorice, se je smejal in glede ženske molčečnosti napisal to-le: »Pa vi »Fanghundi« (žandarji) mislite, da se res skrivam pod ženske kikle in da vsaki babi pravim, kje sem. Bi pač daleč prišel, ako bi vedele babe za me.«
Iz ravnokar navedenega je razvidno, da se je že za Guzajevega življenja o njem marsikaj pretiranega in čisto iz trte izvitega govorilo, čemur se je sam smejal ter pismeno zanikal.
Razven duhovščine, žandarjev in bogatinov je Guzaj na smrt sovražil svoje šentjurske sorojake-tržane. Ravno (i so namreč vedno pošiljali nanj žandarje, ga ovajali in on jim je pošiljal pismene grožnje, da bo vse postreljal ter pobil. Šentjurski mogočnjaki so se ga bali kot smrti in malokateri količkaj bogat šentjurčan se ni upal v ponoč-nih urah kam venkaj iz trga iz strahu pred Guzajevo ouve-to. In baš Guzajev takorekoč rojstni trg Št. Jur mu je bil v pogubo.
2e parkrat sem omenil, da Guzaj sam izjavlja v svojih pismih, da ni pobijal ljudi in ne ropal, ampak samo skubel preobilico zlatega perja bogatinom in skopuhom. Sodnijsko je Guzaju dokazan samo eden uboj in to na polju za trgom Št Jur. Ta uboj se je doigral tako-le:
Guzaj se je nekega dne zopet pri belem dnevu priklatil v Št Jur in tamkaj drzno hodil gor in dol. Spoznal gi je občinski sluga, ga je prijel za roko in rekel: »Ti si Guzaj, hajd z menoj!« Tolovaj se mu je seveda izvil in ga svaril, naj ga pusti na miru, a sluga ni odnehal. Guzaj se je spustil v tek iz trga po polju in sluga za njim. Ko je videl Guzaj, da sluga le ne odneha, je postal, potegnil revolver in ustrelil preganjalca z opazko: »To imaš, strela gromska, kar si iskal, to si dobil!« Sluga je obležal mrtev na polju in Guzaj je pobegnil in se skril proti Slivnici.
Radi tega uboja so oblasti razpisale na Guzajevo glavo 150 goldinarjev. Od tega časa bi ga bil lahko vsakdo ubil in bi še bil dobil za to nagrado 150 gld. Guzaj se je smejal tej nagradi in pisal: »Ljudje božji, na mojo glavo so razpisali 150 gld., a imejte še z menoj potrpljenje, da bom vreden vsaj 1000 gld. Samo vprašanje je, če bode sploh kdo dobil to nagrado!«
Kmalu po uboju šentjurskega občinskega sluge je sklenilo žandarmerijsko poveljstvo v Celju z vso resnostjo, da prime ali ubije Guzaja, ki je vodil za nos varnostne organe že celi dve leti.
Obleganje Guzajevega pribežališča in njegova smrt.*
Za dan 10. septembra 1380 je zapovedalo celjsko orožniško poveljstvo velik pogon za Guzajem. Pozvani so bili orožniki iz: Celja, št. Jurja, Planine in Šmarja, da se zberejo v mraku v Slivnici pri Št. Jurju, odkoder se začne pod zaščit jem teme pogon za tolovajem. Ono noč so nameravali orožniki pretakniti in preiskati vsa skrivališča,
0	katerih je bilo znano, da se po njih Guzaj klati najbolj pogosto. To povelje o pogonu je bilo strogo tajno in tudi Guzaj o njem ni ničesar slutil, sicer bi bil bolj previden.
Predpoldne dne 10. septembra sta se podala iz Planine proti Slivnici orožniški postajevodja, 20 let stari M. Grizold in neki Stres, ki je bil rodom nekje iz Slovenskih goric.
Pot iz Planine v Slivnico je peljala oba orožnika mimo Košsnce, ki leži med Slivnico in Prevorjem. Košanca ni vas, ampak se imenuje .tako po hribih ter gričih raztresena skupina hiš, bajt in kočur. Na Košanci in sicer na vrhu ob kolovozu, ki vodi iz Prevorja v Slivnico, stoji še danes neznatna in tedaj zakotna gostilna, v kateri je krč-maril neki Drobnej. Krčma stoji čisto na samem in je pozidana ob hrib, njeno pročelje gleda proti kolovozu in ga od prevorsko-planinske strani krije velik gozd. V to krčmo k Drcbneju je najrajši zahajal Guzaj, kjer je s svojimi zaupniki popival, veseljačil ter jim razlagal svoje načrte in pripovedoval svoje doživljaje. Tukaj so ga neštetokrat že iskali orožniki, a jim je vedno srečno odnesel pete. Ravno v tej gostilni je nekoč popival z orožnikom Črnči-čem, ki je Guzaja samega izpraševal o potih, pohodih in skrivališčih tolovaja. Guzaj je plačeval orožniku in mu pravil, da zahaja Guzaj večkrat ravno v to krčmo, kjer je malodane vsakdanji gost, a zna izginiti ob prihodu žan-darjev kot senca. Černčič je šele pozneje zvedel, da je bil pri pogonu za Guzajem v njegovi družbi, kjer se je imel prav dobro ter jedel in pil na njegove stroške.
Mimo Drobnejeve gotilne sta morala tudi planinska orožnika, čredno sta se pokazala pred gostilno, pa si je mislil Grizold: Kaj, če ni morda ravno sedaj krog poldruge ure popoldne Guzaj pri svojem prijatelju ter zaupniku Drobne ju. Zavila sta iz kolovoza v gozd in od tamkaj sta opazovala življenje pred gostilno. Opazila sicer nista nič sumljivega, nobenega odraslega človeka, pač pa fantka, ki je tr.mkaj v bližini gostilne pasel živino. Grizcld je tega fantka ljubeznivo poklical k sebi in mu dal groš, naj gre v gostlino kupit kruha in nato naj jima hitro pride povedat, kdo da je v krčmi. Fantek je vzel groš in šel, vrnil se je hitro s poročilom, da ni v krčmi žive duše, pač pa pijeta v kleti tik krčme dva moška in
1	rčmar sam. Zandarja sta sumila takoj: Guzaj je v kleti. Pripravila sta se in kar najurnejših korakov sta stekla proti odprti kleti. Ko sta že bi'.a blizu zidanice, so se pa vrata zaprla in iz kleti sta še utekla bežečih korakov gostilničar in neki viničnr ter se spustila oba za hišo po bregu navzdol. Nekdo je kletna vrata zaklenil. Grizold je uprašal: »Kdo je notei1? Odprli«
Nobenega odgovora . . .
Zandarja sta bila uverjena: Guzaja imava v pasti.
Skoro tik pred kletjo, ki je bila zaprta z lesenimi vrati in pritlično postavljena ob hrib, je bil zložen precejšen kup drv. Stres je stopil za drva in stražil, Grizold pa se je podal r.a ogled krog kleti in dognal, da je pobeg nemogoč, ker je imela zidanica samo vrata in nobene dn.ge večje odprtine. Celo skozi podstrešje je bilo izključeno utečL Ko fe Grizold pregledoval krog kleti, je ripazil, da se na strani proti kolovozu maje kamenje in ga nekdo, ki je v kleti, poriva. Stopil je ob stran k zidu, iz katerega se je gibalo kamenje in opazoval . . . Kmalu je priletel velik kamen iz zidu in pojavila se je četvero-kotna odprtina, človeška roka je brskala prah in blato izpred luknje . . . Neznanec je celo pomolil glavo skozi luknjo . . . Zandar je uprašal: »Kdo je?« Mesto odgovora ie neznanec ustrelil iz revolverja proti žandarju, a
* Guzejevo oblego in smrt mi je opisal bivši žandarski postajevodja g. Marij Grizold, ki je Guzaja dne 10. sept. 1880 ustrelil v družbi s tovarišem Stresom. G, Grizold flvi sedaj v Mariboru kot penzijonlst in je star 71 let. Radi junaštva pri cblegi in radi ranjenja je bil odlikovan t avstrijskim srebrnim križcem, njegov v palec ranjeni tovariš Stres pa je doM na Guzajevo glavo razpisano iuj-Srado.)
ga ni zadel. Ko še je drugič prikazala glava pri odprtini, je ustrelil Grizold, a ker je stal pred streli zavarovan tik ob steni, se je krogla odbila ob kamenju. Nato je postalo nekaj časa vse tiho . , .
