.305
Naši dopisi.
z Dunaja 20. sept. {Priprave za državni zbor,) Pred-Bedništvo za gosposko zbornico državnega zbora je imenovano in so v to imenovani zopet predsedniki iz minulega zasedanj&i: za predsednika grof Trautmanns-dorf, za podpr^adsednika pa gospoda knez Schonb urg izmed ustavover;ne stranke, izmed avtonomistov pa knez Konstantin Czartoryski. — Dne 15. t. m. zbrali so se pri grofu Hohe.nwartu zaupni možje izmed državnozbor-ske večine.   Kiplikor čujem,  so  se  razgovora vdeležili
udje petnajstorice skoraj vsi razun barona Giovanellija, še bolnega grofa Henrika Clama, izmed Galieijanov pa samo Smarzevski; Groholski in Smolka pa sta pismeno naznanila, da pred konstituiranjem svojega kluba nimata pravice, ničesar veljavnega sklepati. — To pa se samo po sebi razume, da tak zaupljiv razgovor nikdar in nikakor ne more neposredno roditi sadu veljavnih sklepov. Ako se pa možje, kateri vživajo zaupanje druzih poslancev in kateri jasnim pogledom znajo presoditi položaj, zbero in razgovarjajo o pomenu položaja in pa o sredstvah, kako ogniti se napak in zaprek preteklih let, kako odbijati dosti uže jasne nakane nasprotnikov, posebno pa, kako ožje združiti vse one, ki so bili ali ki sicer naravno spadajo pod zastavo sedanje državno-zborske desnice, tedaj se ne more dvomiti, da je tak razgovor zmiraj vspešen.
Kolikor se tudi sedaj čuje o omenjenih razgovorih, zatrjuje se posebno eno, da so se vseh klubov zastopniki izrekli za složno postopanje vse desnice pa tudi za to, da naj bi ostala osnova desnice stara. Ker pa vendar klubi še niso izbrali svojih zastopnikov in pa ker je bil izmed poljskega kluba navzoč samo en zastopnik, sklenilo se je konečno, razgovor ta nadaljevati dne 21. septeml)ra.
Levičarski časniki skušajo se na vsakovrstne načine tolažiti nad tem, da ne morejo zalesti niKakoršnega raz-pora med desničarji. Posebno jih tolaži to, da Lichten-steinov klub ostane in da sta va-nj vstopila tudi omah-Ijivca Lienbacher in Zallinger; levičarji delajo si nade, da bodeta ta dva nemirneža zadobila večji in večji vpliv v Lichtensteinovem klubu in kakor zadnje leto, še bolj v prihodnje skrbela za to, da desnica večina ostane — negotova.
Ni pa dvomiti, da se je razgovor zaupnih mož desnice sukal tudi pomenljivo krog vprašanja razmere med vlado in večino državnega zbora, za katero najboljšo priliko podaja prestolni govor in s tem ozko zvezana adresna debata.
To je tudi jedro vprašanja. Ako je večina z vlado zadovoljna in z njo složna, potem se bode okrepčavala vidno od dne do dne. Ako pa večina sama prav ne ve, zakaj bi vlado podpirala, potem hira vse parlamentarno delovanje.
Prem 15. sept. {Sklep šolskega leta. Javna zalivala in drugo,) Dne 11. t. m. smo lukaj s sv. mašo, za-hvaijeno pesmijo in javno preskušnjo dokončali in sklenili pretečeno šolsko leto. Po dovršenem spraševanji bili so najpridnejši izmed učencev in učenk z knjižicami, pndnejši pa s podobicami obdarovani in očitno pohvaljeni.
Ob začetku ravno dokončanega šolskega leta bilo je tukaj 180 vsakdanjih, 61 pa ponavljavnih učencev in učenk; med šolskim letom umrli so 4 vsakdanji in 1 ponavljavka, a dva vsakdanjca sta pa ob tem času tudi na novo vstopila. Tako bilo je ob sklepu šolskega leta tukaj 178 vsakdanjih in 60 ponavljavnih učencev in učenk.
Vsi šolo obiskujoči otroci zamudili bili so to šolsko leto tukaj šolo 10.018krat, katere zamude obsegale so vsega skupaj 25.329 ur zamujenega poduka.
Šole niso nobenkrat zamudili Alojzij Basa iz Bitinja hiš. št. 9; Ivan Frank iz Prema hiš. št. 16, vsakdanjca, in pa Marija Reuko iz Prema, hiš. št 65, in Uršula Meršnik iz Smerij, hiš. št. 30, ponavljavki.
