\t;0d Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno osnovan pod starešinstvom mojega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovanske misli jn nositelj viteškega in nacionalnega duha.< To je visoki cilj sokolstva, to je njegova visoka naloga, ki jo mora doseči s podporo vse jugoslovanske javnosti, ki ne more imeti drug cilj, kakor ga je kralj postavil sokolstvu. Cisti jugoslovanski program je v kraljevih besedah, program, kakor so ga v svojih srcih vedno izpovedovali vsi najboljši sinovi jugoslovanskega naroda. Ne pa tudi vedno jasno, ker razna kriva gesla so zatemnila dostikrat tudi našim najboljšim ljudem oilj. Tako je bilo mogoče, da se je včasih mislilo, da obstoji višek nacionalnega dela v nekakšnem pretorijanstvu, da nekatere skupine komandirajo vsemu narodu Vsled te zmote smo imeli navdušene nacionalne delavce, ki so imeli vse polno vrlin, ki pa so pozabili na najbolj važno stvar, da je nacionalna misel mrtva brez ljubezni. Vsi Jugoslovani smo si bratje, ki se med seboj ljubijo, ne pa, ki se grizejo, mrzijo in medsebojno škcvdujejo. Ta nekdanja zmota je danes premagana, a tudi z njenimi zadnjimi ostanki treba obračunati. Čez plot z vsem, kar nasprotuje medsebojni ljubezni Jugoslovanov. A tudi viteški duh naj zavlada med nami. Ne oni reakoijonarni duh, ki je gojil le srednjeveške privilegije, temveč oni duh, ki je ustvarjal plemenitost mišljenja in ki ni poznal v požrtvovalnosti nobenih meja. Takega duha danes kruto potrebujemo, ker vse še boleha prt nas od med in povojnega profitarstva, ki je tako nizko upognil naše nazore, da smo se že plazili skoraj le po tleh. Naši pogledi pa se morajo zopet povzpeti kvišku, zato kvišku tudi srca, da bo požrtvovalnost podeseto-rila uspeh našega dela. To so visoki cilji, ki jih mora izvesti Sokol in ki jih moramo izvesti tudi mi. — In zaradi teh visokih gesel v sokolske vrste vsi, ki se smatrate za patriote. Ni več čas, ni več razloga, da stoji kdo danes ob strani ali celo v opoziciji, ker vsenarodna organizacija je danes Sokol kraljevine Jugoslavije, brez vseh nekdanjih napak. Ni več nikogar, ki bi zatemneval pogleda, temveč jasen je cilj, jasna je pot, ki jo imamo iti. Preroditev naroda na visokih nravstvenih načelih, utrditev naroda v zdravi telesni vzgoji in usposobitev naroda za močno državno življenje v neskaljeni narodni misli, to je naloga sokolstva, to je naš jugoslovanski program. Prvo zmago je donesel temu programu beograjski zlet. nove zmage pa mu naj donese naše delo po zletu. Ne počivati na lavorikah, temveč po zmagi na delo — za nove zmage. Zakon o zemljiških knjigah objavljen Beograd, 30 junija. 1. »Službene Novine« z jutrišnjim datumom objavljajo zakon o zemljiških knjigah, ki ga je podpisal Nj. Vel. kralj na predlog ministra pravde in s katerim se izenačuje tozadevna upravno - tehnična praksa za vso državo ter določa način, kako se imajo vršiti vpisi, izbrisi in prenosi zemljišč. Vknjiž-bena pravica na zemljišča se po teni zakonu prenese in izbriše samo z vpisom v glavne knjige, ki predstavljajo zbirko tozadevnih dokumentov. »Službene Novine« prinašajo nadalje zakon o Youngovem načrtu, s katerim s« regulirajo re-paracijske dajatve. Moskva, 28. junija. V poslopju Velikega gledališča je bil dne 26. junija otvorjen XVI. kongres komunistične stranke. Vse poslopje je zastraženo od vojske, vsi vojaki imajo bajonete nasajene na puškah. Tudi vsi hodniki ob poslopju so zaprti od vojske za občinstvo, okrog poslopja pa mrgoli od raznih detektivov in policijskih ogentov »Pravda« piše, da pričakuje vsa stranka odločilnih odredb proti opoziciji, proti levičarski prav tako, ko proti desničarski. Vsakega opozicijonalca je treba brez pardona vreči iz stranke. Strankino glasilo pravi dalje, da je sedanji kongres tisti, ki bo prinesel zmago socijalistični misli. Ne siccr še takoj, ker se delo šele pričenja, zato pa bo že prihodnji dokazal, da je petiletka uspela in da je rešeno vprašanje, kako oskrbeti mesta z mesom. Oivoriiev $VI_ Long resa Lo-munisiične stfran&te SSSR. Riga, 29. junija. V četrtek je bil v Moskvi svečano otvorjen XVI. kongres komunistične stranke Zveze sovjetskih socialističnih republik. Delegati so se sestali v dvorani Velikega gledališča. Ob 17'15 je vstopil v dvorano Kalinin, ki je otvoril zborovanje z nagovorom, v katerem je pozdravil delegate v imenu centralnega odbora komunistične stranke. Po njegovem govoru so odpeli zborovalci internacionalo.. V predsedništvo kongresa so bili izvoljeni: Akulov, Andrejev, Artjuhina, To-veris, Vorošilov, Gej, Gološčekin, Zaleskij, Zdanov, Kubakov, Kaganovič, Kalinin, Ka-ligina, Kirov, Kolotilov, Kossier, Stanislav, Kosarov, Kujbišev, Lominadze, Mannilskij, Mikojan, Molotov, Nikolajeva, Ardžani-kidze, Petrovskij, Rumjancev, Rudzutak, Rikov, Stalin, Sircov, Tomski, Ohanov, Atajevič, Čubar, Svernik, Šeboldajev, Ski-ratov, Jakovlev in Jaroslavskij — vkup 40 oseb. V častno predsedništvo so bili izvoljeni zastopniki komunističnih strank v inozemstvu. Razni govorniki so naglašali svojo solidarnost s politiko centralnega odbora. Ker pa je opozicija med delavstvom kljub vsemu zelo živa in podjetna, so poskrbeli voditelji večine tudi za šumne demonstracije, ki naj potlačijo povodom otvoritve kongresa razdor v komunističnih vrstah v ozadje in dajo kongresu ves možni sijaj. Take manifestacije so vršile v Moskvi, Le- VeliSta železniška nesreča v Avstriji Dunaj, 30. junija, n. Včeraj dopoldne se je dogodila v bližini postaje Semmering težka železniška nesreča. Od vlaka, ki je prihajal na postajo, so trije vagoni skočili s tira, baje radi gnilih pragov. Neki delavki je bila odtrgana noga. Težko ranjenih je tudi 11 drugih potnikov. Oblasti so odredile preiskavo, da se do-žene, ali so nesreče krivi zares železniški pragi. AienlaJ na iialiganskega oficirga v Albaniji Rim, 30. junija, n. O umoru italijanskega častnika Giuseppe Ghesti-ja v Albaniji prinašajo italijanski listi protislovne vesti. Tako se je sprva pisalo, da je na Gesti-ja streljal neki albanski vojak. Kasneje pa so i!alijanski listi šli preko tega in javljali, ta je neznana oseba streljala na Ghestija. Neki listi so celo javljali, da je bil Ghesti iz zasede ubit. Toda »Giornale d'Italia«, ki je prvi prinesel vesti o tem, sedaj ne taji, da je izvršil atentat na Ghestija, ko se je ta z motocikljem vračal iz kraljevske vile v Skader, albanski vojak Grozani, ki je nanj štirikrat ustrelil iz puške. Z Grozanijem je bil na straži še drug vojak, ki pa se je malo pred atentatom odstranil. Ko je ta vojak zaslišal streljanje, se je takoj vrnil, da vidi, kaj se je zgodilo. Toda Grozanija ni bilo več tam, pač pa je ležal na cesti mrtvi italijanski častnik. Zemlja zasula dva otroka Split, 30. junija, k. Po vesteh iz Čisla, ki spada v občino Polica, se je tam pri kopanju temeljev za gradbo neke hiše sesula zemlja in pokopala dva otroka, dve drugi osebi pa sta bili težko ranjeni. O tej nesreči so bile nemudoma obveščene oblasti. Na Mim n-fsta je takoj prišla sodna komisija, ki bo nesrečo preiskala. Neurje na Češkem Praga, 80. junija. AA. V bližini Pardubic je divjalo strahovito neurje. Strela je udarila v skladišče alkohola. Nastal je požar, ki je uničil 9000 hi alkohola. Vremenska napoved Dunaj. 