Grizold je nato ustrelil skozi luknjo in iz kleti je nek- ; do zaječal — znamenje, da je bil zadet Zatem je ustrelil Guzaj skozi luknjo in krogla je oprasnila Grizolda nad očesom, sicer ne nevarno, a vendar se mu je ulila kri kar curkoma.
Zopet nekaj časa sumljiv mir ter tihota v kleti . . .
Grizold je dal za drvami pred kletjo prežečemu Stre- j su povelje, naj strelja skczi vrata, ker tamkaj nekje mora I tičati tolovaj. Stres je ustrelil petkrat skozi vrata, jih pre- j luknjal in te luknje je še danes videti . . .
Po Stresovih strelih je bil zopet precej časa mir, kar j sliši Grizold, da kljuje in razbija Guzaj po kamenju na strani proti hribu. Ker mu je bil zaprt pobeg proti kolovozu, je hotel ulomiti in se rešiti v smeri proti hribu. 1 Tolovaj je drzno lomil kamenje iz zida in ranjeni Grizold j je večkrat ustrelil skozi luknjo v klet, a moral je štediti z municijo, ker je imel samo osem nabojev in šest jih je že bil porabil. Guzaj ni odgovarjal s protistreli, ampak zopet prenehal z lomljenjem in zavladal je mir nekaj I časa . . .
Kar naenkrat je pognal tolovaj skozi luknjo proti ' Grizoldu dvocevno pištolo. Gotovo je bil prepričan, da se bo žandar sklonil, pobral orožje in ta trenutek bo on porabil za pobeg. A varal se je, žandar je pustil orožje ! ležati na tleh in mirno zravnan čakal. Ker se mu ni po- j srečilo s prevaro na Grizoldovi strani, je poskusil na Stre- | sovL Skozi bolj slabo zaprta vrata je iztiščal zavoj pa- ' pirja (to so bila njegova pisma, o katerih še bom govoril), padla so na tla, a žandar se ni ganil izza svoje dobro i zavarovane postojanke. V vratih je bilo pet od krogel prevrtanih lukenj in skozi te luknje je opazoval tolovaj Ustrelil je iz revolverja skozi luknjico in zadel do krvavega Stresa v palec na roki . . . Nato zopet mir in ti- j hota . . .
Zandarja sta začela obleganega pozivati na prostovoljno predajo, a se je jezno zadri: »Živega me ne dobita, prokleta »Fanghunda!«
Oblega je že trpela več nego poldrugo uro, številni streli so privabili na hrib nad klet vse polno radovednih ljudi. Nekateri od gledalcev so imeli celo puške. Grizold jih je pozval, naj jima pomagajo, a nobeden ni priskočil na pcmoč. Gotovo so bili to sami Guzajevi zaupniki, ki bi bili rajši pomagali njemu nego pa žadarjema.
Orožnika je že oplazoval upravičen strah: Kaj bo, če j se ju lotijo ti sumljivi gledalci?
Žandarja sta začela glasno govoriti, da bosta klet za-palila in Guzaja izkurila iz skrivališča kot jazbeca, ako se ne preda. Nobenega odgovora iz zidanice . . . vse ; tiho . . .
Oblega je že trajala dve uri, sclnce je že zahajalo in ura je bila že pet popoldne . . .
Kar naenkrat se odprejo lesena vrata na kleti in iz zidanice stopi Guzaj sam . . . Držal je v krvaveče prestreljeni desnici revolver, katerega cev je bila zadeta od orožniike krogle ter močno skrivljena, izpod vrata mu je curljala kri in divje je ošvignil s pogledom oba žandarja, da bi ju prestrašil in v tem smrtnonevsrnem trenutku pobegnil na najbolj drzen način . . .
Ves ta prizor je trajal le nekaj trenutkov, žandarja sta dvignila puški, strela sta pečila . . . Eden je zadel Guzaja v prsa, drugi v trebuh . . . smrtno zadet se je zgrudil na tla . . . Nekaj ča?a je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in iz- i dahnil je . . .
Ko so gledalci videli, da je padel Guzaj, so se razkropili na vse strani . . .
Zandarja sta si obvezela lastne rane in nato pregledala klet. Na sredi te majhne kleti je stal prazen in po-veznjen polovnjak in na njem liter, ki je bil preluknjan. Našla sta še železen heč (sekiro za steljo sekati), s katerim je lomil Guzaj kamenje b zida.
Pri Guzaju sta našla razven nerabnega revolverja, ki je sedaj v celjskem muzeju, še dolg než in drugega nič. j Na tleh sta pobrala zavoj papirja, ki ga je Guzaj porinil skozi vrata in videla, da so to njegova štiri pisma.
Ob kakih pol šestih so prispeli iz Slivnice k Drob-nejevi gostilni tudi drugi žanderji, ki so se že bili zbrali ' za nočni pogen v Slivnici in jih je privabilo na vrh v Ko-šanco mečno in izvanredno streljanje.
Zpndarji so pogumnima tovarišema častitali in dva \ sta odbrzelc takoj v Št. Jur na vlak in od tamkaj v Celje j po sodno komisijo, zdravnika in fotografa.
Drug dan predpoldne je že bila komisija na licu me- . sta in zdravnika sta raztelesila Guzeja kar na prostem za j gostilno. Imel je strel skozi desno roko, ena krogla ga je i precej oprasnila pod vratom, ena mu j» prebila prsa in ena raztrgala trebuh. Pred raztelesenjem so ga naslonili j na navaden koš in ceijski fotegraf Martini, ki ga je ne- : koč fotogrefiral skupno z ljubico, ga je tudi tokrat ustre- j ljenega in razgaljenih prs, da se vidi zevajoča rana. Na | glavi je imei tokrat priprosto kmetsko kapo, mustače samo pod nosem in oblečen je bil v kmetsko obleko.
Guzajeve ostanke so zmetali v krsto in ga takoj na dan komisije pokopali v kotu pokopališča v Prevorju. Ta- j kratni prevorski g. župnik je v župnijsko krcniko nakratko j zabeležil, da so mu kar meni nič in tebi nič prinesli u- j streljenega tolovaja Guzaja, ki je šentjurski faran, a je moral on dovoliti, da so ga zagrebli na prevorsko poko- . pališče dne 11. sept. 1880.
Tako je torej končal svoje tolovajsko življenfe v 45. 1 letu dne 11. septembra 1880 pred zidanico pri Drobne ju j na Košanci tolovajski strah celega Spodnjega Štajerja Franc Guzaj.