Največ zamud napravila je neka učenka iz Smerij, katera je šolo 181krat zamudila. Vzroki šolskim zamudam bili so deloma bolezen, hudo vreme in slaba pota, delo in paša, tu in tam pa tudi beda in pomanjkanje ter deloma malomarnost starišev in gospodarjev.
306
Zamude so se redno in točno vsakih 15 dni kraj-nemu šolskemu svetu naznanjale; ta jim je vzroke preiskoval ter C. kr. okrajnemu šolskemu svetu kazenske nasvete stavil.
Tako ogromno število šolskih zamud pa gotovo na šolski napredek blagodejno ne vpliva, da bi bilo v prihodnjem šolskem letu tukaj v tem obziru skoraj kaj bolje in redneje! Ako se otrok v mladosti svoji reda privadil ne bode, ostal bode nerednež skoz celo življenje svoje.
Da so bili najpriduejši in pridnejši izmed učencev in učenk letos tukaj koncem šolskega leta tudi obdarovani, gre hvala gg. Nikolaju Križaju, župniku tukajšnjemu in pa Antonu Žnidaršiču, posestniku in trgovcu na Premu, katera bila sta v ta namen primernih knjižic in podobic iz lastnega nagiba in na svoje stroške preskrbela in darovala. Obema blagima dobrotniki izrekam tukaj v imenu obdarovancev in obdarovank najiskre-nejšo zahvalo. Bog plačaj stotero! Se posebna zahvala v. č. gosp. župniku pa tudi za one knjižice, katere je tukajšnji krajni šolski bukvarnici brezplačno podaril!
Včeraj obiskal bil sem mojega sotrudnika gosp. St. Jelenca v Trnji. Pravil mi je, kako strokovnjaško so se letos udeleženci praktičnega kmetijskega tečaja na Slapu pod vodstvom vrlega g. Pi. Dolenca, vodje in pristava g. Rohrmana v sadjereji, trtoreji, kletarstvu in drugem splošnem kmetijstvu vežbali in urili. Resnično veseli človeka, ko čuje tako navdušeno pripovedovati o edinosti in pravi vnemi za koristno stvar, kakoršna je letos med p. n. vdeleženci tečaja neprestano vladala. Hvala Bogu, da se je ljubezen in vnema do kmetijstva pričela med učiteljstvom po deželi vedno bolj in splošno širiti! Saj pa tudi ni lepšega in bolj prijetnega razvedrila, nego je človek po dovršenem šolskem trudu zunaj v prosti naravi na dobro urejenem šolskem vrtu lahko slednji dan najde, kjer sam sebe in ob gotovih časih tudi druge v prekoristni sadjereji praktično vežba; in razne^ poskuse izvaja.
Čast. gosp. Ivan Lunder, ekspozit trnski, skazoval nama je tudi včeraj predpoludne svojo ekonomijo na vrtu in v hlevu. Posebno, kar živinorejo zadeva, je on vse hvale vreden in vrl naprednjak. Bog ga živi mnoga leta sosedom njegovim v posnemovredni izgled in v spodbudo!
Med raznimi zabavnimi pogovori in resnim prevdar-janjem te in onu kmetijske stroke izvršil se je tudi soglasni sklep, da gremo prec po kosilu k sv. Margareti nad Palčjem na „božjo pot'\ Kakor dogovorjeno, tako storjeno. Točno oo pul i^. uri popoludne podamo se vsi trije na odločeni kraj. Pod bnbcem, na katerem nahaja se sedaj razvalina nekdanje male cerkvice sv. Margarete, razteza se prav obširna in prijazna ravnina imenovana „Palčijsku jezero". ISa tem obširnem prostoru raste na stotine m stotine zanemarjenih grmov pletarskih vrb, kateri morejo se z malim truuom prav dobro kultivi-rati. Drugega treba ni, nego ie stari les tikoma nad Koreninskim vratom popolno in gladko odstraniti , pa bode prec leto po tem ravDO tam, kjer so sedaj mršavi vrbovi šopi na sto in sto tisoč najlepših šibic za pletenje jerbasov in košar prirastlo. Skoraj z vso gotovostjo in smelo trditi smem, da bi se samo na tem prostoru iz sedanjih vrbovih grmov toliko pletarskega ma-terijala slednje leto pridelovalo, da bi ga vse prebivalstvo cele trnske ekspoziture, ko bilo bi enkrat v ple-tčirstvu praktično izvežbano, v jerbase in košare samo poplesti ne moglo. Na tem .,jezeru", katerega voda ob vecih povodnjih čez in čez preplavi, a potem pa zopet popolno zgine, dalo bi se tudi več sto tisoč vrbovih sadik iz nova nasaditi, katere bi prav bujno vspevale. Da,  tam leže še lepi novci zakopani,   kateri dali bi se
s praktičnim podukom ljudstvu na korist v malo letih pridobiti.