80. junija, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: deloma, zlasti na jugu močno oblačno, zelo vroče, lokalne nevihte. ningradu, Kijevu, Harkovu, Baku in po drugih delavskih središčih. Po demonstracijah, ki so se vršile v Moskvi v bližini Velikega gledališča, je odšla v zboroval raco posebna delegacija, ki je izročila kongresu v dar prvi traktor, napravljen v stalingrajskih tvornicah. Ze otvoritvene svečanosti komunističnega kongresa so pokazale, da bo glavni predmet razprav vprašanje »pjatiljetke« in posebno še kolektivizacije kmetijstva. Salin še za osiregši radikalizem Moskva, 29. junija. (O.) Najpomembnejši dogodek na komunističnem kongresu je bil Stalinov osemurni govor, v katerem je podal poročilo o političnem delovanju stranke tekom zadnjih dveh in pol let. Kongres je Stalinu viharno ploskal, opozicije ni bilo nikjer opaziti. To je dokaz, da je Stalin utrdil svoje stališče v stranki in si zasigural na kongresu trdno in veliko večino. Drugo vprašanje je seveda, na kakšen način se mu je to posrečilo. Stalinov govor in pa odobravanje poslušalcev sta dokazala, da ostane Stalinov radikalizem v nezmanjšani meri v veljavi. Stalin je v svojem govoru naglašal, da na sedanjem kongresu opozicije niti opaziti ni in da bo stranka obračunala tudi z zadnjimi ostanki trockizma in desničarskega oportunizma. Od političnega Staljnovega programa je poudariti, da se je Stalin precej ostro izjavil proti novi gospodarski politiki (NEP) ter naglasil, da treba pričeti s Širokim socialističnim napadom na vsej fronti. Tudi zadnji ostanki kapitalizma se morajo iztrebiti in v sovjetski Rusiji mora povsodi za vlada tj socialistični gospodarski sistem. Geslo dneva je popolna kolektivizacija vasi in popolna likvidacija kulakov. Stalin je sicer priznal, da preživlja sedanja doba velikanske težkoče, toda tolažil je svoje poslušalce s tem, da tudi drugod ne gre brez težav. Razlika pa je po Stalinu v tem, da obstoje v sovjetski Rusiji težkoče, ki so pot h napredku, dočim so v kapitalističnem svetu težkoče propadanja. Zanimivo je, da je Stalin v nasprotju s sovjetsko frazeologijo izjavil, da ne veruje v vojno nevarnost, ker da kapitalistične države vsled revolucionarnega mišljenja delavcev ne smejo pričeti nobene vojne EzEeii Sokolov po Jugosiavigi Beograd, 30. junija. L Danes zjutraj 80 odpotovali z avtomobilom v Topolo čehoslovaški minister za narodno obrambo Viškovski, general Sirovy in dr Leo Vokač ter Bkupina čehoslova-ških častnikov. V Topolo so prišli kmalu po 8. zjutraj. Odpeljali so se na Oplenac, kjer so položili venec na grob kralja Petra. Iz Topole so nadaljevali svojo pot v Kragujevac, kamor so dospeli ob 11. Obiskali so češke grobove ter se udeležili maše zadušnice v spomin padlim češkim vojakom. Tudi tu so položili vence. Ob 11.30 so odpotovali nazaj v Beograd. Beograd, 30. junija. A A. Davi ob 7 je skupina 50 Sokolov s Poljskega in iz Amerike odpotovala z brzovlakom preko Užic na Sarajevo, Dubrovnik in Sušak. Ta skupina se ustavi tudi v Zagrebu. Jutri priredi izlet v isti smeri tudi 70 drugih gostov. V sredo, 2. julija se odpravi na potovanje v naši državi z brzovlakom 50 češkoslovaških gostov. Počitniški tečaji za učitelje Beograd 30. junija. 1. Ministrstvo poljedelstva organizira letos v vseh banovinah kmetijske počitniške tečaje za naše učitelje. Namen teh tečajev je, da se mladi učitelji v času šoli skega dopusta poučijo v vsem, kar se tiče našega poljedelstva, da bi potem na svojih službenih mestih mogli delovati v smeri, da se povzdigne sleherni del našega poljedelstva. Odmera in iztirjevanje davkov Beograd, 30. Junija. I. Finančno ministrstvo je izdalo nalog vsem finančnim direkcijam, da čimprej zaključijo odmero davkov za leto 1930. Finančne direkcije bodo takoj, ko zaključijo od-merjenje, pričele z iztirjevanjem davkov. Z isto naredbo se ukine vse do sedaj veljavno odlaganje davkov iz prošlih let, ki se morajo takoj likvidirati, v slučaju potrebe tudi eksekutivnim potom. Samo le v najtežjih slučajih bodo imele finančne direkcije nekoliko obzira. Smrt pisatelja Ejsmonda Varšava, 30. junija. AA. Včeraj je umrl znani pisatelj Julij Ejsmond, ki se je ponesrečil pred dnevi z avtomobilom kongresa Penkluba. Dezertacija po zraku Berlin, 80. junija. AA. V bližini Bratislave je pristal čehoslovaški letalec Karel fiehor z letalom za bombardiranje. Letalec je izjavil, da je dezertiral, ker se je hotel umakniti pred upniki in ker se je zbal kazni. Letalo je bilo sekvestrirano in vrnjeno češkoslovaškim vojaškim oblastvam. Po konferenci Riale anrfanrfe Statut regijonalne enote Jugoslavija čeho-slovaška-Romunska. Praga, 30. junija, (f.) Veliki pomen letošnje konference Male antante ni samo v dejstvu, da se je dosegla na sestanku v Strbskem Plesu popolna soglasnost glede skupnega stališča in nastopanja dr/.av Male antante v vseh vprašanjih, naj se nanašajo na Srednjo Evropo ali na splošno evropsko politiko, temveč je dobil uspeh letošnjega sestanka zunanjih ministrov treh zavezniških držav manlfestanten izraz tudi na zunaj. Dve važni diplomatski listini sta bili na svečan način podpisani v Strbskem Plesu, trgovinska pogodba med Čehoslovaško in Romunsko na eni in statut Male antante na drugi strani. Uspešna sklenitev trgovinske pogodbe med Čehoslovaško in Romunsko tvori namreč prvi korak k ustanovitvi gospodarske Male antante, t. j določitve temeljev za prijateljsko in solidarno sodelovanje vseh treh držav tudi na gospodarskem polju. Trgovinske pogodbe, ki urejujejo medsebojne trgovinske odnošaje med državami, so obenem najprimernejša priprava tudi za enotno carinsko politiko, katera bo predstavljala prvo konkretno obliko gospodarske Male antante. Pogajanja, ki jih vodi dr. Marinkovič v Bukarešti in ki so pretežno gospodarskega značaja, bodo brez dvoma v kratkem uspenšo dopolnila rezultate, kateri so se do sedaj dosegli. Kar se tiče štatuta Male antante, se pa lahko reče, da je to dokument naravnost zgodovinske važnosti. Predvsem je nov dokaz trdnosti in edinosti Male antante. Ta pogodba, ki bo v kratkem sporočena svetovni javnosti, pravzaprav ne vsebuje ničesar bistveno novega, ker le pismeno potrjuje obstoj Male antante, katera je bila ustanovljena že pred več leti. Ta organizacija je dosegla — po besedah ministra Beneša — v teku svojega desetletnega obstoja odlične rezultate in po enajstem njenem sestanku se lahko njene funkcije in njene formacije tudi pismeno zabeležijo. V Statutu Male antante je določeno, da Ima ta organizem svojega predsednika, kateri nastopa v njegovem imenu, sklicuje konference, pripravlja zanje program in zastopa Malo antanto ob raznih priložnostih. Predsednik je vedno zunanji minister one države, v kateri se vrši vsakokratna konferenca, kar pomeni, da se bodo v praksi predsedniki vrstili. Letos je predsednik čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, a prihodnje leto bo romunski zunanji minister. Statut Male antante določa dalje popolno ravnopravnost vseh treh držav ter vsebuje določbe o protokolih medsebojnih posvetovanj. To vprašanje je še posebno važno. Mala antanta je nastala kot zveza dveh držav in še le lansko leto je namesto dvostranskih pogodb bila sklenjena trojna pogodba. Konference Male antante so intimne, ministri se ves čas posvetujejo popolnoma sami, tako da ne prisostvuje njihovim razgovorom nobena druga oseba, noben diplomat in noben stenograf. Uradni komunikeji so zato edini dokumenti o zadnjih desetih sestankih Male antante. Tudi ministri sami ne delajo o posvetovanju ni-kakih beležk, temveč razpravljajo o vseh vprašanjih ob popolnem medsebojnem zaupanju. Statut Male antante, v katerem se govori o bodočih protokolih, je torej prvi pisani protokol in sploh prvi pismeni dokument o sestankih zunanjih ministrov držav Male antante. Upokojitve v železniški službi Beograd, 30. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so upokojeni med drugimi: pri direkciii državnih železnic v Ljubljani g. Franc Gumše, Andrej Tau?er, Franc Pavlič, Franc Dovgan in Alojz Gnezda, vsi uradniki v 1/3. IMENOVANJA V VOJSKI Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili imenovani: za infanterijskega majorja g. Demšar J. Luka, za artilerijskega majorja Hrast J. Janko, za letalskega majorja Umek Oskar, za sodniškega majorja Žlindra G. Otokar in Pečovnik N. Nikola za korvetnega kapetana Pirc J. Metod in Levec F. Ivan. Za intendantskega majorja Tominec 0. Ciril. Za kapetana vojne ladje Ku-ster J. Avgust, za infanterijskega kapetana I. razreda Scholz J. Josip in Žagar I. Lavoslav. Za inženerskega kapetana I. 'razr. Olšak J. Anton in za fregatnega poročnika Vas J. Joža. Trgovina z belim blagom odkrita Bukarešta, 30. junija, n. V Šatumare so odkrili trgovino z belim blagom. Tri osebe so zaprli. Zločinci so v Erdelju nabavili okrog 200 deklic in jih prodajali v Temešvar, v čakajo, da bi se kupčija zopet poživila. Elektrifikacija. Najbolj važno vprašanje, ki nas sedaj najbolj zanima, je vprašanje, ali bomo dobili elektriko ali ne in kdaj da jo dobimo. Eni trdijo, da jo bomo dobili že na jesen. Transformator bo stal ob glavni cesti in sicer tam, kjer se cesta odcepi proti Kamniku. Vod bo pa napeljan dalje v smeri proti radio-postaji v Domžalah. Dom »Izobraževalnega društa« je skoraj že pod streho. Predno bo stavba dokončana, bo sicer še nekaj časa minilo, ko bo pa dograjena, bo našemu kraju gotovo v čast in ponos. Delo v kamnolomih je letos pri nas prav živo. Blago je izvrstno za popravljanje in posipanje cest in zato vozijo naš kamen že celo do Ljubljane. nmjoL Prijet kolesarski tat. Trgovcu Josipu Strma-nu je bilo približno pred 14 dnevi ukradeno kolo znamke Puch. Orožniki so sedaj izsledili tatu in prijeli nekega 15-letnega fantiča, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Fantič je skril kolo v smrečje in čakal na ugodno priliko, da kolo proda. Težka poškodba predilničarke. V petek, dne 27. junija t. 1. je hotela predilničarka ga. Marija Melin očistili nekatere Strojeve dele. Naenkrat pa jo je zgrabil stroj za desnico in ji pod komolcem in ramo prizadejal težke poškodbe. Roka je pomečkana in razrezana. Ta nesreča je hudo zadela delavko, ki mora poleg tovarniškega dela opravljati še dela gospodinje in matere. Predilniške delavke se pritožujejo, da so preveč obremenjene. Opravljati morajo isto delo kakor preje, dasiravno je tovarna reducirala okoli 140 delavk. Ciril-Metodov kres priredi podružnica C. M. D. v Litiji v petek, dne 4. julija ob 8. uri zvečer. Na programu so deklamacije, petje in ples. Vidov dan v šoli. Osnovna šola v Litiji je zaključila šolsko leto na Vidov dan s šolsko akademijo, ki je prav lepo uspela. Med akademijo so prejeli najmarljivejši učenci vidovdanska darila: 20 almanahov rodbine Kara-djordjevičev, ki jih je darovala šoli občina, predsednica C. M. D. podružnice v Litiji je podarila 9 učencem hranilne knjižice s 50 Din kot dar C. M. D., 2 hranilni knjižici po 100 Din pa sta prejeta dva učenca iz 6. razreda kot dar poštne hranilnice v Beogradu. Motenje nočnega miru. 2e par dni nas budi iz spanja vpitje in igranje harmonike. One, ki se jim menda ne ljubi spati, prosimo, da si izberejo za svoje nočne zabave kak bolj primeren prostor za Savo, ne pa sredino trga. £jiclcinei? Žrtev Mure. V Muri je utonil strojevodja F.dvard Povše, doma iz Dol pri Litiji. Zlata poroka. V nedeljo 6. julija bosta obhajala zlato poroko g. Matias in njegova soproga Matilda. Na to rodbinsko slovesnost se je pripeljala domov tudi jubilantova hčerka iz Clevelanda s svojo nečakinjo in prinesla s seboj lepe darove prekmurskih izseljencev za domačo cerkev. Slavljencem, naše srčne čestitke 1 • Dnevne vesii — Z avstrijskega konzulata. Avstrijski konzul dr. P1 e i n e r t je danes nastopil tritedenski dopust ter odpotoval iz Ljubljane v Avstrijo. — Dr. Miroslav čačkovič f. V nedeljo pop. ob 6. je umrl v Zagrebu dr. Miroslav čačkovič, profesor medicinske fakultete na zagrebški univerzi, ki je zasedal kirurško stolico. Dr. ČAčkovič 6e je rodil 1. 1865, medicinske nauke je končal na Dunaju. Bil je jako sposoben medicin ec. Sodeloval je tudi pri prosvetnih akcijah ter je bil zadnji čas predsednik prosvetne zveze. — Zastopniki Prosvetne zveze in S. K. Ženske zveze na dvoru. Na rojstni dan Nj. Vis. princa Andreja v soboto, 28. junija se je zglasila v Suvoboru na Bledu deputacija Prosvetne zveze in S. K. Ženske zveze, da se pokloni svojemu pokrovitelju Nj. Visočanstvu princu Andreju. Ob tej priliki je delegacija poklonila slavljencu zanimiv dar, ki je obstojal iz pristnega gorenjskega »zapravljivčka« in pa naše »harmonike«. »Zapravljivček«, delo domačega obrtnika, je okrasila č. M. Pija, uršulinka s pristnimi gorenjskimi emblemi tako, da nosi to darilo pečat naše domače umetnosti. Tudi harmonika je izdelek domače obrti. Vse je bilo prepleteno z nageljni, rožmarinom in rožen-kravtom. Tako, da je že samo pogled vzbujal splošno pozornost. Darilo je pač samo simbol one vezi, katera veže baš Slovence z Nj. Viso-Janstvom princem Andrejem. — Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva ima svoj redni občni zbor v nedeljo 6. julija t. 1. ob pol 9. uri v vrtni dvorani Peterlinove restavracije v Kranju. Dnevni red: 1. poročilo načelnika; 2. poročilo funkcijo-narjev in preglednikov računov; 3. volitev predsednika; 4. volitev odbora, dveh preglednikov računov in 2 namestnikov; 5 volitev delegatov In namestnikov za glavno skuščino; 7. volitev Članov osrednjega odbora; 8. slučajnosti. — Občinskim nameščencem dravske banovine sporočamo, da je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu odklonila prošnjo za priznanje vozne olajšave posetnikom letošnjih skupščin v Trbovljah. Občinske nameščence vabimo, da se sklicanih skupščin kljub temu udeleže v čim večjem in častnem številu. — Zveza. — Krojaški prikrojevalni tečaj v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Brežicah tritedenski prikrojevalni tečaj za krojače. Ta tečaj se vrši celodnevno od 28. junija do 16. avgusta t. 1. Pristojbina znaša 100 Din, stroške za učne pripomočke, ki pa predvidoma ne bodo znašali preko 100 Din, nosi vsak udeleženec sam. Da se vrši ta tečaj, je potrebno, da se prijavi najmanj 15 udeležencev. Prijave je poslati najkasneje do 20. julija Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vpisovanje na državni trgovski akademiji v Ljubljani se vrši začetkom šolskega leta 1930/31, to je 1., 2. in 3. septembra 1930. — Informacije glede pogojev za sprejem v I. letnik daje ravnateljstvo tekom počitnic vsak dan od 9. do 10. ure. — Prepoved prevažanja lesa na cesti Boli. Bistrica — Boh. jezero. Dodatno k tuuradnemu odloku z dne 16. junija 1930, št. 2341/1 se prepove, ker kljub izdani prepovedi še vedno prevažajo lesni trgovci les s svojimi težko naloženimi vozovi po cestni progi Boh. Bistrica — Boh. jezero, vsako prevažanje lesa po tej progi do nadaljnega, ker je nemogoče cesto urediti, če se vozi za časa nasipanja in valjanja s težkimi vozovi. Prestopki te prepovedi se bodo kar najstrožje kaznovali. — Povratek prestolonaslednika na Bled. Nj. kraljevsko Vis. prestolonaslednik Peter se je z velikih sokolskih slavnosti v Beogradu včeraj povrnil nazaj na Bled. — Kaznovani ruski časnikarji V Moskvi izhajajoči list »Večernaja Moskva« je doletala huda kazen. Centralna kontrolna komisija je namreč ugotovila, da se gode v uredništvu velike nerednosti. Glavni uredniki so si določali ogromne plače in sploh ravnali z listom tako, kakor da je njihova last. Zato je komisija iz uredništva odstranila dva glavnih urednikov, Subova in Varšibna in jima zabranila časnikarsko delovanje za dve leti. * — Vreinc. V soboto in nedeljo je po nekaterih krajih Dravske banovine močno deževalo, po drugih krajih pa ni padld niti kapljica dežja. Vročina traja sicer še dalje, toda včeraj je precej pojenjala Bdo je včeraj močno oblačno. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 762*1, Maribor 762, Zagreb 762, Beograd 760 6, Sarajevo 761, Split 759*7, Rab 759*9 in Vis 759*5. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 19, Maribor 18, Zagreb 20, Beograd 21, Sarajevo 19, Split 25, Rab 24 in Vis 19. Največ dežja je v nedeljo padlo v Mariboru in bližnji okolici (7 mm). Oblačnost je včeraj znašala 1 do 10. V Dravski banovini je bilo povsod močno oblačno, mirno. £if uhljam H I. državna deška meščanska šola v Ljubljani. Vpisovanje učencev za šolsko leto 1930/31 bo v ponedeljek 30. t. m. in v torek 1. julija vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. O Vročina v Ljubljani. Zadnje dni trajajoča vročina je včeraj nekoliko pojenjala. Najvišja temperatura v Ljubljani je bila včeraj 22 C, a najnižja 18 C. V soboto popoldne je bil nad Ljubljano in bližnjo okolico par minut trajajoč naliv, pa tudi v nedeljo je precej deževalo. V nedeljo je v Ljubljano padlo za 1*3 mm dežja. Oblačnost je včeraj znašala 10. Relativna vlaga je bila 75 odstotokv. H Aretacije. Od nedelje do ponedeljka opoldne sla bili aretirani dve ženski zaradi beračenja. dve zaradi tajne prostitucije, neki moški zaradi vlačuganja in neki mladenič zaradi pijanosti in razgrajanja. Nedelja, čeprav zadnja v mesecu, je bila izredno burna in je ponoči prišlo do mnogih izgredov in pretepov. H Pretep v kavarni. V Horjulu rojeni 34-letni delavec Peter V. je prišel v nedeljo ponoči na kolodvorsko stražnico ves krvav in je naznanil, da ga je neka brezposelna Marička G., ki je tudi brez stalnega bivališča, udarila s steklenico za pivo močno po glavi, tako da mu je prebila lobanjo. Zenska je nato pobegnila, delavec pa se je zatekel na stražnico. Stražniki so mu za silo izprali rano, nakar je bil z rešilnim avtom prepeljan v javno bolnico. B Policijske prijave. Policijski upravi sta bili prijavljeni dve tatvini denarja, dalje 1 primer ogrožanja javne varnosti, 2 telesni poškodbi, 2 poskusa samomora, 1 samomor, 16 kršitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov, 2 karambola, 8 prekrškov cestnopoli-cijskega reda. Stražniki so imeli v nedeljo ponoči prav mnogo opravka z razgrajači in pijanci. Prijavljenih je bilo 8 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, 3 osebe zaradi pijanosti in 3 osebe zaradi nedostojnega vedenja. Policijska uprava je napovedala ostrejšo borbo proti pijančevanju. ■ Pogrešana. Posestnik Josip Černič, stanujoč v Streliški ulici, je policiji naznanil, da že od 28. junija pogrešajo pri njem stanujočega podnajemnika mizarskega pomočnika Jožeta Faganela. Delavec na gorenjskem kolodvoru Alojzij Janežič je policiji naznanil, da je njegov 16-letni sin Alojzij v nedeljo odšel od doma in se ni več vrnil. Mctribc]? m Vidov dan v Mariboru. Letošnji državni praznik se ni slavil kakor prejšnja leta s počitkom. Po državnih in privatnih uradih in obratih se je delalo kakor običajno, le dopoldne so bili med službo božjo lokali zaprti. Glavna slovesnost se je vršila v stolnici, kjer je stolni kanonik Moravec opravil molitve za padle junake na Kosovem in v osvobodilnih bojih. Obredu so prisostvovali številni zastopniki uradov, korporacij itd. Za pravoslavne vernike je opravil v kapelici pravoslavne cerkvene občine obrede prota Trbojevič. Vojaštvo tukajšnje garnizije je slavilo Vidov dan na svojem vežbališču na Teznu in vzorno defiliralo pred mestnim poveljnikom g. generalom Stanislavljevičem. Po mestu so vihrale z vseh hiš državne zastave. m Profesor Josip Zidanšek umrl. V nedeljo ob 10. dopoldne je umrl v svojem stanovanju v Barlovi ulici 72 - letni profesor tukajšnjega bogoslovja Josip Zidanšek. V svoji mladosti je kaplanoval po Štajerskem, bil pozneje do 1889 dvorni kaplan na Dunaju in od tedaj je deloval kot bogoslovni profesor v Mariboru. Pokopan je bil včeraj ob 15. uri. m Promocija. Dne 28. junija je v Gradcu promovirala kot doktorica vsega zdravilstva gospodična Ifigenija Žunkovičeva, hčerka ravnatelja tukajšnje Studijske knjižnice, g. Davorina Žun-koviča. Čestitamo. m Mariborski učiteljski maturanti letnikov 1880., 1881. in .1882. priredijo dne 5. in 6. julija v Rogaški Slatini tovariški sestanek. Vsi udeleženci morajo biti v Slatini že v soboto, ker bodo tovariši letnika 1880. slavili obenem tudi 501et-nico mature. Sestanek se bo vršil v hotelu »Soln-ce«. V nedeljo zjutraj bo skupna sveta maša, po njej izlet, opoldne skupni obed in potem razid. Tovariši, ki se sestanka nameravajo udeležiti, pa morajo to prej javiti tovarišu Ivanu Kitu v Rogaški Slatini. m Premestitev. Vojaški avditor g. Pavel Aleksandrov je od tukajšnjega mestnega poveljstva premeščen k štabu armade v Zagrebu. m Borza dela poziva vse one delavce, ki so se priglasili za Francijo, da se zglasijo dne 2. julija ob 9. uri dopoldne v njeni pisarni. — Trenutno išče borza tudi 40 tesarjev, ki bi hoteli oditi na delo v tujino. m Borza dela v Mariboru rabi nujno: 1 gate-rista, 1 ključavničarja, 2 kovača, 1 steklarja, 1 usnjarja, 1 mlinarja ter več kuharic, sobaric in delavk za fazoniranje ovratnikov. Za tujino pa potrebuje: več ključavničarjev, elektrikov in elektrotehnikov. Podrobneje informacije dobijo interesenti v uradu Borze dela. m Prvi dan rednega prometa na Dravi. V nedeljo je motorni Čoln »Maribor« prvič ves dan redno obratoval med mestom in otokom. Vozil je vsake pol ure tja in nazaj in prepeljal okrog 600 oseb. Cel j® * Povratek celjskih in čeških Sokolov. Davi so se vrnili celjski Sokoli iz Beograda. Prvi vlak čeških Sokolov se pelje skozi Celje ob 12. uri. Prihod nadaljnih vlakov še ni znan, vendar se bodo vlaki vrstili bržkone tako kot pri potovanju v Beograd. * Surova igra pri nogometu. V »Slovenskem Narodu« od 27. junija je bilo pod celjsko rubriko objavljeno, da je pri tekmi neki nogometaš sunil svojega nasprotnika Alberta Flisa tako surovo, da se je le-ta zvinil roko. Ker pripada Flis S. K. Olimpu, izhaja iz tega, da je »surovi« igralec mož S. K. Celje. V resnici pa se oni igralec S. K. Celje odlikuje baš s svojo fair igro jn se je to zgodilo zgolj po nesrečnem zaključju, kar je za vsakega udeleženca in poznavalca nogometa bilo jasno, kajti sodnik tega ni smatral za foul in ni odredil kazenskega strela. * Mednarodne rokohorbne tekme v Celju. Celjskim športnim društvom se je posrečilo pridobili mednarodne rokoborce, ki nastopajo te dni v Mariboru, za večdnevno gostovanje v Celju. Prva rokoborba se vrši v sredo zvečer v 'veliki dvorani Celjskega