Koj za tem so aretirali tudi Guzajevo ljubico. Iz Ko-šance jo je gnal proti Planini v celjski preiskovalni zapor Grizold. Taisti dan je grozno deževalo in ona je imela v naročju dojenčka, Guzajevega sina Frančeka. Ker je bila ženska preveč premočena in je težko hodila, je moral Grizold nesti otroka. Ni bila dolgo v preiskavi, ker je vse tajila, dokazati jej niso mogli nič. Pri hišni preiskavi niso našli pri ljubici ničesar sumljvega. Utrgali so da v izbi in tamkaj je bilo ped deskami samo nekaj kurjega perja. Očividno je Guzaj dobro čuval svojo golobico pred vsakim sumom tudi najmanjše sokrivde.
V preiskavi je bilo tudi več Guzajevih najboljših zaupnikov in znancev, a vsled pomanjkanja dokazov so jih izpustili.
Drobnej že davno več ne krčmari na Košanci, ampak je ta gostilna romala že bogzna skozi koliko rok. Ravno ta krčma bo sedaj dobro šla, ker pelje mimo nje nova cesta iz Kozjega, preko Prevorja v Št Jur, pa še sedaj ni v prometu.
Po košanskih hribih, jarkih ter grabah je še danes glede razločka med mojim in tvojim vse polno sumljivih ljudi, o katerih pravijo, da so potomci Guzajevih učencev.
Guzajeva pisma.
Kakor sem že omenil pri oblegi Guzajevega pribežališča, je porinil tolovaj skozi vrata štiri pisma, ki so padla na tla. Zandarji so jih pozneje pobrali. V noči, ko so čakali od 10. na 11. septembra na sodno komisijo, so si iz radovednosti ta pisma prepisali. En tak prepis teh pisenj mi je dal na razpolago tudi g. Grizold. Ta pisma je Guzaj očividno vedno nosil seboj in jih prebiral svojim prijateljem. Tri od teh pisem so pihana v slovenščini, kakor se je tedaj govorila med priprostim narodom v letu 1880, četrto pa je v nemškem jeziku. Ravno v četrtem pismu razodeva Guzaj, da je govoril popolnoma pravilno nemščino in da je precej čital. Oglejmo si ta pisma nekoliko vsakega posebej.
Prvo pismo nosi naslov: Preljubeznivi moji vsi dobri ljudje! Pismo se nato začenja: »Jaz Franc Guzaj (pisano je Guhsaj) vam pišem vsem skupaj eno besedo prijateljem kakor sovražnikom, ker vsi dosti govorite od mene. Naj-popred pa prosim vse skupaj, ne zaničujte mojih staršev, ker oni so me zmiraj lepo učili in niso nič krivi, da sem jaz tak daleč padel. Žalujejo vsi za menoj. Moja zlata mati toči bridke solze — krvave solze. Iz srca mi je žal, da sem jaz moji dragi — zlati materi, mojemu očetu in sestram srce ranil in solze iz njihovih oči prešal in da čisto po nedolžnem toliko zavoljo mene žalosti in zaničevanja trpeti morajo. Zandarmi jih nadlegujejo, a jaz ne grem nič domov (a je hodil; op. pisca). Rad bi mojo žalostno mater še videl in objel, a jaz nočem mojega življenja tako daleč na vago djati, ker vem, da žandarmi noč in dan tam stojijo. Pa naj le stojijo, saj so sami uržoh, da imajo toliko potov za menoj, pa jih še imeli bojo, zakaj me niso na miru pustili. Zleht jeziki so me dolžili, da sem jaz krave drl, ali jaz nisem nobene.«
Toliko sem dobesedno navedel iz Guzajevega pisma, da lahko čitatelji iz teh vrst sami presodijo: kako srce je imel ta tolovaj do staršev terVfe§ter in kako slovenščino je pisal.
Nato opisuje v prvem pismu, kako je bil po krivici obsojen na 7 let in 5 mescev ter pravi, da te krivice ne bo oblastim nikdar pozabil ali odpustil. Piše tudi, kako je v ječi, dokler je bil. zaprt, kuhal ogenj maščevanja do vseh tistih, ki so zakrivili, da je bil obsojen. V joči je tudi sklenil, da bo počakal z esveto tako dolgo, dokler mu ne umrjejo starši, ker jim ni hotel delati sramote, a so ga prisilili na grozno pot maščevanja predčasno »Fang-hundi« (žandarji).
Nato našteva imena Šentjurčanov, kateri so ga dolžili, da jih je okrc.del, a jih ni. Na te ljudi pošilja v pismu vse gromske strele. Posebno preklinja nekega Zar.dla, Krcfliča in Sireca, katerega imenuje, da je tržanski bik Ta Sirec bi rad na vsak način vtaknil Guzaja zopet v ječo, ker hoče zaslužiti Judežev denar in piti na Guzajevo kožo. Ravno Sircu obeta in prisega, da mu bc na njegovem lastnem domu posvetil na nos skozi okno s tako, ki ima dve luknji. Sirca tudi dolži, da je bil on kriv, da so Guzajevega očeta pri Sv. Ani prijeli, odgnali na sodišče in ga tamkaj obsodili po nedolžnem.
Maščevanje obljublja v prvem pisnv< tudi šentjurskemu doktorju, ker nanj pošilja in ščuje žandarje. Nadalje še našteva imena vseh onih Šentjurčanov, ki so baje zakrivili, da je zašel na kriva pota in tem se mora csvetiti in jih poslati v grob. Vsem drugim pa ne bo storil nič žalega. Osobito so lahko brez vsakega trahu ženske ter otroci. Obširno opisuje, kako vodi za nos žandarje, ki ga iščejo povsod, samo temkej ne, kjer je v resnici. V Gradec ter na Dunaj se vozi ter zapra%lja dener, ki ga je nagrabil iz vreč skopuhov in ljudskih pijavk.
Za tem sledi njegova izpoved o popolnem brezverstvu in preko ene cele pole zmerja duhovnike, katere bi on •vse povesil, ako bi mogel. Ravn-> v tem delu pisma je nagromadil tolikanj tolovajsko in peklensko surovih psovk, kakor jih še pisec teh vrst ni nikdar slišal, a še manj pa čital. Ko je enkrat izlil svoj žolč preko duhovščine, se loti žandarjev. Glede žandarjev piše, da bi naj solnce o-temnelo, zemlja bi se naj zdrobila v prah in ob teh prizorih bi naj poginili orožniki z vsemi oderuhi in debebih» vred.
Ob koncu prvega pisma pravi, da je pisal glede žan» darmov na samega cesarja, a so pismo prestregli in je na okrožnem sodišču v Celju. Zagotavlja, da bo pisal drugega na 15 polah, se peljal z njim na Dunaj in ga tpmkai oddal, da bo prišlo sigurno ni pristojno mesto. Zandarmi ga še bodo pomnili, kakor hitro se bo popolnoma izvežbal v črni umetnosti, ka'ero že itak zna precej, a hoče postati mojster.
Prvo pismo je sklenil a: Srečno^ z Bogoml
Guzajevo drugo pismo je mnogo krajše od prvega in brez naslova. Začne popisovati, kako so razpisale oblasti »a njegovo glavo 150 gld. Zmerja oblast, ker ga je žigosala kot razbojnika, a to on ni, ker še ni nobenega pričakal ob cesti in ga orepal. Pravi, da od Vseh svetnikov pa do tedaj, ko to piše, je obiskal sarno dva ptiča in ju nekoliko oskubil. Oba sta bila še kaj pernata, a ju ni oropal, ampak okradel na tihem. V jutro sta še le spogrešila denarno perje, a tedaj je bil on že v bližini Maribora.