Raz hribčeka sv. Margarete je kaj krasen razgled preko vse Pivke, izvzemši oni del, kateri proti Postojni leži.
Napomnjena cerkvica (sedaj uže razvalina) mora biti uže precej stara. Kamni v oknih, katera bila so pa pozneje prav lično prenarejena in povečana, nosijo letnico 1644. in so prav dobro ohranjeni. Vsa streha na tej cerkvici z žlebmi ob kapu bila je iz samega ploš-natega kamenja zložena; delo bilo je zelo masivno; a zob časa bode pa počasi vse razglodal.
Od sv. Margarete podali smo se v vas Palčje, kjer smo si bili malo duše privezali. Tudi ta vas ima prav lepo živinorejo. Ko smo si še to in uno nekoliko ogledali, krenili smo jo zopet preko Klenika nazaj v Trnje, kamor smo ravno o ;,zdrava Mariji^ dospeli. Tu smo rekli še par poštenih iu se poslovili se željo zopetnega svidenja. Prijazna in gostoljubna gospoda ostala sta doma , jaz sem jo pa preko sv. Petra in Kilovč zopet na Prem popihal.                                           M. Rant.
v
Iz Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (F moj zagovor in obrambo. — Dalje.) O blagoslovljenji zastave ne bom govoril, akoravao bi bilo tudi o tem kaj za povedati (gg. nasprotniki uže sami vedo, kaj); pač pa o tem, da ker jo je društvo želelo imeti blagoslovljeno, naj bi se bilo potem vsaj dostojno poleg nje obnašalo. Kaj mar temu ni bilo tako? Žali, da ne! Ko so jo po popoldanski službi Božji pevši prenašali v sprevodu po trgu, mislim, da bi se oil vendar spodobilo, zapeti vsaj vmes tudi Ciril-Metodovo pesem. A — o tej ni bilo sledu. Memo moje hiše na polni glas odmevale so besede (ali po naključji, ali nalašč, ne bom razsojal; do-ticni g. voditelj pevcev uže ve): „Grom in peklo prazne vaše proti nam so vsteke" — fraza, ki je v Železnikih uže sto in stokrat prežvečena, odkar smo tako srečni, imeti bralno društvo!" In pri slovojemanji Kropenških gostov konec trga, kaj se je vršilo takrat? Deklamirala se je, čujte! ne morda kaka kitica iz Ciril-Metodove pesmi, ampak deklamirala se je —- ;,Pevčeva kletev!" Res: blagoslovljena zastava, pa — „Pevčeva kletev": to se je izvrstno vjemalo! !! Ni toraj nikako čudo, da je trezno misleče naše domače in tudi zunanje prebivalstvo majalo z glavami, in delalo razne, vmes jako zbadljive opazke. Moji nasprotniki bi popolnem zaslužili, da bi te opazke obelodanil, in po pravici povem: ne njim na ljubo, ker kaj taccga tudi ne zaslužijo, ampak iz spoštovanja <io blagoslovljene zastave bom to zamolčal.
Sploh je hotlo, kakor je bilo čuditi, naše ,bralno društvo", čeravno ;^ni cer k veno dr uš tvo'', posnemati po vsem slavnosti, ki so se vršile v Št. Vidu poleg Ljubljane v visoki praznik Presvete Trojice o priliki bla-goslovljenja zastave ondotnega „katoliško-rokodelskega društva". Da! — želeli so od tam dobiti za povikšanje slavnosti celo ondotue izvrstne pevce, in edino le jaz — pa le zopet jaz! — sem bil kriv. ker so se bili za to častno vabilo zahvaHli, in niso hoteli plriti. Zatrosilo se je bilo namreč po Zele/.nikih obrekovanje, da sera jaz to Še. Vidskim pevcem odsvetoval. (V koliki veljavi pač moram stati pri veleštovaoemu gosp. M^ T., ondotuem pevovodji, čeravno se osebno še poznava ne.) Pa! o joj! — kolika razlika je bila med Št. Vidom v visoki praznik Presv. Trojice, in našo slavnostjo v čast sv. Cirila in Metoda (!!!) dne 5. julija. Brali srno od tam doli v časnikih, da je bilo oadi na večer ob IjO. uri uže vse tiho in pokojno, in ni bilo čuti najmanjšeg;a šuma.