rtoma. Med rokoborbami bo tudi nekaj boks-matchov. O poteku tekem bomo sproti poročali. Imena rokoborcev so razvidna s plakatov. l£©ce-vfe Za proslavo 690 letnice Kočevja je pričel pripravljalni odbor graditi posebno stavbo za slavnosti. V njej bo prostora za številne udeležence, ki jjh pričakujejo kočevski Nemci. Stavbo grade na Ilauffovem travniku pri Dijaškem domu. Delo vodi g. Hude. Oschdo vesti. V kratkem nas zapusti srezki poglavar g. Friderik Logar, ki je iz službenih potreb prestavljen v Novo mesto. G. Logar je bil radi svojega korektnega postopanja v Kočevju splošno priljubljen. — Kočevje zapusti tudi sodnik g. Anton Dokler, ki je prestavljen v Brežice. Obema gospodoma želimo na njihovih novih službenih mestih vso srečo 1 Nekateri motociklisti se vozijo zvečer kakor za stavo po mestu, tako da se vse kadi od cestnega prahu. Sicer ni prepovedano voziti se po tnestu, toda omenjeni vozači bi lahko imeli že nekaj obzira do drugih ljudi in bi se lahko zabavali bolj zunaj mesta. Učni uspehi na naši gimnaziji. Dočiin je bila kočevs.ia gimnazija glede učnih uspehov v prejšnjih letih med prvimi, je letos skočila precej nazaj. Od 300 dij kov (-inj), ki so letos obiskovali našo gimnazijo, jih je popolnoma padlo približno ena šestina in ravnotoliko jih ima ponavljalne izpite. Izdelalo jih je samo 64%. Odhod ekskurzistov-zoologov. V sc bot popoldne so odpotovali iz Kočevja člani zoološkega instituta univerze v Ljubljani, ki so cel teden raziskovali našo jamsko in \odno favno. Zadnje dni je vo lil ekskurzijo *’ nt dr.. Roman Kenk, ker je moral dr. Hadži že v sredo odpotovati. Svoje izsledke bodo natančneje raziskovali v zoološkem institutu v Ljubljani. Našli so precej zanimivosti, k! so tipič.e za kočevski okraj. Samomor v Kočevju. V soboto, na Vidov dan, je naše mesto razburila vest o samomoru V noči od petka na soboto se je namreč obesil kovaški pomočnik Jožef Bachmeier. Življenje si je vzel doma v šupi za vozove. Našel ga je v soboto zjutraj lastni oče. Obešeni je bil zelo miren mladenič, star 23 let, in je šele pred nedavnim prišel od vojakov. Vzrok samomora so bile domače razmere. Proslava Vidovega dne. Kakor vsako leto je tudi letos .naša gimnazija priredila javno proslavo Vidovega dne. Proslava se je vršila po službi božji v dvorani hotela »Trst«. Služ- be božje, ki se je pričela ob osmi uri, so se udeležili zastopniki oblasti, uradov, dijaštvo in drugo občinstvo. Proslava je napravila lep vtis na vse navzoče. Mestni župan dr. Josip Režek, ki je bil močno obolel, si je že dokaj opomogel in se bo v kratkem vrnil v Novo mesto. V mestnem občinskem uradu ga nadomešča podžupan gospod Ogrič. Akademija abiturijentov bo 5. julija v Sokolskem domu. Strela je udarila med zadnjo nevihto v Brul-čev kozolec v Brezju pri Gotni vasi. Kozolec ni stal niti mesec dni še. Strela je razbila nekaj strešne opeke in vpalila mrvo na prvi lati. Pa je že prihitel Anton Godec, posestnik iz Gotne vasi, pometal mrvo s kozolca in pogasil ogenj, še predno so došli šinihelski gasilci. Nabodel se je na »šajtergo« 17-letni bajtarjev sin Ivan Kic iz Dol. Kamene. Jahal je konja, na ovinku je žival nekaj nenadno prestrašilo in brezskrbni Ivan je zletel z njenega hrbta naravnost v »šajtergo«, ki je stala na poti. Priletel je tako nesrečno, da se mu je za palec dolg klin zadrl baš v sklep pod levo ramo. Železničar Štefan Prešeren mu je klin s kleščami potegnil iz rame. Razstava ročnih del je bila na Vidov dan odprta na dekliški osnovni šoli v Novem mestu-Podrobneje bomo še poročali. Nižji tečajni izpit na novomeški gimnaziji. Pismeni izpit se je vršil 17. junija, ustni pa v dneh 20., 21., 23. in 24. junija. Od 21 učencev IV. a in 21 učencev IV. b razreda, ki so z uspehom dovršili IV. razred, je bilo 11, odnosno 9, skupaj 20 učencev izpita oproščenih, od ostalih pa se je enemu vsled bolezni dovolilo, da more delati izpit v jesenskem roku. Svinjska rdečica je prestala v Mirni peči, v Cegelnici, občina Prečna in v Dol. Vrhu, občina Št. Peter. Gasilsko društvo v Pilštajnu je dobilo te dni novo motorno brizgalno, ki se je že pri prvi poskušnji sijajno obnesla. Tovariš Košir je v kratkem času izvežbal že toliko gasilcev v ravnanju z novim orodjem, da bodo vedno na razpolago zadostne moče. Novo motorko bodo slovesno blagoslovili v nedeljo 13. julija. 1l?fe©vlfe Karambol kolesarjev: Sinoči se je peljal na svojem motornem kolesu tukajšnji tesarski mojster g. Anton Božič. Na ovinku pri Volaju mu privozi nasproti na dvokolesu delavec g. Anžur. Ker je baje slednji vozil na napačni strani ceste, sta na ovinku trčila in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da sta odnesla oba le manjše praske. Šolski izlet. Učenci in učenke, ki so letos dovršili četrti razred tukajšnje meščanske šole, so se v nedeljo odpeljali na daljši izlet na Su-šak. Potujejo preko Zagreba, na Sušaku pa ostanejo nekaj dni. Surovost: Špitaler Franc, delavec na dnevnem kopu Dobrna, se je nahajal v nedeljo zvečer s svojim tovarišem Tovornik Rudolfom v gostilni S. Pri sosednji mizi je sedel neki rudar, ki jo Špitalerja vprašal, .kje dela. Ko mu je Špitaler odgovoril, da dela na separaciji, je neznanec pograbil četrtlitersko steklenico ter udaril z njo špitalerja s tako silo po desnem licu, da se je steklenica razbila. Špitaler, ki je na obrazu močno poškodovan, je bil v am-bulanei stare bolnice obvezan, hudega rudarja pa so oddali sodišču. Naše kopališče. Kakor pripovedujejo, bo dobilo naše kopališče novo filtrirno napravo, kar bo vrednost kopališča zelo zvišalo. Sedaj se kopa komaj par kopalcev, pa je voda že kalna, ker je dotok sveže vode premajhen. Cementna t ovarna. Tukajšnja tvornica cementa radi popravil zadnji čas ni obratovala, prične pa baje z delom zopet začetkom tega meseca. Delavci se sicer vesele začetka obratovanja, nekaj manj pa drugi ljudje, ki se boje zopet stare nadlege vsled cementnega prahu, ki se kakor megla razleze daleč naokrog, tako da stanovanj sploh ni mogoče graditi. Prav bi b:!o. če bi si tovarr.a še pred začetkom nove ga obratovanja omislila tudi kakšne naprave, ki bi to nadlogo vsaj omejile, če je že ni mogoče popolnoma odpraviti. Praznovanje pri Rudniku. Vsled nekih nujnih popi* na separaciji rudnik v pondeljek, dne 30. junija in v torek, dne 1. julija ne bo obratoval. Ker so se izplačevale tokrat mezde radi tega praznovanja že 28. t. m., je pričakovati, da bo odšlo mnogo delavcev iz Trbovelj, zlasti taki, katerih domovi niso preoddaljeni. Revizija društev: Te dni vrši srezko načelstvo potom občinskega urada nekako revizijo društev. Občina je dostavila vsem društvom vprašalne pole v katerih morajo društva navesti sedež organizacije, številko in datum potrditve društvenih pravil, število elanov, imo-vinsko stanje, eventuelne lastne domove, obstoj fondov odnosno pomoč, ki jo društvo eventualno prejema od države ali drugih ustanov. V dvojnikih izpolnjene vprašalne pole morajo društva vrniti občini najkasneje do 2. julija t.) ne suše. Cerknica Cerkniško jezero je že skoro popolnoma usahnilo. Le po nekaterih kotanjah je še nekaj vode. Rib je letos zelo malo, ker so lansko leto skoro vse polovili in tako je ostal le majhen zarod. Druga leta so jih ljudje precej prodali v Ljubljano in drugam, letos pa še prav nič, dasi precej vprašujejo po njih. Posojilnica v Cerknici r. z. z. n. z. ima svoj redni občni zbor za 35. upravno leto 1929 v nedeljo, dne 6. julija 1930 ob 14. uri v zadružni pisai ni. Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom vsak dan od 8, do 12. ure. , Huda petelina. Na Zgonč 'eni kegljišču sta kegljala neki S. in neki T. V začetku sta se še dobro razumela, a kmalu je S. precej zaigral in m bolel več plačati nekaj partij. Nekaj časa sta se prepirala, a potem sta si skočila vase. Račun bosta menda naredila pred sodnijo. JlaLlijanskta. propaganda ppefe© ‘Siunajta. (Od našega rednega dopisnika.) Tekom desetih let sem imel mnogo prilik, da sem v raznih slovanskih in drugih listih pisal o italijanski propagandi preko Dunaja. Danes naj podam majhen pregled in končno stanje te laške propagande, da bodo čitatelji na čistem. Takoj po prevratu so se tisoči Italijanov vsedli v razne dunajske zavode, v trgovska in industrijska podjetja, ustanavljali so samo svoje banke, izvozne in uvozne družbe, samo za izvoz svojega sadja so nasejali preko trideset tvrdk. Najbolj učinkovito propagando so organizirali za tujski promet, zato tukaj njih krasne representacije: Tržaški Ll0Yd, Co-sulich Line, Navigazione Italiana, Silmar in še mnogo drugih, to pa na najlepših prostorih dunajskega Ringa. Razne knjigarne in drugi izložbeni prostori so bili natrpani slik, reklamnih predmetov i. t. d., celo vsa njihova klasična literatura In umetnost je služila samo za reklamo in vabo. Vse to sem postavljal našim za vzgled, češ: pojdite in storite tudi vi tako. Polagoma so tudi začeli posnemati in uspehi so se kmalu pokazali. Italijanski tisk je bil tukaj do fašizma še precej soliden, tudi do držav Male antante objektiven, vsaj ne sovražen. Šef g. E. Giovanardi je užival iu dober glas dobrega in objektivnega novinarja ... Po fašizmu pa je nastal nagel preobrat ... Tudi Giovanardi se je hotel prilagoditi novemu režimu, spremenil je način poročanja o Mali antanti, zlasti o Jugoslaviji ... Ali vse to Giovanardiju ni nič pomaga- lo, odstavili so ga in poslali semkaj 100 procentnega fašista Attilia Tamara, ki je že med vojno pisal proti nam strupene brošure in ceh knjige. Na zunaj je veljal za urednika »Secola« in rimskega »Po-polo d’Italia«, dejansko pa je bil tu v prav posebnem poslanstvu fašistiških institucij. Giovanardi je bil povsem odstavljen. Nekaj časa je še dopisoval svojemu »Resto del Carlino«, ali kmalu je izginil in odšel v Milan. Novinarstvo je bilo Tamaru deseta briga, kajti dosegel je kolosalne uspehe na drugih poljih svoje delavnosti. V vsemogoče tvrdke je znal vriniti fašiste, a novinarske posle je prevzelo več vrlih sodelavcev. Tako je prišel semkaj dr. Evgen Morrale, dr. Giorgio Sansa, dr. Bareder-ski, Gozzi, dr. ltalo Zingarelli itd. Tamaro je polagoma sklenil poznanstva in prijateljstva z vsemi možnimi novinarji, ki imajo interes, da škodujejo naši državi. V prvi vrsti so to Madjari. Jegličkov agent Wilhelm Bajan je dajal Tamaru ves mate-rijal za napade na ČSR in tudi na Jugoslavijo. Prevajal mu je članke iz »Slovaka« in glasil madjarsko-slovaške opozici- je in iredente. Znani Leopold Mandl, okoli katerega se je že davno zbiralo vse, kar je bilo posebno Jugoslovanom sovražno, je postal Tamarov najb Ijši informator, ni sicer za madjarske in balkanske zadeve. Dva velika tiča sta se našla! Tudi k vse^n makedonskim in albanskim emisarjem je Te m aro k~alu na~el ^.ot. O' 'i Tame a si- je tor^j zbirala pol 3 dunaj ke fašisti-'V * žurnalistike vsa dri; na legalna in nelegcl-m tiskovna in informacijska služba Ma~ djarov, in revolucionarnih Makedoncev, italifolskih Albancev, nemških Huggenber-go ~ev in Hitllv. .vcev, čeških, demških in maujarskih ired itis>ov. Tamaro in Grossi sta tudi organizirala veliko italijansko kolonijo, ki ima sedaj sedež poleg minoritske cerkve, kjer imajo vsako nedeljo tudi svojo cerkveno slovesnost v fašistovskem duhu. Tamarova naloga pa ni prizanesla niti italijanskemu poslaništvu in konzulatu. Tudi tu so se morale izvršiti razne iz-premembe po njegovih nasvetih. Poslanik sam je sprva težko prenašal tako kontro- lo, ali se je moral končno udati. Tamaro je postal pred dvema letima konzul v Hamburgu, zdaj je v Helsingah in je namenjen za Budimpešto. Pozor! Predno pa je Tamaro zapustil Dunaj, je še zreorganiziral italijanski tiskovni urad, !d ga je ločil od poslanstva in kon-zulala in ga otvoril na Elisabethgasse 1. Za šefa je postavil omenjenega dr. Mor-rala. Dasi zastopajo razne liste, vendar dejansko v službi tega urada tudi še: dr. Giorgio Sansa, dr. Alberto Bargalesi, dr. Halo Zingarelli. Zadnji je silno agilen 'n sposoben novinar in pisatelj. Kjerkoli je kaj važnega, povsod je zraven in zna moj-sterski nastopati. Njegova knjiga »Das Erbe von Versailles« je enciklopedija madjarsko-nemških naklepov za revizijo mirovnih pogodb. V tem uradu posluje tudi hrvatska rcnegatka gospa Vanda Rešetka, ki prevaja hrvatske in slovenske stvari in dopisuje tudi raznim laškim listom. Je impozantna figura, kakor nalašč za razne spletkarske službe... Trojica novinarjev: E. Gozzi, renegat in fašist Hutter iz južnega Tirola, dr. Schvveide so zapustili Dunaj, potem ko so dopolnili svojo nalogo. Ne smemo pozabiti na dobo, ko je tržaški bogataš Camilo Castiglioni vzdrževal na Dunaju kar tri dnevnike: »Mit— tags-Zeitung«, »Allgemeine Zeitung« in »Extrablatt«, ki so trobili v laški rog in pripravljali ugodna tla italijanski politiki. Ti listi so sedaj v socijalističnih rokah, ali kar so naredili za Italijo, je narejeno. Sedanja naloga teh novinarjev je glavnem ta, da pripravljajo tla fašizmu tudi v Avstriji. Zato derejo čez drn in stm za Heimvvehrovci. Ko so imeli Heim-wehrovci v Donawitzu revijo svojih čet, pod vrhovnim vodstvom kneza Starhem-berga, so bili tam kar trije laški novinarji, Ti so se sukali le okoli glavnih vodij, id ne brer uspeha. Takoj potem je Mussolini razveljavil svoj »veto« proti novemu državnemu posojilu in je dal nalog ^ krepko podporo avstrijskih želja v Haagu, Kaj je dalje bilo, to vemo. In tako gre dobro organizirana novinarska služba od uspeha do uspeha. Ali naj mi zamerimo, da Italijani tako uspešno delajo? Tu ne pomaga ne zavist, ne rekri-minacije, marveč edino de’o ] o načeluf llnd haust Du meinen Juden, so haue ich deinen Juden! Vsekakor utegnejo biti moje informa-. cij d o delavnosti lelke r ogerske žurn':-i listike in njihove r^rugač-.v. službe koristne v tem smislu, da začno merodajni krogi malo — razmišljati in — posnemati. V vsaki slovenska hiši se naj čiia *pč?Z££?C$1&V ijeno zrnje, ki bi šlo drugače v izgubo, prehrani kokoši dolge tedne in mesece, Poškodovani listi solate, zeljnatih glav itd. teknejo kuram izborno. Preveč zrnja pokladati poleti, bi se celo maščevalo, ker bi trpelo kokošje zdravje in ugodje, nesnost in plodnost. Kure bi se polenile, polegale bi lene, mesto da same umrljivo iščejo hrane, nesle bi malo jajc in še ta večji del ne bd bila oplojena. Torej trojna škoda: brez prida zavržena draga krma, malo jajc in slab uspeh valitve. Če pa kokoši nimajo prostega izleta na travnik ali pašnik, temveč so zaprte v ozek omejen prostor, krmite jih tudi poleti 'dvakrat na dan. Tudi kakih deset gramov mesnih odpadkov, zmletih kosti, strtih ijaičnih lupin in vapna naj bi dobile vsak Idan. Razen tega pa jim polagajte zeleno hrano, travo, zeleno deteljo, salato in podobno zelenjavo. Proste paše pa kokošim pe nadomestite, pa jih krmite še tako dobro in umno. Kmetiškim gospodarjem, ki