• Na Jezercih so ga dolžili, da je napravil »falseh kon-trokt«, a ni. Kačerjeva Mica na Jezercih tudi boljšega ni vredna, nego »falseh kontrokta«, ker njena koča je Gu-eajeva last in on bi tisto Mico razsekal na drobne kosce radi nezvestobe, ako se kje srečata. Na smrt in dušo se kolne, da ni bil že celih 18 let v fari Dobje in najmanj pa v tistih prekletih Jezercih, katere naj ubije gremska strela. Jezerc ne bo videl nikdar več, nikakor pa si noče oskruniti svojih oči s pogledom na tisto prokleto suho Mico, ki mu je tolikanj prisegala zvestobo, a ga je pa v istini po babje prevarila.
Drugo pismo sklepa z željo, da bi rad živel tako dolgo, da bi gledal pred seboj kar celo vojaško kompanijo in iu se poskusil s pravim sovražnikom. Glede poveljevanja se on ne boji nobenega avstrijskega stotnika, še obrsta ne.
To pismo zaključuje žalostinka na uboge kmete, katere dere gosposka z davki in vendar živi ne morejo pod zemljo. Gosposka si redi sama sovražnike in ravno ti jo bodo ugonobili. Siromak je prisiljen, da krade in ropa. Eni imajo polne mize najboljših jedi; druga reva pa se spravi spat s teščim želodcem.
Drugo pismo kenča brez pozdrava.
Tretje pismo je naslovljeno: Dragi vsi moji prijateljil
Tem svojim dragim prijateljem, katerih je dosti in ki pravijo, da on ni kriv vsega, česar ga dolžijo, pravi in jih zagotavlja, da imajo prav in on jih ljubi, akoravno jih le malo pozna. Tem prijateljem, ki ga prav sodijo, naj rodi zemlja prav obilno, žitno polje ter vinske gorice naj razveseljujejo njihova srca, ker so pošteni in veselja ter radosti vredni.
Nato svari, kakor že omenjeno, požigalce pred požigi in tatovem daje ta-le dober nauk: Vse tate prosim, ne kradite pri ubogih ljudeh. Jemljite le takim, ki imajo dovolj, ali pa hudobne jezike. Pridnim, ki tate toliko r.e sovražijo, ne kredite, pustite jih pri mirul
V tem pismu zmerja zopet čez duhovščino in ščuje nad njo vse pravoverne tatove in požigalce. Ko si je izlil jezo nad »farji«, pa prisega, da je njegov trden sklep: oblasti ga ne bodo dobile v roke živega, branil se bo do »adnje kaplje krvi, saj njegovi sovražniki niso Turki ali Rusi, empak »Fenghundi«, ki pa nimajo pasjih nosov. On se še upa bivati na Štajerskem celih 10 let, a ga ne bodo dobili
Našteva, kje vse se zadržuje dnevno, a ga ne morejo zvohati, ker so tako neumni, da se jim celo lahko sedi na njihovih petelinovih klobukih.
Nato omenja čenče o skrivanju pod ženskimi krili in preide na opis prave ljubezni dekleta do fanta. Svari fante pred zapeljivimi obljubami deklet in jim navaja kot svarilen vzgled pred ženskim medem samega sebe, ker ga Je tako bridko prevarila gromska baburica.
Kljub razočaranju v ljubezni pa je vendar le naletel na žensko rožico. Zal mu je samo, da ni našel v tem velikem svetovnem vrtu te rožice že pred 20 leti. Ona ga kratkočasi v žalostnih in veselih urah. Vredna je zlata in dragega kamenja. Med milijon dekleti ni takega, kot jo ima sedaj ravno on. Pri pogledu na to zvesto ljubico ga pa žalosti zavest, da je kljuh ljubezni vendar le nesrečen, ker se ne sme gibati po svetu pošteno in prosto po svoji volji. Prva Guzajeva stopinja na pogubenosno pot je bila nezvestoba deklin, druga pa njegovi sovražniki, ki so ga primorali v tolovajstva. Sovražnikov ne bo pozabil. Škodo jim je želel in škodo jim dela.
Eni pravijo o njem, da je dobrega srca, gorje onemu, ti se mu zameri. Guzoj ljubi samo dobre prijatelje in 3«-ti naj ostanejo srečni — poguba pa vsem sovražnikom!
Ob koncu tega pisma pa postane pesniško navdahnjen m opisuje spomladansko ustajanje narave iz zimskega spanja.
Kljub zimi se je on v tem žalostnem času prav dobro sabaval v prijetni družbi in čital časnike ter zvedel marsikaj novega.
Tretje pismo sklepa z že omenjenima dvema kiticama r» svojo ljubico, ki jo celo imenuje brezo na svetopisemskem Libanonu.
Tretje pismo je podpisano z njegovim polnim ime-«am • Franc Guzaj, skrivalec — a ne pa razbojnik.
Četrto — nemško in zadnje pismo.
Gurajevo četrto pismo je zepet bres naslova in iz njega zrcali Guzni kot beljševiški modrijan. Svoje modrovanje skuša »aviti v nekako pesniško obliko. Pismo je pisano v zelo lepi ter pravilni nemščini in nem je dokaz, da jo Gu aj mar:;ikaj čital in tako v prostih urah rad v mo-drijanski obliki pesnil. To pismo kaže tudi nekako celoto brez skakanja od ene misli do druge in rrdi tega g8 hočem podati Čitateljem v skoro dobesedni prestavi. Pismo glasi takole:
»V nepreglednem svetovnem proste u se giblje naša /eiHja. Jaz hočem napraviti samo nekak pregied in drugo prezreti.
V srcu živalstva je marsikaj žalostnega upeljnnega. Od človeka, lu stoji na najvišji stopinji, do najmanjšega Srv«, v prahu — med obema vladata zavist in maščevalnost. Vendar kažejo živali lr.ibezen do živ, li eneke vrste, ■ največja žival maščevalnosti je — človek. Po naukih prednikov je človek izšolan ter izobražen, dn mo.o biti niijbolj surova žival — on uničuje vse — črve v prahu in tudi svoje soljudi.
Enako pravico ima vse na zemeljski obli, a žalibog je to že davno izginilo in veliko živalskih ljudi je že pozabilo,' kaj da so.	*■
Ljudje čutijo verigo suženjstva, a vendar ne vejo, kdo je temu vzrok. Tožijo radi velikih davkov in drugih plačil, tako, da že ni mogoče več životarili in se pogrezajo počasi smrti nasproti.
Le ozrimo se okrog po zemlji; našli bomo povsod žalost ter bolest.
Sprejeta ter ustvarjena oblast vsiljuje na krut način nižjemu ter ubogemu ljudstvu suženjsko verigo, mu izsesava kri, nekako uničena životari uboga stvar in čaka na smrtni zamahljaj.
Kakor ne prizanaša kosec nobeni cvetlici, nobena roparska ptica ne tiču pevcu in ne izpusti več najbolj pisanega tička, ako ga drži enkrat v svojih krempljih, tako ima tudi umetno narejena in prisvojena oblast svoje »Fanghunde« (žandarje). Ti žandarji se klatijo noč in dan okrog in kjer je le količkaj mogoče, se polastijo uboge žrtve, seve, v imenu postave ter pravice.
Tako dolgo, dokler sta izginila ljubezen ter pravica — ti dve sestri in se ne bosta vrnili — gorje — gorje! — ubogemu — zapuščenemu ljudstvu . . .
Okrog razposlani žandarji so veliko bolj kruti nego kosec, ki pokosi lepe cvetlice, kajti cvetlice so neobčutljive. So pa tudi cvetlice, ki imajo občutljivost, veliko ža-lostneje torej, ker so izpostavljene maščevalnosti .... O, ko bi bilo človeško srce neobčutljivo!