Pri nas pa?   No! tu je bilo pa malo drugače.    V gostilni g. — ter pri navzočnosti g. — in g. — in g. —
307
ter veliki množici pivcev bil je o pozai uri še toliki vriš, ia uganjale so vmes take nepristojnosti, da bi se pač bolje ne bilo moglo dokazati, da „našedruštvo ni cerkveno društvo". Bolj natančno pa o teh resničnih neotesanostih ne bom govoril, in sicer zato ne, ker so bili zraven moji najvoči in najbolj zagrizeni sovražniki, to je, načelnid tistega „literarnegd Klaba^^ ki sostavlja in pošilja sramotilne spise o meni v časnike. Pač naj bi ti olikanci ruvali poprej brune iz svojih oči, potlej naj bi še le prišli stikovat po pezdirji v mojih očeh.                                              (Dalje prih.)
Iz Ljubljane. — Naši državni poslanci odpeljali so se pretekli ponedeljek v državni zbor na Dunaj, kjer se je včeraj pričelo zborovanje. Naše zastopnike v državnem zboru čaka imeniten in težak posel, rešiti imajo še mnogo duševnih in gmotnih zadev v blagor našega naroda, dežel, katere zastopajo in pa tudi vse države. K temu poslu spremljajo poleg zaupanja naroda poslance naše gorke želje, naj bi se jim posrečilo v slogi med seboj in složno z večino državnega zbora pridobiti našemu slovenskemu narodu popolno narodno enakopravnost v vsem javnem življenji, enako pa tudi vsa sredstva za izobraženje naroda v njegov duševni in gmotni blagov!
— Cesaričiuja Štefanija peljala se je minulo nedeljo ob %11. uri dopoludne skozi Ljubljano, vračajoča se z grada Miramare pri i rstu nazaj v Laksenburg. Na kolodvoru cesaričina uradno ni sprejela nikogar.
—   Vreme bilo je ves pretekli teden taRo lepo, gorko v obče kmetijstvu ugodno, kakor si ga le želeti moremo. Se ostala otava se je spravila, tudi krompir se je zvozil večinoma uže v hrame, ajda lepo polni, tur-šica zori, vinogradi pa, katerih ni toča zadela, obetajo izredno dobro, pa vinorejcem tudi sila potrebno in enako vinopivcem povoljno letino. Da bi ostalo še nekaj časa tako ugodno.
—  Nemštvo v Ljubljani, številke so neizprosljive, in ako nam kaj more dajati zadostenja nasproti javKanju naših nemškutarjev, tedaj so to žalostni vspehi nemških ljudskih šol v Ljubljani. Pred par leti začule so se tožbe zarad poslovenovanja ljudskih šol ljubljanskih, čeravno je bilo vsemu svetu znano, da so te šole do sedaj ostale pri svoji skoraj po vsem nemški osnovi, kakoršno jim je dal prejšnji deželni šolski svet, in znano je, da se morajo tudi sedaj še slovenski naši otroci uže v drugem polletji prvega razreda učiti nemščine, katera se potem od leta do leta razširja na več predmetov. Ako se otroci vkljub temu tudi nekaj slovenščine naučijo, to ni zasluga osnove. — Šiloma nabralo se je vkljub temu nekaj nad 100 podpisov na prošnjo starišev, v kateri se je zahtevala nemška ljudska šola. — Znane so borbe v mestnem zastopu ljubljanskemu zarad te šole, znano pa je tudi, da se naši nemškutarji niso zadovolili z nemŠKO mesmo šolo, ampak kričali so s ščitom nemškega „Schul-vereina" iz za hranilničnega reservenega zaklada ven po čisti in pravi nemški šoli, katero so sedaj v resnici dobili v dragocenih prostorih z ravno omenjenim reser-vinim zakladom zgrajene ljubljanske realke, in kuj se je pokazalo sedaj? Pokazalo se je, da se vsega skupaj v Ljubljani ni moglo zbobnati in privabiti 100 ocroR za nemške šole. Priberačjti se jih je moralo večinoma pri slovenskih stariših v Šiški, na Viču in pa v kmečkih ljubljanskih predmestjih. — Nemški ;;bchulverein" zvabil je k sebi krog 70 otrok, deška in dekliška nemška mestna šola pa ne prav 30, pa tu in tam večinoma otrok, ki govore samo slovensko. To tedaj nam kaže, kolika sila se je godila nemštvu v Ljubljani, to nam kaže, da je edini namen vsega tega rovanja in javkanja le ponemčevanje naše slovenske mladine, to nam pa tudi   kaže  v pravi  svitlobi  postopanje sedanjih gospo-
darjev pri kranjski hranilnici in njihovo ravnanje z deželnim denarjem. — Nadejamo se, da se to ne bo pozabilo, temveč porabilo kmalu na pravem mestu.