kokoši rede »v večjem številu, pa bi priporočal, da si nabavijo prevozni kurnik. Velikost njegova naj odgovarja številu perutnine. Za stene jmu služijo tenke deske. Ločen je v dva oddelka: 1., v katerem kokoši neso, 2., v katerem prenočujejo. Blizu strop« so male odprtine, da v kurnik prihaja svež zrak. gkozi okno na eni strani prodira v stajo evetloba. Potrebna so tudi večja vrata, da jkurnik lahko čedimo, pobiramo jajca itd. V teh vratih se nahajajo manj#a vratca in leaklopna lina; skozi to kokoši prihajajo in odhajajo. Prevažamo pa ta prevozni kurnik 6 perutnino ali na nosilih, ali na vozičku ali na saneh. Ko je polje požeto, ostane med stmiščem innogo zrnja. Ker kokoši nimajo navade oddaljevati se daleč od stalnega bivališča, jih prevažamo v prevoznem kurniku. Ta jim je ^daj drugo prebivališče in prenočišče; ne puščajo ga iz vida. temveč se vedno drže v Eijegovi bližini. Kadar udari ploha ali ne-frihta, pohite v zavetje pod kurnik; zato na Ireh straneh pod kurnikom prislonimo deske. Ko je popašeno in prebrskano eno mesto, prestavi kurnik na drugo, da obhodiš vso njivo (polje). Če ga ne kaže čez noč puščati pod milim nebom, pobereš jajca iz njega in se s kokošmi vrneš domov. Posebno teknejo kurjemu želodcu ogrci podjedi), ki prihajajo na dan, kadar or- !ejo. Pa tudi drugih ličink, hroščev in črvov e na polju zadosti. Če moreš kokoši na njivi pustiti dalj ča-ea, ti slastno pospravijo vse seme raznih plevelov in se pozneje plevice s pletve vračajo skorajda prazne. Pa tudi na pašnik, planino in v gozd utegneš kokoši prepeljati v prevoznem kurniku. Izdatne paše na sočni travi povsod dovolj, črvičev in žuželk na izbiro. Taka {»rehrana te ne velja niti pare, zraven pa e zemlja otrebljena in zajedalci zatrti. Ne pozabi nikoli, da je vsaki ptici poleg »trme vsakdanja potreba tudi voda in pesek. Na paši se piščanci, pa tudi starejši rod, okrepi in očvisti, da kljubuje vremenskim neprilikam, hitro rasle, pridno nese, pridobiva na teži ter zareja zdrav in čvrst pomladek (zarod). Gospodarske vesti X Pozor pred raznimi sleparji in pustolovci! Zagrebška uprava sejma sporoča, da se v zadnjem času pojavljajo pri trgovcih, industrijcih in bankah gotovi poedini elementi, ki nabirajo oglase za neke fingirane publikacije pod lažno firmo. Tudi s strani gospodarskih krogovo prihajajo pritožbe o mahinacijah raznih pustolovcev in sleparjev, ki pod raznimi pretvezami izmikajo ljudem denar. Zato opozarjamo vse naše gospodarske kroge, da so skrajno previdni in se v vsakem slučaju, ki bi se jim zdel sumljiv, obrnejo na varnostno oblast, da se tem izrodkom enkrat za vselej onemogoči njihovo nečedno poslovanje. X Situacijsko poročilo poljedelskega ministrstva o stanju posevkov. Uradno poročilo poljedeljskega ministrstva prinaša sledeče ocene za našo banovino za drugo polovico meseca junija. Zelo dobro: pšenica-ozimina in rž, krompir, repa, lan, hmelj, vinogradi, livade, detelišča. — Med dobro in zelo dobro so ocenjene: jara pšenica, ječmen in rž, oves, koruza proso, zelenje-va, pesa, redkev, konoplja. Dobro: sočivje, orehi. Med dobro in slabo so ocenjene: češplje, jabolka, hruške. Vremenske prilike so bile po-voljne; padavin je bilo dovolj. Glavna poljedelska dela: setev prosa, osipanje koruze, košnja detelišč in travnikov in vežnja v vinogradih so bila izvršena v času. Večjo škodo je povzročila toča v okrajih Krško, Kočevje, Maribor, Dol. Lendava, posebno občutno pa v okrajih: Novo mesto. Litija in ljubljanska okolica. Nadaljno škodo so mestoma povzročile razne bolezni na žitaricah in sadni škodljivci. Večje površine žitaric so bile tako poškodovane, da je bila potrebna naknadna podsetev. Stanje živine je v zdravstvenem pogledu ugodno; krme je dovolj. X Več pažnje pri pakovanju in sortiranju jabolk! Jugoslovanska Zbornica za TOI v Solunu obvešča interesente, da posvetijo pakovanju in sortiranju jabolk, ki so namenjena izvozu, več pažnje. Posebno naj se gleda na to, da bodo zaboji enotni, tako v zunanji obliki, kakor tudi v teži. Vsebina naj bo absolutno enotna, sad enake kakovosti in predvsem zdrav. Uvrščanje gornjih plasti v zabojih z zdravim in lepim sadjem naj se dosledno izvaja tudi v nižjih plasteh proti dnu zaboja. Predvsem naj se opušča pakovanje obtolčenega in nagnitega sadja. Le tako blago, ki bo zdravo in enotno bo dvignilo naš izvoz. X Oddaja zakupa restavracije na postaji Hum se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Oddaja nakladanja in razkladanja premoga ln drv v enoletni zakup se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Naša produkcija fižola. Grčija odjema na leto preko 500 vagonov našega fižola. Tudi Italija je na našem fižolu zelo interesirana. — V svrho podviga našega izvoza, si poljedelsko ministrstvo prizadeva, da poenoti produkcij« in pospeši uvedbo novih sušilnih naprav in čistilnic. X Potrojen prometni davek v Italiji. Ministrski svet je dekretiral nova določila o prometnem davku. Dosedaj je bila ta davščina diferencirana, medtem ko bo sedaj enotna in bo znašala 1’5%. S tem novim poviškom se bodo dohodki države predvideno povečali za letnih Lit. 700 milijonov, ki so po uradnem sporočilu namenjeni oboroževanju vojske, mornarice in aero-nautike. X Znižanje obrestne mere tudi v Čehoslova-ški. Od 1. julija dalje se zniža privatna obrestna mera v Čeboslovaški pri tekočih računih za pol odstotka. Lombardna mera ostane neizpre- DOBAVE. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 350 kg verig; do 9. julija t. I. pa glede dobave 100 komadov strojnih svedrov ter glede dobave konjskih podkev. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. julija t. 1. ponudbe glede dobave risalnih desk, trikotnikov, ravnil in risalnih peres; do 10. julija t. 1. pa glede dobave strojev. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg transformatorskega olja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. julija t. I. ponudbe glede dobave električnega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) menjena. Herzna poročila dne 30. junija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 30. junija. Amsterdam 22‘745, Berlin 13-4575—13-4875, Bruselj 7 8937, Budimpešta 9-8943, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9664 do 7"9964, London 274-88, Newyork 56"44, Pariz 222-14, Praga 167-39—168-19, Trst 295-22—297-22. Zagreb, 30. junija. Amsterdam 22-745 bi., Dunaj 796-64-799-64, Berlin 13-4575-13-4875, Bruselj 789‘37 bi., Budimpešta 989‘43 bi., Milan 295-243—197-243, London 274-48—275-28, New-vork ček 56-34—56-54, kabel 56-45—56-65, Pariz 221-14-223-14, Praga 167-39-168-19, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 30. jun. Berlin 13-4575—13-4875, Dunaj 796-64—799-64, Curih 1094-40—1097-40, London 274-48—275-28, Milan 295-22—297-22, New-york 56-34—56-54, Pariz 271-14—173-14, Praga 167-39—168-19, Varšava 6-3305-6-3605. Dunaj, 30. junija. Berlin 168-67, Amsterdam 284-62, Kopenhagen 189-60, Stockholm 190-15, Newyork 708-10, London 34-4112, Pariz 27'805, Bruselj 98-80, Praga 21-9975, Beograd 12-5175, Budimpešta 123-90, Bukarešta 4-2075, Varšava 79-35, Sofija 5-1325, Milan 37-0775, Curih 137-16. Curih, 30. junija. Beograd 9*125, Pariz 20-27, London 25-0825, Newyork 516-025, Bruselj 72-025, Milan 27035, Madrid 57-12, Amsterdam 207-45, Berlin 122-95, Dunaj 72-87, Sofija 3’74, Praga 15-30, Varšava 57'90, Budimpešta 90-285, Atene 6-68, Carigrad 2"44, Bukarešta 3"065, Ilel-singfors 12'99. Vrednostni papirji: Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 30. junija. Državni papirji: 7% inv. posojilo 87’75—87‘50, vojna škoda ar. 432'50 do 434, kasa 432-25—433-50, julij, avgust in november 434, december 432-50—434, 4% agr. obveznice 54—54‘50 (54-50), 7% Blerovo posojilo 83-25—83 75, 8% Blerovo posojilo 95-50 do 95-625, 7% posojilo hipotekarne banke 84'50 do 85-50. Banke: Ilrvatska 50 d., Praštediona 905 do 910, Udružena banka 194—196, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna 62 d. — Industrije: Šečerana Osijek 328—332, Trboveljska 423—427, Slavonija 200—210, Vevče 128 d. Beograd, 30. jun. Narodna banka 8210, Brodarsko društvo 650, Zemaljska banka 25-18, Založna banka 630 v denarju, 7% invest. posojilo 89-50—90-—, 5% agrarne obveznice 56—56-50, 7% pos. Hip. banke 85, 7% Bler 85-75, vojna škoda 443, kasa 444, uiti mo avgusta 447-50 do 448-50. Dunaj. 