Žandarji ne poznajo usmiljenja. Oni uničujejo £ele družine in pahnejo toliko nedolžnih žrtev radi hudobnih jezikov v sramoto ter uboštvo. Tisočkrat slabši je večkrat žandar nego pa ona žrtev, katero žene pred sodišče ter jo pahne v ječo.
Kosec uniči cvetlico s koso, ona ovene ter usahne in pozabljena je; cvetlice srčne občutljivosti pa so prodane v ječi počasnemu ginevanju — nobenemu ni prizanešeno, ne otroku v materinem telesu, ne onemu v materinem naročju. Matere prisilijo iz otroške postelje, da mora ko j prvi dan po porodu v ječo, večkrat čisto po nedolžnem, zastonj so vse njihove prošnje, vse njihove solze. O ti nesrečna človeška zalega z neusmiljenim ter neprizanesljivim srcem!
Strela iz neba bi morala ubiti koj prvi dan po porodu takega otroka, ki hoče postati v poznejšem življenju sovražnik sočloveka.
Vzamimo kot primer solnce. Solnce ne stori nikomur nič žalega. Vsakemu dobrohotno dovoljuje dnevno svetlobo, katere se vsakdo veseli, a ti človek — črv zemlje pa moraš biti tako krut!
Poglejmo nekoliko žrtve, ki morajo zapuščene ječati po ječah, zaničevane od vsakogar. Žandarmi nobenemu ne prizanašajo, ki postane njihova žrtev, a kljub temu sedi tudi veliko žandarmov po ječah, ki so bili poprej največji sovražniki človeštva. Starega, že odslovljenega ><Fanghunda« ujame zopet mlajši ter ga pelje v kletko. Le poglejte po jetnišnicah, našli in videli boste tamkaj več nego dovolj žandarmov-in še celo oficirjev. Tako je in tako se spreminja svet v najboljši smeri.
Toplo solnce naj otemni in naj uniči vse od najmanjšega do največjega!
Guzaj 1. r.
Podal sem tokrat za Božič čitateljem »Gospodarja« nekak bolj suhoparen pregled Gnzajevega življenja in duševnega delovanja z namenom, da javnost površno seznanim s tolovajskim značajem človeka, ki še vedno živi med nezadovoljnim narodom kot nekaj posebnega in ta-jinstveno čarobnega.
Prihodnje leto bcm v podlistkih zabeležil še marsikatero bolj smešno iz Guzajevega življenja in delovanja.
Januš Goleč;
Sircih v vrbovem šforu.
Na zagorski strani preko Sotle na Buršičevem travniku in v katarinski fari stoji še najbrž danes ogromna vrba. Debela je bila, ko sem jo še jaz ogledoval s štajerske strani, kakor kak slavonski hrast, a štorasta in i je imela močno debele veje, je že menda ni nikdo ob- j sekoval v mladosti. Kedo in kedaj je bila usajena, ni vedel nikdo od najstarejših povedati. Vrba je stala pred kakimi 50 leti na križpotu, a pozneje so ljudje prestavili pešpot precej daleč od nje in to iz strahu.
GovoJlo se je in gotovo še danes gre ta glas po Zagorju, da pri tej vrbi straši ponoči, stoka ter jadikuje, da bi pretresla groza tudi najbolj hrabrega junaka.
Pred mnogimi leii so Zagorci kosili krog vrbe in položili košaro, v kateri je bila potica, na vrbo. Potico je ovohal izlakan pes, ki je slučajno tekel mimo, se zagnal v skoku na vrbo v košaro po potico, a je padla: košara, potica ter pes v vrbov štor. Cvilečemu psu so hiteli na pomoč, ga potegnili iz štora >n pes je prinesel mesto potice iz štora — človeško lobanjo. Hrvati so kar ostrmeli, ko je spustil pes lobanjo iz gobca na ia ter jo ubral proti domu. Dolgo je trpelo, predno se je oso-kolil eden od koscev toliko, da se je upal po košaro in potico. Niti košare niti potice ni bilo, pač pa je izmetal iz štora ostale dele človeškega kostenjaka. Hrvati so djali vse kosti zopet nazaj v štor, potice in košare ni bilo, pač pa je od tedaj začelo pri vrbi strašiti kar po cele noči.
Iz smrtnega spanja prebujeni kostenjak je iskal pomoči v temnih nočeh ter se s stokom ter ječan jem obrnil do vsacega, ki se je upal v nočni tmini mimo vrbe.
Tako se glasi prva povest o tej strašni vrbi na Buršičevem travniku in ni ga odraslega Zagorca, ki bi
i v
je ne bil slišal, ali celo okusil nočne grozote tega štor--natega drevesa.
Pred dobrimi 50 leti se je upal strah že ob večni luči in v pol mraku kar nad 16 Zagork, ki so se vračale iz štajerskega mlina. Z verigo je rožljalo po štoru ter kričalo na pomoč tako grozno, da so pometale Zagorkc v e od sebe, kar so nesle iz Štajerskega in odbežale v divjem teku vsaka proti svojemu domu. Drugi dan za tem so našli Hrvati na travniku okrog vreče in korbice moke, ki so jih pometale prejšnji večer Hrvatice in povrh je še ležala tik vrbe rjasta veriga, iz vrbinega štora je bil izčesnjen precejšen kos — — — vidni znaki,
da je moralo res grozno strašiti---. Povest o tem
drugem strahu v štornati vrbi, ki se je upal kar na celo kopico ljudi z verigo, se je kot blisk raznesla po zagorski ter štajerski strani. Posledica teh govoric je bila: nikdo se ni upal več mimo te vrbe, še po dnevu ne, kaj še le po noči. Iz strahu so takoj za tem prestavili Zagorci križpot daleč proč od vrbe. Vrba je torej samevala in še najbrž danes sameva nad 50 let. Strahovi se še baje oglašajo iz vrbe, a ne več tako glasno ter strašno kot poprej, ko so bili potniki prisiljeni, da so hodili tik mimo vrbe.
io štornato vrbo sem gledal tudi jaz večkrat, a samo iz štajerske strani, do nje nisem upal in to iz —• strahu ne!
* * *
Po celem hrvatskem Zagorju in po vseh obsotel-skih krajih, vaseh ter hišah je gotovo še v svežem spominu Kajbičev Imbra. Reva stara je šepavsal s sključenimi koleni opiraje se na dve nizki palici. Nosil je na hrbtu butaro cekrov, katere je sam pletel po zimi iz rozgovine ter jih razpečaval okrog na spomlad, poletje in jesen. Razven cekre plesti je znal tudi lončene lonce vezati, ponve mašiti in za mlatiče popravljati rodoseje in vezati iz usnja goške za cepe. Bil je dobrodušen ter šaljiv slarec, ki je bil vkljub sključenosti vedno Uobre volje. Prenašal je nedoižne novice od niše do hiše in baš radi dobrohotnosti, šaljivosli in ustnega novičar-stva je bil vsaki hiši dobrodošel. Imel je dovolj opravka, kamorkoli je prišel, mudil se je pri kaki bolj imo-viti hiši tudi po cel teden. Ženske so mu postregle rade-volje, od gospodarjev je dobil pijače ter tobaka za svojega čuka, pri slovesu pa mu je zdrknilo v žep tudi kaj okroglega. Krevsal je leta in leta po naših spodnjih krajih, kjer ga je poznalo staro ter mlado, bil je vsem v veselo razvedrilo. Še kot otrok sem najrajši sedel pri njem na tleh, ako je babici piskre vezal in mi pripovedoval o slavonskih hrastih, ki so tako debeli, da" jih trije moški ne obsežejo in o slavonskih tolovajih, ki se skrivajo ter potikajo in ropajo po onih, za naše pojme nerazumljivo bogatih krajih. Pri večerji pa je tudi družini in težakom take pravil, da so se vsi za trebuhe držali in se še v sanjah glasno krohotali. Bil je pač pravcata obsotelska posebnost in dobričina, katere polagoma že vse izumirajo in jim menda ne bo naslednikov.