—  Obravnave porotne sodnije ljubljanske imele so se zopet v tem zasedanji pečati večinoma z uboji, deloma tudi s ponarejanjem denarja in le zadnja ta teden pričeta obravnava pečala se je s slovenskim časnikom, toženim zarad žaljenja časti. — O ubojih — največji marogi našega kmetiškega življenja — govorili smo še le zaiinjič in pri tolikih priiiiiah, da nam je težko omenjati več kot zopet obsodeb minulega tedna , ki so se glasile na 4 ali 6 let težke ječe, in pa tem dodati vendar tudi še prošnjo do starišev , g. duhovnikov in učiteljev pa županov na deželi, naj vendar, kjer koli se jim poda prilika, svare pred pijančevanjem in surovostjo pretepov. Koliko očetov, mater, otrok pretakalo je uže britke solze zarad ubojev, koliko let ječe se je uže presedelo na Slovenskem zarad tega hudodelstva. Naj bi vendar vse to bilo v svarilo priraščajoči, nepremišljeni naši mladini!
In ponarejanja denarja, koliko nesreče pripravilo je to hudodelstvo uže čez cele vasi, pa vendar se še nahajajo zmiraj ljudje, ki si morebiti domišljujejo , da te vrste sleparstvu mure — komu koristiti! In vendar vsak lahko z roko prime, da je te vrste slepar hujši kot tat.
Prijatelji naroda! družite se povsod in podučujte naše ljudstvo, da se obvaruje tudi nesreče hudodelstev vsake vrste.
—  Nov list. Na ogled poslana nam je bila prva številka novega nemškega lista z imenom ;,Gr'rada us", ki se imenuje „glasilo protijudovske stranke v Avstriji", namerava izhajati vsaki teden, se vreduje in tiska na Dunaji, in pravi, da mu bo naloga: braniti koristi vsega nejudovskega prebivalstva, oproščenje od judovskega gospodarstva, izgaanje onega judovskega duha, ki je prešinil vse društvene in gospodarske razmere in zaredil nezanesljivost, nenravnost, sleparstvo in spridenost. Iz-dajatel in glavni vrednik listu je Karol pl. Zorboni, odgovorni vrednik pa Rudolf Waller.
Po naši misli treba je sleparstvo preganjati povsod in ravno tako zatiranim pomagati. — Kakor sodnije, tako tudi človeštvo obsoja in zatira hudodelstva brez izjeme in ne praša po veri hiidodeluikovi.
—   O slovesnostih SOOletnice tare šentviške pri Ljubljani čujemo od vseh strani le en glas, da so krasne in veličastne, Začetek slovesnosti minulo nedeljo vde-ležilo se je na tisuče ljudstva, Šentvid sam pa je bil resnično tudi v veliko-prazničnem kinču, kakoršnega ni z lepo videti.
—  Deželni zbori snidejo se še letos, kakor se na pol uradno zagotovlja; pa enako gotovo je, da dolgo zborovati za-uje ne bo časa, ako sedaj državni zbor ostane zbran en mesec, potem pa delegacije zopet blizo en mesec. Pričeti se more potem zborovanje zadnje dni meseca novembra.
—  Ftazstava v Liverpoolu. Trgovinski in obrtni zbornici naznanja trgovinsko ministerstvo, da se bo meseca maja 1886. leta v Liverpoolu odprla mednarodna razstava, katera bo obsezala brodarstvo, poto-vanjske potrebščine, trgovino in industrijo. Oglaša se pri tajništvu razstavnemu v Liverpoolu do 1. dne novembra 1885. Za prostor se ne bo plačevalo, izvzemši posebne slučaje. Razjasnila daje tajništvo razstave v Liverpoolu.