30. jun. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-40, Dunav-Sava-Adrija 12-49, prioritete 92-55, Ruše 35, Trbovlje 50-60, Leykam 5-10. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču situacija neizpreme-njena. Nova Sad, 30. junija. Tendenca: mirna. Promet: 57 vagonov pšenice, 6 vagonov koruze, 9 vagonov moke. Vse ostalo brez izpremembe. Budimpešta, 30. junija. Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: oktober 18-40—18-82 (18-39—18-41). Rž: oktober 10-95—11-42 (10-95 do 10-96). Koruza: julij 13-60—13-68 (13-46 do 13-49), avgust 13'70—13 95 (13-70—13-72). Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon hrastovih pragov, 20 vagonov bukovih drv. Živinska tržišča. Dunaj, 30. jun. d. Na jutrišnji prašičji sejem bo pripeljanih okoli 9000 mesnatih in 2600 mastnih prašičev. Na današnji živinski trg je bilo pripeljanih 2500 glav živine, od te 1671 glav na prosti trg, ostalo na kontuinačni. Trgovanje jo bilo slabo, cene goveje živine so bile neizpre-menjene. Obvestilo. Dne 28. t. m. so objavili ljubljanski denarni zavodi soglasni sklep, da obrestujejo od 1. julija t. 1. dalje vezane vloge največ s 6V2%. V zmislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2 obvešča o tem podpisana Ljudska posojilnica tem potom mesto drugih obvestil svoje vložnike. Ljudska posojilnica v Ljubljani, r. z. z n. z., dne 28. junija 1930. Razpis. Dne 6. julija ob 11. uri se bodo po strokah oddala dražbenim potom zidarska, mizarska, kleparska, tesarska in krovska dela za popravo cerkve in župnišča na Sv. Gori pri Litiji. — če ne bo zadostno ponudnikov, se vrši enaka dražba teden kasneje. Gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo poljubnemu ponudniku. Stavbni odbor na Sv. Gori. Razpis. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje mesto volonterja (moško moč) Zahteva se: Jugoslov. državljanstvo, neoporečno življenje, dosluženi ka-derski rok, dokazilo o zdravstvenem stanju, dokazilo o uspešno dovršeni srednji šoli odnosno trgovski akademiji z maturo. Po zadovoljivem poskusnem službovanju postane volonter hran. praktikant, pozneje pa uradnik. Strokovno boljše kvalificirani imajo prednost. Nekolekovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno Da ravnateljstvo MESTNE HttANILNICE LJUBLJANSKE do 15. julija 1930. Ravnateljstvo. Spori Gostovanje dunajskega Slovana. 5 : 1 in 2 : 2 . Ljubljana, 30. junija. Moštvo dunajskih Cehov se nam je na svojem dvodnevnem gostovanju v Ljubljani predstavilo z vsemi lastnostmi profesijonalnega nogometa. Od pmfesijonalcev smo že vajeni blesteče tehnike v vsakem pogledu, vemo, da so v kombinacijski igri bolje podkovani kot naša amaterska moštva, kakih izrazitih ostrostrelcev nimajo Vse te stvari smo opazili tudi pri Slovanu. Ponovno smo se prepričali, da ne znajo ustvarjati tako ugodnih šans kot Ilirija, čije igralci niso tako popolni. Vprašanje je, katera taktika je boljša, nevarnejša za nasprotnika je vsekakor Ilirijina. Sobotno igro je popolnoma pokvaril naliv, ki je spremenil igrišče v močvirje. Na takem terenu ni bila mogoča regularna igra. Slovan je dosegel potom enostavne taktike, kateri je pa obramba Ilirije stalno nasedla, visoko zmago 5 -1 (1 : 0). Ilirija, predvsem krilska vrsta, je dala eno svojih najslabših tekem v le tošnji sezoni. V nedeljo je nastopila Ilirija 7 močno spremenjenim moštvom, ki je zaigralo čisto drugače. V enajstorici je bilo več poleta, borbenosti in volje do zmage, ki bi bila z ozirom na številne šanse več kot zaslužena. To pot je bil najboljši del krilska vrsta, dočim napad ni zadostil svoji nalogi. Skoro sigurno zmago, Ilirija je ob polčasu vodila z 2 : 0, je zaigrala začasna brezposelnost obrambe in Slovan je izenačil -rezultat 2 : 2 je ostal do konca Moštvo gostov je bilo v nedeljo zelo nedisciplinirano. V splošnem je bila tekma tipično prvenstvena ter igrana v zelo ostrem tempu. Rokoborbe v Mariboru. V petek je borba Belič—Kawan os’ jla po 25 minutah neodločena, Jandera je v r>. minutah premagal Petria, borba Bognar—V\ eisz je pa zopet bila neodločena. V soboto je po 8. minutah Belič zmagal nad Petrijem, Kawan v 16. nad Jandero, borba Janeš—Weis* je ostala neodločena. V nedeljo je Kawan vrgel Marka de Petria že v tretji minuti, Janeš in Jandera sta si ostala enaka, v odločilni borbi pa je Bognar položil po 35. minutah židovskega prvaka Belo Weisza. Tekme se bodo zak’juSile v sredo. Celje zmaga nad Mariborom in Trbovljam V nedeljo sta igrali dve celjski reprezentanci proti reprezentancama Trbovelj in Maribora. V prvi tekmi so Celjani zmagali s 6 : 1 (1 : 1). Igra je bila bolj mlačna, sodil je g. Wagner. fekina proti Mariborčanom je bila zato tem zanimivejša. Maribor sta zastopala Rapid in Železničar. Takoj od začetka je bil tempo izredno živahen, Celjani so bili občutno v premoči. Žal se je levo krilo Pfeifer v prvih 10 minutah ponesrečil in je mora! zapustiti igrišče. Mariborčani so maloprej zabili prvi gol, Celjani izenačijo z enajstmetrovko Sledi odprta igra, ob8 golmana sta imela precej posla. V sredi drugega polčasa so Celjani dosegli zmagonosni gol. Mariborčani kljub krčevitemu prizadevanju niso mogli izenačiti. Sodil in 2. Ochs zelo zadovoljivo. Konjske dirk« na , vežbališču. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani je priredilo v soboto in nedeljo na vojaškem vežba-lišču konjske dirke, ki so bile razmeroma dobro obiskane. Vodstvo dirke je poskrbelo, da je bila organizacija brezhibna Rezultati so sledeči: Velika dirka mesta Ljubljane na 1600 m. Prvi Heat: 1 Jon (F. Filipiča) 1:32-3, 2. Polda (M Filipiča) 1:37, 3. Salome (F. Filipiča) 1:39. Spominska dirka Rossmanit 2100 m. 1. Greti Mariia (F. Filip-.ča) 1 -40-5, 2. Eg-ga II (Skuhale) 1:44,3. Elsa (Jelena) 1:46-5. Velika dirka mesta Ljubljane. Drugi Ilent: 1. Polda (M. Filipiča) 1:35, 2. Jon (F. Filipiča) 1:35-4, 3. Saladin (F. Fischerja) 1:39-5. Velika dirka Gorenjske. 1. L. Flerin, Domžale: 2. F. Kodela, Ljubljana; 3. I. Kalan, Ljubljana; 4. I. Markič, Ljubljana Velika dirka mesta Ljubljane. Tretji Heat: 1. Jon (F. Filipiča) 1:32, 2. Polda (M. Filipiča) 1:32-2, 3. Salome (F. Filipiča) 1:33. Dirka mesta Maribor 2800 m. 1. Greti Maria-La Fliche (F. Filipiča) 1:56-5, 2. Salome-Elsa (Novaka) 1:59 5, 3. Mirica- Lovčen (M. Tavčarja) 2:14. Dirka za nagrade Dravske banovine 2200 m. l.Recontra II. (M. Kostiča) 1:30’2, 2. Salome (F. Filipiča) 1:36-5, 3. Egga II. (Skuhale) 1:41- Dirka generala Tripkovi