Ko sem se povrnil iz svetovne vojne na očetov dom, nas je zopet obiskal za en cel teden Imbra. Nekaj čislo nerazumljivega je bila zanj vojna in vedno je tiščal v mene, da sem mu pripovedoval vojne doživljaje. Pri vojnih povestih je neverjetno zmigoval z glavo, jemal čuka iz ust, štrkal slino po tleh in bil resnega mnenja, da je radi zlobe človeštva prišel čas za sodni dan.
Necega poletnega popoldne sva se zopet pomenkovala pred hišo na trati pod jablano, kjer je Imbra piskre vezal, o vojni, rekvizicijah in pomanjkanju to-paka ter šibic. Imbra ni mogel razumeti teh medvojnih — žalostnih razmer in jaz sem se ga hotel otresti radi njegove nevere z opazko: zadovoljen bodi, da si kruljav ter star, sicer bi tudi bežal po Galiciji in sč stiskal po strelskih jarkih kje ob Soči. Imbra je potegnil iz ust čuka, pljunil, me grdo pogledal in rekel: «Kaj vraga? Mar misliš, da nisem bil soldat v mladih letih? Kot Zagorec sem spravil celo do «firerja« (četovodje), še le pozneje me je sključilo.«
Jaz sem bil do tedaj vedno prepričan, da je Imbra hrom od mladosti, a tokrat sem prvič slišal, da bi naj bilo drugače. Imbra je uganil moje dvome, me še enkrat ostro pogledal in rekel: «Gospod duhovskega stanu si, radi tega ti bom povedal, kar še nikomur nisem. Molčati moraš o mojem doživljaju, dokler ne umrem in ^¿ve tudi pisati smeš o zadevi še le tedaj, ko bodo črvi in krti moji vsakdanji gosti.«
Obljubil sem in Imbra je začel svojo za vse Obso-telčane zanimivo povest:
«Imam jih že blizu sedemdeset, a kot otrok in i?nt sem bil raven kot sveča. Kakor vsak Zagorec, sem bil tudi jaz vojak, in to kar cela tri leta. Do «firerja« sem jo spravil. Med vojaško službo mi je pobrala kuga, kolera ali vrag si ga znaj kaj očeta in mater. Zapustila sta mi kot edincu kočo in oni breg pred njo ter staro hruško pred kočuro. Ko sem se vrnil od vojakov, sem brž uganil: doma ne boš brega kopal spomladi, «r poletju in jeseni delal tlako tujcem, na zimo pa stradal kol skoro vsak Zagorec. Šel sem z drugimi Hrvati v slavonske gozde, kjer smo za razne bogataše podirali hrasle ter tesali doge za sode. Zaslužili smo dobro in koncem jeseni smo se vrnili vsi v domovino. Kar nam je vrglo delo v Slavoniji, to smo na zimo zapili in že komaj čakali spomladi, ko smo jo zopet mahnili v slavonske šume. Tako je minulo nekaj let in jaz sem imel ravno tako razdrapano kočo kot moja rajna oče ter mati, a še breg pred bajto ni bil prekopan že nekaj let sem nt. V ž».pu nič, na domu nič, a tako pač ne bo šlo Imbra!
Tako pred kakimi petdesetimi leti sem odločno odklonil pohod v Slavonijo. Ostal sem doma, zadelal ter pokrpal luknje v strehi, prekopal celino brega, nasadil krompir in na jesen sem hotel s «trajbo« puranov na

Koroško. (Hrvati-Zagorci so namreč še pred vojno pokupili po Hrvatskem in Spodnjem Štajerskem na tisoči) puranov, katere so potem v takozvanih «trajbah« gonili na prodaj na Zgornje ŠtajersKo ter Koroško. Pri tem poslu so lepo zaslužili in jih je ta posel tudi od-- račal od pijančevanja, ker pijan gonjač ne more za purami. Op. pisca.)
V poletnem času sem kosil po Zagorju in Štajerskem in tako za sproti je le bilo. Bližala se je že jesen, ostajal sem doma pod hruško in razmišljeval o puran-ski trajbi in njenem dobičku. Ko sem tako necega popoldne otipaval v mislih purane pod hruško na bregu, ;c prišlo mimo mene več nego petnajst Hrvatic iz Taborskega. Stopale so kakor gosi ena za drugo. Vsaka je imela ali na glavi košaro koruze, ali na hrbtu vrečo, ali brentico, ali pa canjico jajc. Šle so Buršičev mlin. (Hrvatice Zagorke nosijo na Štajersko v mline. Gredo vedno v celih gručah in počakajo v mlinu tako dolgo, da jim zamelje in potem odnesejo moko. Ob teh prilikah nosijo tudi jajca v štajerske trgovine in si kupujejo tamkaj za izkupiček: sladkorja, kave in drugih drobnarij. Op. pisca.)
Vprašal sem jih: «Hej, dekleta, kedaj pa nazaj?« Ivakor navadno, ko bo zamijeno, 'tako proti večni luči«, se je oglasil odgovor.
Ležal sem naprej in gledal za Hrvaticami, ki so stopale ravno mimo one strašilne stare vrbe na Buršiče-vem travniku. Pri pogledu na babnice in na ono vrbo, se mi je porodil v glavi načrt, ki je postal za mene usodepoln za celo življenje.
Solnce je zašlo, večerilo se je, Hrvatice so se zbirale pred Buršičevim mlinom in se pripravljale na odhod. Pobral sem iz koče staro rjavo« žlajdro« in se spustil tako bolj prikrito po bregu navzdol proti oni \rbi na križpotu Buršičevega travnika.
Med potjo sem dobro premislil: Imbra, babe so plašljive kot srake. Ti zlezeš v vrbov štor, boš v njem počakal, da se približajo plašljivke vrbi in tedaj' boš začel stokati in z žlajdro rožljati po štoru. Ženske se bodo prestrašile, se spustile v tek in od strahu bodo pometale od sebe: košarice, vreče, brenlice in vso ropotijo, ki so si jo nakupile za jajčji izkupiček. In ti Imbra boš imel za mesece dovolj moke, sladkorja in kave, kr.jti, kedo zlodej bi naj zvohal, do si pognal v beg babe ti, in ne oni kostenjak, v katerega strašilno delovanje je verovalo vse, razun mene.
Sklenjeno — storjeno. Ženske so se že spuščale ena za drugo preko brvi na hrvatsko stran, jaz sem se oprijel vrbe, in se potegnil do gornje odprtine štora. j avno je zazvonilo pri Sv. Katarini na Selah večno luč, jaz sem se spuščal po štoru počasi navzdol proti dnu. Tako nekako v sredini štora sem kar naenkrat obvisel za nekak štreelj v štoru in ni šlo naprej. Bil sem namreč oblečen v hrvatske, široke gegače ali brguše in v srajco. Tako sem visel v sredini štora in začel cepetati z nogami ob strani, da bi popustil štreelj in bi jaz zdrknil na dno. Ko sem tako brcal z nogami in tolkel po štoru ter rožljal z žlajdro, sem se kar naenkrat prestrašil kot še nikdar do tedaj v življenju. Iz dna štora
se je oglasilo neb roj glasov: muj, mu j---mu j--
r--brr — — fre — — fre — — bunk — —
buiik---
Kakor nekaka vražja muzika je precej glasno odmevalo od dna. Visel sem v zraku, mravljinci strahu so mi gomazeli po že mrzlem telesu, prepričan sem bil: Imbra, vraga si šel klicat sam ,ti že gode in po tebi bo! Vojak sem bil, še «firar« povrh, močan, da bi bil lahko celo Zagorje odnesel na hrbtu, a pri tej vražji mu-ziki v vrbovem štoru med nebom in zemljo me je stresal strah, da sem se tresel ko šiba na Sotli. Žensko ščegetanje sem že slišal skoro čisto blizu vrbe, pod menoj vražja muzika in jaz brez pomoči----
Verigo sem stresel na vso moč, z nogami se oprl ob štor, rsk — — štreelj se je utrgal in jaz sem bil na dnu---
Majka bistriška, vražja muzika je potihnila kar
na mah, a čuti je bilo še samo čisto tihi: fre--fre
--bunk--bunk---Po nogah, ker sem imel
široke gegače, mi je začelo nekaj laziti in me grizti ter
pikati, kakor bi me zbadal s šilom---Začel sem
cepetati po dnu z nogami, a vedno je odmevalo: fre--
fre--bunk--bunk in se zaletovalo ob moje uboge bedre. Skeleti in peči me je začelo po nogah, kakor bi stal na ražnju, strah me je premagal in upiti sem začel na pomaganje. Jaz sem vpil na vse grlo na dnu vrbovega štora, babnice so vikale okrog vrbe kot ponorele od strahu---bogzna kam vse je odmeva! ta
za nas vse tako grozni prizor v in okrog one proklete vrbe--
Ženske so se res razpršile kakor bi «žnoro« potegnil na vse strani, a jaz v štoru sem se vendarle povspel do prepričanja,, da me ne grize oni kostenjak in ne vrag. ampak celo gnezdo sršenov — — —
Če eden sršen piči, te trese mrliča po par dni, a jaz sem jih imel polne gegače do pasu in vsa ta golazen me je grizla in pikala, da mi je bilo znoreti. Drl sem se v štoru kot bi me živega'deval iz kože, uprl sem se % vsemi štirimi, z vsemi močmi ob štor, trhlo štorovo ozadje je vsled mojega divjega pritiska odnehalo, nekaj štora se je odlomilo in jaz sem se zvalil po travniku ----
Po tleh sem se valjal v pobesnelosti in z rokami sem se drgnil na vso moč po stegnih toliko časa, da sem po-trl in zmečkal golazen, ki mi je tičala pod gegačami. Ko
sem se postavil zopet tako za silo na noge, sem videl krog mene vse belo raztrešene moke, brente, vreče, can-jice in vso babjo ropotijo, a ženske so že bile bogzna kje gotovo mokrih kril na vrh brega. Noge so mi začele bliskovito otekati, vsedel sem se, spoznal smrtno nevar: nost, v kateri sem bil, ako mi udari otok do srca. Odpel sem pas in z njim eno nogo močno prevezal daleč nad kolenom. Za prevezo druge sem raztrgal srajco in po vseh štirih sem se vlekel od te res vražje vrbe po travniku in navkreber proti kočuri.
Ko sem pregledal doma obe nogi, sta bili otekli ter nabrekli kot brusni kamen. Nevarnost je bila, da mi poči koža. Do škafa vode sem se potegnil in si začel vlivati mrzlo vodo na noge. Zima me je že preu-esavala radi množine sršenovega strupa, da so mi šklepetali zobje, zavest sem izgubil, bil sem si svest, da bom umrl po lastni neumnosti ter drznosti.
Onesvestil sem se in iz omotice sem se zbudil *e le po preteku ene noči in enega celega dne.
Noge so §e bile močno otekle, mrzlica je ponehala in nekaj me je začelo krčiti v kolenih. Valjal sem se osem dni po postelji v neznosnih bolečinah, nogi sta se vedno bolj krčili in jaz sem že bil povžil zadnjo trohico ko-ruznjaka, ki sem ga hranil pri hiši.
Še le deveti dan me je slučajno obiskal Jurakov Ivi-ca in poklical paderja iz Lesinč. Pader mi je sicer pregnal otok iz nog, a zravnal mi jih ni nikdo do danes.
Enkrat v življenju sem poskusil, si prilastiti na fantalinsko drzen način tujo lastnino, a delam pokoro že več nego 50 let.
O doživljaju v prokletem vrbovem štoru sem molčal kot grob do danes in ti si prvi, kateremu sem zaupal skrivnost štorovili strahov. Tiste zlodejeve vrbe nisem pogledal nikdar več. A bogzna, zakaj je bilo morda dobro, da bom šepal na obe nogi do smrti.«
* * *
Tako je sklenil svojo zanj žalostno povest o strahu v vrbovem štoru na Buršičevem travniku Kajbičev Imbra. Tudi jaz sem hranil njegovo več nego petdesetletno skrivnost do letošnjega Božiča in jo izročam javnosti v pomirjenje Obsotelčanov to in onstran Sotle še le sedaj, ker je poleti za vedno zatisnil oči «cekermaher«, piskro-vez in ponoflikar blizu 80 letni Kajbičev Imbra.
Josip Medved:
Gospodarski vfisi iz
Paisnacije.
Kot vojak v vednem prevažanju, marširanju, transportih iz kraja v kraj naše domovine, sem imel priliko opazovati izmed vseh drugih krasot in zanimivosti tudi gospodarski razvoj naših južnih bratov, Dalmatincev, Bosancev in Črnogorcev.
Videl sem, da so zelo različni klimatični kraji posameznih delov naše države. To se ravna potem tudi po pridelovanju raznovrstnih poljskih, vrtnih in sadjarskih pridelkov. Do tega zaključka sem prišel, da je neprecenljive vrednosti za vsakega mladega kmečkega fanta, katera misli kedaj se pečati z umnim kmetijstvom, da gre po prakso malo v svet, tudi druge kraje pogledat, kako tam obratujejo z eno in drugo stvarjo. Vsak, kateri se zanima za napredno kmetijstvo, lahko dobi potem nekako presojo, videvši praktične naprave naših oddaljenih bratov, kaj je posnemanja vredno, kaj ni itd.
Ko smo se vozili z ladjo «Hrvatska« iz Bakra mimo cele Dalmacije v Kotor, sem opazoval obrežje in gorovje Dalmacije, ker je samo 500—1000 metrov od obali plula naša ladja. Le tu in tam se vidi kakšen mali, s kamenjem ograjeni prostor, kjer si s trudom Dalmatinec pridela malo vrtne zelenjadi in še to le v rani spomladi, ker v poletju je takšna vročina, da skoraj več ne uspeva nobena vrtna rastlina.
Nehote sem vprašal: s čim neki se živijo ti ljudje, ker jim zemlja ne da niti 10 oustot. od tega, kar potrebujejo za svoj življenski odstoj? Pozneje, tekom časa sem pa sam prišel na to, da največ dobička donaša močno razvito ribarstvo, vinoreja in trgovina z južnim sadjem. Po nekaterih krajih imajo jako lepe nasade smokev, oljk in murv, kar jim tudi daje obilne dohodke. Spoznal sem, da tudi Dalmatinci niso tako ubožni, kakor bi kdo sodil na prvi pogled.
Nepozaben vtis napravi Kotor in okolica. Morje — krasna, bujna zelena livada, obraščena z na stotine lepimi smokvami, oljkami, zgodovinski, starodavni Kotor, v katerem so ulice široke le 1—1 in pol metra in katoliška nad 1000 let stara cerkev je, kakor se ti zdi, prislonjen k mogočno se k nebu vzpenjajočemu Lov-čenu. — Lovčen je sam kamen, le tu in tam raste iz razpokle skale kakšen grmič brinja.
Imel sem srečo kot absolvent kmetijske šole, da sera bil odrejen takoj ko smo prišli na stalno mesto v bataljonsko baščo (vrt) za nekakega upravnika in to v malem, lepem obmorskem mestu Zelenika. Potem tudi nisem zapustil poprej tiste bašče, dokler se ni celi bataljon preselil v lepo dolinico Plevlja.
Imel sem nalogo, da kot vrtnar pravilno, ob pravem času ter na primerno zemljo vsejem vsakojaka semena, ki sem jih dobil na razpolago.
Največ težkoč sem imel pri izbiranju boljših parcel za posetev finejših vrtnih rastlin, ker je bila splošno jako slaba zemlja. Slednjič sem se odločil: tu sejem
boljše vrtne rastline, tu poljske, ali videti hočem, kako bode uspevalo v malo pognojeni, mrtvi, kameniti zemlji/ V rani spomladi je močno deževalo in še v slovo zime, (pa tudi po zimi pod vplivom morja nikdar ne sneži, temveč v nadomestilo deži).
Kakor hitro je bilo mogoče, sem sejal seme od: kapusnic .paradižnikov, solate, čebulček, dinje ali melone ter lubenice. Malo pozneje tudi krompir itd. Kar se je pač dalo sem s pomočjo vojakov do najboljše kakovosti pripravil zemljo za bodoče nasade. (Je pa tudi bašča merila v površini gotovo 2 ha.)
Izmed mnogih nasadov so se posebno taki obnesli prav dobro, ki zahtevajo mnogo toplote, a so skromni glede vlage. Izvrstni, močno debeli in že koncem julija ter začetkom avgusta so bili zreli paradižniki. Cele vozove smo jih transportirali v sosednje čete. Iz tega se razvidi, da je treba paradižnike v naših mrzlejših legah Slovenije saditi zgolj na solnčna mesta v zato nalašč dobro pripravljeno gnojno zemljo, mokrota jim škoduje.
Kras bašče so bile po mnenju marsikoga dinje ali melone ter lubenice. Mišljenja sem, da v naših krajih ne bi se mogle nikakor do take neverjetne težine zrelosti in lepote razviti kot baš v solnčnih delih tople Dalmacije. Največjo skrb in pozornost je pa tudi treba imeti s pripravo zemlje in pozneje z negovanjem teh skoro najimenitnejših vrtnih pridelkov. Poiskal sen» v kolikor se je dalo zato primerno, dobro zemljo, jo razdelil na grede, po katerih sredini sem izkopal pol metra globoke ter ištotako široke jarke, v katere se je navozilo najboljšega komposta ter dobro zmešal z zemljo. Na tako pripravljeno zemljo sem že v začetku meseca februarja posadit pečke.
Bila je silna suša, gotovo ena izmed najhujših to poletje v Dalmaciji; v šest mescih je izjemoma dvakrat le malo poškropilo do skrajnosti izsušeno zemljo, drugače pa deža ni bilo. Vsak je že mislil, da se hoče vse posušiti. Kar bi se tudi bilo, da nisem izkoristil malega potočka, ki se je vil na srečo po sredini vrta. Na treh mestih, kjer se mi je zdela največja potreba, zajezil sem vodo, napeljal jo med vrstami zelenjadi v nalašč zato pripraljene male jarke, da je namakala zemljo. Seveda tega nisem delal v vročini dneva, ampak zvečer, ko se je zemlja do dobra ohladila, odprl sem zatvornico, ler spustil vodo, v kolikor je bilo potreba, da se je zemlja namočila. Neverjetno sem s tem izboljšal stanje nasadov in koliko sem si zopet prihranil truda z nošenjem vode.
Izredno lepa je bila tudi čebula v bašči (štirje komadi so gotovo tehtali 1 kg). Čebula isto zahteva toplejše solnčne lege. Zgodna, presajena solata se je razvila do lepih glavic, a v poletju vsled suše ni bilo nič ž njo. Enako je bilo s kapusnicami (zelje, ohrovt, karfiol, koleraba) kar smo jih zgodaj spomladi sadili, so bile lepe, v poletju jih je pa preveč vročina morila. — Krompir pa je bil tako srednje kakovosti, radi tega, ker je posebno pri poznem v obilni meri nastopila bolezen: peronospo: ra. Takoj, ko smo pa škropili z mešanico apna in modre galice, ustavila se je bolezen in, krompir je očividno postal zopet lepo zelen. Zelo y izplačalo škropljenje še pri popolno zdravem krompirju, videl sem s preizkušnjo, da je bil za 15—20 odstot. lepši škropljeni od ne-
škropljenega. To da misliti.....Kaj, ko bi se ljudje
pobrigali za modro galico in njene učinke tudi pri zdravem krompirju? V začetku samo z malim poizkusom, in prepričan sem, da bodo rezultati zadovoljili vsakega pametnega gospodarja, ki bo potem skušal dvigniti produkcijo tako važnega živeža, kot je krompir.
Ne sme si pa kdo predstavljati, da pišem to kot posnetek iz knjige, ali kot spomin predavanja strokovnega učitelja, temveč iz prav lastne praktične izkušnje. .
BOŽIČNI IN NOVOLETNI POZDRAVI naših fantov-vojakov in orožnikov iz južnih krajev.
Vesele božične praznike in srečno blagoslovljeno Novo leto 1924 želimo vsem čitateljem «Slov. Gospodarja« kakor tudi pristašem SLS, slovenski fantje-vojaki pri 48. peš. puku v Plevlju (Sandžak): Medved Josip, Velenje, Goličnik Valentin, Belevode, Melanšek Ivo, Šoštanj, Potočnik Franc, Razbor pri Slov. Gradcu. Kunej Alojzij, Zidani most, Sotlar Franc, Zidani most. Pečnik Josip, Gornji grad, Škufca Alojz, Višnja gora, Balant Franc, Podgorje, Tratnik Albin, Trbovlje, Turk Ivan, Gomilsko, Cene Franjo, Motnik, Cehovui Maks, Trbovlje, Strnišnik Franc, Trojane, Breznik Franc, Celje, Her-cog Franc, Kalobje, Kladivnik Josip, Hrastnik, llršnik Filip, Vuzenica, Kisel Josip, Sv. Križ, Libnik Albin, Pre-valje.
Slovenski orožniki iz puste, kamenite Črne gore ve limske žandarmerijske postaje želijo vsem čitateljem in prijateljem «Slov. Gospodarja« posebno pa slovenskim dekletom vesele božične praznike in sreče polno Novo leto 1924 in to so: Franc Bučinek iz Mute ob Dravi, Još-ko Valenčič iz Podgrada, Istrija, Ivan Urbas iz Logatca, Jaka Marinič ob Sv. Tomaža pri Ormožu, Karol Lepej iz Studenic pri Poljčanah, Karol Smisl iz Lastniča pri Kozjem, Joško Ulup iz Loč pri Poljčanah, Andrija Do-manjko od Sv. Jurija ob Ščavnici in Alojz Vende iz Gorenje vasi nad škofjo Loko. — Akoravno nam ni mogoče božičnih praznikov tako obhajati, kakor jih bo-dete obhajali vi v domovini, pa vseeno hočemo istega dne posebno pa. kadar bodo orgle o polnoči zapele «Tiha noč — blažena noč«, bodo naše misli poletele v rodne kraje, kjer smo nekdaj s svojimi srečni bili.
Uredništvo in upravništvo „Slov. Gospodarja" želita vsem cenjenim naročnikom in čitateljem
, vesele božične praznike in srečno Novofleto!